GRADISOV VESTNIK ~A~| GLASILO DELOVNIH UUDI °ZD GIP GRADIS Leto XXI Ljubljana, junij 1979 št. 254 BREZ ODDIHA Čeprav je dopustniška sezona že tu, nam letos ne bo dovoljevala sproščenega oddiha. Pred nami so namreč ukrepi, ki se jih bomo morali oprijeti, da bi bolj dosledno izvajali stabilizacijska prizadevanja. Pri nas smo Pf'ed leti sicer že sprejeli akcijski program stabilizacije Gradisa, vendar je skozi leta »uporabe« precej izgubil na moči in kar malo pozabili smo nanj. Ko ga danes prelistavamo, lahko ugotovimo, da je to Program, ki kljub letom vendar ni izgubil na aktualnosti. Tudi danes so njegove smernice in naloge skoraj popolnoma primerne za današnje stanje v našem gospodarjenju. Mogoče bi lahko le še dodali, da se moramo v večji meri zavedati dejstva, da stabilizacijsko politiko ne bo mogoče uresničevati brez določenih odpovedi v inve-sticijah, splošni porabi, skupni in osebni porabi in podobno. Za našo družbo pomeni veliko težavo tudi počasno sprejemanje in izvajanje posameznih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Za našo delovno organizacijo pa bi lahko rekli, da so nam v veliko napoto neizpolnjevanja lastnih dogovorov in sprejetih sporazumov. Kaj vse smo že sklenili, za kaj vse smo se že dogovorili? Potrebno bi bilo veliko več odgovornosti na tem področju, kajti tudi to je stabilizacija, tudi tukaj se najde tisto, kar bo naše gospodarstvo postavilo na trdnejše naloge. Vsi skupaj bomo s pravilnim razmerjem lahko uspeli, pa ne samo v okviru Gradisa, ampak tudi zunaj njega. Stabilizacija je potrebna za celotno družbo in tako, kot bomo reševali probleme v delovni organizaciji, moramo ukrepati tudi v svojih krajevnih skupnostih in občinah. Le prizadevanja na vseh področjih bodo prinesla ustrezne rezultate. Zato —stopimo skupaj in pomagajmo uresničiti smernice, ki nam jih daje akcijski program stabilizacije za naš Gradis in širši program za našo družbo. Člani informacijskih skupin v naših TOZD V našem pravilniku o informiranju v Gadisu so označene tudi informacijske skupine kot ena izmed oblik, preko katerih naj bi potekalo obveščanje delavcev. Dolgo časa je bilo potrebno, da bi bile te skupine res ustanovljene in nekatere so med tem časom že kar lepo zaživele, ko se ponekod druge niso niti še ustanovile. Letos smo organizirali prvi izobraževalni seminar za člane teh skupin, vendar se ga je udeležilo manj kot polovica članov. Mogoče je vzrok ta, da smo izbrali čas izobraževanja v okviru ostalih seminarjev, lahko pa rečemo, da je bila ponekod prisotna tudi nezainteresiranost tistih, ki naj bi te člane poslali na seminar. Kakorkoli že, danes objavljamo seznam vseh članov informacijskih skupin, tako da veste, kdo je v vaši TOZD zadolžen za obveščanje. TOZD GE Celje Vili Jazbec Zlatko Otomanček Karolina Vodopivec TOZD GE LJUBLJANA — OKOLICA Rajko Ivič Vinko Damjan Nada Simončič Zmago Bračun Dušan Zavodnik TOZD Nizke gradnje: Ivanka Golob Jani Klančar Vlado Kaube TOZD Strojno prometni obrat: Janez M. .tincič Ernest Moser Ludvik Šnajder TOZD LIO Škofja Loka Leopold Ilovar Franc Cegnar Nada Aleš Franc Tehovnik Anton Demšar Irena Mlakar Franc Kumer TOZD GE Gradnje Ptuj: Emil Korenjak Hilda Prosenjak Evgen Požgai Mihca Peharda Franc Ivanuša Julij Gjurasek Romana Goljat TOZD GE Koper: i Sonja Mislej ' Anton Franderajh Sonja Barut TOZD GE Ljubljana: Janko Miklavžin Vojislav Antič TOZD OGP: Alojz Praček Štefan Rac TOZD KO Maribor: Ljuba Požar Franc Vnuk Janez Raušl TOZD GE Maribor: Marjan Starovasnik Antonija Košti Franjo Štromajer TOZD GE Jesenice: Štefan Žemva Stanislav Beguš Marija Kramer Dušanka Milenkovič en član OOZK TOZD GE Ravne: Ludvik Rudolf Pavel Ring Ilija Ereiz TOZD Železokrivnica: Klenovšek Anton TOZD KO Ljubljana: Franjo Hajdinjak Franc Rode Brane Trselič Franc Rakun TOZD Projektivni biro Ljubljal,a Simon Fišer Tomaž Martelanc ! S|( Jure Maleševič ; |e Jana Umnik j c. Ta seznam objavljamo zato, * di boste vedeli kdo v vaši TOZD skr;; ji! za vašo obveščenost in povezavo . n oddelkom za informacije na ra' delovne organizacije. z : Željko Humer — predsednik republiškega odbora sindikata gadbenih delavcev Slovenije X__________________________________ \ ( l A t 8 v ti F \ i i Čeprav sem ga poznala že prej, čeprav sem ga srečevala z marsikaterega nastopa na tem ali onem sestanku, sem vseeno razmišljala katera vprašanja naj izberem, da ga bomo vsi čimbolj poznali. To je tudi osnovni namen tega sestanka, kajti Željka Humerja moramo vsi gradbeni delavci poznati. Je predsednik RO sindikata gradbenih delavcev. Naj ga na kratko predstavim. Rodil se je v Novi Gorici, leta 1934. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo in srednjo šolo. Kot izreden študent ob delu je končal višjo tehniško varnostno šolo in dobil naziv varnostni inženir. Dela kot vodja kadrovske službe v SGP-Gorica Nova Gorica ter je vsestransko družbeno in politično delaven. Naše bralce zanimajo tvoji pogledi na stanje slovenskega gradbeništva in naloge, s katerimi se boste soočili v vodstvu sindikata slovenskih gradbincev. Naše gradbeništvo v Sloveniji, ki se je po vojni graditvi hitro razvijalo in doseglo velike uspehe, je začelo v zadnjem času nekoliko zaostajati za celotnim gospodarstvom. Produktivnost stagnira. Med vzroke padanja produktivnosti dela prav gotovo sodi tudi vprašanje zaposlovanja. Z delavci pred leti ni bilo težav. Zaradi vsesplošnega napredka pa postaja zaposlovanje ustreznih kvalifikacijskih struktur ovira pri izpolnjevanju nalog, ki jih imamo gradbinci. Iz naših vrst odhajajo zidarji in tesarji ter se zaposlujejo v drugih panogah, kjer imajo boljše delovne pogoje. Zato se bomo tudi v sindikatu zavzemali za odstranjevanje teh ovir, ki povzročajo motnje v zaposlovanju, pa tudi tistih vprašanj, ki so širšega pomena. To bomo dosegli s povečano skrbjo za izobraževanje, da bo gradbeniški poklic bolj vabljiv, da bodo mladi videli možnosti afirmacije in napredovanja. Prav tako morajo biti vlaganja v mehanizacijo primerna stopnji modernosti opreme v drugih panogah v naši družbi. S tem pa bomo izboljšali tudi delovne pogoje. Čeprav navajam to kot poslednje, vendar zato s posebnim poudarkom, je treba izpopolniti družbenopolitično in samoupravno delovanje. Zato ne sme biti žal časa in sredstev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali ob tej dejavnosti, naj bodo vedno plod večine in s tem zadovoljstva predvsem zato, ker se bo vsak čutil, da je resnično upravljalec. Kako pa je v gradbeništvu ta čas glede del? Po podatkih splošnega združenja za gradbeništvo in IGM se je povečal obseg del v gradbeništvu letos za 51 %. Vse to pa zahteva od gradbeništva večjo angažiranost in tudi potrebo po večji zaposlenosti. Gradbinci, pa ne iščemo le v tem rešitev, ker dobro vemo, da je veliko vprašanje kje cIoLTti delavce. Željko Humer * Zato so v teku v naših delo ^ organizacijah velika prizadevanj ^ industrializacijo vseh del. 1 y boljša organiziranost je re^'tePnr tem pogledu lahko rečem, da oo „ čelnih pristopov k povezo'^, gradbeništva za spoznanje kon -|j nejše ukrepe. Nismo še veliko st in veliko nas čaka. . -g- Rad pa bi le izpostavil ne^ pomembnih ugotovitev kot vzrok y 0 blemov s katerimi se srečuj^, gradbinci in ki se odražajo v ^ nomskih rezultatih pa tudi pr0 tivnosti dela. r.A) ' (Nadaljevanje na 15. stru Zadovoljil rezultati poslovanja v začetku leta S|Qvredno bodo znani rezultati poleta Za Prvo polovico letošnjega ca °°sta m'n>la še dobra dva mese-(ja’Zat? Je prav, da na kratko pogle-iih H ln ocenimo rezultate, ki smo . osegli v štirih mesecih letoš-nJe8a leta. Obseg del Do sedaj ustvarjena vrednost proizvodnje znaša 1.739 mio din. Po odbitku obrtniških del in izdelanih storitev drugih v skupni višini 511 mio din je vrednost naše lastne proizvodnje 1.228 mio din. I—IV 79 I—IV 78 delavcev se je povečalo za 5 %, število opravljenih efektivnih ur za 6%. Produktivnost izražena z vrednostjo proizvodnje na efektivno uro je 264din. Lani je bila 203 din. Nominalno se je produktivnost povečala za 30 % z upoštevanjem porasta cen pa je večja za 11%. Beležimo nekoliko manjši porast kot je porast obsega del. Delitev dohodka Ko k realizaciji prištejemo razne izredne prihodke dobimo celotni prihodek. Ta je znašal v štirih mesecih 1.782 mio din. Razdelili pa smo ga takole: VreHane storitve drugih EfeVr°St *astne proizvodnje urc I—IV 78 GN 79 I—IV 79 I—IV 78 GN 79 I—IV 79 I—IV 78 1.238 250 92 5.791 1.204 483 1.739 370 142 140 148 154 30 Sestavina I—IV 78 GN 79 I—IV 79 I—IV 78 GN 79 31 29 Celotni prihodek 1.227 6.096 1.782 145 29 896 4.104 1.228 137 30 Porabljena sredstva 866 4.310 1.255 145 29 4.409 14.443 4.652 106 32 Dohodek 361 1.786 527 146 29 6.950 7.389 7.291 105 99 Obveznosti 112 469 161 144 34 Čisti dohodek 249 1.317 366 147 28 vre()n" .—“v. it.. t«.v..v6a z. proizvoonje večja za i / vo m aosegi Urami • Proizvodnie efektivnimi 30 % načrtovane vrednosti za letoš-Pfimer'1" • števiIom zaposlenih. V „je leto. Opravljeno je bilo 4.652 Vr„a_ )avi Z lanskim obdobjem se je tisoč efektivnih ur nri nonrečnn Osebni dohodki Ostanek čistega dohodka 195 54 857 460 261 105 134 193 30 23 VrednoTl Z lanskim obdobjem se je tisoč efektivnih' ur pri poprečno 40% jst Proizvodnje povečala za 7.291 zaposlenih delavcih. Zapo-Za 37 o, vrednost lastne proizvodnje $leni delavec je opravil 160 efektiv-°' upoštevamo povečanje nih ur na mesec. Število zaposlenih Celotni prihodek porabljena sredstva in dohodek imajo izredno enakomeren porast in enako doseganje načrtovanih vrednosti. To pomeni, da ostaja ekonomičnost taka kot je bila v lanskem obdobju. Lahko smo zadovoljni saj smo predvsem v lanskem letu vse prevečkrat ugotavljali, da se nam ekonomičnost slabša. Doseženi dohodek je 29 % celotnega prihodka. To je nekoliko bolje od načrtovanega razmerja in tudi od lanskega dosežka. Obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka so večje za 44 % in znašajo 1161 mio din. Čisti dohodek v znesku 365 mio din lahko razdelimo le na osebni dohodek in ostanek čistega dohodka. Za osebne dohodke smo do sedaj j namenili 261 mio din ali 15 % celot- nega prihodka. Povečali so se za 34 % in dosegajo 30 % načrtovanih. Porast osebnih dohodkov zaostaja za rastjo dohodka, kar je v skladu s priporočilom skupščinske resolucije. Vsi vemo, da smo pri delitvi dohodkov odvisni od sprejetih internih meril. Le-ta so odvisna predvsem od doseženega uspeha — to je D/ph. V aprilu doseženi D/ph dopušča našim TOZD osebne dohodke v višini 258 mio din, dočim so za njih namenili 247 mio din. Ostanek čistega dohodka je 105 mio din. Del tega ostanka je namenjen za prispevek za stanovanjsko izgradnjo, za nekatere obveznosti in za sklade. Po štirih mesecih dela smo z doseženim lahko zadovoljni in so nam rezultati spodbuda za naše nadaljnje delo. bili prei«VJUj‘ni se dogovarjamo $ predstavniki dežel v razvoju: v Gradisu so I^ahninnfllJ,,escc iraški gospodarstveniki — Ahmad H. Hamza, Josuif Nuri ont’ »ahim Mahdi Hussain Strojniki iz SP0 v Iraku Kjer prevzame delo naše podjetje Gradis, so vedno soudeleženi tudi strojniki. Brez prisotnosti mehanizacije praktično ni več gradbišča. Gradis je prevzel delo v daljnji azijski državi Irak. Kot je že znano, gradimo most blizu kraja Amafe. Prva skupina strojnikov je odšla pred tremi meseci. Za njimi je obdobje, v katerem so se že navadili na podnebje, ljudi in delo v drugačnih pogojih, kot so doma. Moramo priznati da je začetek največkrat težak, toda z dobro voljo in korajžo bodo opravili zaupano delo. Vemo, da ni samo prisotno podnebje ter pogoji ! dela ampak še nekaj čisto osebnega — človeškega in to je domotožje. Kot smo različni ljudje, tako tudi različno prizadene domotožje posameznika. Kako premostiti, je zaenkrat še odprto vprašanje. Premagovanje domotožja vsaj delno (kar sigurno ne zadostuje) poteka po starem načinu z medsebojnim dopisovanjem. Tak način je preskromen, tem ljudem bo treba nuditi nekaj več. Poskrbeti bo treba za širšo obveščanje o dogajanjih v kolektivu SPO in tudi delovne organizacije Gradis. Vesti, na kakršenkoli način posredovane, bi jih hrabrile, posebno tiste, ki imajo večji problem z domotožjem. L. Š. Novi samski dom v Celju je lepe zunanjosti in je tudi zelo komforten Stanovanjski bloki v soseski Nova vas v Celju Celjski Gratfis je močno prisoten V, Da je letošnja zima bila resnično neugodna za gradbince so čutili tudi v našem tozdu v Celju. Zaradi izpada realizacije v mesecih januar in februar je celotni prihodek znašal samo 129,'3 milijonov dinarjev, kar predstavlja 22 % planirane vrednosti celotnega prihodka za letošnje leto. Usmeritev v stanovanjsko gr/ddnjo Dohodek, ki predstavlja razliko med celotnim prihodkoma in porabljenimi sredstvi je znašal 32,4 milijonov dinarjev. Dosežen je bil samo 26% v primerjavi s planom. Vzrok za to razliko je povečanje porabljenih sredstev in zalog nedokončane proizvodnje. Povečanje zalog nedokončane gradnje je rezultat usmeritve v stanovanjsko gradnjo za tržišče. Če bi upoštevali del nedokončane proizvodnje, ki odstopa od planiranih zalog, bi se povečal dohodek za 23,0 milijonov dinarjev in bi znašal indeks v primerjavi s planom 45 %. Čisti dohodek je bil dosežen v vrednosti 24,7 milijonov dinarjev in je v primerjavi s planiranim indeksom 25, kar predstavlja četrtino planiranega čistega dohodka in je po dinamiki zadovoljivo. Osebni dohodki so bili doseženi v znesku 18,8 milijonov dinarjev in so v skladu z internimi merili ip določili resolucije in predstavljajo planirani delež v strukturi čistega dohodka. Osebni dohodki naraščajo v skladu s produktivnostjo in porastom dohodka. Ukrepi za boljše poslovanje O tem kakšen program ukrepov je pripravljen, da bi dosegli dohodek zastavljen v planu in da bi izboljšali poslovanje je več povedal direktor celjskega tozda tovariš Albert PRAPROTNIK. »Program ukrepov za izboljšanje poslovanja je naredila naša komisija za učinkovitejše gospodarjenje, in je dopolnitev že sprejetega stabilizacijskega programa. Ukrepi so naslednji: — s 1. 7. 1979’se na osnovi pripravljene tehnične obračunske dokumentacije preide na interni obračun ki bo omogočil boljšo in učinkovitejšo kontrolo poslovanja. — Za vse storitve prevozov in storitve SPO je potrebno izposlovati takšen način obračuna, da je na delovnem mestu že takoj izračunana vrednost izvršene usluge, — gradbena dela naj se privatnim kooperantom oddajajo po enoti dela in le izjemoma po režiji, — pri de montaži barak je potrebno osvetiti vso pozornost elek tro in vodovodno instalaciji, — na vseh sektorjih je potrebno preiti na akordne obračune, — komisija za varstvo pri delu naj bi redno enkrat mesečno obiskala vsa delovišča in preverila uporabo in čuvanje'zaščitnih sredstev in mate- riala ter istočasno pregledala tudi urejenost skladišč in gradbišč. Nibojazni za pomanjkanje dela »V letošnjem letu je naša angažiranost 108 odstotna z ozirom na plan, tako da ni nobene bojazni, da bi nam dela primanjkovalo.« Katere objekte trenutno gradite in kaj boste delali do konca letošnjega leta in kaj v drugem letu? »Da smo se resnično usmerili v stanovanjsko gradnjo nam pove podatek, da bomo letos in naslednja leta naredili čez 1.100 stanovanj. Tako gradimo 250 stanovanj v Celju, ki bodo konec prihodnjega leta že vsa vseljena. Gradimo 200 stanovanj v Šoštanju in Velenju ter 120 v Žalcu. Letos bomo začeli tudi z gradnjo prvih blokov v Novih Jaršah v Ljubljani. Tam bomo zgradili 600 stanovanj. V Celju še delamo upravno zgradbo UJV, in postajo milice telekomunikacijski center Golovec, Javna skladišča, skladišča Kovinotehne, na poslovni stavbi Čuprija gredo dela tudi h koncu in je večji del že vseljen ter dijaški dom. V Velenju gradimo proizvodne obrate za Rudarsko energetski kombinat in imamo manjše delo tudi v elektrarni Šoštanja. V Žalcu gradimo Dom SLO, prizidek občini in silose za Hmezad, v Trbovlju nadvoz in v Hrastniku skladišče fosofrita za Kemično tovarno, v Rogaški slatini pekarno in blagovnico v Šentjurju. Prisotni smo tudi na gradbišču sl* kome tovarne v Ormožu, kjer g dimo glavni pogonski objekt. Ali je prišlo do kakšnih pren» v organizaciji dela pri vas? »V Celju smo postavili novo ganizacijo tozda s katero uvaJa”ja tudi inženiring pri gradnji. Tak0’ mi sedaj že skoraj 60 odstotkovr lizacije vršimo po sistemu inženir* ga.« Varstvo pri delu ni inšpekcija služba . v Kako je z varnostjo pri »e1 Celju nam je povedal tovariš . BOŽIČ. »Šele eno leto je pret®m od takrat ko smo varstvo pri 0 prenesli s centrale na vsaki tozd P sebej. To je mlada služba in & a smo velikokrat imeli težave pri saaf, organizaciji dela. Ljudje so na v stvo pri delu iz začetka gledali k°* j kakšno inšpekcijsko službo, ki za stroje. Vendarle počasi že pr° misel, da varstvo pri delu ni tukaj ,j radi strojev, temveč zaradi . Predpogoj naše službe in na ^ dela je varovanje človeka. Miv? jj jemo ljudi, ne pa stroje. Učimo U . kako uporabljajo zaščitna sred’* ^ in kako naj urejajo gradbišča,d njihovo delo bilo čimbolj varno- jj zumljivo je, da zato moramo * redno preverjati znanje iz pri delu, preverjati uporabo in nje zaščitnih sredstev ter kontm f rati urejenost gradbišč in skladih' Kako je bilo z varnostjo lani in ***o letos? , *Lani smo imeli 50 nesreč pri j Ul *z analize lanskoletnih nesreč razvidno, da se jih je največ zgo-0 y ponedeljek in petek. To pori.,1?1 nePr'Pravljenost na delo po rom dneh Počitka v ponedeljek ozi-|:7 ^ misel na počitek v petek. Ana-ena da*je Pokaže, da se največ nez-tom PriPetl okoli desete ure, cfei-eev 3 P0.!?3!'0*- Večina naših delav-dev Zat^'ie Prv' obrok hrane med ljc et” ln deseto uro ko je čas za mane/ , zaužiti hrani postane telo zmaaj-x asa boli hromo in je zato njsana tudi pozornost delavca, de) e,°s smo imeli že 20 nesreč na t0 ' tega so tri bile kolektivne, Žen^eni>da je v nesreči bilo udele-Sr , dva ali več delavcev. Dve neti6 sta bde težjega značaja. nes 8?tovih smo tudi, da se večina Cev 66 z®od' 'z malomarnosti delav-***** °e pa zaradi odpuščenih varn°stn'h ukrepov. Ker požarna lahk°St tud* sodi v varstvo pri delu turi; ? Povem> da smo letos imeli že dl tr> Požare.« Vsi delavci so nastanjeni ^ samskih domovih dah^lju so se že leta 1975 odločili, blem d° do.leta 1980 uredili pro-dom«na.stan'tve delavcev v samske drZuekajti 85% delavcev je iz sani8,. republik in večina le-teh so je ta '' 2-Pospešenim investiranjem skeBa,blem rešen že koncem lan- tako h. 0J^em samskemu domu, *aVcevd m daj *ahko sprejme 350 de-zelo / N°v' samski dom v Celju je £‘v„ °niforten \/ vrcoVi cz> tri tenis, mize za šah itd. Dom ima tudi sobo za sprejem obiskov. Skrb okoli nastanitve samskih delavcev v domove je privedla do tega, da je v Celju nimajo več niti enega delavca v baraki. Vsi so v lepo urejenih domovih. Dašo v Celju to dosegli so se zadnja štiri leta odpovedali vsakemu višku. Prehrana delavcev je urejena, da delavci dobijo bone za družbeno pr-hrano, na gradbišča vozimo hrano s kombiji. Hrana je v povprečju zadovoljiva, tako da ni večjih pripomb na le-to. Kar se tiče stanovanj, so se v Celju odločili, da dajejo večji poudarek posojilom za individualno stano-vanjsko-izgradnjo. Zato ker so zadnja leta vse investirali v samske domove in zaradi stalnega dotoka novih ljudi je stanovanjski problem velik. Stanovanjski problem postane tudi tisti delavec iz samskega doma ki se poroči. Na stanovanje se čaka najmanj tri leta. Sedaj je 35 prošenj za stanovanja. V Celju so se odločili tudi za zadružno gradnjo. Podjetje kupi večjo parcelo in jo potem razdeli na manjše in naredi hišice do četrte d°mEveSnl8arsonieram- Da Je v Vsak i,n° ^lsto skrbijo snažilke in vec 1 lma sv°jo snažilko. Dela-Podstrejn° pride v toPl° in čisto. V tla, u: i.JL,te8a doma je tudi dvora-njei i‘?hk° sprejme 300 ljudi. V e*eviziia. ITli7P 73 namimi Marko Kesedič, KV tesar, dela r izgradnji stanovanjske stolpnice Celin st«vho i» dokončone l' ' r>w \ ii I Gradnja telekomunikacijskega centra Golovec v Celju faze. Naprej pa dela vsak posameznik sam. Parcel in hišico do četrte faze potem vsak plača s posojilom, ki ga dobi za individualno gradnjo. Tako v Žalcu že stoji 10 takih hišic, v naslednjem letu pa bodo začeli z gradnjo 13 hišic v Šentjurju pri Celju. Zmanjšana fluktuacija Celo vrsto let je v Celju zelo močna fluktuacija. Bila so leta ko je fluktuacija iznašala tudi 85 odstotke. Lani se je le-ta zmanjšala samo na 14 odstotkov, kar je za gradbeništvo izredno nizek odstotek. Sedaj v Celju skupaj z vajenci zaposlujejo 842 delavcev. Nenehna skrb za dvigovanje družbenega standarda — izgradnja samskih domov, urejena zdravstvena služba, saj v Celju imajo tudi svojo ambulanto in urejena pre-arana — je med ostalim tudi pozitivno vplivala na zmanjšanje fluk-tuacije. Dejstvo je, da delavec običajno ne zapušča podjetja v katerem se počuti varnega in v katerem dovolj skrbijo zanj. C. Pavlin Pričetek del na eni od dveh stolpnic v Celju efnnovonirVe N«'r" ve« v **» »"■'nifn Skupina delavcev Kovinskih obratov Ljubljana in Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana je bila od 21. do 30. maja na preventivnem rekreativnem oddihu v Plavi laguni v Poreču. Da sta tak oddih in rekreacija potrebna ne pa luksuz, ali v nič vržen denar so v teh dveh tozdih spoznali že zdavnaj in so takšni aktivni odmori postali že vsakoletna praksa. Letošnja rekreacija v Poreču je bila izredno organizirana. Tak aktiven odmor vpliva predvsem — vzdrževanje in obnovo funkcionalnih s, jsobnosti celotnega organizma, — zmanjševanje mišične in živčne napetosti, — zaviranje procesa staranja, — zmanjševanje prevelike telesne teže in — bistveno povečanje obramb- nih in delovnih sposobnosti organizma. Udeleženci letošnjega preventivnega oddiha so izredno zadovoljni z vsem, kar je bilo v Poreču. Kako je bilo so nam povedali nekateri od njih. JULI MARTENIS, KO Ljubljana: »Sem že 31 let pri Gradisu in sem izredno zadovoljen, da sem tudi jaz letos prišel na vrsto za rekreativni oddih v Poreču. Bili smo nameščeni v hotelu »Delfin«, ki je namenjen predvsem takemu aktivnemu oddihu, kajti ima vse potrebne športne pripomočke od trim kabinetov, zunanjih igrišč, bazena za plavanje in še vrsto drugih športnih rekvizitov. Bil sem najstarejši v naši skupini, saj sem rojen 11. 11. 1923. leta. Zato mi je takšna rekreacija tudi izredno pomagala. Za deset dni, kolikor smo bili v Poreču, smo imeli Zahvala Milan Lajevec narejen podroben program za vsakodnevno vadbo. Tako smo imeli dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne po dve uri, oziroma dve uri in pol rekreacije. Lahko smo se športno udejstvovali skoraj v vseh panogah. Ker smo imeli izredno srečo tudi z vremenom, saj je bilo toplo kot v sezoni, se je morje toliko segrelo, da smo se lahko kopali tudi v njem. Vsa leta dosedaj sem se bal vode in zato tudi morja, ter nisem šel globlje kot do kolena v vodo. Sedaj sem ta strah čisto premagal in lahko plavam tudi V globoki vodi. Za to imajo največ zaslug moji sodelavci, ki so vložili ogromno truda, preden sem se naučil plavati. Z organizacijo sem izredno zadovoljen, saj je resnično vse bilo na visoki ravni. Vse je bilo odlično, od bivališča in hrane, ki je bila izredna in smo za vsak obrok imeli tri jedi na izbiro, tako da je tudi najbolj izbirčen, najdel hrano zase, do športne rekreacije, katero smo imeli štiri do pet ur na dan. Zato so tako organizirani oddihi samo za pozdravit, saj je meni bilo tako všeč, da bi šel tudi drugo leto, če bi seveda bilo to možno.« Ale DŽAFEROVIČ, OGP: »V Poreču je bilo odlično. Imali smo prekrasno vrijeme, kao u največoj sezoni. Takvi odmori su vrlo potrebni za radnike koji neprestano rade na jednom mjestu u stoječem položaju i sa malo kretanja. Ja sam posli je ovih deset dana prevedenih na moru kao preporoden. Imali smo izvanrednu hranu i dobro organizirani! športsku re-kreaciju. Pored trim kabineta u hotelu još smo koristili zatvoreni bazen Družbenopolitične organizacij > samoupravni organi in predvse krajani krajevne skupnosti heroj Šercerja, Maribor, se iskreno nadvse prisrčno zahvaljujemo u GRADIS TOZD Kovinski obra>. Maribor za izredno razumevanje, so nam ga izkazali s podpisom s moupravnega sporazuma o solina ciranju srednjeročnega progra ^ razvoja naše krajevne skupno81 znesku 30.000,00 din. Prav tako iskreno zahvaljujemo za vse drug oblike stalne pomoči, ki nam j° velikem razumevanju vods TOZD in samoupravnih organu * nenehno izkazujejo. , |n. Globoko cenimo tovrstno sode vanje v prepričanju, da pomeni ^ stransko podporo našim Pr'^. hj. njem za nadaljnji še uspešnejši m ^ trejši razvoj krajevne skupn°s 1 uresničevanju načel zadovoljena skupnih potreb in interesov dela — občana. .hor TOZD Kovinski obrati Mario želimo v njihovih prizadevanji11^ uspešno gospodarjenje veliko daljnjih uspehov. Iskrena hvala! ja: Za KS heroja Šercerj Mario He< tajnik samouprav' organov K5 njih nekoliko dana voda ugrijala^ na 23 stupnja. Imali smo na raSfs|71o ganje čamce za veslanje, igra*1 j. stolni tenis i tenis, gadali smo s t ( nom puškom, balinali smo ta .°Ljje tako da šport skih aktivnosti manjkalo. na i Upotreba svih sportskih ter v rekvizita je bila u računata u na-zavsakog pojedinca. 2.800,00 J ra, koliko je sindikat dao za vsa ,£ od nas za deset dana u Poreč > \ dobro uložen novac, jer se srna mogučnost profesionalnih ° ^ n ja, a povečala se je radna sp° nost svih nas.« ..„3: Milan LAJEVEC, KO Ljubija »Takšen oddih, kot je bil letos ^ ^ reču, je samo za pohvaliti, o' g, zelo koristno in predvsem .^o' Mnogi delavci se še ne zavedaj ristnosti takšnih rekreativnih 1 hov in odklanjajo, da bi šli v ker se jim žal zdi žrtvovati 4 aljj svojega letnega dopusta. Ko $c deli, kako je to koristno in katakŠ' človek čisto drugače počuti po f£ nem oddihu, bi šli prav vsi, za Ka ^ so ugotovili, da so potrebni ^ preventive. Ker delam stoje, 1 j. noge največ trpijo. Zato sem 1 ^3 krat imel bolečine v noga*1- j, morju pa jih po nekaj dneh ^ nisem čutil, tako dobro mi J športna aktivnost. vseh Sam sem se udeleževal pr? ^„0 športnih panog, kar je tudi e pravilno, ker je tudi program >0 IPn tob-zN /In CA irci Ai*Y\ tP.\čS& Julij Martinis Ale Džaferovič Preventivni rekreativni oddih je potreben NOVI IZPLAČILNI LISTKI ZA OD Spomladi letošnjega leta je j*. a imenovana delovna skupina, 10 nai bi pripravila predlog za Prehod na nov način prikazovanja izplačanih osebnih dohodkov aelavcem, torej nov plačilni list. a naj bi bil bolj razumljiv delav-cem in tudi bolj popoln. konca leta 1979 bo pripravljen nov izplačilni list OD, Prehod obdelave obračuna °sebnih dohodkov na naš računalnik FACOM in obdelana ka-rovska evidenca na računalni-“■**a poglejmo malo bližje novo oliko izplačilnega listka. Na tem «stu bomo imeli podatke o oseb-em dohodku in izplačilih o mazalnih stroških. Osebni dohodek se bo razdelil •akole: b rednega dela: OD po času " OD po učinku OD po učinku % " OD po uspehu let^~ OD po uspehu za preteklo OD za minulo delo Času na<*urc P° 78. členu po nčink na<*ure P° 78. členu po nčiiiku %Ure P° ?8' Č,Cnu po druge nadure po času druge nadure po učinku druge nadure po učinku % nočno delo nedeljsko delo praznično delo " Posebni pogoji dela ~~ prekinitve 100 % ~~ Prekinitve 80 % ~~ Prekinitve 70 % solidarnostno delo *■ 2- Nadomestila: letni dopust prazniki izredni plačani dopust ~~ boleznina do 30 dni ~~ boleznina nad 30 dni — izobraževanje — refundacije — plačani izostanki — neplačani izostanki — neopravičeni izostanki 1. 3. Druga izplačila: — honorarji — inovacije — nagrade — odpravnine — regres — otroški dodatek 2. Izplačila iz materialnih stroškov: • — terenski dodatek — dodatek za ločeno življenje — znižane dnevnice — prevoz na delo — kilometrina 3. Odtegljaji so razdeljeni na zunanje in notranje odtegljaje. K zunanjim odtegljajem spadajo: — posojila — sodne prepovedi — krajevni samoprispevek — zavarovalnine K notranjim odtegljajem pa spadajo: — stanarina — hranarina — članarina ZK — članarina sindikatov — BVP — solidarnostno delo. Za odtegljaje so se v delovni skupini dogovorili, da bodo vsa posojila, sodne prepovedi, zavarovalnina in krajevni samoprispevek prikazali na izplačilni listi v enem znesku, ker bi drugače postala izplačilna lista prevelika. Sfcveda pa bo potrebno ta osnovni koncept novega izplačilnega lista še dodelati in ga prilagoditi izplačevanju v celotnem Gradisu. Predlog novega obračuna OD bi moral biti že izdelan, tako da bi lahko začeli že z izdelavo programov za računalnik. Ivanka Pogačnik Nekoč je bio več tovarištva J Pravila nalog v Iraku je potrebna sodobna mehanizacija Junija letos je odšla v zaslužen pokoj dolgoletna gradisovka iz TOZD Celje tovarišica Ivanka Pogačnik, vodja splošnega in kadrovskega oddelka. Odšla je v pokoj, vendar še ni zapustila Gradis. Delala bo še nekaj časa po štiri ure na dan in tako pomagala s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. »Odhajam v pokoj z občutki, da so me vsi imeli radi tako, kot sem jaz imela Gradis rada. Vendar ob tem žalostno- ugotavljam, da tistega Gradisa, ki je bil včasih, tudi še pred šestimi ali sedmimi leti, danes ni več. Danes so drugačni časi kot so bili takrat, 1955. leta, ko sem prišla v podjetje. Danes je vse manj tovarištva. Boljši standard, ki ga imamo danes, duši tovarištvo in izpodriva čustva. V težkih pogojih, v kakršnih smo delali nekoč, se je tovarištvo in pripravljenost za sodelovanje bolje poznalo. Bila sem tudi borka v drugi svetovni vojni in tudi takrat je bilo več prijateljstva kot ga je danes. Vezi med ljudmi se danes rahljajo, vsak posameznik največkrat gleda le svojo korist in se bore malo zmeni za težave, katere ima njegov sodelavec. Pozabljamo na tiste drobne osebne stvari, ki so tudi zelo pomembna sestavina našega vsakodnevnega življenja. Ljudje smo se spremenili. Vsak se zapira vase. To se opazi v podjetju, kot tudi izven njega. Če npr. primerjam letovanja v naših počitniških domovih nekoč in danes, lahko rečem, da smo nekoč vsi bili v počitniškem domu kot ena družina, danes pa vsak živi bolj sam zase. V Gradis sem prišla 1955. leta čisto po naključju. Takrat sem bila zaposlena pri Okrajnem ljudskem odboru Šoštanj. Tako sem se v Šoštanju spozhala s tovarišem Cepu-ščm, ki je takrat bil sekretar pri gradbeni enoti Šoštanj in me je enkrat med pogovorom povabil, da pristopim Gradisu. Ko je bil ukinjen Okraj Šoštanj, bi morala iti v službo v okraj Celje, ker pa sem želela ostati v Šoštanju, sem sprejela ponudbo tovariša Čepuša in se tako priključila gradbeni enoti Gradis Šoštanj. Začela sem v personalnem oddelku in v tem ostala do upokojitve. Takrat smo delali pod težkimi pogoji, v gradbeništvu pa je bilo še toliko težje. Začela se je gradnja I. faze termoelektrarne v Šoštanju, na kateri je bilo zaposleno 1.300 ljudi. Personalni oddelek pa je bil dokaj neurejen in je bilo potrebno začeti skoraj od kraja. Do preselitve v Celje 1961. leta sem opravljala vsa personalna dela v Šoštanju. Takrat smo delali težko, naporno, v slabih pogojih, vendar so medsebojni odnosi in tovarištvo bili na veliko višji ravni kot so danes, pa čeprav so pogoji dela neprimerljivo boljši. Danes zelo pogrešam tisto toploto na delovnem mestu, ki nam je velikokrat pomagala premagati' prenekatero" oviro. 1962. leta sem imenovana za vodjo splošnega in kadrovskega oddelka, ki sem ga vodila do 1. junija letos oziroma do upokojitve. Na Gradis me veže veliko lepih stvari. Razumljivo je, da so bile tudi težave, vendar smo le-te vedno znali premagovati. Gradis je bil moj drugi dom in zato me upokojitev toliko bolj prizadene. Na koncu moram povedati še nekaj mladim, ki prihajajo v naš kolektiv. Zaslužek in ne vem kakšen standard ne smeta dušiti tovarištvo in medsebojne odnose v kolektivu. Sodelovanje je osnova dobrega počutja vsakega posameznika in uspešnega poslovanja podjetja. Zato naj se sodelovanje v Gradisu še naprej krepi, ne pa ruši.« Ob upokojitvi želimo tovarišici Ivanki Pogačnik vsi člani kolektiva posebno pa ožji sodelavci GE Celje, še Veliko zdravja in življenjske radosti tudi v nadaljnjem življenju, cp Pojasnila v zvezi z novimi predpisi o zaposlovanju upokojencev o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavljene v Uradnem listu SRS št. 3(V78, prinašajo pomembne novosti na področju zaposlovanja upokojencev in uživanja pokojnine med ponovno zaposlitvijo. Obe zakonski noveli predstavljata celotno ureditev tega področja s tem, da zakon o delovnih razmerjih določa pogoje, kriterije in postopek zaposlovanja upokojencev, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa ureja posledice sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja. Osnovni cilj nove ureditve je, omogočiti delavcu, da v skladu s potrebami in interesi temeljne organizacije ostane aktiven toliko časa in v takem obsegu, kot mu to dopuščata -njegovo zdravstveno stanje in delovna zmožnost, pri tem pa odpraviti obstoj in onemogočiti možnost pridobitve dvojnega statusa, t. j. upokojenca in delavca v združenem delu. Po novi ureditvi torej nihče ne more biti več upokojenec in delavec v združenem delu oziroma prejemati osebni dohodek ter pokojnino hkrati. V šestih mesecih od uveljavitve obeh zakonov se morajo vsi zaposleni upokojenci odločiti, ali ostanejo še naprej v delovnem razmerju in se za ta čas odpovedo uživanju pokojnine ali pa prenehajo biti delavci v združenem delu. V istem roku so tudi temeljne in druge organizacije združenega dela dolžne ponovno proučiti, ali pri njih še obstaja potreba, da delavec, ki že izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino in je še v delovnem razmerju, nadaljuje z delom in na katerih delih oziroma nalogah. Zakon ni določil nobenih omejitev in bodo reaktivirani bivši upokojenci kakor tudi delavci, ki so dosegli polna leta za pokojnino, pa se niso upokojili, lahko opravljali kakršnakoli dela oziroma naloge v TOZD — torej tudi dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa ali druga dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pač pa je pristojni organ temeljne organizacije dolžan, da na podlagi danih razmer v TOZD in v skladu s kadrovskimi potrebami ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec, ki se bo odločil, da ostane še naprej v delovnem razmerju, soglasna, da delavec nadaljuje z delom oziroma v nasprotnem primeru sprejme ustrezni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki je dosegel pogoje za upokojitev. Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo prav tako Spremembe in dopolnitve zakona delovnih razmerjih in zakona o proučiti in se odločiti, katera dela v TOZD so taka, da jih bodo lahko opravljali upokojenci po posebni pogodbi o delu. V ta namen morajo ustrezno dopolniti svoje samoupravne splošne akte. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih bodo upokojenci namreč lahko opravljali po posebni pogodbi o delu samo tista dela, ki bodo izrecno vnaprej določena v samoupravnem splošnem aktu. Delo po taki pogodbi lahko traja največ 20 ur na teden. Opravljanje začasnih in občasnih del kakor tudi drugih del po posebni pogodbi o delu ter prejemanje plačila na taki osnovi nima vpliva na uživanje pokojnine upokojenca Upokojenec pa je dolžan, da od zaslužka, pridobljenega za opravljeno delo po pogodbi o delu, plača posebni davek po stopnji, ki ga je določila občinska skupščina. Posledica sklenitve delovnega razmerja na prejemanje pokojnine in pravice upokojenca po prenehanju delovnega razmerja Starostni, družinski in invalidski upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, izgubi lastnost upokojenca in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje vse dotlej, dokler traja delovno razmerje, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali delovno razmerje s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Že pridobljena pravica do osebne pokojnine delavcu v času trajanja delovnega razmerja miruje in mu ponovno oživi po prenehanju delovnega razmerja. Po prenehanju delovnega razmerja se upokojencu začne izplačevati pokojnina in pri tem se čas nove zaposlitve ter osebni dohodek iz take zaposlitve upošteva različno, odvisno od tega, ali upokojenec že ima ali še nima pokojninske dobe. Če upokojenec nima polne pokojninske dobe (40 oziroma 35 let; 35 oziroma 30 let borci NOV), se mu čas trajanja zaposlitve oziroma zavarovanja ali opravljanja samostojne dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. To pomeni, da se mu za vsako leto zavarovanja poveča pokojnina za 2% pokojninske osnove. Prav tako se osebni dohodek iz te zaposlitve všteva v pokojninsko osnovo in ima upokojenec pravico do ponovne odmere pokojnine. Če upokojenec že ima polno P°' kojninsko dobo, se mu osebni dohodek iz zaposlitve lahko upošteva za novo odmero pokojnine. Lahko Pa se mu že odmerjena pokojnina za vsako nadaljnje leto zaposlitve P°" veča za 1 %, vendar največ 5 %■ Upokojenec lahko zahteva P°' novno odmero pokojnine, Če je hi zavarovan vsaj 6 mesecev v enem koledarskem letu. Pri tem se za izra' čun poprečja upošteva celotm osebni dohodek iz zadnjih 10 pred upokojitvijo. Zavarovancu,* mu je bila že priznana polna P?koJ' nina v višini 85 % od pokojnin5* osnove, se pokojnina odmeri ali p poveča že odmerjena pokojnina z 1 % do 5 %, če je z zaposlitvijo P® upokojitvi dopolnil polno leto p° j kojninske dobe. Po novih predpisih se tudi voja^ škim upokojencem v primeru P° novne zaposlitve pokojnina ne ^ plačuje, razen v dveh izjemnih Prl' merih, ki ju določa zvezni zakon pokojninskem in invalidskem za v rovanju vojaških zavarovance ^ Tako se kljub zaposlitvi izplača) 50% pokojnine vojaškipi invah skim upokojencem in tistim staro* nim upokojencem, ki so pokojnin uveljavili pred izpolnitvijo spl°50 pogojev za pravico do starostne P° kojnine. Zdravljenje alkoholizma Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsajc deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno. Osnovna načela zdravljenja 1. Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina. 2. Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje. 3. Alkoholik se mora konfronti-rati s stvarnostjo svojega alkoholičnega razčlovečenja in začeti v redu delati ter se obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih prizadevanjih ne uspe, pije naprej. 4. Ker je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udestvo-vanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nadpoprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacija študenta-alkoholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let. Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za poklicno in družbeno rehabilitacijo. 5. Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo Ž|V’C_ trdo delo, intezivna jutranja te vadba, planinarjenje, opustitev jenja itd. . jn 6. Med procesom zdravljenja rehabilitacije se mora nekdanji a^ koholik tako spremeniti, da »svobodo od« (prisile, ki izv'ra u. odvisnosti od alkohola) začel smerjati v »svobodo za«: gra<:' aktivnih vezi s svojim družin5*'' delovnim in širšim družbenim 0 ljem, za ustvarjalno delo in 5P~V tano aktivnost na različnih p°dr jih človekovega udejstvovanja- Nekaj spoznanj v zvezi s prepre vanjem alkoholizma . r6j 1. Vsak alkoholik je bil najp družaben, zmeren pivec. 0. 2. Vsakdo med nami lahko P stane alkoholik, razen abstinen^ 3. Znanstvenega dokaza 0 j, ristnosti alkohola ni nobenega,01 tem pa imamo v SR Sloveni j' %, manj 80.000 dokazov (tj. alkoh0 kov), da alkohol razkraja posam nika, družino in družbo. itje 4. Ne vemo še, kakšno je »P^. po pameti«, ki bi vsakega pivC° |j. nesljivo obvarovalo pred alk0'1 zrnom Izlet u Kumrovec Za, Vogodišnja Rezolucija obave-da VC or8an‘zacUe udruženog rada do kraja prvog tromesečja do-UtvU,Pr°8rame štednje, u kojima če kor>‘i mogočnosti ,za racionalni je mat - ^ s‘rov'na> reprodukcionog or- eriiala. energije. Odgovarajuči bi' 1 organizacije takode je tre-darH • t08 r°ka da donesu stan-§ted e„ ’ propise koji če doprineti Vreme energ'je’ sirovi ne i radnog tv b,edavna analiza odbora za druš-kaen“ akcij u štednje SK SSRNJ po-, isn 3 • da ova obaveza nije svuda . Penjena, da se akcija štednje odvi- PomneraYnomern°. različitim tem-sti č S,a v'^e '•* manje organizovano-rarin * Su raz*'čiti delovi udruženog ten Stednju sprovodili različitim in-u Zdetom- Ponegde je posle prvih Pena nastajao zastoj, a torne je D °g0 doprinelo gotovo rasipničko asanjc u drugim sredinama i anje da se ne »isplati štedeti«; Poshoed P0z‘t'vnih rezultata koji su jam ®nut' uv pojedinim organizaci- mnoBnUdrUŽen08 rada’ J°š ima ekono PPlmera neracionalnog i nia r ,msk' neopravdanog ponaša-n0m Poslednje vreme — kao jed-g0v d Vlda štednje — sa pravom se radnilL° zaP0Š|javanju. Broj novih neon a “F26 taste u vanprivredi obji U Pr'yredi a izuzetno brzo u laVaninPrrUia?^a uslu8a- O nagomi-bamaJ radn'ka u zajedničkim služ-nema akode se dosta govori, ali Prino razmeni rada u okviru SIZ-ova, ali se, nakon izdvajanja sredstava u te svrhe, o tom više ne brine. Čak ni da li Kulturne institucije pružaju dovoljno za ono što su dobile. U sadaš-njim odnositna, čini se da to uopšte nije važno, da je važni je »državi oduzeti dug«, društvu dati njegovo — i tačka. Medjutim, imaju pravo i oni koji upozoravaju na opasnost precenji-vanja značaja kulturnih animatora. Neki ih čak potpuno osporavaju, tvrdeči da je pogrešno kad postoje ljudi zaduženi za kulturu: za kulturu treba da su zaduženi svi! Realnost, medjutim, nameče manje radikalne želje, s tim da se ne previdi činjenica da su animacije za sada više posredništvo, servis, neka vrsta menadžer-stva. Ipak, ulogu animatora ne bi trebalo ni potcenjivati. Njih, kao i sve što se pod kulturom u udruženom radu podrazumeva, treba uz sva raspoloživa nastojanja i snage, uvrstiti u način života i rada u sva-1 kom OOUR. M JOVANETIČ Obrazovanje uz rad — kritični osvrt Zaposleni u OOUR-Nizke gradnje Maribor, učenici srednjih i dru-gih škola radničkih zanimanja1 mogu biti zadovoljni politikom obrazova-nja vlastitih kadrova u okviru OOUR. Posebno želim, da se pohvalno izrazim za razumevanje i nesebičnu pomoč upravnika naselja Jani Klan-čara. Medju ostalom drug Jani se trudi j da omoguči timski rad učenika srod-nih škola združujuči ih u zajedničke prostore za stanovanje. Veliki je broj zaposlenih z nepo-srednoj proizvpdnji koji je na taj način, dovršio osnovnu školu, razne seminare, stekao srednje i više obra- zovanje. I pored svih bez sumnje dobrih rezultata ostvarenih na po-dručju obrazovanja oseča se nedo-voljna zainteresovanost zaposlenih za dovršavanje osnovne škole kojih na žalost ima veliki broj. Mi smo svi svesni toga da je teško uskladiti rad i študij ali moramo biti svesni i toga, da bez obrazovanja nema niti veče produktivnosti niti bržeg prodora samoupravnih ideja u šire slojove društva. Sa postignutim rezultatima se ne smemo zadovoljiti i uspavati. Pred nama je još mnogo posla kojeg moramo neodložno izvršavati, a sve u ime boljeg sutra. MARJANOVIČ CVIJETIN Naši učenci so pomagali pri vaji civilne zaščite v krajevni skupnosti Stari Vodmat v Ljubljani in izkazalo se je, da so svojo nalogo odlično opravili Na vaji civilne zaščite je bilo včasih tudi malo smeha, vendar smo videli, da so naši mladi dobro pripravljeni za vsako neprijetno presenečenje ali nesrečo Antonija Ezajeta Naša Antonija odhaja v pokoj Najstarejša delavka naše TOZD in tudi najstarejša delavka našega kolektiva Gradis, je 30. 4. 1979 odšla v pokoj. Letos bo dopolnila 70 let starosti in čeprav je to za žensko že velika starost, je do zadnjega dne vestno opravljala svoje delo. Naša Ezajeta Antonija je doma iz kraja Žepče v Bosni. Pri pas se je zaposlila 4.9' 1969 in od tedaj do letos delala po raznih gradbiščih naše domovine. Zaposlena je bila v naselju Žepče, od tam je odšla na delo na AC Vrhnika — Razdrto, kjer je delala na Vrhniki in Postojni. Po otvoritvi AC je spet odšla na novo delo na AC Hoče-Levec v Aliče, od tam pa v Slatino — Dramlje. Po dveh letih je bila premeščena na gradbišče SD-2 v Markovec in nato v Bazo Maribor na Pobrežju. Tu je naša Antonija ostala do odhoda v pokoj. Kljub starosti je rada pomagala pri vsakem delu, doživela marsikaj prijetnega, pa tudi neprijetnega. Iz Slovenije odhaja nazaj v svoj rodni kraj Žepče, kjer živi sama. V naši sredini jo bomo pogrešali, saj smo toliko let skupaj delali, pa tudi razumeli smo se kot dobra družina. Vsi njeni sodelavci ji želimo še veliko let zdravja in da nas bo velikokrat obiskala v našem kolektivu. JANI KLANČAR Kje je Mara? Pred kratkim smo iz Pule dobili pismo z naslednjim naslovom: Tov: ČRNA — MARA (po kosi) G. P. »GRADIŠ« 61000 Ljubljana Morate priznati, da je naslov ze zanimiv, čeprav nepopoln. Ki pisma he smemo odpreti (in najb nam tudi ne bi dosti pomagale sedaj ne vemo, kdo je ta črna Mar Kdor jo pozna, naj nam sporoči, da pošljemo pismo. Iz vojske Nalazim se na odsluženju kadr skog roka u Karlovcu i tako želim pozdravim sve drugove iz TO GE Ljubljana, a posebno Duša Bistroviča, Omeraševič Mustar Fehima Poliča. Ujedno se zahya J jem, što mi redovno šaljete Gra sov vestnik. „„,0 Des. BISTRIČ NEZ V- P- 3293/12 47002 Karlova SM AJLO VIČ Ibrahim se je r°° 29." 6. 1943 v Škahovici pn čanici. Zaposlil se je pri Gl O dis TOZD Železokrivnica v z» četku 1976 leta in takoj odše , gradbišče NE Krško, kjer je do leta 1978, ko je hudo zbo'c Po zahrbtni in hudi bolezni J preminil 5. 6.1979, 6.6.19™ so se sodelavci iz Ljubija116 v Krškega poslovili od njega rodni Škahovici. . a. , Sodelavci so ga zelo cen! L0-radi njegove pridnosti, p°zrt valnosti pri delu in dobrega zumevanja s tovariši. . Vedno je bil skromen 10 ;e tudi v svojih najtežjih dneh,K že bil hudo bolan. Kot dob™ tovariša ga bomo ohrani lepem spominu. Sodelavci z gradbišča Er . Preventiva u »Jugo-oranici« j3 rac*u, osečalo se u ovim prolečnim anima pravo mobilno stanje. Pokanje je beskrvno klecalo, žiro-3cJ*nu da ne bi izdahnuo, trebao je altene inkubator a s čirom na I dvanaestercu«, ko ji se ne dobija od aPih kolača nego od korzoabriga u °maku, mogao se izjadati svaki rugi rukovodeči čovek u »Jugo- oranici«. Q ^v' $u, dakle, znali da uzroke nezav'dnom stanju ne treba žiti u poslovnem bioritmu i do- ^ * loŠim danimn nn tržižtn npon :^*uuzaravstvenim Knjižicam asivomu personalnoj kartote i .e "ajžečče proizvodne poten Le Pr°gutala je, dakle, privat sp u 1J.a k°ia če običi sve one koj za?; reb u lekarskoj ordinacij x "l na duže ili krače vreme u s ■Pest atmos^er* oprostili od rad te pokretne i autoritati ran'-v 6 koJa Je neispitanim osi slii-su >m Potevima krenula u str sa Cnu. viz>tu, bio je doktor J; 7a,.sv°j'm terenskim cipela ,,ovlrri re^erent službe zaštite na 1Z njih krc u Ptvo stanje stvari. tim ’ e^°’ sa ovim četvoro cva* botaca za zdravlje ali ^ova ??nJajuči da če čuvei ioš lk,nj.'ga rekorda biti ob Po?0'"1 biserom... iJeJid,esmou ambulanti zl oranje^"10 Za traktorom zi biv7cJeie"ko’ crni Jelenke zb0o t?Kd°ut0r Jaša — znai Pocrn' bela zdravstvena 1 »S' Jelrko' traktor?? >>boluješ<< za sa77ŠtxČu’ d°ktore!?... 1 ?W« AtaEff. “ » se blaI?Vin!‘“' dingovi! shiraj® inik Bata. Svi v osihijatra. Dao mi je posle onog manjka uverenje da nišam dotupa-van, pa sam prošao samo sa dve go-dine. Nije, čovek, tražio da mu zalivam cveče ali to je moj dug. Opet se presavi tabak a onda evo trosobnjaka komercialiste Velibo-ra. Velibor, ga do po jasa, gimnastiči. Vetrovite hladne obloge kao da mu podstiču ritam... — Veljo, zaključnice ti prazne a ti se rekreiraš. Čak si pominjao i neke potvrde specijalista sa Strane da ti kao posebnom mediemskom slučaju da prioritet na stambenoj listi. A prilično si glasan i zbog teških uslova na radnom mestu, brojne po-rodice... — A šta vi o torne brinete, ovo ide na teret socijalnog. Drugo, neki uzmu bolovanje pa turističe u ino-stranstvu a ja umesto šetnje po Jeli-sejskim poljima, aktivno potpoma-žem »Zeleni plan«. Razume se, ova moja aktivnost ne bi imala ličnu mo-ralnu podlogu, da mi lekar nije rekao da treba da se u interesu zdravlja oslobodim kalorija. Eh, ti silni ručkovi, kokteli, sedeljke, re-prezentacija. I... samo recite, ako više nišam za vas, ja ču sporazumno napustiti »Jugo-oranicu« iz »zdravstvenih razloga«... Obezbedilo Velja na drugoj strani ’leba. Grozdanu iz knjigovodstva komisija zdravu i Čilu zatekla da u tek do-bijenoj garsonjeri lepi tapete. Groz-dana je, takodje, tačno u dan znala kad če napustiti posao zbog »poro-djaja«. A nepogrešivo tačno bila je upoznata i sa ličnim imunitetom na opet odredjenu vrstu bolesti, jer je rodena te i te, nešto kasni je godine. — Ja sam — upoznaje Grozdana komi siju sa »istorijom« svoje bolesti — skoro deceniju čakala ovo stanče. A mečku sam htela da rodim dok nišam pronašla odgovarajuče tapete. A da nišam simulant uveriče vas moja maksi kučna apoteka. Punila komisija zapisnike i za Tri-funa, koji je na ime »banjskog leče-nja« svako veče dežurao u tombo-la-sauni, i za Negovana kome je bio potreban ortoped, a u stilu maratonca jurio je za džakovima cementa i gradjevinskim gvoždjem. Presavila komisija tabak i za Petronija, isklju-čenog iz radnog stroja zbog poreme-čaja metabolizma, a taj isti Petronije jurcao je na pijači za mini-vakci-nama — čiste prepečenice. Eto, u rukama naše komisije zapisnika za pokretanje disciplinskog postupka k’o pleve. Priznanja za njen društveno koristan rad i veliki doprinos ZUR-u, sa svi h strana. »Jugo-oranici« je dobro došla ovakva transfuzija doktora Jaše i njegove uporne ekipe. Ali, drugovi iz »Jugo-oranice«, ne žabo ra vite da članovima ovog istrajnog tima, koji je na teren istr-čao dobronamerno i pregalački, poklonite bar po koje paklo aspirina. Oni se sada preznojavajti zbog na-zeba na terenu a ni videli nisu zdravstvena knjižicu i lekarsku ordinaciji!. Zdravlje če im, možda, otiči u aut, jer nisu znali za ličnu preventi-vu. Pera Srečkovič »Veselo na delo!?« Daj vstani! Ura je že 06,30. Še malo, jutranje minutice so najslajše. No, vstani Joža, bodi »karakter«. Spet nisi obrit? Kaj me briga, če sem nereden, neobrit, sem še moderen in sodoben povrhu. Krasno, do ;edaj jutranja telovadba še ni predpisana, kljub temu, da sem danes malo pozen, ne bo zamude. Pet minut pred šesto sem že pri objektu /1 + 25 (vratarnica pri glavnem vhodu + ambulanta) toda kaj je to? Truma ljudi pred vhodom, rep, vrsta, milica. Kaj delijo? Je moja ura morda narobe? Je morda to že vrsta za malico? Ne nič tega, na delo gremo po predpisih. »Dovolilnico prosim«! Ravno danes je nimam s seboj, ostala mi je v »ta za kmašni obleki«, ne bom mogel na delo? Osebne izkaznice tudi nimam s seboj, ta mi je ostala v denarnici, te pa ponavadi ne nosim na delo. Kaj jo pa rabim, saj v kontejnerju ne morem kupiti paste za zobe ali za čevlje, dopisnice ali znamke, časopisa drugega pa itak ne rabim. Vozniško dovoljenje! Nimam, zakaj ne? Kei*nimam avta ha ha... potni list, spet nimam, v Trst ne hodim kupovat, ker vse dobim doma, žlahta je pa na deželi, tu dobim semenski krompir in jeseni ozimnico. Sprašujem se, kdo pa sploh si ti Joža? Strah! Okoli mene ni' nobenega znanca, da bi me poznal. Čuvai me pa tudi ne pozna, saj kadar grem 7nh Hpvptih nr> hptrmirnniii 17 gradbišča, on v svoji »pudi« že spi, kako naj me pozna? Tako osamljen se počutim na tem božjem svetu, kakor župnik v hribovski vasi. Ne še bolj, z njimi so vsaj njegove vdane ovčice in ljubi bog. Glej srečo Joža, moj delovodja je na oni strani žice, on pozna mene, in moje delo, ta me ne bo izdal, saj pozna tudi delo vratarja. Vse je urejeno pa veselo na delo! Premišljuje Joža! Kako je srečen Franček, ker ne stanuje v naselju ampak na drugi strani tovarne. Njemu je vhod prost, vsi trije čuvaji so na glavnem vhodu, ostali trije prehosi so brez čuvajev. Pojdi Joža v službo po glavni dovozni cesti, tu ni problema. Pojdi Joža v službo po industrijskem tiru, saj preko trebuha nimaš meter vstop je prost. Pojdi Joža v službo kot hodi Franček, s svojo izvoljenko pod pazduho, pri kanalu ob železnici, prostora je vsaj še za dva para. Red je red! Je to res? To vedo tudi tisti poslovni partnerji, ki so tisti dan »pač zašli« na drugi vhod in se z avtom prevozili čez celo gradbišče ter imeli iste probleme kot ti Joža, saj niso mogli iz tovarne, ko so spet »zašli« na glavni vhod. Ha ha avta pa to nimam, z njim je baje še težje. Avta nimam, imam pa zato topo nalepko — rdečo za vstop z avtom, ta nalepka baje ne velja več, m mi m «• Hal 7 avtom Pa m» tastonj, trikrat sem mu moral prati ivto, ker je sedaj zunaj in tako pražen, on ima pa rad top avto. No izplačalo se je, morda mi ta nalepka še kdaj prav pride? Bom imel avto! No tako, pa smo to vsi na delu, vsi vseh profilov, kvalificirani, nekvalificirani, pismeni in nepismeni. Prav eden teh zadnjih me je prosil, da sem z mojim zidarskim svinčnikom na steno objekta 8 napravil računček, jaz, ki sem zamudil v službo pol ure. Enostavno, pa dajmo, štiristo ljudi x 0,50 ure = 200 ur x 150/ uro = 3 »tare milijone, a je to sploh kakšen denar? Je, meni je bila ta vsota velika kakor gora, ko sem dobil posojilo za gradnjo moje hiše Je denar, je. Saj to je mesečna plača z vsemi dodatki, za vse tri čuvaje, ki so ga vzeli iz žepa nam, ki delamo pod irugačnimi pogoji kot oni, ki se gre-ejo v svoji »pudi«, poslušajo val 202 in ansambel »Aba«, ki poje: »Denar, denar...« Tako je razmišljal tisti večer po jetoniranju naš Joža, ki je ta teden daleč od doma pozabil svojo dovolilnico. Kako bo pa jutri? Vzel je Joža drugi dan dovolilnico )d Frančeka, ki ima ta teden dopust, saj imata isto omaro, ta teden potem naš Joža ni več zamudil. Ko je drugi dan že veliko pred šesto stopal mimo hivajev mu je iz vratarnice prihajala la uho ona znana Adamičeva popevka: »Zavihajmo rokave in plju- llmn v rr»Vp* Stari S Kaj so videli n*i strokovnjaki Nekaj skupin naših strokovnjakov je obiskalo črnogorsko Pffc? delali mi in danes je v popolni uporabi, še celo več-na to orje, da bi ugotovili, kakšno škodo je potres prizadejal oDJc cje So montirali vse žeriave z ostalih navezov Vi ^ hit; nh morje, da bi ugotovili, kakšno škodo je potres prizadejal obp gje So montirali vse žerjave"z ostafihnavezov,Ti so bilTob tom, ki smo jih na tem območju prek kratkim gradili. Ko so se u u zelo poškodovani: Ti zadnji, ki so grajeni na blokovni nih, smo povprašali enega izmed njih-Bernarda Gabrijelčič^ son,„i.^y - - ...... kaj bi še lahko dodal k vsem informacijam, ki smo jih brali v čas -lovJP^tično popolnoma porušeni in jih bo potrebno precej Pl:Takole"?:»Ko smo prišli na območje, ki ga je prizadej <» o^mi|Ori vam bodo največ povedale same slike, ki jih potres, smo sprva mislili, da niti ni bilo tako hudo kot smo P' J k ’ ',dmo v m,sem cas°P's“' tem slišali. Vendar pa je ogledovanje mest pokazalo, da je erriu lahko dodamo le to, da je naša prva skupina strokov- res velika. Hodili smo na primer po ulicah, kjer so bile hiše pa v sestavi Zoran Kraigher (PB Maribor), Matevž Šink gled le malo poškodovane, ko pa smo stopili v eno izmed njih’ h GE Ljubljana) in Aleksander Šabec (TOZD GE Koper), tranjosti praktično ni bilo, ker so se stropi zrušili in sesedli 'V i vala na potresno območje 26. aprila in tam preživela pr-so bolj zanimali luški objekti, ki smo jih sami gradili čas zelo hitro minil.« Vsrtnu 's* w '• ‘ hileju' čestitamo ob življenjskem Ju?jjS|[ili posebno pa sodelavci na Kov tal obratih z željo, da bi še vrsto le ^ v našem kolektivu, obenem P želimo tudi mnogo osebne zdravja in zadovoljstva na de privatnem življenju. Zvone Trželr »i St; re si: Pr Ul Vf Ži- tu m n: n; lo bi Pc so Mi os ni bi de vk de oc us Pr so Mi že de to or (d or Or zb St! ku ne in sv, je ki dr, toi St)] iot 8a Olj >a| re, va -e, iic »n sr( Organizatorjem in animatorjem kulture ter vsem delavcem Gradisa v razmišljanje .Organizatorji kulturnega živije-W v delovnih organizacijah, pred-r^vniki občinskih, pokrajinskih ter Pobliskih svetov in odborov zveze Dukatov, predstavniki kulturno-“svetnih organizacij, delavskih Ve'Verz in drugi, katerih delo je po-živ^n°- z organizatorji kulturnega tT|. Jenja, so se zbrali v drugi polovici ®ja v Mariboru na posvetu z na-nain°m’ da pregledajo opravljene n l0ge, opozorijo na probleme ter I sv°je delo, ki ga v marsikateri de-^i "1 sredini, občini pa tudi repu-n *e vedno obravnavajo kot ne-Po,rebno nujnost. posvet je trajal dva dni. Na njem slg^Sanizatorji kulture sprejeli na- °sno^a SPlošno krepitev kadrovske njh Ve kulture, še posebej v osnov-bist^r^an'2acijah združenega dela je den en°> da se pri ustvarjanju in vo-vki ,v kulturne politike in v akcije deigvCuie. aktivno čim večje število od in delovnih ljudi neodvisno uSp 1'hovega poklica, strokovne pr0Cg°"*ienosti, vloge v delovnem $o s.u tn podobno. Nesprejemljive sti|a,JC’ da bi se naj kultura prepu-^eni«am° ki so za njo »zadolži organiziranim in povezanim t0v vaniem vseh družbenih subjek-orBa 0snPvnih, delovnih in drugih (* ^cijah združenega dela °rgan' noP°litične organizacije, Orga ! Sam°upravljanja, poslovodni zbori 'j str°kovne službe, posebej pa ganj de*avcev) povečati število or-ker satoriev in animatorjev kulture, stveni l' na današnjem nivoju bi-kultUrpradP0g°j za nadaljnji razvoj Depa v01" potreb oziroma kultur-S ZlvlJenja delavcev. iti anj^sP°sabljanju organizatorjev svetiti atoriev kulture moramo poje nujo^.0 Pozornost. V tem smislu ijem da Se s srednjeročnim planira-lel p| azv°ia> ki mora biti sestavni ieoe„ana razvoja organizacije zdru-^Uv za k j P*an'ra tudi razvoj ka- torjevda Se usposabljanje organiza-?tiiČoj 'n animatorjev kulture ure-jočitoi,v s°delovanju z odgovarja-^uizar U tu.mo izobraževalnimi or-ljniver./'lami, predvsem z delavskimi am‘> ki morajo zagotoviti realiza^°®rame 'n kadre za njihovo variai: 't°» da bodo najbolj odgo-•ene s^ec'ti£nim potrebam dolo- ^ sredine, 2a Usposabljanje profe-QHiOc„v. organizatorjev kulture Sr.ednieo ^’t*c možnosti v okviru nia, br usmerjenega izobraževa-v tako tudi na višjih In viso- kih šolah. Pri tem je treba poskrbeti za racionalno organizacijo vseh oblik usposabljanja. 4. Pri izbiri animatorjev in organizatorjev kulture moramo paziti, da bodo to člani kolektiva, ki so si s svojim delom in družbeno aktivnostjo pridobili zaupanje in ugled, pokazali smisel in nagnjenje za opravljanje kulturno umetniške dejavnosti, da so družabni in da imajo smisel za delovanje v kolektivnih akcijah. 5. Aktivnost in usposabljanje organizatorjev in animatorjev kulture se mora povezati z drugimi oblikami izobraževanja v delovnih kolektivih, posebej pa z aktivnostjo pri usposabljanju delavcev in delovnih ljudi za samoupravljanje. 6. V organizacijah združenega dela je treba ustvariti pogoje za zaposlovanje profesionalnih organizatorjev kulture. V večjih organizacijah združenega dela z več manjšimi organizacijami oziroma TOZD ali skupaj s ■ krajevnimi skupnostmi. (Nadaljevanje z druge strani) Poglejte: — nihanje investicijske dejavnosti, kar onemogoča kontinuiteto dela ter dolgoročno planiranje v gradbeništvu. Prav to je za gradbince izrednega pomena v sedanji fazi priprav na srednjeročno planiranje; — prekratki roki za izdelavo projektov, kar onemogoča njihovo kvalitetno izdelavo; — pomanjkanje pripravljenih lokacij. Gradbena operativa čaka pripravljena, žal temu vprašanju posvečamo premalo pozornosti. Je pa nujno, da se to mora rešiti. Tega pa ne moremo gradbinci sami rešiti, lahko samo pomagamo; — nizka stopnja akumulativnosti v gradbenih delovnih organizacijah; — pomanjkanje strokovnih kadrov, visoka fluktuacija delavcev, pomanjkanje zidarjev, tesarjev, vprašanje kateremu bomo morali posvetiti veliko pozornost in najti rešitve (OD, boljši življenjski pogoji itd.); — vprašanje iztrošenosti mehanizacije. Uvoz otežkočen — restrikcije, domače tovarne pa strojev ne izdelujejo; — nezadostna integracijska povezanost v gradbeništvu; — razdrobljenost projektive. Kako pa gledaš na naloge gradbeništva na področju racionalizacije v stanovanjski graditvi? Upoštevajoč dejstvo, da predstavlja racionalizacija v stanovanjski Tem kadrom je treba zagotoviti takšen položaj, ki bo enak položaju ostalih kadrov, ki se ukvarjajo z življenjskimi vprašanji in delom. 7. Da bi se cilji samoupravne kul-turne politike čimbolj vsestransko uresničevali, je potrebno organizirano delovati tudi pri usposabljanju organizatorjev in animatorjev kulture v krajevni skupnosti. 8. Delo organizatorjev in animatorjev kulture je potrebno še bolj moralno in družbeno stimulirati, ker to ni samo oblika podpore in priznanja, ki ga zaslužijo, temveč predstavlja širši družbeni pomen. 