Predlog priprave prototipa klasifikacije namenske rabe prostora Author(s): Franc J. ZAKRAJŠEK Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 118-119 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180589 Accessed: 24-10-2018 12:45 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:45:50 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 čevanje metod večkriterijske analizē je možno (in koristno) že v tej fazi (na primer za ugotavljanje medsebojnih odvisnostl med kritēriji). Še bolj paje uporaba teh metod smi se lna v na- daljevanju analizē variantnih reši tev (razporeditev variant s sorodnimi la- stnostmi v skupiiie, izbira najbolj ugodne Variante), ko moramo upo- števati več kriterijev (vse kriterije) hkrati. Vkljucevanje metod večkriterijske analizē ima še nekatere přednosti. Z njihovo uporabo je v večji meri izključen subjektivní dejavnik, ki po- gosto vpliva na izbiro neke odločitve (uporaba metod torej prispeva k ob- jektivnosti odločitve). Poleg tega morajo biti podatki, ki so potřební za upòrabo metod večkriterijske anal- izę, natančneje opredeljeni (kvantifi- cirani) in strukturirani, zato je po- trebno posamezne variante podrob- neje preučiti. Področje prostorskega planiranja vsebuje mnogo specifičnosti. Pogos- tejša upomba metod večkriterijske analizę bi prav gotovo spodbudila razvoj novih metod oziroma raz- širitve že obstoječih tako, da bi bile tem specifičnostim bolje prilagojene in zato v praksi bolj uporabne (upo- rabljane). mag. Ksenija Kovačec, dipl. inž. mat. Rubrika prostorska informatika vsebuje predvsem krajše zápise (do dveh stran i) o stanju, projektih, izkušnjah in ostalih vprašanjih, povezanih s prostorsko informa- tīko tako pri nas kot v tujiní. Vljud- no vabim raziskovalce, strokov- njake, uporabnike, proizvajalce opřeme in ostale k sodelovanju. Franc J. Zakrajšek Franc J. ZAKRAJŠEK Predlog priprave prototipa klasifikacije namenske rabe prostora Cilji raziskovanja in razvoja na in- formacijskem področju v okviru mo- dela urejanja prostora in varstva okolja na ravni občine so tile: - možnosti standardizacije infor- macij, ki so pomembne za usklaje- vanje med različnimi sektoiji, - vprašanje standardizacije infor- macij za komunikacijo med raz- ličnimi ravnmi teritoriálně skup- nosti (republika - regija - občina), - možnosti oblikovanja minimalnih kazalcev za spremljanje planov in ostalih aktov na področju ureja- nja prostora, - izhodišča za uvajanje sodobne in- forma tike v strokovne službě s po- dročja urejanja prostora. Gotovo so podatki o rabi prostora (oz. namenski rabi prostora) eden od ključnih segmentovinformacij v pro- cesu urejanja prostora. Pojem rabe prostora: - Raba prostora nam v splošnenl opisuje sledeče elemente določe- ' nega fizičnega prostora (zemlji- šča): pretežno uporaba (kmetij- stvo, gozdarstvo, stanovanja, in- dustrija, ...), aktivnosti oziroma dejavnosti, intenziteto uporabe, omejitvene ukrepe uporabe, vred- nost zemljišča, ipd. - Poleg poj ma "raba prostora" se uporabljajo še drugi izrazi v istem ali podobném pomenu: raba zem- ljišča (neposreden převod "land use"), raba tal, izraba površine in podobno. Uporabljali bomo pojem "raba prostora", ker menimo, da najbolj e opisuje kompleksnost in sprejemljivost uporabe prostora glede na različne dejavnosti in po- vezavo, soodvisnost določene rabe prostora z ostatimi rabami pro- stora. Analogno bomo za bodočo planirano rabo prostora uporab- ljali izraz "namenska raba pro- stora". - Gledano s stališča procesov ure- janja prostora na ravni določene teritoriálně skupnosti lahko vza- memo namensko rabo prostora kot mesto soočanja in usklajeva- nja programskih ciljev različnih sektoijev (kmétijsktvo, gozdar- stvo, komunālā, ...). Predlagamo, da se v raziskavi opre- deli sistem kategorij namenske rabe prostora, ki se bi vezal predvsem na t i. območja urejanja ("zoning") v okviru "prostorskega plana" lokalne teritoriálně skupnosti: - sistem območja urejanja v dolo- čenem časovnem prerezu pokrije natanko enkrat celoten obravná- vani prostor, - območje urejanja je povezano ob- močje v ravnini, ki naj v splošnem ne bo manjše od 1 ha, - meje območij urejanja sovpadajo s fizičnimi mejami; v okviru ob- močja urejanja obstaja "pretežna" namembnost in "enotnost" ure- janja območja, - merili za opredelitev sistema ob- močij urejanja sta karta 1 : 5000 in natančnost pribl. 3 m, - v splošnem se upoštevajo meje parcel, ne upoštevajo pa se meje parcel prometnih in drugih po- vezav. Enotna ter formalizirana klasifi- kācija je predpogoj za sistematično računalniško spremljanje namen- ske rabe prostora tako na ravni občine kot republike. To paje osno- va za: sprotno in sistematično eviden- tiranje vseh sprememb namenske rabe prostora, 118 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:45:50 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZI V Prostorska informatika št. 1 6, 1 7/1 991 - preprost in širokému krogu do- stopen vpogled v pravo stanje na- menske rabe prostora, - stalno in anali tič no spřemljanje uresničevanja sprejetih odločitev na os novi primeijave sedanje - planirano - realizirano stanje, - enostavno ter objektivno vredno- tenje posledic predlaganih spre- memb v zvezi z namensko rabo prostora. Program raziskave: - pregled določenih klasifikacij na- menske rabe prostora v světu in pri nas, - priprava koncepta klasifikacije (osnovni namen), zahteve, pove- zave z ostalimi klasifikacijami npr. SIC, formalna struktura, - opredelitev posameznih elemen- tov klasifikacije, - priprava osnutka klasifikacije, - dopolnitev in verifikacija s strani posameznih strokovnih področij (npr. statistika, gradbeništvo, ko- munālā, promet, ...), - testiranje prototipne klasifikacije na določenem primeru. Rezultat raziskave je priprava pro- totipa klasifikacije namenske rabe prostora v takš ni obliki, da bi se lahko na osnovi le-tega izdal ustre- zen priporočilni oziroma obvezni standard. Franc J. Zakrajšek, dipl. inž. mat. Andrej CERNE Posodobitev geodetske uprave Priča srno hitrim in smelim korakom avtomatizacije dela na vseh podro- čjih človekovega ustvarjanja. Geodetska stroka se v R Sloveniji uveljavlja skozi delo geode tov v ge- odetskih delovnih organizacijah, v drugih delovnih organ izacijah in v privatni praksi, najdlje pa v geodet- ski upravni službi (vzpos tavi tev evi- dence zemljiškega ka tas tra kot os- nově davčnolastninskega sistema). Odgovore na vecino vsebinskih vpra- šanj stroke najbrž poznamo, zato se naša prizadevanja usmeijajo k uva- janju novih tehnologij za boljšo in- fonnacijskò pravno, praktično ra- čunsko vrednost podatkov iz evi- denc, ki jih geodetski upravni organi vodijo v svoji pristojnosti. Nove tehnologije naj bi se uvajale predvsem na osnovi tržnili kazalcev (informacijo posredovati hitro, točno in poceni). Prizadevanja imajo za cilj prispevati k skorajšnji vzpostavitvi geografske- ga informacijskega sistema (GIS). Glede na to, da podatke o stanju v prostoru zaradi vsebinskih razlik najlepše přikáže mo ločeno, mora za vz pos tavi tev GIS za območje občine obstajati neka koordinācijā -med av- toiji (pristojnimi službami) posame- znih slojev in atributivnih podatkov, s pomočjo katere se vrši póvezava in integrirana uporaba vseh podatkov GIS-a za območje občine. Posamezni sloji v kartografskem smislu pomenijo teinatske prikaze z določeno vsebino in njenim uporab- nim namenom. Osnova takih pri- kazov pa vendarle mora biti podoba prostora, v ka terem želimo vse- binsko prikazati določene podatke. Osnovni obliki podobě prostora sta lastninski prikaz in reüefni prikaz. Ta dva gralična prikaza prostora v sistēmu vzpos tavi tve GIS-a pred- stavljata osnovo in morata biti na prvém mestu v shemi slojev, ki naj bi v perspektivi (predvsem z dogra- jevanj m) predstavljali GIS. Realizacija zgoraj navedenih dejstev in zamisli je odvisna od zasnove in vzpos tavi tve koncepta poslovanja g odetskega upravnega organa. Sa- mo poslovanje je glede na pristojnos- ti in obveznosti možno vzpostaviti z uvedbo računalniške obdelave: - glavne knjige, - tehničnega dela evidenč, - knjigovodskega dela evidenc, - morebitnih dodatnih evidenc. Osnovna opravila je možno obrav- navati ločeno ali v mreži. Iz perspek- tivnih pričakovanj je bolj simpati- čno, predvsem pa učinkovitejše re- ševanje z vzpostavitvijo mreže v katero so vključene vse postaje, ki si medsebojno izmenjujejõ podatke iz zgoraj navedenih evidenc. Največ pozornosti je potrebno pos- vetiti sistēmu razdelitve pristojnosti za izvajaje sprememb v skladu s predpisi, karsluži kot osnova za obli- kovanje integriranih baz podatkov v segmente po načelu vrednosti po- datka. Na primer iz baze: - lastnikov (zemljiška knjiga), - naslovov lastnikov (prijavno-od- javna služba), - podatkov o nepremičninah (zem- ljiški kataster), - podatkov o davčnih zavezancih (UDP) se oblikuje vsebina potrebnih podat- kov za izvedbo prometa nepremi- čnin. Smotrno je izdelati sistem, v katerem se kanalizirajo od vloge do razknjižbe postopki po: upravni, vsebinski, fi- nančni in statistični plati. Končni cilj koncepta je letno poročilo in finančno poročilo s primerjavo različnih seznamov z izdelavo si- stematičnega prikaza delovanja in poslovanja tudi za daljša časovna obdobja. Andrej Černe, dipl. inž. Opomba: Na tem mestu so obravnavana le na- čelna izhodišča in cilji, ki jih bo avtor vsebinsko v krátkém představil. 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier 119 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 12:45:50 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms