DUHOVNO —---- življenje LA VIDA ESPIRITUAL AfiO XV. — NUM. 240 LETO XV. — ŠTEV. 240 ENERO 1948 JANUAR 1948 GLORIA A BIOS EN BAS ABTURAS Y PAZ A LOS HOMBKKH EN LA TIERRA . . . El Salvador nos trajo el saludo de la paz y nos indioč tambičn el camlno para aloanzarla. Rechazado por el mundo, desprovisto de todo lo siiperfluo, envuelto en pobres pafiales, nos x>redlea insistentepiente: Bienaventurados los pobres .... t Desde su pesebre repi te su palabra salvadora. Contemphin-dolo pobre, al dueno de todo lo rreado e increado, hemos de coin-prender que el mundo, oue considera las cosas materiales torno ob,tetivo principal de sus esfuerzos, se precipita al abismo del descontento, envidias, odios en la vida y penile ion eterna. Como los pastorcitas y reyes hallaron su felicidad al ren-dirle el homenaje, de la mišma manera solo en El pnede ballar la paz el mundo de lioy. Todos los millones de dinero, todos los manjares m As exquisites, todos los honores terrenos, todos los amores humanos son incapaces de llenar las ansias del eorazdn; por el contrario: solo las despiertan y mantienen vivo el fuego aliraeador de las pasiones. No con conquistar mas y mas, si no con subordtnar todo ln> terreno a las esperanzas celestiales consiguen las alnias la paz. Esa paz es la que deseamos a todos nuestros leetores y amigos y a todos los hombres que la buscan con im cornzdn noble. Preljubi! - < Razodela se je milost božja, ki prinaša zveličanje vsem ljudem. Uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam ter trezno, pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda Jezusa Kristusa, ki je dal samega sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela (Tit. cap 2.) Ne v hlepenju po posvetnih stvareh in tudi ne v posesti hiš, denarja in zakladov je človekova sreča ... Le tisti, kateri ne navezuje svojega srca na nobeno posvetno stvar, temveč vse podrejuje svojemu najvišjemu namenu, ki je zveličanje njegove duše; kdor s plemenitim srcem deli potrebnim in za dobre namene od svojega obilja ali od svoje skromnosti, ta išče prav Božje kraljestvo in naj bo v dno duše prepričan, da bo deležen božjeg-a miru v življenju in bo dosegel večni mir, po katerem žeja duša. V uboštvu je bil rojen Gospod Jezus, da bi ob njegovi revščini doumeli ob njegovem zgledu osnovno točko krščanskega socijalne-ga programa: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo, kar pomeni: blagor njim, kateri se ne grene v uboštvu in ne zakrknejo svojega srca, če so bogati. ROMANJE V SAN ANTONIO DE PADUA se vrši 18. JANUARJA. Maša za Slovence bo zartp ta dan v San Antonio ob 10.30 h. /$•' 'fc' LA PERBGRINACION ESLOVENA a San Antonio dč Padua se realiaar& el 18 de enero. DECEMBER 34. Sreda, BOŽ. VIGILTJA, post od mesa. 25. četrtek, BOŽIČ. 30. Petek, Sv. Stefan. 27. Nedelja, Nedolžni otroci. 20. Pondeljek, Sv. Tomaž, škof 30. Torek, Sv. Kolumba 31. Sreda, Sv. Silvester. JANUAR 1. četrtek, NOVO LETO. 2. Petek, Makarij 3. Sobota, Genovefa._______ 4. Nedelja, IME JEZUSOVO. 5. Pond., Simon 0. Tor., SV. TRIJE KRALJI. 7. Sreda, Sv. Krispln. s. četrtek, Severin i). Petek, Julijan. 10. Sobota, Teodozij. 11. Nedelja, SV. DRUŽINA. 12. Pondeljek, Arkadi j. 13. Torek, Veronika. 14. Sreda, Hilarij. 13. četrtek, Pavel pušč. 16, Petek, Marcel. 17. Sobota, Anton pušč. 1.3. 2. NED. PO RAZGL. GOSPOD. 10. Pond., Marij in tovariši. 20. Tor. Fabijan in Boštjan. 21. Sreda, Neža, dev, 22. četrtek, Vincenc muč. 23. Pet., Rajmund 24. Sobota, Timotej. 35. NEDELJA, PRVA PREDPOSTNA. 26. Pond., Polikarp. 27. Torek, Janez Krizost. 28. Sreda, Peter Nolasco. 29. četrtek, Franc Salez. 30. Petek, Martina. 31. Sobota, Janez Mlloič. ZVEZDA JE ZASVETILA skromno je zažarel njen sij, toda dovolj vidna, da jo vsakdo opazi. Gospod Jezus je, čigar nauk in zgled kličeta iz veka v vek: ‘‘Kdor hodi za menoj ne hodi v temi ampak ima luč življenja”. V Cerkev je poakzala ta zvezda in tamkaj najdemo Božje Dete, vsaki čas nam tamkaj lijejo še vedno žarki božje luči v duše, katere se željno odpirajo božjemu klicu. Toda vstal je Herod ne le proti Božjemu Detetu v Betlehemu, temveč ga preganja v vsaki duši. Zatp more ohraniti božje življenje v sebi le tisti, kateri prisluhne božjemu kUcu, kakor sv. Jožef, ki je sredi noči vstal, vzel L —je Dete in Njegovo Mater in šel v Egipt. Zato je v mongili srcih ugasnila vera, otoin-neia ljubeezn do eCrkve in se ukoreninila laž-njiva posvetna modrost, ker niso upoštevali, da mora dar svete vere vsakdo v lastnem srcu zavestno in stanovitno in tudi 'x žrtvijo braniti. Kdor ni prišel še do poonlnega duhovnega zloma, naj pohiti ob tem svetem Božiču, da reši v svoji duši vero, upanje in ljubezen, da ga en bodo zmote pokopale v brezupno temo. PRILIKA ZA SVETO SPOVED po slovensko je vsako dopoldne in zvečer do 20 ure pri STOTI ROZI (Pasco in Belgrano), pri SV. AM ELIJ I (Belgrano in Liniers), pri SV. PETRU (Berm6dez 2011), V Moronu in v lianusu (San Judils Tadeo). NA AVELLANEDI bo spovedovanje na Sveti Večer od 17 do 19 ure. NA PATERN ALU na Paz Soldiin 4924 od 21 do 22 ure in med polnočnico na A v. del Čampo 1652. Skupno sveto Obhajilo bo pri polnočnici. Vsi, katerim je le mogoče, naj se potrudijo k spovedi že dopoldne ali popoldne 24. dec., da ne bo neprilik na sveti večer. POLNOČNICA bo na Av. del Čampo 1053. Božič na AVELLANEDI ob 10 uri. MOLITVE na Paternalu, Avalos 250 ob 16.30 h. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik aJnez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po S uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4824 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK Polnočnica na Paternalu, Av. del Čampo 1653. Za -J- .Nežo Fifolt. Ob 8 uri maša na Paz Soldän. Na Avellanedi ob 10 v n. Janez Kocjančič. Molitve na Paternalu, Avalos 250 ob 10.30 uri. 28. DEC.: Na Paternalu ob 8 za -j- Bogdan Jerič. Na Avellanedi ob 10 za -J- Peter Gašpar. 1. j.-lN.: Na Avellanedi n. v. M. B. v d. n. (Tavčar). Pri sv. Boži ob 12 za -j- Anton in -J- Silvester Terbižan. I. JAN.: Maša na Paternalu ob 8. Na Avellanedi ob lo li za -J- družino Tavčar. II. JAN.: Maša na Avellanedi in na Paternalu. Molitve na Paternalu. 18. JAN.: IZEET V SAN ANTONIO DE PADUA. Maša bo ob 10.30 uri. 25. JAN.: Na Paternalu v. d. n. Na Avellanedi za -j- Štefan Hajdinjak. Molitve na Paternalu. POROČILA sta se 0. dec. v cerkvi Resurreccion VEKA KONIč iz Ozljana in Viktor Paz-Humar. IZ UPRAVE Nekateri imajo zastati račun. Primorani bomo ustaviti pošiljanje revije. Prosimo torej, da hitro poravnate zastali dolg. Naročnina za preteklo leto je 5.— S. Enako ostane tudi za naprej. Ker so s tiskom ogomni stroški, zato prosimo tudi prispevke. t TISKOVNI SKLAI). Kar vemo, da so izpostavljeni zbadanju v narazličnejših oblikah in iz najrazličnejših strani tisti, kateri prispevajo kaj v sklati, zato sedaj njihovih imen več ne objavljamo. Vemo, da je tako našim dobrotnikom ljubše. Prosimo pa, da velikodušno še v naprej prispevajo, da bomo mogli obdržati D. ž. na primerni višini. IZ UREDNIŠTVA V kratkem bomo pričeli objavljati prevod Tavqarjeve ‘‘Visoške Kronike’1-, ki je zgodovinska povest iz loških hribov, ena najbolj priznanih slovenskih knjig. Na očitek, da D. Ž. piše politiko, ni potrebno odgovarjati. Sovražniki vere vedno navale s tem tankom proti Cerkvi in duhovnom. Oni sramote redovnike in pobožne vernike, toda braniti bi se po njihovo nihče ne smela ne Cerkev ne duhovnik. Dokler se drugi v vero vtikajo, je naša dolžnost, da vero branimo. Vero naj na mira pustijo, duhovnikom naj puste delati, veri naj dajo prostor, ki ji pri-stoja, na bo v D. ž. konec vsake politike. KDO VE? že pred 35 leti je prišel v Argentino JOŽEF KUNEJ iz Koprivnice (Šmarje) na štajerskem, če kdo kaj ve od njega naj javi. Išče ga nečakinja. SLOVENCI V NOVIH MEJAH GORIŠKE NADŠKOFIJE Naše čitatelje bo gotovo zanimalo vprašanje, koliko Slovencev in koliko slovenskih župnij je po novi razmejitvi še ostalo v goriski nadškofiji. !>. Podgora Z 2000 ,, 1. Devin z okroglo 300 verniki 2. Doberdob z 900 ,, 3. Gaberje z ,, 700 „ 4. Jamlje A ,, 200 ,, 5. Ma vii in je Z „ 500 1 j 6. Mirnik Z 500 ,, 7. Nabrežina z 2100 ,, S. Pevma z 1000 ,, 10. Sovodnje z „ 950 ,, 11. šenipolaj z 11 900 H 12. števerjau z )) 1200 13. štmaver z 300 O 14. Stand rež z „ 1900 ,, 15. Zgonik z j» 900 1* 14.000 Ostalo je torej še 15 župnij s približno 15.000 verniki. Poleg teli celotnih župnij pa so pripadli Italiji še deli sle- decih župnij: 1. Miren Z okroglo 350 verniki 2. Medana z 230 ,, 3. Cerovo z „ 230 „ L šlovrenc z 230 M 5. Solkan z ,, 300 (i. Opatjeselo z » 160 ” * 1.500 če prištejemo še 7000 Slovenev iz goriškega mesta, dobimo sledeči obračun : 15 celotnih duhov nij s 15.000 verniki (> frakcij s 1.500 ,, gorlško mesto s 7.000 „ 23.000 Vemo, da bo kdo našemu računu očital pretiravanje, zato ga že vnaprej opozorimo, da smo imeli do danes slovenske ljudske šole v Krmiliti, Ronkih in Tržiču, kjer računamo lahko še na 2000 Slovencev ne glede na one, ki so v oLč-niku in Moši. Dejstvo je, da imamo v škofiji skoro % župnij in skoro 1/6 prebivalcev slovenskega jezika. Spectator. LU DSKOŠOLSKl UČITELJI MORAJO VZGAJATI OTROKE V BORBENE ATEISTE ALI BREZBOŽNIKE Na ljudskošolske učitelje primorskega ozemlja, ki je prešlo pod Jugoslavijo. je prišla ura preizkušnje. \-i ljudskošolski učitelji so bili pozvani na učiteljske konference, ki so se sprevrgle — vsi udeleženci v Solkanu so priča — v besen izliv satanskega sovraštva do duhovščine, vere in Boga. Učiteljem je bito z najbolj kruto brezobzirnostjo ukazano: ‘•Vaša naloga v šoli obstoji v tem, da skušate otrokom iz src iztrgati srednjeveške verske predsodke (to je vero!). Svojo nalogo pa boste dovršili, ko boste iz otrok ustvarili borbene ateiste!” Učitelji so onemeli. Nihče ni črhnil, sicer bi kaj kmalu zamenjal šolski kateder z lopato na prisilnem delu. Sklonjenih glav in bolnih sre so se vrnili na svoje domove. Kako naj zakrivijo sličen zločin zoper lastno vest, prepričanje, čast in dostojanstvo? Naj delajo zoper ustavo FLRJ, ki zagotavlja svobodo vesti in vere? Naj se tako globoko pregrešijo pred lastnini ljudstvom, pred kulturnim človeštvom in vso zgodovino? LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual Director: P. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripcičn anual 5.— $. No. Reg. Prop. Intelectual 232320 LA REVISTA “LA VIDA ESPIRITUAL” desea feliees fiestas a sus amigos y lectores. Al emnezar el ano nuevo se aI reve presentar tambien su pedido. La stiscripcidn de 5.— S no alcanza para eubrir todos los gastos, por lo cimi, a la vez que agradeeemos a nttes-I ros bienhechores pedimos que no se olviden de nuestra negesidad en ade-lante. ;l n llamado especial vaya para los atrasados en la suserincion! Kot blisk se je raznesla vest o nezaslišani zahtevi med vse naše ljudstvo ter izzvala razburjenja in obsodbe. Krščanski starši so kar zajokali. Komunizem jim hoče ugrabiti najdražje, kar imajo: duše lastnih otrok. Njihove angele hoče spremeniti v brezverne, ateistične pokvarjence in izprijence, v sovražnike božje in jili iako časno in večno onesrečiti! GORICA. 1. 11. 47. Pri nas je takole: Slovenske ljudske šole so nam že dali, niso pa še podprli v Gorici srednjih šol. Pravijo da jih bodo, a da jili mora odobriti ministerski svet. Nekateri profesorji so šli drugam. Dr. Kacin je šel v Trst . . . Meja še ni končno-veljavno urejena. Te dni je komisija na delu. Teče tik ob železnici pri rdeči hiši, pred sev. postajo, potem ob železnici do solkansekga mostu. Nezadovoljstvo je tu in tam. V Gorici so hudo udarjeni trgovci, oštirji, bankirji, ki so brez klientov. Na oni strani so pa poparjeni ker “ni več Amerike”, niti ziniti ne sinejo in kaj še manifestirati. V Solkanu so priredili predvolilni shod. Z ljudmi. ki so jih pripeljali od drugod so najprej vrgli ven župnika Kretiča, potem so šli z avtom na Sveto goro po dr. Močnika, apostolskega administratorja, ki so ga z brcanjem vrgli ven, češ da je “Margoti.fev hlapec”. Bil je nato sprejet pri papežu, kjer je zvedel, da na češkem in Poljskem duhovnike in vero precej na miru puste, le v Sloveniji počenjajo take grdobije, ker so slovenski komunisti tako nesramni in podivjani. Od vasi, ki so onstran meje, ne more sedaj nihče v Gorico. Od 15. sept. do danes nisem še z nobenim Vipavcem govoril, ki hi od tam prišel, tako da je železna zavesa” le resnična. Tako blizu smo, pa tako neskončno daleč! GOSPODA V A ŽETEV. 23. junija se je preselil v večnost zlatomašnik KAROL HUTTNEB, nadžupnik in dekan v Vuzenici v 70. letu svojega življenja. Bil je po rodu Čeh, ki je poprej služboval po raznih župnijah na Koroškem. Leta 1022 je prišel v mariborsko škofijo. POMOŽNI ŠKOF V MARIBORU, dr. Maksimilijan Držečnik je imenovan zn stolnega dekana lavantinskega kapitlja. Dejansko upravlja v teli težkih časih vso veliko lavantinsko škofijo. Pod upravo te škofije spadajo, kot znano, oni deli celovške (krške) škofije, ki so po urvi svetovni vojni bili odcepljeni od Koroške in so pripadli Jugoslaviji. Dalje Prekmurje, ki je pred prvo vojno spadalo pod madžarsko škofijo Sombotely. štajerski zlatomasniki. — v mariborski škofiji so letos obliajali zlato maso sledeči gospodje: IčijKivh JOŽKI'', častni kanonik lavantinskega kapitlja. Rojen je bil v Tišini v iTekmur-ju. Organiziral je Prekmurce politično in gospodarsko in jih vodil tudi s svojim listom “Novine". Mnogo je moral prestati pod Madžari radi svojega slovanstva še v stari Avstro-Ugrstu. Ivo je po prvi svetovni vojni na Madžarskem zavladal za kratko dobo komunizem pod znanim lleioin Kirnom, je tudi Klekl moral bezati, da ga niso ubili. Sedaj živi tiho življenje v orensovcili sredi med svojimi Frekmurci, ki jm je celo svoje življenje taao ljubil in toLko zanje delal. Drugi je K KOŠKU) FRANC, župnik v Mozirju. Rojen je bu v ivapciao pri ISreziian, Meu uenizko oku. ac.ju jv uidi njega zadela Usoua iui..u,, svajvr-skiii (luiiovmkov, da so jm iveiuu spodili z lij.lioviii siu^beiiiu mest. Aadaijni ziatoinasiuk je ZORKO MKLlirOR, doma iz Zdol. z.amije njegovo mesto je bilo v tspodnji luiska.i. Zorko se je mnogo trumi za slo »uns. m zadružništvo. Imenovali se more ,,jJo-nir štajerskega zaui u«.instva. Tudi GKKl.Oiil.l Kl. IS, linsijonar sv. Vincencija Raveiskega, je rodom iz sui-jerskega. Rojen je bil v Fran ko lo .e.n pri Celju. Sedaj živi v Ejubijam, kjer je še vedno delaven na prižnici in v spovednici. IZ TAJNEGA ARHIVA K. 1>. Zimski časopis , Orientierung’’ priobčuje Ji/It), izv leček iz zapisu.Ka tajno seje eks. odb. komunistične stranke F. it. Hrvatske, 21/S. 1947 v Zagrebu. Ta KRISTUS fllil ANTIKRIST Že v Betlehemu se je začelo. Potrkala sta na vrata siromašna Jožef in Marija in zanju ni bilo prostora v hiši, zato je moral priti Gospod Jezus na svet v revni štalici. Prav tedaj ga je začel preganjati tudi okruti Herod. Beseda, izrečena že kači v raju: “Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom; ona bo tebi lavo strla, ti boš pa njeno peto zalezovala”, se tako izpolnuje skozi vse čase. Posvetni opazovalci prevdarjajo potek človeške zgodovine in iščejo vzroke pravd, revolucij, vojskä, sovraštva in trpljenja na vse mogoče načine. Ni dvoma da je nebroj postranskih vzrokov, Kateri netijo neslogo, zanašajo razdor, povzročajo sovraštvo med ljudmi, toda na dnu vsega je pa izpolnjevanje te venKe prerokbe, izrečene v raju. Bistveni činitelj ciovesKe-ga dogajanja je satan, ki zalezuje vsaKega človeka posebej, vsako družino, stan, narod m vse človeštvo, pri čemer se poslužuje vsaKrsnega sredstva. Vse tisto, kar ljudje imenujejo politiKa, kupčija, napredek, ljubezen, potreba . . . vse, kar je vsebina življenja zna satan izrabiti v svoje namene za boj proti Bogu m za poguoo dus. vse krive vere, vsa socijaina gibanja, vsaka, iznajdba m napreueK, vsako delo, vsak kraj, vse, prav vse sluzi satanu za bojišče m cioveKU za presKusnjo. Ljuuje menijo, da delajo po svoji volji, toda v zmoti žive. Samo v tem je vsaK prost, da si izbere pot, da izpoinuje na njej božjo voljo au pa drngo pot, na Kateri se mu zdi ua deia, Kar noče sam, a v resnici izpomuje satanove načrte m vrši nudicevo voijo. Vsa zgodovina človeštva in vse človekovo udejstvovanje je v svojem najboijj gioooKem bistvu samo vpraasnje an ljudje vršijo to, Kar je volja božja an pa nodijo po drugm poun, Katera nujno vodijo v nesrečo m propan v življenju m zgodovini pueuincev m narouov ter ciovestva. Glavno prizadevanje satanovo gre pa za tem, da ljudem vzame jasno orientacijo vtej najuoij bistveni tocKi m zato pnue cioveatvo cesto do tega, oa svoje prizadevanje obrne prav v smeri svoje poguoe. z. a to so glavni nosilci punujsanja m nesreč prav tiste prinooitve, Katere bi mogie ravno največ doprinesti K blaginji ljudi. Knjige, časopisi, Kino, ramo, eieKornta, eksplozivne sne, stroji m druge iznajuue, KaKur tudi umetnost in znanost, vse to zna satan spraviti v svojo siuzoo v boju proti neumrjucim uusam m proti Bogu. *o pa izpelje na taK način, da večina ljudi nevede izpoinjuje^”™1 * !>d- n j ego ve načrte v mnenju da nie nutiega ne dela .... To je bistveno ozauje vemtega boja med resnico in lažjo, med lučjo in temo, med nebom m peKiom, med Kristusom m nnuKristom, ki se bije za človeške duše. tiatan pa se zna večino spretno skriti! Ma sveto božično noč je bil dan človeštvu kažipot skozi zmotnjave življenja m kapitan v velikem boju: “Mocoj vam' je rojen Zvencar, ki je •Kristus Gospod”. m vec nejasnosti za tistega, kateri se svoje življenske naloge prav zave. To noč je bil rojen Odrešenik, ki nam je dai evangelij, ki nam je jasno pokazal, kam se je treoa poštenemu človeku postaviti An pomtimo s pastirci m modrimi k jaslicam in se mu poklonimo in mu darujemo prisego zvestobe in mu sledimo tudi tedaj, kauar naša človeška pamet okleva, zaslepljena od demonskih laži in zvijač, ali pa se postavimo na nasprotno stran in pademo tako hote ali nenote, zavedno ali nezavedno v TABOB ANTIKRISTOV. Kdo pa je ta Antikrist? Ker njemu nič kaj prav ne gre, če ga ljudje prepoznajo, zato se najraje skrije pod katerikoli sodoben izraz ali obliko, sistem ali stranko, idejo ali osebo. Lahko potegne ljudi za seboj, ker me-Qijo da niso na krivi poti in se svoje zmote zavedo šele tedaj, kadar premogi ne morejo več nazaj, ker so preveč ponosni, samoljubni, zapleteni v mrežo ali pa celo naravnost obsedeni. Svojega obraza Antikrist ne pokaže .toda Kristus Gospod nam je prav jasno povedal, kako se ga more prepoznati, čeprav se skriva v tujem obrazu. ■Bog, Kristus in Sveta Cerkev so preskusni kameni, ob katerih se nesporno prepozna Antikristusov skriti obraz, pa čeprav so njegova usta polna evangeljskih besed. Naj še bolj govori o sreči in miru, katero bo prinesel človeštvu, če se izkaže gaka ideja sovražna Bogu, Kristusu in Katoliški Cerkvi, je nedvomno za njo skrit Antikrist. Hitro nazaj, da ne bo prepozno! "7 ANTIKRIST Nekdanji guverner Gdanska Rausching, ki ga je Hitler odstavil, je napisal več let pred svetovno vojno obširno knjigo o narodnem' socializmu, njegovih socialnih, gospodarskih, narodnih, vzgojnih, verskih in vojaških preti oči vsakemu Evropejcu, ki je se verjel propaagiulističnim lažem komunističnega tiska, iz ust Tita izvemo, Kako izgieda “Ljudska demokracija ’ in kako se za izrazom ‘‘Reakcija’' skriva samo strah viadajočeva kroga pred lastnini narodom; zvemo tudi, kdo so toliko zasramovani vojni hujskači. Povzamemo izvleček: “Ob 18.30 se prikaže v spremstvu R. Rakarica, P. Goršiča in R. Nazorja maršal Tito, ki spregovori: “Tovariši! Na današnji seji se bo odločalo o končni likvidaciji reakcije na Hrvatsekm. V interesu državne varnosti in stranke smo pripravil reakciji neprijetno presenečenje kot smo že večkrat presenetili reakcijo, tukajšnjo kakor ono, ki se nahaja v inozemstvu, ki dela s pomočjo ameriškega kapitala in poskuša hrvatski proletarijat prodati, če sl ti gospodje domišljajo, da smo premagani, se motijo. Ne smemo pozabiti, da smo vse, kar smo pridobili, dosegli v trilem boju za naše ideale v trudu in krvi naših najboljših tovarišev. Zaradi tega bomo to tudi z vsemi sredstvi In pod vsakršnimi okolnostmi hranili proti vsakomur, ki nas bo motil ali izzival. Nimamo strahu pred grožnjami. Prvič zato, ker imamo dobro oboroženo vojsko, ki nam jv ni treba oskrbovati s čokolado in keksi, pa je sposobna nekaj gagster divizij, ki so v Italiji in v Avstriji prepoditi. Pripravljeni smo njih ladjevje v Jadranu poslati na dno morja in moremo odgoovriti tudi na grožnje z atomsko bombo. Nismo sami in tokrat ne bomo prejemali pomoč v zarjavelih puškah vrženih iz avijonuv. Naša vojska je opremljena z najboljšim orožjem In vojno opremo, ki povzroči strašnejše učinke kot Ameriška atomska bomba in zloglasne su-pertrdnjave. Njim bodo že naši raketni lovci pokazali, koliko je ura, naša artilerija jim bo za daljši čas odvzela veselje preletavati naše ozemlje. To orožje dobivamo iz neizčrpenga vira stalno po dobro zavarovani poti. Ni se nam bati, da bi bila ta pot odrezana. Ruska oborožitev izkazuje trenutno SO.OOO tankov mesečno, milijone strojnic in lahkega orožja; ruska glavna komanda pa razpolaga s 150 divizijami, ki bodo v 48 urah nredrvele vse kar jim stoji na poti in zasedle Pariz. Ostane torej edinole reakcija, in sicer tista, ki še skriva na našem ozemlju in katere Se nam doslej še ni posrečilo razkrinkati in uničiti. Nekaj tisoč razbojnikov v slovenskih gozdovih malo pomeni. Sicer nam škodujejo toda ne toliko kot stotisoči prisklednikov, ki našemu delu prisluškujejo in na zares liepoljmljiv način Washington obveščajo o naših razmerah. Tovariši, temu je treba napraviti konec, brez ozira na to, ali je to zapadnim demokracijam všeč ali ne. Potrebni so resni in krepki ukrepi. Vsak naj si to sam stavi za nalogo. Ni dovolj paziti samo v svoji pisarni. Agent na hodniku, pod mizo, alarmni zvonec in pancer omara v sobi .... Treba je stvar natančnejše preiskati in razkriti okolnosti, ki dokazujejo, da so v vrstah naše stranke, zlasti na Hr-vatskem, saboterji, izdajalci in "diver-santi”. Te je treba izbezati in brezobzirno uničiti. Obračun z emigranti lahko začasno pustimo ob strani. To stvar prepustite meni, ker sem na potu, to vprašanje rešiti med štirimi očmi. Za-željeno amnestijo dajemo samoposebi umevno. Papir prenese vse, kot znano. Samo po sebi ni tako važno, če dobimo v roke 10000 lopovov; važno pa je da odrežemo zvezo in njih preselitev v A-meriko, kar je Truman pravakr odločil, čas moramo izrabiti. Spopad z Ameriko je neizbežen. Obstoji samo vprašanje nekaj tednov, če pa se bo Amerikancem poserčilo tudi samo nekaj sto naših emigrantov združiti in jih po zraku poslati na naše ozemlje, potem bo naši stranki pretila velika nevarnost. Tovariši! Vi vsi zelo dobro veste, da ljudstvo ni na naši strani. To je dokazal tudi uspeli odrejene izročitve žita. Načrt ni bil izveden niti petdeset pro-centno. Naš kmet je nazadnjaški in trmast in njegove vere v Bogca in Bistriško mater božjo tudi s palico ni mogoče izbiti. Radi tega smo imeli že mnogo težav in nepriietonsti. Zato se ne bo ms; uščal v verska vprašanja, če pa bo nekega dne duhovnik z zvenenjem pozval kmete k vstaji, ste lahko uverjeni, tedaj se bodo temu klicu sto proeentno odzvali. In orožje imajo kmetje tudi. To dobro veste. Zato je treba duhovnike napraviti nespoosbne. Baka-riču sem dal potrebna navodila. Treba je torej začeti z delom. Pa brez zamude! Želim vam mnogo sreče m uspeha! MISIJON V TRSTU. Splošnega slovenskega misijona še Trst ni videl, letos pa ga je doživel. Istočasno je bil slovenski misijon v župnijah: Barkov-Ije, Rojan, Novi sv. Anton, Sv. Ivan, Sv. Jakob, Sv. Vincenc in v Skednju. Pridigali so misionarji večinoma iz notranje Slovenije. Misijon je bil zadnji teden v oktobru in bil lepo obiskan. V MURSKI SOBOTI je bil postavljen spomenik Rdeči armiji. načrtih. V knjigi je govoril tudi o Hitlerjevem patološkem značaju. Mnogokrat se je vedel kakor obsedenec. Katoliško cerkev je hotel likvidirati. Ko so ga nekoč vprašali, kaj misli o Kristusu, ga je popadla taka blaznost, da je potrgal zavese pri oknih in vpli: “Nočem! Nčem!” . . . Vse navzoče je prevzel tak strah, da so zbežali iz sobe. Grozovitosti, nasilnosti in zlobo nacizma so spremljale demonske sile. Pred nekaj časa je napisal o tem problemu — delovanju demonskih sil — zanimivo knjigo ameriški profesor msgr. Sheen. Med drugim je zapisal tele zanimivosti: “Nova doba, v katero vstopamo, je verska doba človeške zgodovine ... Od zdaj ne bo več bojev za kolonije, za narodne pravice, temveč za duše. Odslej se bodo ljudje delili v dvoje ver, v vero Boga-človeka in v vero človeka-boga; v vero Boga, ki je postal človek in v vero človeka, ki se je naredil za Boga; v brate v Kristusu in v ljudi, ki se družijo v znamenju Antikrista.” Nato je pa opisal Antikrista: “Antikrist ne bo nosil tega imena, ker bi sicer ljudje ne drveli za njim. Nosil ne bo ne rdeče kravate in ne bo pljuval žvepla, nosil ne bo ne puščice in ne zavitega repa kakor Mefisto v “Faustu”. Ravno ta maska bo hudiču pomagala in vzbudila v človeku vero da ga ni. Hudič ve zelo natančno, da ni nikdar tako močan, kakor takrat, ko ljudje ne verjamejo v njegovo bivanje. V svetem pismu ne najdemo nikjer potrdila o ljudskih bajkah, ki rišejo vraga kot norca, ki je oblečen kot “rdečnik”. Tam je opisan kot iz neba padli angel in knez tega sveta in ki ima nalogo, da nam natvezi: “Drugega sveta ni!” Hudičeva logika je preprosta: Ako ni nebes, tudi ni pekla; če ni pekla, ni greha; če ni greha, ni sodnika; če ni sodišča, je zlo dobro in dobro zlo. Razen tega nam je Gospod povedal, da mu je hudobni duh tako podoben, da more celo izvoljene premotiti. Zato bo nastopil kot velik človeški prijatelj in govoril o miru, bogastvu in izobilju, da človek ne bo videl sredstev, ki naj nas vodijo k oBgu, temveč samo svoj lastni cilj. Vzbudil bo vero v astrologijo, da ne bo več volja odgovorna za grehe, temveč zvezde; poskusil bo odstraniti krivdo s sveta tako, da jo bo označil kot zatrto spolnost in bo pripravil ljudi do tega, da bodo zardeli, če soljudje o njih poreko, da niso širokogrudni in svobodoljubni. Razšili bo laž, da ljudje ne morejo postati boljši, dokler ni družba boljša. In tako bo vzbujal samoljubje, ki je olje za bližnjo revolucijo. Pospeševal bo znanost. a le zato, da pomaga tvorcem orožja, ki uporabljajo znanost za to da bližnjega uničujejo. Govoril bo celo o Kristusu in besedičil, da je bil najv5S]i človek, ki je kdaj živel. Pri vsej dozdevni ljubezni do človeštva in vsem besedičenju o svobodi in enakopravnosti, bo hranil veliko tajnost, tajnost, da ne veruje v Boga. Ravno s tem, da bo njegova vera bratstvo brez božjega očetovstva, se mu bo posrečilo premotiti izvoljene . . . Ustanovil bo proti cerkev, ki bo spakedranka Cerkve, ker je hudobni duh opica Vsemogočnega.” Sheen je opisal Antikrista in njgovo delovanje kakor veliki in globoki ruski filozof Vladimir Solovjev v svojem videnju o poslednjih časih in angleški pisatelj Bergson v svojem romanu “Prihod Antikrista”. Oba sta prestopila v katoliško Cerkev in v njej našla ono široko modroslovno podlago, ki jima je dala pravilno in zdravo sodbo o vseh življenjskih problemih. Msgr, Sheen je končal svojo razpravo s pozivom: “Judje, protestanti in katoličani morajo delati skupno proti skupnemu sovražniku.” Da, bratsko in odločno morajo delati vsi resnično verni ljudje proti nevernemu Antikristu, če hočejo doseči uspehe v strašni borbi za verske in kulturne svetinje demokratskega sveta. Zdaj se pa odloči za Kristusa ali Antikrista in vedi, da ni mogoča ta dvojna odločitev obenem: Na tem svetu bom služil Antikristu, v večnosti pa hočem biti Kristusov. PREKMURJE bo dobilo mnogo delav- je bil profesor slikanja v Svetem Eene zemlje, če bodo napovedani načrti narta v Slov. Goricah, Pozneje je bil izpeljani. Gre za regulacijo Mure in Le- v Celju, kjer ga je zatekla vojska in je dave, s čimer nameravajo preprečiti po- bil z družino pregnan v Srbijo, plave. Letos so Le: ava, črnski in Ko- bilski potok prelavili 7000 ha zemlje. Vzporedno z regulacijo se bo izvršilo tudi osuševanje zamočvirjenega sveta, tako n. pr. v Ivanjcih, črensoveih, Hotizi, Kotu, Gaberju in obeh Polanab. Tu raste trstika in črna jelša na prostranih zamočvirjenih tleli. -J- ALBERT SIRK. Znameniti slikar iz Svetega Križa pri Trstu je umrl v Celju 13. nov. letos star 60 let. Več let TRŽAŠKI IGRALCI V LJUBLJANI in po drugih slovenskih krajili so pokazali da v Trstu slovenski oder še ni umrl. POSTOJNA. 55.000 izletnikov je obiskalo postojnsko jamo letos. Bili so pa večinoma le jugoslovanski gostje. Iz tujine je le sem pa tja kaka delegacija stopila notri, ko je slučajno šla skozi Postojno. Obnovljena je že električna železnica v jami. RROMESAS ENGANOSAS ÖAPITULO VI COMUNISMO ES MATERIALISMO 1. Tiene su doctrina. 2. Es materialismo. 3. Es la Inversion del idealismo de Hegel. 4. Su caräcter dialectico. 5. Contradicciön con el cristianismo. 6. El materialismo historico es contradictorio en si mismo. h TIENE SU DOCTRINA. Ya hemos visto que el comunismo quiere Ser un mo-vimiento para establecer su propio sistema econömico-social. Su concepto se basa en un fundamento propio sobre el cual quiere establecer la estructura universal de la vida. Imitando el cristianismo, que tiene un concepto completo para la universalidad de los asuntos hu-inänos; quiere tambien estructurar su sistema completo para expücar y establecer el origen, modo y objeto de la existencia humana. De su base filosöfica deduce la explicaciön de la propiedad, trabajo, producciön, y relaciones sociales, lo mismo que la organizaciön de la economia, sociedad y politica. Tiene su base, igual que el cristianismo, su moral y dogma, čue detrminan las leyes para la sociedad y el individuo. Tan es asi, que considera su doctrina como una especie de revelaciön y la cuida con sumo celo. En esa doctrina forman a sus dirigentes escrupu-losamente y se empenan admirablemente para imbuir con ella a todos sus correligionarios. Todos deben estar compenetrados de la teoria comunista, pues la actuaciön comunista debe emanar de su base teörica en sus deta-lles jrias minimoS* Hemos de tener en cuenta que la doctrina comunista no se limita a una explicaciön filosöfica de la vida y problemas sociales, sino que los relaciona esen-cialmente con la revoluciön que considera como sintesis de toda exitencia, de la cual torna foraias la historia. El fondo mismo de la vida es la lucha incSsante de la cual nace la evoluciön de todo lo demas. Esa mišma evoluciön debe acelerarse con empeno sistemätico y te-sonero hasta provocar la revoluciön. Es deber absoluto de čada comunista verdadero, no quedar como impasible espectador, sino ser actor celoso en los preparativos de la revoluciön proletaria como punto de partida de la realizaciön del grandioso plan comunista que consegui-rä el paraiso en la tierra. Solo empenändose con todo ardor, cumple el activo comunista su mision. Asi se nos explica el fanatismo de los comunistas en su propaganda y actuaciön. Asi comprendemos tambien el ardor y furor de las purgas internas, con las cuales se elimina a los sospechosos y a aquellos que quieren introducir alguna modificaciön en la doctrina autentica. Se trata de conservarla pura. Los oportu-nistas, los comodones, los aprovechadores son los ene-migos mas peligrosos del comunismo, por eso se les libida hasta con mayor crueldad que a los mismos ene-migos externos declarados. Bien ilustrativa en este sen-tido es la lucha fanätica de Lenin contra aquellos que segün su opiniön tomaron el deber comunista demasiado a la ligera. Todo el mundo quedö horrorizado con las purgas que realizö Stalin en los anos anteriores a la gran g-uerra. 2. EL COMUNISMO ES MATERIALISMO. Los fundadores de la doctrina son Marx y Engels. Lenin continuö desarrollando la doctrina de ellos y la puso en practica. Bero como hubo otros, que querlan darle distinta aplicaciön präctica, entre ellos Trotsky, se produjeron graves choques, de los cuales saliö trium-fante Lenin y luego Stalin. No obstante el principio de la ortodoxia ciega y absoluta se practica tambien la norirta de la adaptaciön a las circunstancias, pero tan sölo transitöriamente, cuando se trata de conquistas. Pero en su eseiida el comunismo es materialismo absoluto. Segün el hay una sola realidad: LA MATE-RIA CIEGA CON SUS FUERZAS MISTERIOSAS. La actuaciön de ella produce plantas, animales, hombres, estrellas ... El espiritu no es tampoco otra cosa que una manifestaciön de la materia. Pero cabe destacar que el materialismo comunista no es identico con el epicureismo, cuya tndencia s el goce ilimitado material y sensual. Por cierto que el comunismo no dejä de aprovechar los deseos perverses del hombre carnal cuando se trata de conquistar masas moralmnete corrompidas. Pero lo mismo hacen tambien los adversarios de el pisoteando la moral cristiana. En En realidad ese punto no es esencial en la doctrina comunista. El objeto primordial no es el mäximo de los goces materiales sino la creaciön de un nuevo orden social, el paraiso comunista, en el cual tendran todos los proletarios acceso a todos los bienes materiales, morales y culturales. Si consideramos el objeto final de su teoria no aparece tan asqueroso como el materialismo grosero del placer. Pero falla en su base filosöfica por-que desconoce la espiritualidad, niega la moral absoluta, quita al hombre la personalidad, reniega de la eter-nidad, y elimina todos los sentihxientos y afectos. 3. ES LA INVERSION DEL IDEALISMO DE HEGEL. Para comprender el marxismo hay que conocer el idealismo de Hsgel (1770-1831) que fue un filösofo alemän, Marx (1818-1883) y Engels (1820-1895) queda-ron fascinados por la filosofia de Hegel. Segün el, to-das las cosas existentes, ermejor, lo que nos rodea apa-rentemente, no existe realmente tal como lo percibimos, sino que es tan solo un reflejo de la idea, de lo espiri-tual, que tiene existencia absoluta. Para Hegel lo principal es la idea. Marx y Engels invirtieron la teoria de Hegel. Para ellos es lo primero la materia; el pensa-miento, la idea, la conciencia, son productos superiores en la evoluciön de la materia. No hay, segün ellos, al principio ningün espiritu creador, sino que es la ma- Vn panorama de Navidad en E.slovenia. Božična slika iz Slovenije. teria one existe de si mišma y por si mišma. De modo one sostienen instanten te el reverso de lo one opina Hen°l. Para Marx el esw'ritu es tan solo funciön del cerohro. eg prodnete de la materia. Ningün fenomene esTiirit.ual o iden, tiene propia existencia smo one de-penden esenci e Imen te de la materia. La intelisrencia se pmduoe cuando materia es suficientemente organi-za.da nora, tal fnnmon. Ooncretando el pensamiento del materioliamo marvia+a lo ilustramos con este eiemnlo: F’ nn^ieramos cnnetnvr el cere^ro en tales v ta,les con-dicionea v non t.odos loq de+alles fisicos tendriamos con eso va f a liri n a do tamlden el corresnondiente pensamien to. El esniritn no tiene existencia indenendiente sino one es tan adln como el '’onido de la cnerda. Toda la vida esniritnal v obras de la, intebVencia no son otra cosa one movimiento de la materia. El alma no existe. El materia,liamo comnnista considera aue la materia no es inaetiva sino que nor su fuerza inmanente aetna incesanteemnte nor su fuerza pronia, sin ningün resorte de fuera. va one tiene su nrincinio vital esen-cialmente en si 'mišma. A. est.a materia. dice Lenin, pue-de nnes el hombre observarla y estudiarla en todos los fenomenos v con. eso solo nuede completar el conoci-miento de toda la realidad, ya que fuera de ella no hav nada: ni alma, ni angel. ni demonio, ni Dios, ni cielo. ni infierno. A esa evolucion de la. materia debe el comunista, conciente contribuir con su mäxima actua-cion nosible. nara acelerar la revolucion y en esta forma acortar la distancia aue senara el mundo del punto final de la evolncion. aue sera el paraiso comunista en el universo. Cuanto mayor sea la conciencia de clase proletark, cuanto mas intensa la actuacion del proleta-riado, tanto mas pronto sera realidad el aspirado paraiso. Profesion manifiesta del materialismo exigia Lenin como cosa absoluta de todos sus correligionarios, pues toda la dr strin a es de una sola pieza, no tiene varias componentes. No se puede vacilar en ningtin punto, ni hav componentes de la doct^ina. Vacilar en cualauier punto es recaer en la, mentira burguesa reaccionaria y akjarse de la verdad, que es una sola. la proletark. (Lenin, Preparaciön a la revolucion). El ateismo absolut,o pa la consecuencia evidente de tal filosofia. Para ella Dios no existe, sino solo materia. La totalidad de los fenomenos v manifestaciones de la vida son exteriorizaciones de las actividades de la materia. Entre ellas la fundamental es la vida eco-nömira. Los factores morales, iuridicos, religiosos y de costumbres son solo una especk de superestructura que varia segün los postulados del fundamento, el cual se transforma con las condiciones econömicas y producti-vas. El conjunto de las condiciones eoonömicas es la base que estructura el edificio juridico v social de la sociedad. Las ideas politicas, sociales, religiosas y cul-turales se modifican con los cambios producidos en la materia. A čada pašo de la evolucion en la materia si-gue imneriosamente tambi.n la evolucion en la super-estrnctura de la moral, derecho, religiön. ciencia, arte y cultura. Pueden hasta determinarse las leyes que tra-zan el curso de la evolucion, siempre pareja entre la materia y el espiritu, segün ensena Marx en su Critica de la Economia. Por consiguiente no hay que buscar la explicaciön de los hechos histöricos, econömicos, sociales, culturales y religiosos en los genios, en las inteli-gencias y doctrinas sino en las modificaciones materiales y econčmicas de la corresnondiente epoca. Lo que importa no es la filosofia sino la economia, segün expli-ca Engels en “La revolucion de ciencia de Eugen Düring ”, 4. SU CARACTER DIALECTICO. El materialismo comunista es pues esencialmente dinämico, suieto a una evolucion continua. Sus modificaciones hallan explicaciön en el sistema idealista de Hegel, segün Marx y Engels. Para Hegel se abren las ideas pašo por el camino dialectico. Gada idea tiene que realizar tres pasos, hasta adquirir su plenitud: tesis, antitesis y sintesis. En la tesis se pone el concepto, por ejemplo: “Yo”. En la antitesis se le opone todo lo que existe fuera de dicho concepto. Al “yo” se onone pues todo lo que “no es yo”. En la sintesis finalmente se establece la relaciön entre esos dos conceptos opuestos. Asi resalta la importancia del “yo” como superior a la materia. A pesar de la evidencia de que esta filosofia es algo absolutamente arbitrario, por lo cual ha sido burkda por todos los pensadores contemporäneas, la adoptö Marx, en cuanto le pareciö servible. Para fundamentar su teoria de la evolucion continua de la vida eonömica. necesitaba tambien el de la tesis, antitesis y sintesis. Segün esa dialöctica las leves de la producciön capitalista a traves de la evolucion deben chocar con su oposieiön. El punto medio de la evolucion dialectica es la propiedad particular. He aqui el ejemplo: Primeramente todo fue propiedad comün (primer periodo del comunismo). Pero la situaeiön eco-nömica ocasionö el reparto de la tierra, con lo que se formö la antitesis del comunismo: la propiedad (edad de la propiedad particular). Esta situaeiön no tardö en producir tiranteces, pues pronto cayeron algunos en la esclavitud de otros que se aprovechan del trabajo ajeno. Esa tirantez va creciendo hasta provocar la revolucion del proletariado que luego restablecerä la propiedad comunista en el grado superior de la posesiön colectiva de todos los recursos productivos y en la orga-nizaeiön perfecta que ya no exigira mucho trabajo de nadie para brindar a todos completa abundancia. He aqui el paraiso comunista que es “la sintesis”, la fase final de la dialectica materialista (el paraiso comunista, punto final). El materialismo dialectico no admite pues un mundo creado y gobemado por leyes eternas, ni finalidad radicada en la voluntad divina. Dios alli no tiene lugar; tampoco cabe ninguna moral ni derecho humano. Lenin no se torturaba, ni se planteaba la pregunta: de donde vienen los contrastes que empujan a la evolucion siguiente. Le bastaba la posieiön arbitraria del “pro-greso”. El progreso continuo es el postulado absoluto de la fe comunista. Los creyentes comunistas no piden ninguna nrueba ni demostraeiön para esa creencia. Cie-gamente lo creen. Insensato les parece creer en la reve-laciön cristiana, demostrada con tantos milagros y tan bien explicada por la filosofia sana; pero creer en la construcciön arbitraria del materialismo dialectico no les parece degradante para la inteligenck humana. Al fin, no nos extraba, porque siempre, cuando el hombre saca del trono a Dios, no puede quedar sin fabri-carse idolos con los cuales llenar el vaclo producido en su corazcn, que no puede latir sin alguna especie de creencia. 5. EL MATERIALISMO CONTRADICE AL CRISTIANISMO Debemos de explicar todavla mejor el materialismo comunista. No es materialismo afirmar que existe la materia independiente de nuestra conciencia. Tampoco es materialismo el decir que el pensamiento necesita del cerebro como instrumente, ya que nadie niega la relaciön entre la estructura cerebral y el pensamiento. Las falias del cerebro producen irregularidacles en la fun-ci6n y hasta en la lögica. Tambien admitimos la gran influencia que tiene la Situation economica sobre el modo de pensar y ver las cosas. Estas relaciones son evidentes. Erröneo empero es afirmar que el pensamiento es exclusivamente producto y consecuencia de causas fi-sio^gicas del cerebro; como si la inteligencia fuese una secreclon de la membrana cerebral. Esto es lo que sostienen los materialistas y no pueden hacer otra cosa, ya que no admiten otro principio que la materia. Pero el hecho de la inteligencia humana, msdiante la cual el hombre se aduena de la materia y sujeta las bestias y fuerzas mecänicas, incomparablemente mayores que su fuerza fisica, demuestra la sunerioridad dti espmitu sobre la materia, Este hecho obliga inevitablemente a reconocer la existencia del principio suneridr a la materia que es el espiritu. La indagaciön ulterlor lleva mäs allä todavia. hasta la causa prima de todo lo existente. Que trabajo tan esteril el buscar explicaciön de las cosas por el camino materialista. Todas las leyes de la evoluciön ostentan mäs pruebas para la degene-raciön que para el progreso. j Cuänta industria debe emplear el hombre para conseguir resultados progresi-vos en la reproducciön de los animales y las plantas! Bien estüpido es afirmar que el progreso, que no existe en la naturaleza en general, exista como un resorte mägico en la evoluciön economicosocial. ^Acaso serä para dar gusto a un teörico caprichoso? Admitir solo materia y negar las verdades y el espiritu es una contradicciön. La verdad existe indepen-diente de la materia. La justicia, la moral y la rec-titud son postulados absolutes en toda mentalidad sana a la cual no han trastornado las pasiones, degradän-dolo del piedestal de la dignidad humana al nivel de la bestia que solo atiende sus tendencias animales. Aunque admitamos la idea de la evoluciön para el hombre, cosa que carece de argumento, nos hallanros en un punto en que la materia resulta absolutamente insuficiente; öcomo podria ella producir la inteligencia, que al hombre tanto eleva sobre toda materia? Evidente es que la inteligencia tiene primacia sobre la materia y no puede pues ser su producto. 6. EL MATERIALISMO HISTORICO SE CONTRA-DICE A SI MISMO. Segün el todas las ideas son reflejo de las condi-ciones econömicas de su epoca. Todo es relative y tiene valor solo para su epoca. La verdad absoluta, inmutable, no existe. Las religiones y los sistemas filosöficos sucumben a la mišma suerte. Pero nos artevemos a preguntar: “;,Y la teoria marxista, su materialismo historico.mo ha de sujetarse a la misma regia? <,Acaso no naciö esta idea en el siglo XIX acondicionada por la Situation esnecial economica y ha de tener tambien solo valor re'ativo? ;,Con crae derecho atribu’r a este in-vento de un cerebro, valor absoluto y definitive. An ui el materialismo comunista enmudece. Su filo-sofia falla. llanacente. O es todo relative y le toca lo mismo al materialismo dialectico. o existen verdades. Y si existe alguna, que obra en favor del proletariado, ^no tiene igual derecho de existir tambien lo que favo-rece a la burguesia? Ya no hay mäs remedio que admitir la existencia de la verdad, de la moral, de la ley eterna. Medido con la lögica consecuente se resque-braja todo el sistema del materialismo dialectico. i Todos los genios anteriores a Marx han sido en-tonces unos imbeciles! ; El fue el primero y el ünico que atinö con la verdad, pues todos los anteriores tanteaban por las tinieblas, ya que todas las ideas, pensamientos, grandezas, religiones, sistemas filosöficos, anteriores a Marx y posteriores a el, no son mäs que “superstructu-ras” sobre el orden econömico! ; Solo Marx ha tenido la sublime revelaciön de descubrir la verdad, que es la ünica real! ; El descubriö la redeneiön no solo del proletariado sino de la humanidad! . . j Quien no ve la locura de afirmar un disparate semejante! Si tiene valor absoluto la teoria de Marx, entonces existen valores absolutes, que no son reflejos accidentales de las condicio-nes econpmicas, entonces han de admitirse tambien verdad, moral, justicia y muchas cosas mäs. Pero si todo lo demäs es una cosa accidental ^con que derecho pre-tende el marxismo una Situation privilegiada? Asi se derrumba en sus bases. He aqui la razön por la cual el comunismo no admi-te ninguna critica sino que liquida implacablemente a todos los que no le prestan fe ciega, sorda y muda. Por eso se enfurece tanto contra los criticos y nensadores que tratan de afuera de quitarle el mistico disfraz para mostrarlo al publico en la desnudez, pobreza y bruta-lidad que lo caracterizan y que lo dejarän marcado en la historia del siglo XX como la mayor vergüenza y degradaeiön de la dignidad humana en nuestra epoca. Por eso mismo ahoga en sangre a aquellos que se atre-ven a criticarlo desde adentro. •}• FRANC RUSIJAN, (loma iz Gonjač (tri Kojskem, je 11 dec. do kratki bolezni nepričakovano zaspal za vedno in bil položen k večnemu počitku na Gabariti. Za njim žaluje žena Marija in hčeri, Daniela in Flora. ŠENT LOVRENC PRI ITI JI. !) so bili pokopani Anton Marčekov, Frane Zajšek in še eden iz vasi Apače. Kake smrti so umrli, pa ni mogoče pisati. V La Rio ja je 25. okt. zaspala v Gospodu -}- Justina Šinkovec, por. Gnal. doma iz Ljubljane in znane šin-kovčeve družine, poznana tudi kot Agnolova Julka. Bolehala je že dalje časa na jetrih in na srcu in je v zvezi z drugimi boleznimi vse to povzročilo njeno smrt. Zapušča tukaj moža in več sorodnikov v Europi. Mož je radiolog v bolnici v Riohi. VINSKA RAZSTAVA V KOMM NA KRASU. 13/7. je bila v Komnu I. vinska razstava, prišlo je okrog 5000 udeležencev s Krasa, Vipave, Trsta in Gorice. Razstavljale so vasi: Komen, Volčji grad, Preserje, Sveto, Gabrovi ca, tvanji-grad, škrbina, Pliskovica, Dutovlje, Kopriva, Tomaj, še pni je, Skopo, Robrav- V Planini pri Vipavi je požela božja dekla v enem tednu kar dva 'lana ene družine. 10. okt. je od prehlada umrl -J- Anton Terbižan, star 51 let. Pet dni preje pa po daljšem bolehanju umrl sin •j* Silvester Terbižan, star L'j let. Tudi 1943. 1. je doživela družina podoben udarec z zgubo v enem mesecu dveh dragih: očeta in sina Jožeta. Tukaj žalujejo za rajnimi dva brata in strica. Maša za rajne bo pri sv. Rozi 1. januarja ob 1 2 uri. I iv. Žirje, Kobdilj, Hruševica, Tupelče, Kobjeglava, Temnica, Gorjansko, Zgonik, Saleš, Bajta, Praprot, šempolaj, K romberg, Dörnberg, Zalošče, Rihem-herk, Rije Vip., Preserje Vip., Sv. Martin in Spodnja Branica. Posebna ocenjevalna komisija je ocenjevala razstavljene vzorce. Razstavljenih je bilo skupno 111 vzorcev, 57 Za črna in 51 za bela vina. Sporočamo javnosti, da je že pred časom mirno v Gospodu zaspala -}• Marija Vidic roj. Mugerli stara 80 let. Pred i 0 leti je prišla iz Evrope in preživela svoja zadnja leta med svojci v Mufiizu FCP. Na dan snn ti je bila pri sv. obhajilu, čutila se je nekaj slabo. Srečno je prišla domov in pol ure pozneje mirno umrla. Za rajno materjo žalujejo tukaj Anton, Ivan in Pepca por. Ivančič. V Evropi, v Mar. Celju nad Kanalom pa Marija por. Žnidaršič in njihove družine. V DNEH GROZOTE Piše Nace Hladnik STRAHOVANJE NA DEŽELI. Podobno kot v Ljubljani so se komunisti obnesli tudi na dežli. Vsepovsod so organizirali Osvobodilne odbore, ki so bili prisiljeni delati to, kar so jim ukazali iz gozda. Da se jim ne bi kdo uprl, za to so že znali poskrbeti. Toda preprosti kmečki ljudje so sprevideli kaj je OP prej kot vsi drugi stanovi. Slovenski kmečki človek je znal vedno odkrito povedati to, kar misli. Tako je prišel tudi zdaj na dan z besedo, ki je bila sad njegovega spoznanja. To kar je povedal, pa ni bilo všeč Osvobodilni Fronti. _ In kaj je povedal drugega kot to. da se borba še ne izplača, ker je prezgodaj, ker niso bili Nemci še na nobeni fronti vrženi nazaj. To je spoznal in povedal po svojem lastnem spoznanju. Komunisti pa so morali na tihem priznati, da ljudstvo veliko bolj posluša te modre, neizobražene a izkušene kmečke očance, kot pa razno j ar o gospodo, ki se je navduševala za OP. Znašli so se pred odločitvijo: ali pustiti, da ljudje, ki pametno mislijo, smejo tudi javno govoriti in tako odvračati Uidi od OP in tako zgubiti oporo pri narodu, ali pa najti lep način in se vseli, ki bi utegnili kaj škodovati, enostavno znebiti, na ta ali oni način. Pobiti jih, bi bila tvegana reč, ker ljudje na deželi še niso bili navajeni na kri. »Spet so jim prišle na pomoč, njih zveste sodelavke, zenske, ki so se vlačile z laškimi oficirji. Vsak način se jim je zdel dober, samo da bi se znebili ljudi, ki niso mislili po njihovo, ali na jih vsaj prisilili, da bi umolknili. Mudilo se jim je. ker so zaslutili, da se bodo nekega dne vsi njih nasprotniki odločili in se postavili v bran. Tedaj je imela komunistična stranka poslednjo priliko, da odneha in se odloči za čakanje, kot se je odločila večina slovenskega naroda. Tedaj bi protikomunisti še mogli pozabiti vsa njih nasilja in prevare in tudi atentate, ki so jih naredili v Ljubljani. Toda krvoločni komunist tega ni hotel, in tako je nastala reka prelite krvi med enimi in drugimi tako široka, da čez njo ni bil mogoč noben most do zbližanja več. In rod. ki je krvavel tega ne bo pozabil. Po vseh slovenskih vaseh je bila zgodba približno enaka. Bil je mož, dober in pameten gospodar. Vsa vas ga je hodila spraševat za nasvet. Po njem so sc ravnali, kdaj začeti s košnjo in žetvijo: njega so hodili spraševat, kaj naj posade; ponj so šli, če je obolel vol v hlevu. Če so imeli sitnih opravkov pri gospodi, kar nanj so se obrnili, da jim da nasvet, kaj in kako. Tudi zdaj, ko so se pritihotapili v vas komunistični agitatorji s propagando za OP, se je obrnil narod tja kjer je dobil nasvet, kadarkoli ga je potreboval. Pošteni možak, ki ga je poslušala vsa fara, je dal nasvet, ki se mu je zdel pameten po dolgem preudarjanju: ‘‘Počakajmo, ljudje”, je rekel, in potrpimo. Prišel bo čas, ko se bo vse lepo razpletlo. Kdor je pameten ne gre krompirja kopat iz zemlje teden dni potem, ko ga je posadil, ampak čaka da dozori, čeprav je to šele jeseni.” SEL JE NA DOLENJSKO... Neko noč pa je pobotalo na vežna vrata. Nekdo od zunaj je zahteval naj takoj odpro. Odprli so im. Vstopilo je kakih deset mož, partizanov, ki so zahtevali, da mora iti gospodar takoj z njimi, ker ga nujno potrebuje njih komandnt, zaradi neke silno važne zadeve. Gospodar ni nič hudega slutil in jim je vdano sledil kot jagnje. Vrnil se pa ni. Drugi dan je šla žena spraševat ljudi, o katerih je vedela, da imajo zveze z OP, naj ji povedo, kaj je z njenim možem. Vsi so jo potolažili, naj bo brez skrbi, da se bo njen mož kmalu vrnil, šel je le nekam na Do-lenjsko, kamor ga je poslala OP. Če so nekoga na tak način odpeljali na Dolejskem, pa so svojcem rekli, da je šel na Primorsko in sicer po naročilu OP. V resnici pa se je zgodilo tako: Moža je patrola odvedla v gozd na partizansko komando. Tam so ga privezali k drevesu in mučili in pretepali vso noč. Dolžili so ga, da je imel zveze z okupatorjem, da je organiziral belo gardo. Če vam bom pripovedoval, da so mu pulili nohte, smodili kožo, izbijali zobe in rezali ušesa, vem. da tega ne bo hotel nihče verjeti. Me je že prehitela komunistična propaganda, ki vam je dopovedala, da so taka grozodejstva počeli le belogardisti. Komunisti, bi v svoji človekoljubnosti kvečjemu koga žgečkali, da bi od smeha počil. Na žalost pa se je vse to godilo in sleikoprej bo to spoznalo vsako še tako zakrknjeno človeško srce doma ali v tujini. Pa če bi vsega naštetega ne počeli, ali ni dovolj zločinsko že samo odvesti družini očeta sredi noči in ga ubiti, družini pa lagati, da se mu dobro godi nekje na Dolenjskem ? »Še celo to so prisilili ubogega moža, da je napisal domov ženi pisnio .da se mu dobro godi, da ničesar ne potrebuje in da naj lepo v miru doma delajo in gospodarijo, dokler se ne povrne. Ko je žena brala pismo, njenega moža že ni bilo več med živimi. Vsega skaženega od muk so pobili s puškinimi kopiti kot žival in še napöl živega zakopali v plitev grob. ki si ga je nesrečnež moral še poprej sam izkopati. Nekatere pa so zasuli še čisto pri zavesti. To moremo skleati iz zdrvniških preiskov pozneje izkopanih žrtev komunističnega grozodejstva, ki so za nekatere ugotovili smrt zaradi zadušitve pod zemljo, ker niso ugotovili na vsem telesu nobene take rane. ki. bi bila smrtonosna sama po sebi. Če kdo ne verjame, mu lahko tudi s slikami postrežemo, če se kdo za svoje spanje ne boji. Komunist; so mislili na ta način pospraviti vse svoje nasprotnike. Ljudje bi počasi pozabili, da so odpeljali to noč tega to noč onega. In tedaj, ko bi pozabili, lahko zvedo, kakašna je bila resnična usoda odpeljanih. Bilo na je med partizani v gozdu nekaj takih, ki so imeli še toliko poštenja v sebi, da se jim je tako početje zagabilo. Ti so na skrivaj sporočili svojcem, kaj se je z odpeljanim zgodilo. Tako se je razvedelo poprej. kot pa so partizani želeli. Prav isti čas so ljudi e že tudi naleteli na sveže grobove v samotnih gozdnih krajih, kamor je človek le malokdaj stopil. Kopali so iz radovednosti in našli trupla onih, ki so še nedavno ‘‘pisali iz Dolenjskega", da se jim dobro godi in da jim ničesar ne manjka. OFti je bilo nekoliko nerodno, ko je prišlo na da", kaj so storili, pa so se brž znašli. Njihovi terenci so že razglašali na vseh koncih in krajih, da tistih, ki so bili ubiti ni pobila Op ampak belogardstii, ki so se vtihotapili v Op. da bi z raznimi poboji in drugimi zverstvi, spravili OP na slab glas. Kar so hoteli, to so dosegli. Narod res ni več hotel verjeti v nedolžnost komunistov, toda nihče se ni upal vee izreči besedice, če ga je kdo kaj vprašal zaradi OP. \ si pametni in izkušeni ljudje so umolknili, ker so zatrepetali, da bo neke noči potrkala na vrata partizanska patrola in jih odvedla v smrt. Pa še na drug način so se znebili svojih nasprotnikov na deželi. -Meseca junija 1942 je prišel Mussolini v Gorico in takoj nato se je začela borba laške vojske da očisti gozdove. kjer se skriva komunistična vojska. Tako je ukazal Mussolini, laška vojska pa si je tolmačila po svoje, 8 i “1 Kdo bi hodil v gozd. kdo bi ae spuščal v borbo. Tega so se držali laški oficirji, ki so imeli pod komando Ljubljansko pokrajino. Toda Mussolini je dal povelje in treba je bilo pokazati uspeh. S komunistično stranko v gozdu so že imeli zveze, ki se jih ni dalo kar tako prelomiti. Treba je bilo izvesti vse tako. da bo za Lahe in za komuniste prav. POSLUŠAJTE KAKO SO TO IZVEDLI. LÖ. julija 1942 je bilo javno razglašeno obsedno stanje. Ustavljen je bil ves promet; iz kraja v kraj je smel le. kdor je imel posebno zaupanje pri Lahih. Laška vojska pa je pripravljala veliko vojaško ofenzivo, da očisti gozdove. Komunisti so bili o vsakem pohodu že naprej obveščeni in so se umaknili iz kraja, kamor je bil pohod namenjen. Tudi ljudje, ki so bili njih mišljenja so bili obveščeni, da so se še pravočasno umaknili v gozd. Med Lahi in komunisti je bilo domenjeno, da Lahi nikdar ne bodo šli v gozd. ampak iskali komuniste le po vaseh. Komunisti so to dobro razumeli in so vselej pravočasno umaknili svoje ljudi. Ko so Lahi pridrli v vas. so našli samo protikomunistično misleče ljudi. Zgnali so te ljudi skupaj in odpeljali vse možke od 16—4f> leta s seboj in jih poslali v koncentracijsko taborišče na Rab ali v odnars. Med potjo je nanje pljuvalo laško ljudstvo in zahtevalo smrt razbojnikov, ki se upajo boriti proti zmagoslavni italijanski vojski. Komunisti doma pa so si meli roke. ker so se na ta način znebili številnih nasprotnikov. To je bilo od kraja. Malo nato. pa Lahi že niso več pošiljali v internacijo, ker so razni papeški odposlanci protestirali proti postopanju laške vojske v slovenskih krajih in o surovem postopanju do internirancev v taboriščih, ki so v trumah umirali od lakote in bolezni. Ker mrtvi ne morejo več govoriti, so Lahi odslej rajši zgnali vse moške sredi vasi in jih postrelili, vas pa požgali. Vsa Loška dolina in Bloška planota ter Suha krajina in ostali deli Slovenske zemlje bodo še stoletja pričali o tem groznem početju. Zakaj so Lahi to storili 1 Zakaj so pogore’e zgolj vasi, ki so bile najbolj proti komunistom ? Zakaj je bilo pobitih največ možkih brez krivde in sodbe tam, kjer so bili najmanj za partizane? Saj so vendar razglasili borbo proti partizanom, ne pa proti protikomunistom, ki so so jih komunisti razglasili, da so okupatorjevi hlapci! Kateri okupator pa je še pobijal svoje pomagače? Zato je bilo tako, ker so se tako lepo ujemali laški in komunistični načrti. Komunisti so imeli načrt pospraviti svoje nasprotnike, Lahi pa vse Slovence od kraja in so se spravili na tistega, ki so ga lažje dosegli. Svojemu glavnemu poveljstvu v Rim pa so sporočili, da je v borbi padlo toliko in toliko partizanov, toliko in toliko je bilo zajetih ali na begu ustreljenih. Dobili so pohvalo za hrabro zadržanje in uspešno borbo proti partizanom po gozdovih Slovenije, čeprav laška vojska ni nikdar stopila v slovenski gozd. Tisti čas. to je bilo poleti 1942, niso bila naša življenja hruševega repa'vredna. Kdor ni bil ne s komunisti ne z Lahi dober, ga je za vsakim vogalom čakala smrt! S komunisti nismo mogli iti. ker smo spoznali njih zločinsko naravo in načrte, z okupatorjem pa še manj. Po noči ali podnevi je bilo vseeno. Ko se je naredila noč sem trepetal kdaj pridejo komunisti pome in me zalotijo, preden sem zlezel v svoje skrivališče. Ko pa se je naredil dan sem že pričakoval, da vsak čas pridejo Lahi in me odpeljejo. K sreči so Lahi na svojih bojnih pohodih hodili vedno po cesti in gnali velik vrišč, tako, da sem se še lahko pravočasno zatekel v gozd za hišo in tam prečepel dan v grmovju. Vako smo se skrivali pred enim in pred drugim vsi fantje, ki nismo hoteli iti s komunisti. Pod zaščito v Utrjene laške posadke po večjih vaseh pa sc tudi nismo hoteli zateči. Vsako noč so koga izmed nas staknili komunisti in izginil je za vedno. Vsak dan so koga presenetili Lahi in ga odpeljali. V skrivališču, v kupu sena, že ni bilo več varno, ker so pričeli, požigati in marsikdo je zgorel živ v skrivališču, ali na ves opečen padel svojemu preganjalcu v roke. Vsak dan je bilo treba menjati skrivališče. Nekoč sem spal celo na pokopališču v mrlvaščniei. pa me ni bilo nič strah, ker sem se bolj bal komunistov kot pa duhov rajnih, ki se zbudijo opolnoči. Fantje na deželi smo bili popolnoma premiščeni samim sebi. Ni ga bilo. ki bi nam nasvetoval, kaj boljšega kot liejunaško skrivanje. f'e sem šel do farne cerkve, je bila tam laška posadka, ki sem se je oddaleč ognil. V Ljubljano se ni dalo iti, da bi tam povprašal' koga kako in kaj. Kako je bolelo krepkega slovenskega fanta. ki je videl preganjane svoje drage, ki je videl ropati premoženje svojih staršev in gledal pogorišče domače hiše, pa ni mogel hraniti vsega tega, ker niti samega sebe ni mogel hraniti. Vsi smo čutili, da tako ne more iti več dolgo, nismo pa si mogli predstavljati, kakšna bo rešitev iz te stiske. Imeli smo skrito orožje in bi prav lahko ponoči priplazili v partizansko taborišče in pobili vse do zadnjega, pa nismo hoteli prelivati slovenske krvi. Toda koliko gorja hi prihranili slovenskemu narodu, ko bi to POGRABILI SMO ZA OROŽJE. Kdor je kdaj preganjal na lovu divjo žival, ve da se mu je. vsa upehana nazadnje postavila v bran in sc s poslednjimi silami borila. Tudi mi nismo imeli več nobenega skrivališča, ker so nas komunisti že povsod iztaknili. Kakor žival smo bili tudi mi prisiljeno! postaviti se v bran. Nič več nismo ponoči ždeli vsak v svojem skrivališču. Skupaj smo prihajali vsi fantje iz vasi vsak s svojo puško na rami, trdno odločeni, da se branimo, če nas bodo komunisti našli in napadli. Toda to se ni zgodilo, ker so se znali boriti samo proti slabetnim in neoboroženim. Ko se je naredil dan pa je vsak položil svojo puško na varno'mesto in šel za svojim delom. Vsak večer smo se tako shajali in spet smo dobili voljo do življenja, spet smo ponosno dvignili glave in zasanjali o bodočnosti. Tako so se združili in oborožili skoro istočasno fantje po skoraj vseli slovenskih vaseh, nekateri boljše drugi slabše, kolikor niso kje izvohali komunisti in poslali koga mednje, ki je vse skupaj izdal. V Gorjancih je kar čez noč zrastla cela vojska, tako hitro in tako dobro organizirana, da si niti komunisti niso mogli misliti, da hi bili to fantje, ki so se še včeraj skrivali pred njimi. To so fantje izrabili in.spo- Metl rojaki na Avellanetli. — č. g. Franca (ilavač so počastiti rojaki Prekmurci i). nov. s posebnim banketom. Ki Pino, l iane (ilavač entir sus conadonales en AvellaneUa, ročili po vsej okolici, da so prišli iz Štajerske, kjer so se že dolgo borili proti okupatorju. Naenkrat je vsa novomeška Osvobodilna fronta iskala zveze z njimi. Celo sami partizani so mislili, da so to njihovi ljudje. Fantje pa so se smejali in previdno molčali. Pričela so jim hoditi povelja iz glavne partizanske komande, naj ubijejo tega župnika, onega župana in sploh vse vplivne ljudi, ki so jih imeli komunisti na seznamu, da .jih je treba pobiti. Fantje iz štajerskega bataljona so prizadete brž obvestili, da os se umaknili na varno. Nekateri fantje i zlega bataljona žive še danes in hranijo ukaze o ustrelitvi mnogih uplivnih mož v novomeški okolici s podpisi Kidriča. Beblerja in drugih veljakov, čeprav so komunisti trdili da oni nc pobijajo, pač pa belogardisti, ki so se vtihotapili v njih vrste. Trdili so tudi. da pobijajo in ropajo le nekateri nedisciplinirani partizani, ki pa jih komanda neusmiljeno kaznuje, če jih zaloti. Če so koga res kaznovali mi ni znano. Vem pa, da so bili in ostali zgledni komunistični borci razni predvojni tolovaji kot llaee. Daki in drugi stalni gostje na Žabjaku ali v mariborski kaznilnici. Partizani so sprevideli, da možem in fantom, ki so se oborožili in organizirali, ne morejo več do živega. Zato so se spravili na njihove družine in premoženje. Vsako noč so ay*opali kakšno družino, kjer so vedeli, da se fant skriva. Drugod so odpeljali vso družino in rekli da jo bodo izpustili šele, ko se bo fant prišel prijavit. Po vseh družinah, ki so bile partizansko misleče, so jedli tiste dni pečenko od naropanih prašičev, pili naropano vino in jedli potico spečeno iz nakradene moke Partizani so prišli sredi noči na dom protikomunistov, pobrali vse kar se je odtrgati dalo in naložili na vozove ter vpregli živino iz hleva. Rekli so, da je to kazen, ker nočejo sodelovati v osvobodilo iborbi in za podporo tistim, ki se junaško bore za svobodo slovenskega naroda, hjtidje so bili tako v strahu, da jim ni bilo niti za premoženje več mar. Poznam kmeta, ki je dejal: Vso živino so mi pobrali, pa sem bil vesel, da so vsaj mene pri miru pustili. Pa se naj zamisli eden od nas ki smo tukaj, kaj vse bi počeli če bi prišel nekdo in nam hotel odnesti en sam stol iz predsobe. Slovenski kmet pa je tiste dni molčal iz strahu pred “osvoboditelji” in bil vesel, da so mu vsaj življenje pustili. Kako vzajemno so komunisti in Italijani ustrahovali zavedne in poštene slovenske ljudi, naj ilustrira to. kar so naredili z Bastičevo družino v Horjulu. Vsa Notranjska je poznala horjulskega župana Bastiča in njegovo blago ženo. Svoje otroke sta vzgojila tako, da niso mogli iti skupno s komunisti in to je bilo dovolj, da so ju partizani obsodili na smrt. Sinov niso mogli dobiti, ker so se skrivali pred njimi, zato so se znesli nad starši. Neke noči so prišli partizani, ter zaklali mater in očeta. To se je godilo blizu laške, posadke, niti sto metrov proč od laške vojaške straže. Toda Lahi niso šli na lov za zločinci. Požgali so Bastičevo domačijo, kot bi hoteli reči, da se morilci še vedno skrivajo v hiši in da jih bosta vročina in dim privabila na plan. VAŠKE STRAŽE SE ORANTZIRA.JO. Slovenski fantje so zaradi umorov družin protikomunistov in zaradi ropov in požigov bili prisiljeni, da poleg svojega golega življenja branijo tudi življenje svojih družin in premoženje svojih staršev. Odločiti se je bilo lahko, toda težko boriti se proti močnejšemu in boljše oboroženemu sovražniku, ki mu je povrhu vsega tajno pomagala tudi laška vojska. Tedaj sem spoznal kako malo pomeni dobro orožje in koliko velja trdna volja za boj za najdražje. Bolje je udariti, čeprav je smrt skoro gotova, kot pa dati se zaklati kot ovca. Poletje 1942 je bilo kljub vsej grozoti najvišji trenutek slovenske zgodovine. Narod v precepu med dvema okupatorjem» je začutil v sebi nežlgveško moč in se postavil v bran zahrbtnemu napadalcu, ki je hotel izrabiti njegovo nemoč. Spominjam se junaških borcev iz Št. Jošta iz tistih dni v letu 1942. Fantje so rekli: Dovolj je tega. Komunist nam ropa noč za nočjo, vsako jutro najdemo poklano kakšno družino Utrdili so se za cerkvenim zidom, za tistim, ki je ostal še od turških napadov. Tja so njihove družine nanesle svoj živež, tja so se zatekle čez noč, ko doma niso bile življenja varne. Tako je bila ustanovljena prva protikomunistična postojanka, ne da bi kdo vprašal za dovoljenje Lahe in ne da bi klicali kogarkoli na pomoč. Fantje so bili pripravljeni braniti se pred katerimkoli napadalcem a brez napadalnih namenov. Napadalec je kmalu prišel. Ni pridrl iz daljne turške dežele. Na slovenskih tleli je zrastel, z nami skupno je hodil v šolo, morda celo v cerkev. Morda smo cido kdaj sedeli za isto mizo in zajemali iz iste sklede. Brat je prišel napast brata, ker ga je hotel ponižati in prisiliti z orožjem, da bi mislil in delal, kot hoče on. ker mu ni to uspelo zlepa. Pa še zdaj recite, kdo je zagrešil prvi bratomor? Komunist Slovenec je prišel napast nekomunista ■dlovenea, ki se je odločil da za vsako ceno na malem prostorčku za cerkvenim zidom brani to, kar mu je še ostalo. Komaj trideset fantov za zidom se je branilo proti napadalcem, ki jih je bilo kakih petsto. David sije boril z Golaatom in David je zmagal. Komunisti so se morali sramotno umakniti in odvleči vse ranjene in mrtve s seboj. Vso noč je trajala borba, vso noč je žarelo od požarov, ker so komunisti v onemogli jezi požigali hiše tistih, ki so se zatekli pod zaščito protikomunistične posadke. Val za valom se je ponavljal napad. Fantje so junaško odbijali, v cerkvi pa jih je spremljala vroča molitev žena, starčkov in otrok. Prav kot nekoč, kadar je Turek pridrl v deže.ol šele ko se je zazorilo. jv borba prenehala. Komunisti so se spet umaknili v gozd in za seboj pustili pogorišča in par poklanih žena in otrok, ki se niso zatekli za obzidje. Vsi so imeli prerezane vratove s krušnim nožem Borbo so poslušale tudi bližnja nemška posadka v Imena h in italijanska v Rovtah in nihče ni vso noč ganil ven iz posadke. Ja hi pogledal kaj se godi. Vedeli so, da njih vojske ni odzunaj na pat roli in da more hiti borba le med Slovenci samimi. “Kar naj se pobijejo med seboj, tako je najbolj prav", so menili. Drugi dan okoli poldneva pa se je pripeljal v št. Jošt sam general Robotti, ki je bil vrhovni komandant laške vojske v Ljubljanski pokrajini. Bal se je, da bodo protikomunistični borci napadli tudi njega in seje zato pripeljal s tankom in z belo zastavo. Za njih junaško borbo je general dovolil fantom, da smejo nositi orožje, celo zarjavelo jugoslovansko strojnico jim je podaril. Torej so le res Lahi oborožili belo gardo in jo podpirali bodo takoj zavpili tisti, ki so jih komunisti naučili misliti drugače kot mislim jaz. Le počasi: Prav isti Jan zvečer, ko je prišel laški general pogledat v št. Jošt. so postavili Lahi na postajo Drenov grič štiri vagone orožja in nmnieije za komunistične partizane. Komunisti so tisto noč mobilizirali vse možice in vso vprežno živino po bližnjih vaseh, da so jim vozili nm-nicijo v Polhograjske Dolomite. Naslednje jutro so pridrli Lahi in odpeljali vse, ki so ponoči vozili za partizane in jih odpeljali na Rab v internacijo. Tako so hoteli zabrisati. Ja bi svet zvedel, da podpirajo komunistično stranko. Zakaj je laški fašist podpiral slovenskega komunista in ne protikomunista, ki mu komunisti še danes očitajo da je fašist? IS FE. MILČINSKI, del libro “DROBIŽ": MENUDA COMPANIA iPobreeita mi mujev!... Pero yo no le puedo ayu-dar, no tengo tiempo. Durante el dia estov cncademido a la oficma, v a la noch c me obligan las reunione. Den-Iro de poco liabvii mas asociaeiones <(iio gente. Adomle vayas... iclub! Quiero estornudav: jiio! Antes tienes que anotarte en la socicdad pava el estornudo. Si no lo haees.... ; Ay de ti! Enseguida te delatan v ni si-quiera el perm se acerea a ti, pava olevte, si es que tione siquiera un poco de olfato nacional. ; Yo no tengo tiempo! jPobrecita mi mujev! ; Ya se que es pobveeita! Nada dice. . . j glovia y loov a mi buena mujev! Se le ve en los ojos que se abuvve, pevo yo no puedo hacevle com-jjafiiči, pues no tengo nada de tiempo v muchas veces estoy tan apuvado que me lavo, ceno v me visto todo a un tiempo y tiltimamente eonfundi v cambie los objetos que eovvesponden a čada una de estas acciones. en pev-juieio del estomago y del traje. i Ya no tengo tiempo! Me da ])ena mi mujev, pevo no puedo ayudarle. Que busque ella pov su euenta al-guna compania. asi no sen tira tanto tedio. ;.Que otva. cosa puedo hacer? Conoci una vez a una viejita que pasaba muy bien el tiempo eon su veloj de paved. Ese veloj, ya eva un poco nino de tan anciano eomo eva. v eon el esa dovada alma se enlveteina v sonveia y divevtia seguvamente muelio mas que vo en m is asambleas, donde todos dis-eutimos y nadie sabo pov que, ni siquiera el seevetavio. <|iie escribe las aetas. —Quieves un veloj ile paved?“, pvegunte a mi mujev. Mi mujev, ensalzada y alabada sea, me vvspondio: •—“Como quievas. Si a ti te pa reče bien, yo eslave eonfovme.” Me mivo eon simpatia y carino eon sus ojos gvan-des. Es muy buenita v tengo pena pov ella. La mujev necesita compania, especialmente algunien con <|uien eonvevsar, de otro modo se seča su lengua eomo una 1‘lov sin agua. Pero tambien vecovde a la duena de vaša; esta tie-ne un canavio pov compania. Čada vez que voy a pagav el alquilev la encuentvo hablando muy entnqenida con el pajarito. Realmente es intevesante! Vno supondvia que con el canavio se puedo hablav eualquiei' vosa. pevo no es asi. Ni siquiera se puede eonvevsar lo mismo con cuahjuier canavio. El canavio de la patvona, pov ejem-plo. es un cavbonero. pues trina tan altu v agudoj eomo el cavbonevo con su pito en el at vin de su časa. V alvededor de esc tvino giva la convevsacion de la pa-trona. El canavio: "Rvvviiii. . . “. La patvona: Lo vepites mievamciit ■ ? ;De que c bi se es, eth? De Tvlmvle o del Carmen T V pava que en esa jama de plomo des la med id n exacta. ivč a buscav al vigilante. j^ que no sea tan petveo eomo In ultima vez! i Que vecibes pov el? Verduva... o una Imjita de I ec h n ga ? i-Vh! j Quieres azucav! ,-Asi? Mi Dios! Me avvuinas! j Como vamos a seguiv asi en este encaveci-miento! Mi esposo dice que lo dani mucha pena tenov que aumentav los alqnileves un poco..., pero me pa vene que no quedava otvo vemedio.” Cievtamente, las liltiuias palabvas no van divigi-das al “cavbonevo" sinu a mi. Qnevida .le dije entonces a mi mujev, “, quie-ves lenev un canavio?” Mi mujev, ensalzada v alabada sea. me respondid: " t (inio quievas' Siempre que a ti te pavezea bien. yo estov conforme!” Es paciente v carinosa y de todo eorazon me agra-davia eomplacevla, si supieva eomo, v tvatavia de hacer que no se sintieva tan abuvrida junto a mi. pues vo no tengo tiempo. No me pavece (pic la veconfovten el veloj y el canavio. /.V si le eompvo una vitvola? Cuando desee escu-diav una voz humana. se podrla acevcav a la vitvola v elegiv algo entve una vica seleccion. Cuanto mas lo pienso mejov me pavece: la vitvola es časi el anejor veemplazante de la compania humana, v adeinas tiene la ventaja de no embavvav la časa con los zapatos v no es necesavio alimentavlo, v sevvivle de bebev y de fuinar. jEsplendido! Le compvave la vitvola, asi tendva mi po-bvecita un poco de alegria en este mundo. Fui a buscavla pava explicavle mi intencion. j Que asombrada quedava' pense, seguvamente se mostvarč contenta. Estaba sentada en la Vlitima pieza, eosiendo: es muy diligente v buena. Nunca esta sin tvabajo. Bajd las manos v dejo la labov en su vegazo. se rubovizd v senti que de pronto se quedd sin aliento. it Que signifiea t‘slo aliova ? ;.>Se asustd ? • Que me oculta? j Esto es gvaeioso! ;.Y pov que me miva tan su-plicante v esconde la labov en su vegazo? /. Que pasaba? Estaba cosiendo una bata, una pequena tratita, ape-nas un poco nuis gvande ipie mi palma. jQuien lo hu-bieva imaginado! Ya tiene unos afios. eomo pava consi-devavla gvaiulecita ya a mi mujev, y aiin juega con ba-titas! Me eontundid la pena. Yo la quievo, v mi cevehvo mavtillaba: j Que puede el muevto gvamdfono! ; Mejov es (pic compves a un simpatico y vivo bebe. . . j No esca-sean! -\si podili jugar v divevtir.se con dl. eomo mas le agvade. v pov lo menos sabrii pava quien eose las batitas. Le explique esto. aseguviindole que no tenia pov que preocupavse pov los gastos: me sacvificave con glisto; aunque sea, pagave en cuotas, si no podve.de otvo modo. pava alegrarla. Entonces se ab vazo a mi euello, me besu v coinenzo a sollozav; en esc momentu veeonoci quc habia atinadq, povque si una mujev se sionte de vevas feliz, con toda seguvidad que Ilova. Le (liji- que no Ilove, que tenga valov y buena vo-luntad, y cuando tenga una opovtunidad, que busque ella mišma pov los alvededoves un bebe, y quc lo eseoja n su gusto v taeto, eomo pueda v šepa, de todos modus ella tiene tiempo. jMalditas asociaeiones! Anoehe esta-lia tan apuvado. que me olvide la eovbata; cl secvetavio estuvo gvitandoinc toda la lioelie eomo una fieva vabi osa. Deje entonces todo en manos de mi mujev, es dis-cveta v pvudeute. A eseondidas, pov mi pavte. entvč a un eomevcio y eompvd lo que es nuis necesavio pava un ninito, jiava quc se sienta bien en la časa, y no extrane: ima govva militav, una escopeta a eovclm, v un hermoso šalile de madevn. Ke veia que la vendedova eva una mujev expevimentada: me aseguvo que estaba acostiun-bvada a esas eosas v agvegb aiin un pequeno canoneito, un eaballito de madera pava inontav v junto a el dos l$i ti vos, uno nevvo y mio blaneo, luego una bicicleta. Vil ia-n.ial' vsak epa, ki ie ljudem kakorkoli želel kaj svetovati. Zagroženo je bito, da 1)0 vsak zginil, kdar bi poskusil ljudem kaj pomagali v želji, da zapuste dom in gredo v Ameriko. POTI H EM ,IE PRIŠEL 13. SEIT. Po februarskih dneh se je narod pomiril in upal, da bodo zadevo Primorske drugače re5i!i. Večinoma so'želeli, da bi se vse Primorje priključilo Trstu ali pa ostalo pod zavezniki, dokler se v Jugoslaviji ne unese rdeči režim, kadar bi pač vsi iz srca želeli, da se združijo s Slovenijo in Jugoslavijo. Nekateri vedo o nekem popisovanju za Italijo. To je grda laž. Vsi ljudje so bili in so do .grla siti Lahov, podpisi pa so se zbirali za priključitev k Slovenskemu Neodvisnemu Trstu. alzas los ojos. /.Sevaš monja? /De veras qtte vas a sev monja?... /0 seras aetviz? /Quč? Tu tla asi lo (lice, porque tienes una voz muy fuerte v sabes moverte con tanta graeia. / Quien desfigura de ese modo su cavita? ; Oh, fea, tu, nina fea! Y te exibes continuamente, j Oh! ;Ya volviste a deseubrirte! j Debetna darte vergiienza! Ya veo... seguramente seräs aetviz de opereta. ...O seräs una estudiante, coni o asegura papito? Si, seras estudiante porque bebes muclio, milica te aleanza, y tainpoco respetas el descanso nocturiio, como los estii-diantes; y tambien, como los estudiantes, estäs todil aranada en tu linda cavita, porque eiempre la lasjtilnhš con tus unitas. jQuieres que te las epnicji, coirio diee tu tio ? Eie, rie, mi pequena maravilla, mi chiquita, y dime tambien que piensas ser. /Seras monja? /Eli? /Una monja piadosa? / O seras aetviz? /Una aetviz picaresca? /Si? /O te dispondräs a ser estudiante, para beber y gritar toda la noelie?.... j No! Di que no seras monja, /verdad.i Y tainpoco aetviz v tampoco estudiante. /No es asi? /Verdat! que no? IM: voy a ser .otra cosa. una mamita buena y häcendosa, no hay mula mejor en el mundo, j Mia! j Mia. mia! Mia, mia, mia!” \r ta .pequenuela comentaba: —“Eza, ezv.... gogl, gogl, gogl,... tata, tata... br. br, br,. . . gik !” No oculto que no entendi claramente este murinu-llo; pero ni siquiera entiendo siempre las eosas iinpre-sas. basta tanto no me las aclare el eritico especiali-zado; jque le vamos a liacer!, todos no podemos ser literatos, no hay tiempo. Pero tuve la seguridad de que el “....gik!” significa la mas alta ciispide de la satisfaceion de la nina. Traduocibn de Vanda Čehovim ženi, nakar so sc začeli od OE odvračati in danes morajo pred njo bežali, ke • komunizma ne morejo odobravati iu vedo da bo življenje pod njim suženjstvo, katerega niso mogli prenašati pod Italijani in ga nočejo tudi poo rodnimi brati. Saj je svet dovoli velik. Nihče :ut r.i bežal v Italijo, da lam ( stane, temveč le skozi Italijo naprej v s\ et KANAL. Bombardiranja so nekaj poškodovala cerkev, župnišče in nekaj hiš preti Avčam. Most je ostal nedotaknjen. 13. avgusta je bila birma in kljub sna: ni protipropaagndi m grožnji, da bo Kanal drugo Lanišče, so ljudje vztrajali in je bilo čez 150 birmancev. Pa bi jih bilo mnogo več, če ne M patrulje zabianile nota nekaterim rz cone R. KORAKU). Od kraja so bili strašno liartižanski, a proti koncu so si- ohladili. Precej ljudi je bežalo, a vendar mnogo mani, kot je bilo v začetku javljenih. Mesto je bilo malo poškodovano. \ lvredu je bilo poškodovano župnišče. ANHOVO. Most čez Sočo porušen. Zavezniki so zgradili že novega rudi železniški most je bil podrt, n ie že obnovljen. Tovarna je ostala cela in vas nepoškodovana. MARIJINO CELJE. Požgani vas Ko-stiuijeviea, Lig ima mižgani 2 hiši ZA POTOK. Požgano župnišče, ki še i.i obnovljeno in Veliščkov hlev. SREDNJE. Cen trum vasi požgan, pa je že precej obnovljeno. GORENJE POLJE ostalo nedotaknjeno. RRDA. Letos je bila strašna suša,, kraji so močno prizadeti, ker po novi meji nimajo nobene dobre ceste v svet in nimajo kam prodajati, razen v državne trgovine, kjer je vse slabo pl«- V takem razpoloženju je narod br Upal na kak ugodnejši izhod in tako je vse obmolknilo. Zavezniki niso nikjer niti najmanj omenili, tla se bliža ura njihovega odhoda, še mani na so napovedovali partizani, kdaj vzamejo oblast v roke, ker so vedeli, da hi to ljudi ustrašilo in bi Začeli bežati. KDO SO REŽALI? Seveda trdijo tu v Argentini: Sami fačisti so bežali. Tisti, kateri so delali za Lahe so - njimi šli . . . Popolna laž. Prav tisti, kateri so bili preje fašisti in z I-alii, so si naileli ide-čv srajce i inianrei strahovali tiste, ki so bili preje antifašisti in značajni narodni ljudje. Al veste, kdo je ubil župivka iz Gorenjega Polja č. g. Zavadlala Vrane na strehah krakajo ,kdo so bili. Prav listi, kateri so nosili prej črno srajco in jih je zato gospod Zavadlal radi lega cesto trdo prijemal. Da bi se rešili tega živega očitka in moža, ki je njihovo umazanijo dobro poznal, zato so ga spravili s pota. Sedaj so v miru! Režali niso bivši črnosrajčniki, temveč ravno nasrotno. Tisti kateri dvomijo o tem. naj se obrnejo na rdeče časopise v Gorici in zahtevajo, na.i navedejo nekaj pravih prejšnjih fašistov slovenske krvi, ki so bežali. Ati jim bojno gotovo lahko postregli z dobv > listo tistih, kateri nosijo sedaj rdečo srajc:), p: eje so bili na narodni izdajalci na celi črti. Večina feb, kateri so se sedaj umaknili, so bili iz vsega početka vneti v Osvobodilni Fronti in kot dobri partizani živeli no hostali. Tedni so pač menili, da OE osvobojuje Slovence. Potem so sc pa prepričali, da je njeno “osvo-bojenje” tako korenito, da osvobojuje ljudi imetja in življenja. Po malem so spoznali, da je zn OF 100 % komuni- čano. LJUDSKI PRAZNIK V l'KUKMl l!-JU. 7. sept. je oblast postavila Prekmurce na preskušnjo, če so se že omehčali ali še ne. V programu je bilo pred vsem tisto, s čemer so hoteli “osvobo-clilci” dokazati, da so Prekmurce res ‘‘osvobodili" in jim dopovedati, da je bilo preje slabše kot je sedaj. Prekmurci so pa tako trmasti, da tega kar nočejo verjeti in imajo za svojo ‘‘reakcionarnost" mnogo opore v spominu na krvoločnost HelaKunovili komunistov 1. 1910. in v razgrajanju sedanijh mogočnikov, kateri so pred nekaj leti vsi veljali kot delomrzneži in zapravljivci. Soboška igralska družina je postre-gua z ‘‘\7eliko puntarijo", Reltinčani so pa imeli nalogo da plešejo. Popoldne je bila na programu tudi tekma koscev, li kateri se je prijavil tudi 70 leten starec iz Tišine. KMETJE V DARNIKI V PREKMURJE so sledeči, proglašeni na festivalu: Janez Čuček iz Kuštanevcov, Jože Berglez iz Salamencev, Jože Rituper iz Tesanevcev, Franc Sračnjek iz Sv. Jurija, Anton Pajžlar iz Petanjcev, Bernardi iz Beltincev, Štefan Benko iz Per-toč, Rudolf Kisclak iz Gor. Lendave, Aleksander Kerčmar iz Gor. Petrovcev, Rudolf Itogan iz Sodišemcev, Jože Jovančič iz Fikšicev, Ludvik Kerčmar iz Križevcev, Štefan Ferkič iz Gradišča, Fran Fornetič iz Predanovcev, Martin Pozi:erec iz Melincev, Aleksander Kuhar iz Puievcev, Ludvik Lulik iz Stru-kovcev, Janez Svetec iz šaloveev, Koloma n Voroš iz Prosenjakovcev, Peter Lukač iz Krplivnika, Mirko Lončar iz Rakičanov, Štefan Kerčmar iz Murske Sobote, Štefan Vurkič iz Moravcev, Franc Gorza iz Markovcev, Aleksander Bohar iz Lusove, Janez Kolar iz Sotine. Ludvik Solar iz Fokovcev, Matija ša-natvce iz Moščancev in Ludvik Beznee iz Bodoncev. Za nagrado so dobili razno orodje. BAŠKA GRAPA je vprežena v petletni plan z oddajo mleka. Vsaka vas pa odda kakih 90 litrov na dan. Mleko pobira kamijon ‘Mlekoprometa" iz Tolmina. Poleg količine 'mleka točno kontrolirajo tudi kakovost in tako poiščejo tudi med tolminskimi kmeti “n-darnike", katerih imena potem priganjajo druge k “tekmi". Na ta način im tudi poiščejo kmalu “reakcijo”, katere je v tolminskih hribih vsa kilan več, kajti puntarska kri v Tolmincih še živi SPODNJA IDRIJA. Lani so bili ljudje zelo navdušeni in so v zadružni opekarni Izdelali 240.000 kosov opeke, letos jih je pa že zelo minila gorečnost, ker so sprevideli, da je veliko besed, pa W'.V.NV.V.V.V.'.V.W.W.V.V.", V SAN ANTONIO DE PADUA FCO POROMAMO 18. JANUARJA. Odkod iz Plaza Once, podzemlje, ob s.:$o Komur je ugodneje naj vstopi v Flore-su ali Liniersu. Listek kupi vsak sam. Hrano vzemite s seboj. Maša v San Antonio ob 10.3» uri. Popoldanska pobožnost ob Ki uri. UWVrt/VWWWWVWWWWWWW’i malo dejanj in so izdelali komaj 50.000 opek a sestanku plenuma mestnega nar. odbora je predlagal Dju-ro Gašparar, da se odstrani iz “ trga ue-publike" spomenik reakcionarnega avstrijskega generala Jelačiča, isto so zahtevale ‘‘masovne organizacije”, nakar je seveda ban Jelačič moral zapustiti svoje mesto, ze preje je bilo tudi Jelačičevemu trgu spremenjeno ime v “Trg Republike”. ŠMARTNO PRI LITIJI. Napreza (zadruga) se je izkazala kot hudo reakcijo-narna stvar, čeprav jo je postavila oblast. Javno so bili napadeni ti lunk-cijonarji v časopisju, kjer beremo: Ni bua samo neposlreK.ilvost in osornost v posloianju, ki je odbijala ljudi. Z vsakim dnem so se množile pritožbe, kako nepravično se deli blago, za katerega je največje povpraševali je, kakor sladkor in bela moka na razne dodatne in otroške karte, zenske nogavice, cigarete j n podobno. Nadzorni odbor je “sejal” pri litru žganja, ki so si ga skuhali iz sadja, poslanega v “Naprozo”, p-o seji pa so člani nadzornega odbora nabasali žepe s cigaretami, za delavca in kmeta, ki je prišel od daleč ponje, pa jih je zmanjkalo. Kontrolna komisija pa je odkrila še vse hujše stvari. Za 29.909.— din raznega blaga poslovodja Kvaternik sploh ni vknjižil, knjigovodkinja Povšetova je smatrala svoje nedrje za najbolj primeren kraj, kamor se pred kontrolo skrije odrezke za sladkor, nogavice pa je Krhlikar z “uspehom zase” prodajal rajši po črni borzi, kakor da bi jih razdelil tovarišicam, ki so imele zanje nakaznice. Vprašanje je seveda, če ni vse to le obrekovanje proti reakciji . . . Napredni Šmarčani so na občnem zboru 2. 9. pomedli s temi ‘protiljudskimi ele- menti” in tudi dekana bi radi spravili s pota, ker je prepovedal zvonenje ob pogrebu Mihelnovega sina “ker ni hodil v eerkev' . oT je bila pa huda stvar, ka.iti Mihelnova dekleta so izredno zaslužna pri izvrševanju petletke. Mesto v cerkev gredo na udarniško delo in ples. 1*0 SVOJE PLAČILO JE ODŠEL 29. avgusta -j- FRANC BRATUŠEK, župnik v Svetinjah v Slovenskih goricah in obenem dekan velikonedlejski. Gospod ga je poklical k sebi po dolgem in težkem trpljenju. Pokopan je bil v Svetinjah 1. septembra. Bratušek je bil po vsej štajerski znana osebnost, zlasti pa ga je vsakdo poznal v vinorodnih Slovenskih goricah. ČEDAD. 4. 10. je. zaspal v Gospodu Mons. I)r. VALENTIN LIVA, nadžupnik, ki je Furlan, pa je tudi slovensko dobro znal in bil zelo priljubljen med Slovenci. LAN DAR. Poslovil se je župnik č. g. JOŽEF KRAMAR, ki je prevzel lažjo župnijo v Premarjaku. Novi duhovnik v Landarm je č. g. Župančič. BLEJSKA DOBRAVA. Mleka primanjkuje. Tisti, kateri bi radi kmeta prisilili, najbi se odrekel še mleku za domačo uporabo, pritiskajo za ustanovitev “zadruge”. Ker napetost med kmetom in delavstvom raste radi raznih nakaznic, katere dobi samo dober komunist, ki jih med kmeti ni, zato pa seveda tudi kmetje morajo varvati sami sebe in beže pred vsemi zankami, katere jim oblast nastavlja pod imenom “zadrug". GORICA. Veliko upravičene nevolje je v Gorici radi prepovedi slovenske pridige in petje v kapucinski cerkvi, čisto nanaglo je prišla ta naredba cerkvenega predstojništva o. kapucinov, tako da niti pridigar ni vedel zato in še manj verniik. kateri so brit ko razočarani spoznali, da je slovenska beseda vtilmila v cerkvi, katero so največ zgradili slovenski milodari. Pred cerkvijo je stala celo oborožena straža, i a bi ud uši In kak morebiten odpor. GORICA. Ker je Mons. DR. MIHAEL TOROS odšel na novo čelo kot apostolski administrator za Poreško-Puljsko škofijo v Istri je bil na njegovo mesto v gor. bogoslovje imenovan okt profesor cerkvenega prava Dr. RUDOLF KLINEC. I n foto preselita el primer grupo de diplomadas maestras del Colegio de Santa lsabel, Formosa, 19. de nov. — Despuös de veneer todos los obstäculos las Her-manas Fmnciscnnas ven eoronado su esfuerzo ron un exito rotundo. — La Directo-ra del Colegio Normal es la H. Magdalena Gerzetič, la Superiora de la casa es la H. Laiiiencia. j DR. NICOLAS I. ETER0VIČ HURE t Advokat j 4 Posredujem v vseli pravnih zadevah kot: zapuščine, 1 | odpusti, zavarovanje, nezgode itd. = | Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 X» 833 - La Plata f i T. A. 28 - 2258 Tel. Paz 2064 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806 I ifj ŠTANBREŽ. Za slovenske vernike, ki ostanejo pod Goriško nadškofijo v Italiji je ustanovljen nov dekanat s sedežem v Standrežn. Za dekana je imenovan Moris. J >0.1 Z K NOVAK, preje dekan v černičah. Ima težavno nalogo, da preosnuje obstoječe župnije in ustanov i nove kuracije po novih potrebah, da ho vsem slovenskim vernikom dana možnost verskega življenja. SREDNJE ŠOLE za Slovence so bile otvorjene 5. nov. s sveto mašo ob 10 uri v stolnici. Poslovale bodo nižja srednja šola, strokovna šola, učiteljišče in višja gimnazija. Jugoslovanske oblasti so namenile osnovati vse vrste srednjih šol v ‘\\<>vi Gorici", katero nameravajo zgraditi med Solkanom in Krotnbergom. NOVE ŠOLSKE KNJIGE: Iz. Ljubljane prijateljica znancu 13. sept. 1947. Postla sem Vam nekaj knjig iz naše dobe, da boste videli, kako se je pri nas metoda učenja izboljšala! Vse, kar je starinskega in diši po fariih, srno zmetali ven. Kolikor še nismo, pa še bomo. Tudi nune, ki so se šopirile ta:n sredi Ljubljane in na Mirju, so šle, za njimi pridejo še drugi kloštri. Toda gremo naprej, da bomo" prej prišli do konca. Veste, včasih narrt je rta tudi malo hudo. Zdaj, če bomo tri mesece brez elektrike, pa pozimi! Karte za petrolej so nam že dali. Vidite, to so žrtve, ki jih hočemo doprinesti za industrializacijo in elektrifikacijo naše države. SVOBODA VEROUKA: Iz Ljubljane žena rnožn (je učiteljica) 23. sept. 47. Bila sem v šoli pri ravnateljici. Izjavila mi je, da lvančka noče dati v tisti razred, ker je lani naarvnost terror zganjal nad svojimi tovariši in tovarišicami zaradi verouka. Da tega ni storil sam od sebe, da ga je nekdo naučil, doma ali drugod. Torej smo mi učili lvančka, naj vpliva na učence, «la hodijo k verouku, to sem vsaj zvedela! Rada bi ga dala vdrugo šolo, s takim' stvarmi nimam rada opravila, sem [ta tudi prepričana, tla ga ne bodo obravnavali v šoli tako kot ostale, čutil bo, to sl mislim. Takšna absurdnost, tla je otrok zganjal teror nad razredom, že možno, da je tik pred koncem šole, ko so se pripravljali za prvo sv. obhajilo in so imeli po trikrat na teden sestanke baš v času verouka - priprave - izjavil svoje mnenje pred tovariši, kar pa je bilo sigurno spontano izrečeno. Zakaj pa ne bi smel vsak svojega prepričanja pokazati? Zakaj se na tej šoli delajo verskemu pouku namenoma težave, da ne bi mogel vsak po svoji vesti svobodno vršiti, kar bi rad. Tipično je to: na gimnaziji se more učiti verouk v šoli, tu pri nas to ni mogoče, mora se učiti pri fari. Zakaj? Odvisno je to najbrž o dčloveka, ki šolo vodi. (M. prip.: Gre tu za ljubljansko vadnico.) IZ BLEDA, sestra bratu 19/9.: Ne moreš si nič knupiti ,da bi Ti odgovarjalo. Ako pa kaj dobijo trgovine, pa lahko v dolgih vrstah čakaš za kakšno malenkost. Midve sva si k Rezi kupile v Ljubljani zelo lepe čevlje, toda cena je tako velika, skoraj enomesečna plača, od Rezi. Morale sva jih imeti, zato sva tudi toliko plačale. IZ VODIC, prijatelj prijatelju 23/9.: Žito smo oddali, krompir smo oddali, mleko in jajca oddajamo sproti! Torej zopet globok dokaz globoke narodne zavesti. Nekdo izmed ljudskih voditeljev je rekel: “Kdor ne daje skupnosti, ne more od nje prejemati!” To je evangelij, ki se bere in sliši na vsakem sestanku. To je nekak Intermezzo, kadar komu zmanjka besed. Še več, to je za nas — zapoved! Držimo se tudi tega: “Daj Bogu, kar je božjega, daj cesarju, kar je cesarjevega!” — V tem smislu teče danes naše življenje h koncu, ne da bi bili deležni kakih posebnih dobrot. Suha doba je sicer za nami, kaj na še pride, je za nas postranska stvar. Dokler je človek pri pameti, imaš še kaj misliti, če pa ti ta opeša, pa živiš kar tja r tri dni. Tako je z nami. Najbolj smo še zadovoljni, kadar se ga nasrkamo. Na žalost moram reči, da v tem pogledu še ne nazadujemo. Sicer je pa v Vodicah kakor je bilo. Nekaj dobrih, nekaj slabih, nekaj pametnih, nekaj neumnih, nekaj še celo blaznih. Eni se ljubijo, drugi se kregajo. Eni spregledujejo, drugim pada tema na možgane. PRIVATNE GRADBENE DELAVNOSTI NI: Iz Ljubljane 2o pa je otrokom najstrožje prepovedala še kdaj iti na kraj prikazovanj. Toda Mati božja se je odslej naprej prikazovala na drugih krajih sredi travnika blizu domače hiše, sedaj tu, sedaj tam. Vse gestapovske prepovedi pa niso nič zalegle. Kmalu je vsak otrok prejel zaupno skrivnost za sv. očeta, ki pa je ni smel povedati nikomur drugemu kakor župniku, da jo sporoči v Kini. Razumljivo je, da nemško časopisje ni smelo prinesti nobene vesti o teh dogodkih. Tako do danes v svetu niso zvedeli za Heede in za tamkajšnje do- godke. — In kar je blažena Devica govorila otrokom? Poleg naročil, ki se tičejo njihove osebne usode in dušne sreče kakor tudi usode Cerkve, je vedno ukazovala: “Molite, veliko molite za spreobrnenje grešnikov." Po 3. nov. 1040. se Mati božja ni več prikazovala. Deklice so med tem odrasle in so po poklicu bolniške strežnice. KRISTUS SE PRIKAŽE Koncem leta 1045. pa so se začele širiti vesti o novih prikazovanjih. Sedaj pa se Je začel prikazovati Kristus sam. Od začetka so ljudje bili do teh govoric nezaupni. Kristus se jeprikazo-val le eni izmed onih 4 deklic. Ko je Škot' v Osnabriicku slišal o teh dogodkih. je poslal dva zelo kritična duhovnika, da vse točno preiščeta. Naročilo se glasi: O resničnosti prikazovanj so v rokah neizpodbitni od kazi. Oba duhovnika (župnik in kaplan), ki sta imela nalog zadevo razčistiti, sta o resničnosti prikazovanja po|M>lnoma prepričana. Vsebina Kristusovih prikazovanj je: Človeštvo ni poslušalo Matere božje v Fatimi, kjer je opominjala k ]»okori. Zato je prišel SAM V ZADNJI URI, da (»osvari in opomni človeštvo, časi so zelo resni. Ljudje naj se vendar obrnejo od svojih grehov, delajo pokoro in veliko molijo, da se potolaži božja jeza. Posebno pogosto pa naj molijo rožni venec. Ta molitev doseže pri Kogu zelo veliko. Omejijo pa naj se zabave ln veseljačenja. Ko Je bila za 21. okt. 1045. v Heedu napovedana plesna zabava, je rekel Kristus deklici Greti Gansferth: “Povej žuniku, da ukazujem, da se ta plesna zabava ne sme vršiti. On mora to javno v cerkvi oznaniti Gorje pa staršem, ki bi vkljub temu poslali tja svoje hčere. Dajali l»odo nekoč strog odgovor.” Župnik je to oznanil in učinek? NIkdo ni upal udeležiti se te zabave. Vkljub velikim pripravam se ta veselica ni mogla vršiti niti takrat niti pozneje. Kristus je rekel: Hočem, da postane Heede vzorna fara. Odpravijo naj se vso napake in prebivalci naj bodo dober vzgled romarjem! — Heede postaja vedno bolj obiskovana božja pot. Stalno prihajajo tja velike množice romarjev, ki jih je toliko, da so morali vpeljati posebne avtomobilske pro-gre. Med vojno je tudi Heede utrjiela nekaj škode. V bližini so bili porušeni veliki mostovi čez Ren, ki so Jih pa s pomočjo zavezniokv zopet obnovili. (Nadaljevanje) no komisijo, da je odprla volišče nekoliko predčasno ter pričela volitve. Ob 7.30 so bile volitve končane s 100% vdeležbo. Ob koncu je hotela mladina zagnati črno skrinjico kar skozi okno, češ da je ostala prazna in da nimajo kaj poslati ‘kralju’ Petru. Nato je mladina zapela nekoliko partizanskih pesmi ter vzklikala maršalu Titu, EUR Jugoslaviji in drugim.” Kdo bi si upal voliti črno skrinjico, torej skrinjico reakcije! V KRKIN S KI VASI KREGARJE so si napovedali tekmovanje za 100% volilno udeležbo, in sicer kmetijska obdelovalna zadruga, sindikalna podružnica obnovitvene zadruge in mladina. Zjutraj ob <1 so vse tri organizacije z zastavami na čelu korakalo skozi vas, prepevajoč partizanske pesmi, kar je pritegnilo še ostale ljudi za seboj. Drugi vaški aktivisti so pohiteli no hišah budit, da bi čim prej končale volitve. Volitve so bile zaključene že v dopoldanskih urah s 101) % udeležbo. Tako so volilci te vasi ponovno dokazali svojo pripadnost k OE. Tudi ostale vsi v Krkinih so zaključile volitve že v dopoldanskih urah s 100 % udeležbo, tako Kozjane ob S, Gaberk oh 7.15, Brezovo brilo ob 7.20, Tatre ob 8,17 in ostale vasi kakor Ostrožno brdo, Huje, Javorje itd. Po vseh teh vaseh je bilo zelo veliko zanimanje za volitve, ljudje se počutijo srečne, ter so dočakali dan, ko so prvič volili v Titovi Jugoslaviji.” človek bi se smejal, če ne bi bilo tako žalostno. V času ko drugod volišča šele odpirajo so na teh voliščih volitve že končale. Kol j izrazite farse o svobodnih volitvah si pač ni mogoče misliti. VOJNI ZLOČINEC IN IZDAJALEC, BIVŠI ŽUPNIK LIKAR V SPODNJI IDRIJI, obsojen na 12 let prisilnega dela, piše “Poročevalec" 15. 11. Ig. nov. je bila proti Ludviku Likarju razprava pred sodiščem gor iškega okrožja. Obtožnica mu je očitala vsemogoče prestopke začasa vojne, seveda v prvi vrsti sodelovanje z Nemci. Vse poročilo je ogabno in seveda ne manjka na koncu pristavek, da je priznal, da je delal po navodilih škofa Margottija. Predzadnji odstavek piše dobesedno: “Zato so med razpravo rudarji iz Idrije in člani masovnih organizacij OF poslali sodišču veliko število resolucij v katerih zahtevajo strogo in pravično kazen za izdajalca Likarja. Naše ljudstvo ni maščevalno, vendar je glede na to. da je župnik Likar tudi po vojni nadaljeval svoje zločinsko delo, zahtevalo, da se župnika izroči ljudskemu sodišču. Upoštevajoč zahtevo ljudstva, je sodišče proti župniku uvedlo preiskavo. PROSTA PRODAJA BOMBAŽNIH, VOLNENIH IX SVILENIH TKANIN V JUGOSLAVIJI. Potem ko je bila že objavljena z uredbami prosta prodaja sladkorja, gorilnega špirita, električnih žarnic, stekla, cementa in opeke po mnogo višjih cenah, kakor pa so določene za nabavo tega blaga po običajnih nakaznicah ali kartah, je sedaj centralna vlada v Belgradu izdala še uredbo o prosti prodaji viškov tkanin po višjih, cenah. Uredba zagotavlja, da bodo za dobave na nakaznice ostale še stare nizke cene. Blago v prosti prodaji bodo dobile samo zadruge in krajevne ali podržavljene prodajalne. S tem je zopet zadan še en udarec zadnjim ostankom zasebne trgovine. Cene: Kreton za delavske srajce bo veljal 170.— Din., ce-iir za srajce, karo, 225.—, barlient. sir. KO cm 230.—, Hane la pisana 185.—, keper flanela pisana 225.—, ženski bombažin robci 30.—, moški repni robci 70.—, posteljno platno surovo 310.— m, isto platno beljeno 81)0.—; posteljni kanefas, karo širok 120 cm 250.— Din., bombažne odeje, gladke 1.125 din. za kos; tiskano platno za ženske obleke 250.—, razni haržuni, od 400 do 520 Din., ženske rute 210.— Din. za kos; razne podloge barvane <><"( 105.— naprej; serz običajen 130 cm širok 330.— Din za m; kloti široki 140 cm. 420.— Din; beljene brisače 140.—. Moško blago: poselme izbire ni. Cene: 000.— do 1500.— Din. za meter. če računamo, da so vse gornje cene blagu določene za meter lahko izračunamo kako pretirane so te cene glede na zaslužke delavcev. Dandanes zasluži delavec povprečno okrog 4.000 Din na mesec, če pridno dela. Zato dobi blago iz. volnenega kamgarna za eno obleko pa mora še dodati nekaj, za podlogo mora delati že drugi mesec, tako da lahko rečemo, da dobro plačan delavec lahko v celoti vrže 2 celi mesečni plači če sl hoče kupiti obleko POMANJKANJE ELEKTRIKE IX VODE V SLOVENIJI. Zaradi suše v je-senskem času so v Sloveniji tako upadle vode, da elektrarne ne morejo več kriti vsakdanjih potreb. V Slovensekm poročevalcu je na drugi strani z dne 12. nov, v štev. 257 obdelana posebna uredba, ki je izšla za varčevanje z elektriko. Tam napovedujejo, da bodo nemoteno dobivali čez zimo tok le taki tovarniški obrati, ki so važni za petletni načrt. Druge nevažne industrije, bodo po potrebi odklopljene, v zadnjo skupino spadajo zasebni potrošniki, ki ne smejo kuliati na elektriko in tudi sicer najbolj varčevati s tokom. Posebno morajo varčevati s tokom zasebniki od ti do 8 zjutraj in od 1(1 do 22 zvečer. Prekrški bodo strogo kaznovani. Ljubljanski vodovod pa je izdal odredbo, da ne sme nihče porabiti na dan ln na glavo več kakor 00 litrov vode. če bodo vodomeri pokazali večjo višino bo voda odklopljena- ZAKAJ NISEM K6MUNIST! Velika zmota je misliti, da je vsak nasnrotnik komunizma — kapitalist; ali trditi, da je kapitalizem edini nasprotnik komunizma. Prav tako je pogrešeno če kdo identificira “komunizem” in “delavstvo”. Kapitalizem, socializem, Cerkev in delavec, kateri gleda z odprtimi očmi, se morajo nujno izreči proti komunizmu, kadar ga spoznajo golega, kakšen je v svojih metodah, ciljih in uspehih, kadar spregledajo njegovo taktiko, katero uporablja za dosego svojih političnih teženj. Kdor spozna komunizem v njegovi taktiki, v realnosti njegovih enostranskih uspehov, bo tudi lahko jasno spoznal njegovo lažno teorijo o enakosti, bratstvu in svobodi. Nisem komunist parv zato, ker komunizem poznam, ker hočem enakost v nravno-moralnih ter socialnih pravicah in dolžnostih vsakega človeka. Komunizem pozna enakost samo v besedi “tovariš” in nič več. Nisem komunist, ker želim bratstvo, to je ljubezen 'do bližnjega, strpnost do meni nasprotno mislečega sočloveka, ne kot komunizem, ki izpričuje svoje “tovarištvo” v tolikih krvavih bratomornih revolucijah in s krutim geslom: “kar je proti meni, mora izginiti, biti likvidirano”. Nisem komunist, ker ljubim svobodo, svobodo mišljenja, delovanja in besede. In zopet ne kot komunizem, ki preobrazi človeka v sužnja njegovih enostranskih interesov, ki predvsem preobrazi delavca v sužnja rdečega kapitalizma. Da, rdečega kapitalizma, saj je znan primer obiska ameriških delavcev v neki sovjetski tovarni. Ameriška delegacija delavcev vpraša ruske delavce čigava je tovarna v kateri delajo. Sovjetski delavci enoglasno odgovore: “naša!” Pravtako odgovore na vprašanje čigavi so izdelki tovarne in stroji. Toda ko jih ameriški delavci vprašajo, čigave so lepe vile ter avtomobili, ki se vidijo v ozadju tovarne, odgovore ruski delavci brezbrižno: “stanovanja ter avtomobili komisarjev ter visokih političnih osebnosti” . . Ob vrnitvi obiska sovjetskih delavcev v Ameriko vpraša delegacija, čigava je tovarna v kateri delajo. PERIODICO ŠEMA N A L apareče los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Jledicado evclusivamente a la Industria Lechera y a la Oranja. Consultorlo Tčcnico, Industrial y Veterinario -AnAlisls, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SÜSCR1PCION $ 10.— AXI ALES Redacciön y Administration: MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires “LA V I DA ESP I R I T U AL’’ Paseo 431, Buenos Aires, Argentina “DUHOVNO ŽIVLJENJE” ameriški delavci odgovore brezbrižno: “Fordova”. Pred tovarno se vidijo avtomobili ter lepe stanovanjske hišice. Na vpraašnje delegacije čigavi so vsi ti avtomobili in hišice, odgovore ameriški delavci enodušno: “naše!” Moti se torej tisti, ki meni, da bo komunizem odpravil bedo delavca in malega človeka. Kar naredi je le to, da pobije prejšnje bogatine in postavi na njihovo mesto peščico “tovarišev”, maso pa vara z besedo: “ljudsko”. Slovenski begunec. 1URH BDenni Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1923 — A L S I N A — 1926 T. A. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires ŠRecreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY t Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni. J Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, T otroci $ 0.5 0. i T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. A M A R O MONTE CUDINE A Z A F R A N MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 C ^ O 22 S H TARIFA REDUCIRA »Z M S H ” Concesidn 2560 8g i < ® Stavbe - načrti - proračuni - firma France Klajnšek j je preselil pisarno in sedaj uraduje | v ponedeljek, sredo in petek t od 16 do 19 ure v ! * ! Asuncion 4002 — T. A. 50-0724 • ... -_____________________ t ROMANJE V SAN ANTONIO 18. JAN. Odhod iz Once ob 8.30. Listek kupi vsak sam. — Hrano vzemite s seboj. PENSION “TRST” Moreno 2831 — MAR DEL PLATA Rojakom se priporoča ANDRES FON Poceni in po domače K R O J A C N I C A FRANC MELINC Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternaiu PAZ SOLDA X 4844 T. A. 58-1356 VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije Izvršuje L U I S DANEU PERL' 832 T. A. 34 - 3405 Talleres Gräficos “CORDOBA” Gutenberz 3360 - 20-12-1947