9. Občasno, predvsem ko za to nastane potreba, je treba organizirati širša srečanja organizatorjev in animatorjev kulture iz različnih sredin. Takšna srečanja so lahko tudi tematsko opredeljena. Poleg tega si je treba prizadevati tudi v tej smeri, da se med kadri vzpostavi stalno in ustrezno sodelovanje, informiranje, izmenjava izkušenj, pa tudi prevzemanje sklepnih akcij. graditvi osnovni pogoj za relativno zniževanje in postopno stabiliziranje cen stanovanj, so naloge na tem področju res velike. Ker racionalizacija v smislu družbenega dogovora (ki se ga bo podpisalo) pomeni ustvarjanje pogojev za zmanjšanje stroškov gradnje in uporabe stanovanj in naselij ob njihovi nezmanjšani uporabni vrednosti (kvaliteta, humanost, funkcionalnost) v okviru dogovorjenih standardov, so naloge gradbeništva na tem področju zelo zahtevne. Naj naštejem le nekaj usmeritev: — izpopolnitev tehnične regula-tive, njeni prilagoditvi, projektu in zahtevam indust. gradnje, — poenotenje in poenostavitev postopkov za izdajo soglasij in dovoljenj za gradnjo s tem, da se upošteva gradnja naselja kot enotna investicija, — razvoju kvalitetnega sistema planiranja stanovanjske graditve, ki mora zajeti celoten proces priprave, gradnje in uporabe objektov, — uveljavitev sistema družbenega dogovorjenega in samoupravnega sporazumevanja, ki mora zagotavljati razvoj dolgoročnih ekonomskih odnosov na osnovah skupnega prihodka, — pospeševanje razvoja organizacije združenega dela v smeri vertikalne racionalne notranje delitve dela, specializacije ter razvoja dohodkovnih odnosov, 10. Udeleženci Tribune se obračajo na Svet Zveze sindikatov Jugoslavije, da bi podprl ta stališča in da bi v sodelovanju z drugimi družbenimi činitelji še bolj vplival ha ustvarjenje čim bolj ugodnih pogojev za vsestranski razvoj kulture združenega dela, ker je to tudi temeljni pogoj za delo organizatorjev in animatorjev kulture in za njihovo družbeno potrditev. Na posvetovanju so nam organizatorji kulturnega življenja iz Hr-vatske in Srbije povedali, da imajo pri njih že klube organizatorjev kulturnega življenja. V klubih se sestajajo mesečno enkrat, l.jer izmenjujejo izkušnje in načrtujejo skupne akcije. Menim, da bi se morali tudi pri nas organizatorji kulturnega življenja povezati in si medsebojno pomagati. Naše sodelovanje bi prav gotovo koristilo tako organizatorjem kulturnega življenja, kakor tudi vsem zaposlenim v Gradisu. Organizator kult. življenja Slava OBERLEIT — prilagoditev program dopolnilnega izobraževanja potrebam intenzivnejše proizvodnje, delitve dela, specializacije, — še in še... Vsa ta vprašanja pa bomo morali odgovorno in vztrajno izvajati. To so naloge, nosilec pa je delovni človek. Vsem tem vprašanjem in še nešteto takih, ki jih nisem omenil bo RO sindikata gradbenih delavcev tudi v bodoče usmeril svojo aktivnost na način, ki bo omogočal reševanje problemov neposredno tam, kjer nastajajo. Tako v cilju pospeševanja, uresničevanja in združevanja dela in sredstev, razvijanja dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja, svobodne menjave dela in podobno. Posebno pa še na področjih zagotavljanja socialne varnosti in za razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev. Danes lahko rečem, da se uresničevanje teh nalog že odraža v naših TOZD v vsakodnevni praksi. Zaradi tega bomo usmerili naše aktivnost v ocenjevanje in razreševanje teh in še drugih vprašanj, k bodo postavljena pred naše delava in organizacije združenega dela. Reči pa moram, da pri vsem deli mi pomagajo izkušnje iz doseda njega dela republiškega odbora in dobrih tovariških odnosov prejšnjega predsednika tov. Lojzeta Ce» puša, ki je vedno pripravljen pomagati in svetovati.« Kako teče akcija »NNNP« V akciji NNNP in nasploh po vprašanju podružbljanja ljudske obrambe je zajeti prav vse družbene dejavnike. Preveriti in oceniti je stanje obrambne pripravljenosti in izpopolniti sistem obrambnih in samozaščitnih ukrepov. Pri tem so vsekakor najbolj odgovorni člani ZK-in pa sotale družbe no- poli tične organizacije v GIP GRADIS. Pri oblikovanju programa moramo upoštevati, da je civilna zaščita zelo močfia organizirana sila družbene' samozaščite, ki mora iz leta v leto prerasti v stalno prakso pri uresničevanju priprav za učinkovito obrambo v miru in v vojni. Napraviti je analizo dosedanjega dela in zagotoviti, da bodo interesi in potrebe po obrambi in zaščiti sestavina vsakodnevnega strokovnega in družbenopolitičnega dela. Posebno v vojni ali v izrednih primerih. Oceno ogroženosti je stalno dopolnjevati. Na tej podlagi se izdelajo preventivne naloge, ki se vnesejo v delovne in razvojne načrte in programe. Ocena ogroženosti se mora tudi usklajevati s sosednjimi Krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. V razvojnih planih morajo temeljne organizacije združenega dela vnesti določena sredstva za opremo enot in štabov civilne zaščite ter sredstva za osebno in kolektivno zaščito. Seveda pa moramo organizirati tudi vaje, da vidimo, kje se pokažejo pomanjkljivosti. Zato se ne ustrašimo, če se nam pri poskusnih vajah pokažejo razni nedostatki — saj vaje imamo zato, da preverimo, kaj je še potrebno dopolniti in urediti, da bomo pripravljeni za reševanje in zaščito ljudi in materialnih dobrin. 20. junij je »dan civilne zaščite« in v tem tednu naj bi vršili vaje in tekmovanja enot. Mimogrede povedano, bo v tednu civilne zaščite izdana brošurica »Kako pomagaš sebi in drugim« ter jih bodo prejela vsa gospodinjstva v posameznih občinah. V tej brošuri bodo obdelani ukrepi in načini zatemnjevanja ter zakla-njanja, napotki za evakuacijo ljudi in napotki za reševanje iz ruševin ter kratki napotki o prvi pomoči. Povsod so nalepljeni znaki za alarm. Vprašanje je, koliko članov našega kolektiva se ustavi kdaj pa kdaj pri teh znakih, ter si jih vtisne v spomin? Vsekakor zahteva uresničitev programa izredno odgovorno in zahtevno nalogo. Program moramo uresničiti tako po obsegu, kot po vsebini z vsemi našimi zaposlenimi delavci, seveda ob dejanski podpori članov Zveze komunistov, sindikata, mladine, organov samoupravljanja in strokovnih služb. Pri vsem tem pa ne smemo mimo tega, da danes tudi žene dele vlogo z moškimi. Danes so žene razporejene na odgovorna delovna mesta, prav tako mora biti po zakonu vključena tudi v obrambne priprave in v štabe civilne zaščite. In prav tu ugotavljamo, da so naše žene vse premalo vključene v to dejavnost. Naj bo tudi sklep, da se jih v bodoče po tem vprašanju tudi čim več usposobi za to delo. Odbor za LO in DS na nivoju delovne organizacije je sprejel program, katerega spremlja določena komisija. Za delo je komisija odgovorna odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito GIP GRADIS. Poslani so bili vprašalniki vsem temeljnim organizacijam v okviru GRADISA, vendar nekatere niso dovolj pazljivo izpolnjevale teh vprašalnikov, ali pa jih sploh niso poslale. Smatram, da bi bilo treba sprejeti sklep, da se za neizvrševanje nalog pokliče na odgovornost naše vodilne kadre, ki so osebno zadolženi za obrambne priprave. V ljubljanskem btvenu sta dva štaba za civilno zaščito. Štab za CK, ki zajema temeljne organizacije Ljubljana, Ljubljana okolica, Biro za projektiranje, Obrat gradbenih polizdelkov, Železokrivnica in De- V poslovni stavbi Čuprija so tudi prostori GE Celje lovno skupnost je zelo aktiven ter se pripravlja na večjo vajo enot civilne zaščite, ki bo predvidoma 13. junija ter bo zajela vse ekipe (gasilsko, prvo pomoč, RBK, odstranjevanje ruševin, zatemnjevanje, zaklanjanje in zvezo). V tej vaji bo zajetih ca 80 članov kolektiva. Štab za civilno zaščito, ki zajema Kovinske obrate in Strojno prometni obrat bo v okviru Krajevne skupnosti Zelena jama imel v mesecu juniju tudi vajo, vendar program še ni izdelan zaradi prezaposlenosti nekaterih delavcev. Smatram, da za to ni nikakega opravičila. Naj si bo jnlanca ali plan — vse je ravno tako važno, kot pa obrambne priprave ali pa civilna zaščita nekega TOZD. Spet naj bo aktiv Zveze komunistov tisti, k1 nJ spremlja delo in naloge, ter če je P treba, aktivira vse člane, da se d opravi do konca. .. t0 Akcija »NNNP« mora steci m1 na zadovoljivi višini. Prav vsak c kolektiva — od direktorjev Pa zadnjega delavca — se moram usmeriti v aktivnost nas,®, obrambnega sistema, ki najj"°vse organiziran poveže med seboj temeljne organizacije združen 8 dela in vse, člane kolektiva GRADIS v nenehni pripravljeno in solidarnosti tudi takrat, ce « bodo prizadejale razne katastro ^ ^ nesreče, ali pa celo vojna — kar v menda nobeden odetega ne^ £ Veseli novih prostorov Kar nenavadno se sliši, da je praznik kot 27. april, dan ustanovitve OF, bil za nas delavnik, pa še prijeten, saj se je kolektiv uprave Gradis GE Celje selil v nove prostore. Ko pa živimo v času nič kaj rožnatega gospodarstva je prav, da razrešimo vprašanje: je ta investicija potrebna, ali gre le za prispevek k pospeševanju pretirane izvengospo-darske porabe in podraževanja administracije. Menim, da je ena izmed oblik racionalizacije in šted-nje tudi taka investicija. Materialno osnovo za vsestranski razvoj naše enote zagotavljamo z uspehi naših gradbišč. Med važne pogoje, ki operativi zagotavljajo uspešnost poslovanja štejemo celotno tehnično pripravo in spremljajočo administracijo. Uspešnost slednje pa lahko pričakujemo le ob urejenih pogojih dela, ki smo jih pridobili z novimi prostori, opremo in ostalimi sredstvi dela. Vsako zgodnje jutro je cl obremenjen s skrbjo, da v dr ^ uredi vse potrebno za preko dn da pravočasno pride do prevoza ^ delo in še in še. Toda ob ,vsto°ori zgradbo z novimi delovnimi pr°*. j„ gredo v pozabo vse jutranje skr se tako sproščen človek loti . Tako prijetno počutje človeka P^ ^ zagotovo eden bistvenih pogoje uspešnost na delovnem mestu- Ker veliko govorimo o štab' jj, ciji in izkoriščanju notranjih 5 ... rezerv menim, da bo s tem |ZK js čena ena od pomembnih rezerv-primernimi delovnimi pr°st0 eIjiO sredstvi lahko realno pričakuj maksimalne delovne učinke. Če smo mi veliko pridobil' z 0 jenimi prostori, je Celje Prldotjc3 ogromno, saj je zgradba — leP^eii-popolnoma spremenila videz kega dela mesta. Potniku — ^Ljn£ ki vstopa v Celje z jugovzn^. smeri, pa daje novi izgled s'cC ^-j pemu Celju. VODOPIVEC lu V od to\ živ Po ku sin je iji tor jut ka| skr dik dni slu kul ški ■ežt Novi poslovni prostori v Celju N Na vprašanja, ki so mu jih zastavljali organizatorji kulturnega življenja v OZD je odgovarjal direktor GE Maribor ing. Franc Gačnik Pri8rvZator*e kulturnega življenja, na čelu z izvršnim sekretarjem za kulturo Do J'® ZK Slovenije Francem Šali jem, je v delavskem naselju v Ormožu Zdravil predsednik IO OOS GE Maribor tov. Anton Sikošek Organizatorji kulturnega življenja v OZD obiskali gradbišče v Ormožu i i i s 1 3 9 > I, f 1 odrs- ar|boru je 17. in 18. maja tovan:0 Prvo jugoslovansko posve-živijp^ 0rganizatorjev kulturnega Posvp,^3 v c*elovnih organizacijah, kultur °Va"je Poredil odbor za s>ndilr^Pri Predsedstvu sveta zveze je ud;L°V, Ju8°slavije. Srečanja se njim: • Zl*° okoli 150 gostov, med torjeJ seveda bilo največ organiza-)>iKo niče vračajo. Tako ta vzajemna knjižnica redno obiskuje tudi gradbišče sladkorne tovarne v Ormožu. Organizatorji kulturnega življenja so razgledali izležene knjige, med katerimi je polovica knjig v srbohrvaščini in tako še enkrat ugotovili, da se vodi precejšnja skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik. V jedilnici delavske menze so vsi skupaj lahko razgledali slike akademskega slikarja Bojana Golja in slikarja amaterja T. Tratnika ter fotografije na temo »Človek in beton« Franje Štromajerja. Mariborsko srečanje organizatorjev kulturnega življenja pomeni koristen povzetek spoznanj, ki se nanašajo na to dejavnost in seveda predvsem možnost, da bo iz analiziranega stanja nastala družbena obveznost, ki bo mogla načrtno in skrbno posredovati ku’t'-,ro v OZD r p avt in Prvo mesto so osvojili mladinci TOZD GE Maribor Drugouvrščeni so bili mladi iz Ptuja Kadarkoli Tito govori našim mladim, jim vedno polaga na srce, da se učijo, saj bodo le z znanjem lahko prevzeli delo starejših, gradili naprej našo socialistično družbo. Tudi sami mladi se tega zavedajo in tudi še takrat, kadar že kot delavci v proizvodnji pomagajo k hitrejšemu razvoju naše družbe, ne prenehajo z učenjem. Eden takih dokazov je tudi tekmovanje v znanju, ki ga vsako leto pripravi koordinacijski svet OO ZSMS v Gradisu. Tudi letos so se mladi iz desetih osnovnih organizacij ZSMS Gradisa zbrali v Ljubljani, da bi pokazali, koliko vedo o naši bližnji revolucionarni preteklosti, koliko vedo o Gradisu in končno, koliko so seznanjeni z nalogami svoje lastne — mladinske organizacije. Tekmovanje je bilo zanimivo, čeprav bi lahko rekli, da znanje mladih ni bilo najboljše. Pa kaj hočemo, saj končno uspeh »kviza« ni odvisen samo od znanja ampak tudi od sreče, pravilnega razmerja vprašanj in ne nazadnje, dobro zastavljenega vprašanja. Če nič kaj drugega — kviz je pokazal eno pomembnih napak, ki jo delamo v Gradisu: premalo vključujemo mlade v družbenopolitično življenje v delovni organizaciji, saj je tudi to končno neke vrste šola samoupravljanja. Premalo mlade seznanjamo z vsebino organizacijskih sprememb v delovni organizaciji, saj le tako lahko omogočimo dejstvo, da še danes večina ljudi ne ve, zakaj imamo interno banko. Tudi imamo že toliko raznih samoupravnih aktov, sporazumov in podobnega, kjer se veliko strani ponavlja, in tako ni čudno, če smo se na kvizu težko sporazumeli, kje zadovoljivo piše o postopku za izvolitev in o številu delegatov delavskega sveta podjetja. Dejstvo, da imamo v Gradisu devet kolektivnih izvršilnih organov, še ne pomen; nič, če mladi (in tudi ostali) poznajo le nekatere in človek bi kar hitro sklepal, da nekateri naši odbori premalo delajo (?!), če tako malo vemo o njih, ali pa svoje delo ozko skrivajo v okviru svojih članov. Pa vseeno, namen kviza je dober j in prav je, da bomo z njim nadaljevali tudi prihodnje leto. Poglejmo, kdo je letošnji zmagovalec: L mestp so zasedli mladinci iz TOZD GE Maribor 2. mesto so zasedli mladinci iz TOZD GE Gradnje 3. mesto so zasedli mladinci iz TOZD KO Maribor Vse tri ekipe so dobile lepe knjižne nagrade, ostali pa priznanje. N. M. Na kviz so prišli z zamudo, pa so vendar osvojili 3. mesto : : i ] < i l I l l l l 1 1 1 1 1 1 2 2 2 Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov ® sklepi samoupravnih TOZD GE Ljubljana SKLEPI v' SeJe delavskega sveta GE Ljubka z dne 25. 5. 1979. šen' ^'eP' zadnje seje so bili izvr- 2. Odobri se poročilo o četrtletni anc' za GE Ljubljana. Kot pomoč Črni gori se na-eni enodnevni zaslužek delavcev, n IZVlra iz dela na dan 2.6. 1979oz. 6. 1979 n Odobri se najetje kredita pri Li °^raiski banki — temeljni banki jubljana v znesku 40,000.000 din n Za 8radnjo poslovne zgradbe za na^znanega kupca (gradnja za trg) Zn a- i U pr' Kopru. Obrestna mera d Ka abko največ 11 %, odplačilna 5** Pa Pet in pol let. darH • 3 Predl°g komisije za stan-•etn- 'v rekreac>j° se xodobri priori-in h ,Sta za stanovanjska posojila k°t slecp*'teV *u^benih stanovanj an°vanjska posojila: Hasan ““ n japan' 5ami Husein te ^lcSro t?Uslc Safet fcnjc Štefan ter 138,2 112.3 105.4 102,8 101,7 100,6 96.2 94.8 94.3 91.1 83.9 80,6 75.1 65,8 53.1 U umbl ^arina tni red prosilcev za uruzbenih stanovanj: 2 ^HuSreto 3 ,“d>eg.ar Hilda 4 Ljubo 5' J.opiČ Mirko 6.' iu0,V,ačevič Franjo 7 x^'klavžin Janko Si v,ep!c.Stane 9 ijajič Kasim 10' j;ukavica Fikret ll‘ {^netič Gojko 12" 9'atešič Sreto 13" °anjac Dmitar 14' r.teyanovič Nedeljko Is' vu,can Ivica !6 paukovičZuhdija 17 Pavlovič Mirko l'g Fjutič Juso 19 Marko 2q SaI|č Branko 2l. fevič Dragoslav * tise- ljansko banko — stanovanjska komunalna banka Ljubljana št. S-6761 o vezavi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in sicer tako, da bo čakalna doba znašala 12 mesecev. Pri LB stanovanjsko komunalni banki Ljubljana je vezati prosti del prispevka za stanovanjsko izgradnjo in sicer v znesku 2,500.000din — za dobo 25 let. Enako je vezati tudi tekoči priliv prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Osvoji se predlog za uvedbo postopka za pridobitev kadrovskih stanovanj za kadre, ki so kritični, predvsem za dipl. gradbene inženirje. Prošnja Rajakovič Milana v zvezi z plačilom lastnega deleža pri dodelitvi stanovanja se zavrne. Imenovani naj predlaga delavskemu svetu v odobritev obročno poravnavo preostanka lastnega deleža. 6. Imenuje se komisija za odlikovanja, ki bodo podeljena ob 35 — obletnici Gradisa, v sledečem sestavu: predsednik Kolar Martin član Novak Mirko član Klemenčič Damjan 7. Za skupne potrebe Gradisa je združiti sredstva za sledeče potrebe: din dotacija kegljaškemu klubu 23.000 prispevki pionirskemu odredu Ferdo Godina 2.000 dotacija konferenci OO sindikata 57.000 skupaj 82.000 anuitete za stanovanjska posojila 685.000 anuitete za stanovanja bivše UHS 15.000 skupaj za anuitete 700.000 8. Sprejme se na znanje, da so bili na zboru delavcev v času od 18.4. do 25. 4. 1979 sprejeti sledeči samoupravni sporazumi: — SS o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z otvoritvijo in delom DE v Iraku — most Amara II. Za podpis sporazuma je bil pooblaščeri gl. dir. inž. Škulj Saša. — SS o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo in razširitev proizvodnih kapacitet za opažne plošče LIP Bled. Za podpis sporazuma je bil pooblaščen gl. dir. inž. Škulj Saša. — SS o združevanju sredstev skupne porabe TOZD v GIF Gradis. Za podpis sporazuma je bil pooblaščen direktor inž. Mesarič Štefan. — SS o združevanju dela in sredstev za pridobivanje mineralnih surovin za gradbeno in cestno dejavnost v kamnolomu PREDOLE pri Grosupljem. Za podpisnika sporazuma je bil pooblaščen gl. dir. inž: Škulj Saša. 9. Sprejme se na znanje, da so bili na referendumu 26. 4. 1979 sprejeti sledeči samoupravni sporazumi: — SS o pristopu Gradisa v poslovno skuonost RUDIS skupen nastop v Iraku 10. Na osnovi sporočila, da je SOSESKA kot investitor za izgradnjo vročevodnih kinet v Fužinah odobrila za predčasno dovršitev gradbenih del izplačilo premije v višini 211.662,15din, se odobri na osnovi tozadevnega Pravilnika izplačilo nagrad delavcem, ki so bili zaposleni na tem gradbišču in to v višini 10 % od osnov tj. izvršene ure X obračunska postavka. 11. V zvezi s spremembami, ki jih prinaša »Samoupravni sporazum v gradbeništvu« v pogledu izplačevanja terenskih dodatkov je predlagati pristojnim forumom v podjetju in izven njega, da se tudi v bodoče terenski dodatki izplačujejo vsem delavcem, ki delajo na gradbiščih tudi Onim, ki imajo stalnd bivališče v kraju kjer delajo in je na ta način vsaj delno stimulirati težavno delo na gradbiščih. 12. Za skupščino sklada skupnih rezerv Občine Ljubljana Center, ki bo zasedala 31.5. 1979 in ki bo med ostalim obravnavala pokrivanje izgube podjetja ANGORA se sklene, da se ta izguba ne more odpisati. 13. Sprejme se na znanje infor- macija, da smo na osnovi SS o združevanju sredstev za cementarno Anhovo morali pokriti izgubo cementarne, ki jo je ta izkazala v bilanci za 1. 1978 v višini 1,047.693,50din. 14. Uvede se postopek za spre-, membo SS o združitvi delavcev v TOZD in Statuta GIP Gradis, ki se nanaša na razširitev registracije TOZD GE Ljubljana za pridobivanje mineralnih agregatov. 15. Odobri se plan lastnih investicij v skupnem znesku 3,918.000din. Spisek investicijskih nabav je priložen k zapisniku te seje. 16. Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino (SISEOT). Za podpis sporazuma se pooblasti direktorja inž. Mesarič Štefana. 17. Prošnjo učencev 4. letnika Gradbene tehnične šole za denarno pomoč je odstopiti Centru za izobraževanje. 18. Osnovni organizaciji sindikata GE Ljubljana je dodeliti dotacijo lOO.OOOdin. Predsednik DS GE Ljubljana: KEPIC ALOJZ dipl. inž. TOZD PB Maribor SKLEPI 3. razširjene seje DS TOZD Biro za projektiranje Maribor, z dne 21. 5. 1979, ki je bila v poslovnih prostorih delovne skupine v Ljubljani, Vilharjeva 22. pišu sam. sporazuma o ustanovitvi stavbno-zemljiške skupnosti in osnutku Statuta skupnosti. Za podpisnika sporazuma je zadolžen direktor TO. Delegat za ustanovitev stavbno-zemljiške skupnosti je tov. Supič Damir. Sklep 2: DS se strinja, da se sprejme študente iz SSSR na počitniško prakso, vendar se je potrebno dogovoriti, da bi le-ti opravljali prakso v mesecu avgustu. Sklep 3: Udeležbo na tečaju računalniškega izobraževanja bo DS razpravljal na prihodnji seji. Sklep 4: DS imenuje tov. Šeško Milana za stalnega predstavnika biroja v koordinacijski odbor CETES. Sklep 5: DS se strinja z nabavo 3 telefonskih aparatov za potrebe biroja. Sklep 6: DS potrdi, da se v jesenskem delu leta predvidi čas za ekskurzijo, v višini finančnih možnosti. Sklep 7: DS sprejme sklep, da se glede problematike biroja v Ljubljani sestanejo dne 26. 5. 79 direktor, tov. Cafnik, Klenovšek, Verš-nak, Horvat, Supič, Šeško, Karner, Kolarič, Baraga, Halas, Kotnik, Kraigher, Štok, Janžekovič, Potočnik Mojca, ter detajlno razčistijo sestavo in delo biroja. Sklep 8: DS se strinja, da se plan TO obravnava na zboru in dokončno sprejme s pripombami. Pripombe za GN DSSS še skupne službe niso poslale in se zadolži tov. Keršič Evo, da posreduje, tako da se na zboru dne 26. 5. sprejmejo vsi trije akti: plan TO, GN DSSS in GN DO. Sklep 9: DS potrdi razdelitev sredstev sklada skupne porabe in poslovnega sklada ustvarjenega po zaključnem računu za leto 78. Istočasno je bil DS obveščen e porabi sredstev skladov od 1.1. 79 do 18.5. 79. Poročilo je priloga zapisniku. Sklep 10: DS potrui nabavo avtomobila fiat 132 za Maribor za 300.000 din in nabavo renault 4 ali fiat 101 (v okviru možnosti nabave) za delovno skupino v Ljubljani. TOZD GE Maribor SKLEPI 14. redne seje delavskega sveta GIP Gradis Ljubljana, TOZD GE Maribor z dne 28. maja 1979 1. sklep: Predlog za sDrem<*rr.h<» ri—1_ Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih stanovanjski gradnji pripravijo člani komisije za standard in rekreacijo do 1. septembra 1979. 2. sklep: Ogled stanovanjskih razmer pri prosilcih, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v samoupravnem sporazumu o stanovanjski gradnji je sicer bil opravljen, vendar pri delitvi sklada skupne porabe ni bilo mogoče za individualno gradnjo nameniti dodatnih sredstev. 3. sklep: Morebitne spremembe v razporeditvah posameznikov, o katerih bi morala odločiti komisija za delovna razmerja, bodo sprejete z veljavnostjo od 1. maja 1979. 4. sklep: Odobrimo kreditiranje v višini 2,000.000.din investitorju Avtorad-gona za dobo enega leta z 12 % obrestno mero za objekt Proizvodna skladiščna hala. > 5. sklep: Sprejet je bil plan sovlaganja sredstev TOZD v svrho pridobivanja del za obdobje od 1979. do 1982. leta in sicer: — za leto 1979 3,000.000din — za leto 1980 10,000.000 din — za leto 1981 9,000.000din — za leto 1982 5,000.000 din 6. sklep: > Za drugo trimesečje leta 1979 uporabljamo za izračun vrednosti minulega dela faktor uspešnosti poslovanja TOZD 1,50. 7. sklep: Razširjenega sestanka na gradbišču v Krškem se poleg vodstva TOZD ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij udeleže Ilec Peter, Čučej Milan in Ferlinc Janez. •O dnevu sestanka se dogovore z vodstvom gradbišča. 8. sklep: Člani delavskega sveta so vzeli na znanje poročilo direktorja in pomočnikov. 9. sklep: Terenski dodatek obračunamo pri izplačilu za maj 1979 z veljavnostjo od 1. januarja 1979. Gradbišče Krško: Delavcem tega gradbišča pripada maksimalni znesek terenskega dodatka v višini 111 din za dan, prebit na terenu. Gradbišče Ormož: 1. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča do lOkm in jedo kosilo na gradbišču, prejmejo za dan, prebit na terenu, 42,66din. 2. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča od 10 do 20 km in jedo kosilo na gradbišču, prejmejo za dan prebit na terenu, 48,76din. 3. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljen od delovišča nad 20km in jedo kosilo na gradbišču, prejmejo za dan. prebit na terenu, 58,52 din. 4. Če delavec na gradbišču nima krčila,' se terenski dodatek zniža za ceno kosila, to je za 26din. 5. Delavci, ki stanujejo v naselju in se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, prejmejo za dan, prebit na terenu, 73,14 din. 6. Delavcem nočne izmene se terenski dodatek zaradi neurejene malice zviša za 24,38 din. Ostala gradbišča: 1. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča do 10 km, prejmejo za dan, prebit na terenu, 18,28din. 2. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča od 10 do 20 km, prejmejo za dan, prebit na terenu, 24,38 din. 3. Delavci, ki se dnevno vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča nad 20 km, prejmejo za dan, prebit na terenu, 34,13din. 4. Delavci, ki stanujejo v samskem domu in naseljih naše TOZD in se dnevno ne vračajo v kraj svojega stalnega prebivališča, ki je oddaljeno od delovišča do 30km, prejmejo za dan, prebit na terenu, 54,85 din. 5. Delavci, ki stanujejo v samskem domu ali naseljih naše TOZD in se dnevno ne vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, ki je oddaljeno od delovišča nad 30km, prejmejo za dan, prebit na terenu, 73,14 din. Terenski dodatek je zvišan od doslej veljavnega za 21,9%. S 1. majem 1979 ga obračunavamo preračunanega na uro in sicer poprečno na največ 182 efektivnih rednih delovnih ur. Dodatek za ločeno življenje: Od 1. januarja 1979 obračunamo dodatek za ločeno življenje v novi višini 2.223 din z enakim načinom preračuna na največ 182 efektivnih rednih delovnih ur poprečno mesečno. Regres za prehrano med delom: ki se daje v obliki vrednostnih bonov, je obračunati od 1. 1. 1979 dalje na novosprejeto višino 445 din mesečno. Cene hrane in stanovanja: Od 1. junija 1979 veljajo naslednje cene za hrano in stanovanja v TOZD GE Maribor: • — zajtrk 6 din — malica 5 din — kosilo 26 din — večerja 18 din skupaj dnevno 55din • medtem, ko velja za tuje delavce, ki se hranijo v naši TOZD, dnevna cena 95 din. Cena bivanja v zidanih naseljih za delavce TOZD znaša dnevno 15 din, za tuje delavce 40din. cena bivanja v barakah 10 din, za tuje delavce prav tako 40 din. 10. sklep: Strokovne službe do 1. junija 1979 pripravijo svoje pripombe na gospodarske načrte za leto 1979, takoj zatem se organizira javna razprava o GN, ki jo vodijo — v obratih tov. Roškar, — na gradbišču v Ormožu in Krškem tov. Radejeva — na drugih gradbiščih sektorni vodje. 11. sklep: Soglasno je bil potrjen akcijski program stabilizacije GIF Gradis, TOZD Gradbena enota Maribor. 12. sklep: , Sprejet je bil plan trošenja sredstev sklada skupne porabe v le 1979. Stanje sredstev sklada skupne p° —bpo ZR 1978 10,000.000 — neporabljena sredstva , iz preteklih let 5,343.761,^ Stanje sredstev na dan31. 12. 1978 15,343.761,35 Plan trošenja v letu 1979 I. Za potrebe TOZD v tisočih 1. Izgradnja ali nakup stanovanj in stapovanjskih hiš: — 2 kadrovski stanovanji 1.200 — stanovanjska hiša v Izotokovi ulici (2. obrok) 700 2. Izgradnja ali nakup delavskih domov 3. Posojila za gradnjo ali nakup stanovanjskih hiš in stanovanj: — posojila za individualno gradnjo 620 — kredit za nakup stanovanja 150 4. Nakup športne opreme, rekreacija 5. Anuitete za posojila 6. Dotacija mladinski organizaciji 1.900 3.500 770 130 1.300 7. Izdatki za kulturne in izobraževalne potrebe (prireditve, ekskurzija): — za kulturne prireditve — ekskurzija 1 8. Regres za redni letni dopust 9. Spominska darila — Gradisove nagrade 10. Izplačilo odškodnin za poškodbe 11. Denarne podpore za primere smrti ali nezgode 12. Takse, provizije in drugi stroški 13. Izdatki za topli obrok 14. Drugi stroški: (naročnine, radio, TV, nabava TV sprejemnika, 2 radijskih sprejemnikov, pogostitve, obdaritve otrok) 15. Nepredvidene potrebe Skupne po.ivbe TOZD II. Za skupne potrebe Gradisa 1. Skupna poraba Gradisa (konference, OOS, kegljanje, klub, patronat) 2. Anuitete po ključu 3. Počitniški dom Biograd 4. Nepredvidene potrebe Skupaj skupne potrebe Sredstva skupaj 150 150 30« 3.00° 240 40 40 20 1.70° 13. sklep: Člani - delavskega sveta TOZD žele od SIP v Ljubljani dobiti podatke o tem, kolikšna sredstva so bila zbrana za nabavo drobne mehanizacije, kaj je bilo iz teh sredstev nabavljeno in kdo je sredstva koristil. 14. sklep: Potrjen je bil plan nabave osnovnih sredstev za leto 1979 v skupni višini 7,002.116din. 15. sklep: Odobrene so bile naslednie de- narne pomoči: goij zf — MKUD Heibert Svetel naj glasbeno in baletno izobr nje v Mariboru 1.500din, gi — Konjeniškemu klubu Lju 12.000din in c užiti' — Občinski konferenci ZKb sl£)vC' bor za izvedbo spominske ^ snosti ob 50. letnici sin£' 0v Djakoviča in Nikole Hec' — 102.000 din. .„ik P’ Predsed/V TOZDGE^ r~ Susret mladosti 79 Sar ■<^ne*1 19.' in 20. maja je v l;a,ajevu oziroma na Jahorini, pote-i2 ječanje mladih gradbenikov Taks 'it1 v°ino gradbenih podjetij, lav*”" PodJetij je 10 in sicer: . L. BpnCCVl^ — Split, Centroprojekt — GP R. Mitrovič — Beo-fp ’ ^P Napred — Beograd, GP x P® — Zagreb, GP Monter — GRn * Primorje — Rijeka, ninvp,,"ica ~ Sarajevo, Unio-est - Sarajevo in GIP Gradis — Ljubljana. Vse te orgaizacije so takoj povojni obnavljale porušeno domovino in veliko gradile za vojsko. Pozneje pa so se osamosvojile. Mladina iz teh podjetij se je pred desetimi leti dogovorila, da se bodo predstavniki iz vsake organizacije enkrat na leto srečali, izmenjali izkušnje in s takšnimi srečanji krepili bratstvo in enotnost naših narodov. Program 11. srečanja je bi naslednji: nogometaši, ki so osvojili 3. mesto gg s,n° porabili tudi za ogled mesta 1. Tematska konferenca na temo: Družbeno ekonomski odnosi in razvoj samoupravljanja v organizacijah, ki sodelujejo 2. Kviz znanja na teme: a) Zakon o združenem delu — poglavje samoupravljanja b) gradbeništvo c) Sarajevo v revoluciji 3. Športna srečanja a) mali nogomet b) namizni tenis c) šah e) vlečenje vrvi Ekipa, ki je zastopala barve GRADIS-a, je bila sestavljena iz predstavnikov osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD GE Maribor, GE Ljubljana — okolica, SPO, LIO Škofja Loka, DS Interna banka in DS skupne službe. Izbrana je bila na podlagi rezultatov Mladinskih športnih iger GRADIS-a, ki so bile 12. maja v Ljubljani in na podlagi družbeno politične aktivnosti. Čeprav organizator ni razglasil zmagovalca v skupni uvrstitvi, bi bila ekipa prva, saj smo zmagali v namiznem tenisu, streljanju in šahu, v malem nogometu zasedli tretje mesto, na kvizu pa četrto mesto. Pri tem pa moramo poudarit, da bi tudi v disciplinah, kjer nismo bili prvi, dosegli znatno boljše rezultate, če bi organizator izvedel srečanje tako, kot je bilo dogovorjeno. Tako pa je bilo nogometno igrišče popolnoma neurejeno in delno Še celo pod snegom, sodniki neresni, na kvizu znanja pa je naša ekipa zaradi nepravilnosti celo zapustila igrišče. Kljub znanju ostalih sodelujočih, da je bilo to eno izmed najboljših srečanj bivših vojnogradbenih podjetij, smo člani ekipe iz GRADISA mnenja, da bi se morali organizatorji GRO Vranica in Unioninvest iz Sarajeva bolj potruditi. Bratstvo in enotnost je dejansko še potrebno širiti in krepiti, tudi na takšnih srečanjih kot je bilo na Jahorini, kjer se je praktično zbrala Jugoslavija v malem. Potrebne pa bodo določene spremembe, da bodo srečanja mladim bodisi vojno gradbenih podjetij dobila tisto mesto in vlogo, ki jo dejansko zaslužijo. Drugo leto bo srečanje organiziral I. L. Lovčevič iz Splita, 81. leto, Centroprojekt Beograd, leta 1982 pa bo na vrsti GRADIS. Vsekakor pa je potrebno poudari ri še naslednje: ne gleda na odlične rezultate, ki so jih naši predstavniki dosegli na tekmovanjih, je potrebno našo ekipo posebej pohvaliti še zaradi izrecne discipliniranosti, vestnosti in poštenosti. Organizatorji in vse ostale ekipe, so namreč prispevali, da smo bili tudi v tem pogledu najboljša ekipa, s katero so z veseljem delali in sodelovali. Zvonko Žagar Most, ki ni več most Celotno demontažo so nadzirali strokovnjaki strojno konstrukcijskega biroja, ki so tudi pripravili dokumentacijo, za demontažo oz. rušitev mostu v Šentjakobu V streljanju je premočno zmagala ekipa LIO iz Škofje Loke Juvan Bojana je bila edina ženska na tekmovanju šahistov Končno zmaga tudi za skupne službe Jubilejne XXV. letne športne igre Gradisa v Celju V hali in okrog hale Golovec, ter v Štorah (balinanje) je v soboto 2. junija vse mrgolelo od gradisovih športnikov. Nič čudnega, saj se jih je letos zbralo spet rekordno število. Nastopilo je 596 športnikov in 153 športnic. Skupaj kar 749 nastopajočih. Gradisovega športnega dneva se ni udeležila le ekipa BP Ljubljana. Organizacija tako obsežnih iger, s tolikim številom nastopajočih je dokaj zahtevna in celjani so z manjšimi napakami delo dobro opravili. Večina športnikov je vendarle pogrešala otvoritev iger in nogometaši so bili prepuščeni sami sebi, cel dan brez hrane in vode, dokler niso espojevci s kombijem pripeljali en zaboj radenske in jo razdelili med nastopajoče. To pa je seveda bilo premalo za čez 120 nogometašev. 26. športne igre bodo naslednje leto v Kopru. V- tekmovalnem delu so ekipe imele različne uspehe, zato naj več povedo rezultati in fotografije: KONČNI VRSTNI RED PO PANOGAH STRELJANJE — ŽENSKE Nastopilo je 9 ekip krogov 1. LIO Škofja Loka 480 2. KO Maribor 413 3. DSSS Ljubljana 388 2. GE Jesenice 3. GE Celje ODBOJKA — MOŠKI Nastopilo je 10 ekip 1. DSSS Ljubljana 2. GE Jesenice 3. KO Maribor MALI NOGOMET Nastopilo je 17 ekip 1. GE Celje 2. GE Ljubljana 3. GE Ljubljana okolica STRELJANJE — MOŠKI -j Nastopilo je 14 ekip 1. KO Maribor 849 2. GE Ptuj 3. SPO Ljubljana 823 768 NAMIZNI TENIS — ŽENSKE Nastopilo je 7 ekip 1. NG Maribor 2. GE Celje 3. DSSS Ljubljana KEGLJANJE — ŽENSKE Nastopilo je 9 ekip keglj6’ 1. DSSS Ljubljana j'<7$ 2. GE Jesenice .'n$ 3. GE Celje L ŠAH Nastopilo je 13 ekip 1. GE Maribor 2. GE Ljubljana okolica 3. GE Ljubljana točk 63 51 50 NAMIZNI TENIS — MOŠKI Nastopilo je 17 ekip 1. SPO Ljubljana 2. DSSS Ljubljana 3. KO Ljubljana KEGLJANJE — MOŠKI Nastopilo je 15 ekip kegijev 1. KO Ljubljana 2. SPO Ljubljana 3. KO Maribor 513 468 ODBOJKA — ŽENSKE Nastopilo je 6 ekip 1. PB Maribor BALINANJE Nastopilo je 14 ekip 1. KO Ljubljana 2. OGP Ljubljana 3. GE Ptuj SKUPNA UVRSTITEV r" KONČNI VRSTNI REV ^ 1. DSSS Ljubljana 2. GE Celje 3. KO Maribor 83 80 80 m . m *jiiite -■ *■ v.. "-c/. | P»*er Stener fSPO) v akciK pred ntniknvim pnlnm Tekmovanja v namiznem tenisu so bila v velikem šotoru, ki so mu K gaši rekli kar savna eIje Celjanov za odlično uvrstitev r namiznem tenisu pri dekletih je osvojila ekipa Nizkih gradenj uŠ?*"22- stran0 Si 1 2 3 * SGPE°Ljub,jana 6. GpLJUbljana 7. g^ribor 8. ^aribor 9. gr Ljubljana ,o' sta*. 75 68 67 63 55 54 53 11. GE Ljubljana okolica 12. GE Ravne 13. OGP Ljubljana 14. Železokrivnica Ljubljana 15. PB Maribor 16. LIO Škofja Loka 17. GE Koper 45 33 24 22 22 C. Pavlin V finalu le s tremi ekipami Končana so vsa predtekmovanja letošnjih že XXIX. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Znani so torej vsi finalisti, med katerimi je tudi Gradisovo zastopstvo, a prav tako skromno kot preteklo leto. Le tri ekipe in sicer: kegljanje ženske, namizni tenis ženske in moški so si priborile pravico nastopa na velikem finalu, ki bo 9.' junija v Novem mestu v sklopu prireditev ob dnevu gradbincev. Čeprav je bila realna ocena pred začetkom tekmovanj, da so bile to le želje in da so naše realne možnosti naših športnih ekip nekoliko manjše. Le strelci in strelke so bili blizu pričakovanemu uspehu, vendar jim je športna sreča obrnila hrbet. Omeniti velja še spodrsljaj balinarjev, ki so od skupna 26 nastopajočih ekip zasedli zadnje (!) mesto. Nič dosti bolje se ni godilo tudi nogometašem, ki so izpadli že v prvem kolu proti povprečni ekipi Ljubečne z 1:0. Finalisti v posameznih panogah pa so postali: Šah — Ingrad, Konstruktor, IMF, Salonit. Namizni tenis — ženske: Ingrad, Slovenijaceste — Tehnika, Stavbar, Gradis. Moški: Konstruktor, Cevovod, Elektra, Gradis Streljanje — ženske: Pionir, Stavbar, Elektroprojekt, Beton moški: Beton, Ingrad, Pionir, Konstruktor Kegljanje — ženske: Ingrad, Gradis, Stavbenik, Pionir moški: Ingrad, IMP, Gorica, Konstruktor Odbojka — ženske: Salonit, Ingrad, Hidromontaža, Pionir moški: Salonit, Ingrad, Pionir, Stavbar. Mali nogomet: Cevovod, Pionir, PAP, Grosuplje. Balinanje: Salonit, Slovenijaceste-Tehnika, Beton, Konstruktor. Med proizvodnimi tekmovalci nas bodo zastopali le tesarji, ki so v predtekmovanju zbrali dovolj točk za uvrstitev v finale, ki bo v organizaciji GOK Črnomelj prav tako 9. junija. Vsem tekmovalcem želimo obilo uspehov, da bi nas tako dobro zastopali tudi v finalu kot na predhodnih tekmovanjih. mk Predstavnik SPO, lanski zmagovalec je predal prehodni pokal letošnji zmagoviti ekipi skupnih služb. Pokal je prevzel vodja Tone Jesenovec Izhaja m USTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno Industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Vi^o nT*"0 X izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Mario Hemec, Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, Urednik. m ?•"’ ,,lcfan ^emva> Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni In odgovorni urednik Lojze Cepui. Tehnični «ka i34-a a i*a Krnc- Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva; GIP Gradis Ljubljana, Šroartin- NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 10. 7. 1979, bomo razdeliti naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Ljubljana, Šmartinska 134 A. Režitev nagradne križanke iz prejšnje številke: PB, to, žl, razkorak, Jenisej, Ira, VM, JR, Makalu, S, praoča-ki, galeb, TP, Eržen, Mayr, Zl, Alann, rt, ev, ovoj, nastavnik, Lusaka, Ig, Asti, etek, trn, ŠIG, -livada, Maria, čar, aker, Obadov, eta, D, ceo, LR, SN, deka, Alva, slip, dobrovoljec, taca, ave, Rim; alk, oval, Kenija .traper, animator, solnica, Reka, iks, Coloddi, Lim, kot, Ola, ver. Izžrebani so biti naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Karun Jože, Kovinski obrati Ljubljana 2. nagrada 200 din: Lešnik Rosvita, Maribor, Sokolska 60 3. nagrada 100 din: Ciril La- vrič, Cesta revolucije 1, Jesenice Čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA