»s
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 40
V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1968
Cena 4 dinarje
Leto XXV
VSEBINA:
288.	Resolucija o osnovah ekonomske politike v letu 1969 v zvezi z izvajanjem načel družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970.
289.	Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1969.
290.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov.
291.	Zakon o spremembi zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
292.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks.
293.	Zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno.
294.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
295.	Zakon o republiškem prispevku od sredstev skupne po* rabe.
296.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje in o delu republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje.
297.	Zakon o vodnem prispevku za leto 1969.
298.	Zakon o filmskem prispevku za leto 1969.
299.	Zakon o spremembah zakona o določitvi najvišje meje, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev.
300.	Zakon o spremembi zakona o stopnji prispevka za zaposlovanje.
301.	Zakon o stopnjah in delitvi prispevkov za otroško varstvo v letu 1969.
302.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji.
303.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
304.	Zakon o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti.
305.	Zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah.
306.	Odlok o soglasju k sklepu skupščine republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.	x
307.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi gospodarskih organizacij, pri katerih imenuje del članov komisije za razpis mesta direktorja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
308.	Odlok o finančnem programu za financiranje izdelave koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja SR Slovenije.
309.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru.
310.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Celju.
311.	Pravilnik o načinu pridobitve pedagoške izobrazbe za učitelje srednjih šol in vzgojitelje v domovih za učence teh šol.
splošni akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ:
31Z. Sklep o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrećo pri delu in poklicno obolenje.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
236.	Odlok o spremembi proračuna skupščine občine Cerknica za leto 1368.
237.	Odlok o organizaciji upravnih organov skupščine občine Cerknica.
238.	Odlok o razveljavitvi odloka o ustanovitvi javnega pravobranilstva občine Cerknica.
239.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1969.
240.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart.
241.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v letu 1969 (Lenart).
242.	Odlok o načinu zavijanja kruha in peciva v prodaji na
drobno v občini Lenart.	* 1 * 2
243.	Odlok o spremembah odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart.
z«, unio« o spremembi in dopolnitvi odloka uprave skupščine občine Vrhnika.
organizaciji
288.
Na podlagi 148 člena ustave SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 sprejela
RESOLUCIJO
o osnovah ekonomske politike v letu 1969 v zvezi
z izvajanjem načel družbenega piana razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970
I
1.	Osnovna značilnost izvajanja družbenega plana razvoja SRS v letih 1966 do 1970 je bilo uresničevanje temeljne usmeritve razvoja, vendar v skromnejših razmerjih od predvidenih.
Doseženo je bilo pomembno povečanje življenjskega standarda ob nadaljnjem povečanju realnih osebnih dohodkov na -zaposlenega, ki pa so rasli nekoliko Počasneje od produktivnosti dela. Sredstva za družbeni standard so rasla počasneje in je bil šele v letu 1968 dosežen ugodnejši razvoj tudi na tem področju.
Nadalje so se krepili samoupravni odnosi. Samoupravni mehanizem je bil razširjen na področje družbenih služb in drugih dejavnosti družbenega standarda. Ta proces pa je spremljala določena ekstenzivnost in neracionalnost, zlasti glede organizacije poslovanja teh služb. Pomembni začetki so bili doseženi tudi pri samoorganiziranju gospodarstva, ki se odražajo v raznih oblikah integracijskih procesov in poslovnega sodelovanja. Ta proces pa je prepočasen, še posebej v nekaterih dejavnostih širšega družbenega pomena, zlasti v elektrogospodarstvu in v družbenih službah.
Po reformi se je pomembno okrepila materialna osnova samoupravljanja, vendar pa se je zaradi večje obremenitve gospodarstva in počasnejše gospodarske rasti v letih 1967 in 1968 delež gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda ponovno zmanjšal
2.	Za razvoj v prvih dveh letih izvajanja družbenega plana je bilo značilno zaostajanje gospodarske rasti za predvidevanji. Kljub oživljanju gospodarske aktivnosti v letu 1968 in ugodnejši možnosti za razvoi v naslednjih letih zato ni mogoče pričakovati v celoti uresničenja v družbenem planu predvidenih stopenj rasti za celotno obdobje Takšno gibanje je v veliki
meri odraz objektivnih in subjektivnih težav pri usmerjanju na intenzivnejše gospodarjenje, ki so bile v predvidevanjih podcenjene.
Na počasnejšo gospodarsko rast so vplivali zlasti:
—	počasnejša rast potrošnje na domačem tržišču Kot posledica prizadevanj za hitro uskladitev potrošnje s proizvodnjo in to predvsem na podlagi močno zaostrene kreditne politike, kar se je odrazilo zlasti v občutnem zmanjšanju vlaganj v osnovna sredstva;
—	težave pri prilagajanju gospodarstva zahtevnejšim pogojem na domačem tržišču in zaostrenim pogojem na zunanjih tržiščih, kar je pogojevalo hitro naraščanje zalog in nižjo stopnjo rasti proizvodnje ter s tem nezadovoljivo izkoriščanje zmogljivosti in zmanjšanje števila zaposlenih;
—	nekatera nerešena vprašanja gospodarskega sistema oziroma kasnitev pri sprejemanju in uveljavljanju ukrepov na posameznih področjih, zlasti v zunanjetrgovinskem sistemu, v deviznem režimu in v sistemu razširjene reprodukcije.
Kljub počasnejši rasti proizvodnje in nezadovoljivemu izkoriščanju zriiogljivosti pa so bili dosežen' nekateri pomembni kvalitetni premiki, katerim daje družbeni plan poseben poudarek:
—	ugodni rezultati so bili doseženi pri stabilizaciji cen in tržišča;
—	celoten porast družbenega proizvoda je bil rezultat povečane produktivnosti dela;
—	izvoz blaga in storitev je naraščal trikrat hitreje od družbenega proizvoda, vendar pa tudi tak porast izvoza ni mogel nadoknaditi manjše potrošnje na domačem tržišču;
—	začeli so se intenzivnejši procesi prestrukturi -ran ja gospodarstva in preusmeritve na rentabilnejšo proizvodnjo ter specializacijo in izboljšanje asortimana in kvalitete. Vse to je spremljal tudi napredek v organizaciji proizvodnje ter tehnične in tehnološke izboljšave;
—	začel se je proces čedalje večje diferenciacije med gospodarskimi organizacijami in so zlasti nekatere sekundarne in terciarne dejavnosti dosegle hitrejši razvoj in ugodnejše rezultate.
Kvalitetni premiki v gospodarstvu so se ugodno odrazili na razvoj v letu 1968, kar je hkrati z izpopolnitvami gospodarskega sistema, zlasti pa z liberalnejše kreditno politiko v tem letu vplivalo na hitrejšo rast proizvodnje in potrošnje. Preusmeritve v proizvodnji ter naraščajoče povpraševanje na tržišču so že omogočili postopno sproščanje sredstev, zamrznjenih v zalogah, in hitrejše naraščanje investicij, ki so pomembna osnova za nadaljnjo rast gospodarstva v naslednjih letih.
V letu 1968 je bila v glavnem ohranjena dosežena stabilnost tržišča, vendar pa bi nadaljevanje monetarne politike, ki bi bila usmerjena v pretirano ekspanzijo domačo potrošnje, lahko povzročilo v letu 1969 nestabilnost trga in ogrozilo izvozna prizadevanja.
3.	Z občutno manjšim obsegom investicij v letih 1966 in 1967 od predvidenega je izostal pomemben faktor za hitrejše povečanje proizvodnje. Medtem ko je bila hitra rast investicijske potrošnje pred reformo med osnovnimi činitelji gospodarske rasti, je v teh letih zaradi manjšega obsega zaviralno vplivala na proizvodnjo v dejavnostih, ki so neposredno ali posredno vezane na investicijsko potrošnjo. Hkrati se
bo manjši obseg vlaganj v navedenih ietm in prep°-časno aktiviranje proizvodnih zmogljivosti ter prepočasno izvajanje modernizacije nujno neugodno odrazilo tudi na možnosti razvoja proizvodnje in zaposlovanja v naslednjih letih.
V skladu s smernicami družbenega plana se j® sicer povečala udeležba gospodarskih organizacij in bank v razpoložljivih sredstvih za investicije. Pri tem pa je bil velik del teh sredstev uporabljen za pokrivanje povečanih zalog, s čimer so bile zmanjšane možnosti za vlaganja v osnovna sredstva. Razen tega bil v preteklih letih precejšen del za investicije razpoložljivih sredstev porabljen za financiranje infrastrukturnih in nekaterih drugih večjih objektov, katerih dinamika izgradnje se jo v veliki meri osredotočila na navedeni dve leti. V navedenih pogojih je bil obseg vlaganj v modernizacijo kljub odločnejši usmeritvi delovnih organizacij na taka vlaganja nezadovoljiv. Rezultate modernizacije proizvodnje pa so zmanjševali tudi subjektivni vzroki, zlasti pomanjkanje razvojnih programov gospodarskih organizaciji premalo razvito poslovno sodelovanje na širših osnovah, nezadovoljiva kvalifikacijska strukture zaposleni!1 in prepočasno vključevanje raziskovalne dejavnosti v razvoj proizvodnje.
4.	Pomembni rezultati, so Dih doseženi v pretekli*1 letih v povečanju produktivnosti djia, saj je bil celoten porast proizvodnje ostvarjen na tej podlagi. Intenziviranje gospodarjenja pa sc je odrazilo na zmanjševanju števila zaposlenih, saj delovne organizacij® pri racionalnejši razporeditvi zaposlenih in vlaganji*1 v modernizacijo niso hkrati ustvarjale tudi pogojev z3 zaposlitev delovne sile, ki se je sproščala. Vse to ie zaostrilo probleme zaposlovanja, ki so se odrazili v’ naraščanju števila nezaposlenih. Posebno pereč problem je bilo zaposlovanje mlade strbkovne delovn® sile. Ob oživljanju proizvodnje in sprejetih ukrepi*1 za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih Pa se tudi na tem področju v letu 1968 že kažejo določeni pozitivni premiki.
5.	Splošna poraba je vse do leta 1968 rasla počasneje od družbenega proizvoda. To je ob istočasno zmanjšani gospodarski rasti vplivalo na oblikovanj® sredstev za te namen« na nižji ravni od predviden®-Zato so se zabstrili že prej prisotni problemi financiranja splošne porabe, zlasti pa možnosti hitrejšega usklajevanja osebnih dohodkov v. nekaterih dejavnostih z osebnimi dohodki v gospodarstvu, kar velia zlasti za področje vzgoje in izobraževanja. Problemi so še ostrejši zaradi kasnitve pri ukrepih za racionalizacijo in dolgoročno programsko usmeritev družbenih služb, kar je v SR Sloveniji kot manjši nacionalni in gospodarski skupnosti toliko bolj pereče.
Nezadosten priliv sredstev v skladih socialne^ zavarovanja, ki ga je pogojevala počasnejša dinam'*58 razvoja proizvodnje, je onemogočal tudi hitrejše uskla' jevanje starih in novih pokojnin. Napori, ki so bdi v tej smeri vloženi v letu 1968, so le delno prisjjeval* k rešitvi tega problema
6.	V reševanje problemov, ki so se pojavljali o*5 izvajanju gospodarske in družbene reforme, se je v skladu s smernicami družbenega plana aktivno vklib' čevaia tudi republika Poleg ukrepov, ki jih je spr®' jela hkrati z družbenim planom, je bila izdelana *n sprejeta vrsta izpopolnitev sistema, ki so v njeni Pri' stojnosti. Hkrati so republiški* organi sodelovali Pr’
razvijanju gospodarskega sistema in oblikovanju tekoče družbeno-ekonomske politike na ravni federacije.
Zaostajanje v izpopolnjevanju zvezne zakonodaje na nekaterih področjih gospodarskega sistema, zlasti na področju zunanjetrgovinskega sistema, deviznega režima in sistema razširjene reprodukcije, pa je tudi v republiškem merilu otežkočalo reševanje posameznih problemov, ki jih je sprožila reforma. Razen tega omejene pristojnosti republike in samoupravnih organov na področju družbenih služb in drugih dejavnosti družbenega standarda otežkočajp oblikovanje programskih osnov razvoja teh dejavnosti v skladu s potreba-tni družbeno-ekonomskega razvoja.
Vse to narekuje v prihodnje večjo aktivnost republiških organov pri izpopolnjevanju sistema, ki je v Pristojnosti federacije, in v prizadevanjih za hitrejše prenašanje pristojnosti na republike.
V teku je še izvajanje dolgoročnejših nalog, zlasti Pa izdelava programov razvoja nekaterih področij. Ti programi se hkrati vključujejo v široko zasnovano nalogo o izdelavi dolgoročnega koncepta ekonomsko-poli-tičnega razvoja SR Slovenije, sprejeto v letu liidU. Republika se bo še posebej zavzemala za proučitev Uporabe sredstev odpravljenega splošnega investicijskega sklada in usmerjanje njegovih anuitet. Ob delovanju reformnih pogojev so te priprave zaostrile tudi Potrebo po izdelavi programov razvoja gospodarskih organisapij in njihovih asociacij, kjer doslej še niso bili doseženi zadovoljivi rezultati.
II
Rezultati, doseženi v prvih letih izvajanja dri*-benega plana, ter problemi, ki se pojavljajo na posameznih področjih, kažejo, da je potrebno še nadalje zadržati temeljne usmeritve, sprejete v družbenem planu razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970, kot osnov.o družbeno-ekonomske politike v naslednjih letih. Taka usmeritev je v številnih sklepih m resolucijah, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije v tem razdobju za posamezna področja, tudi podrobneje opredeljena. V skladu s tem ostajajo osnovna izhodišča in naloge družbeno-ekonomske politike ter vseh nosilcev družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1969 In do konca razdobja družbenega plana naslednje:
—	doseganje optimalne gospodarske rasti ob nadaljnji krepitvi stabilnosti gospodarstva in kvalitetnih procesov reforme;
—	širše vključevanje v mednarodno menjavo in krepitev izvoznega gospodarstva;
—	hitrejša modernizacija zmogljivosti ob izboljšanju reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in širši pritegnitvi vseh drugih potencialnih virov; •
—	pospešena priprava razvojnih programov gospodarskih organizacij in njihovih asociacij;
—	intenziviranje in širša uporaba raziskovalnega dela ter širše vključevanje zlasti mladega strokovnega kadra v gospodarstvo; '
—	izboljšanje prometne povezanosti v SR Sloveniji, pravočasna Izgraditev predvidenih elektroenergetskih objektov ter sprejetje sklepa p že izdelanem dolgoročnem programu razvoja energetike SR Slove-Pije;
—	doseganje skladnejšega razvoja gospodarstva in družbenih služb z nadaljnjo racionalizacijo na vseh
področjih splošne porabe ter reševanje nekaterih perečih problemov financiranja, zlasti na področjih izobraževanja, socialnega varstva in pokojninskega zavarovanja, krepitve obrambne sposobnosti in javne varnosti.
Na podlagi dosedanjih rezultatov razvoja in kvalitetne preobrazbe gospodarstva kakor tudi na podlagi ustvarjenih pogojev za oživljanje rasti v letu 1968 je možno pričakovati v letu 1969 realni porast družbenega proizvoda za 7 do 8 odstotkov. Ob pričakovanem dinamičnejšem družbeno-ekonomskem razvoju tudi V letu 1970 bi tako dosegli za razdobje 1966—1970 poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda med 6 in 7 odstotki, kar je nekoliko izp<?d predvidevanj. Takšen porast družbenega proizvoda sloni na pričakovanem oživljanju rasti na vseh področjih in v tem okviru zlasti na povečanju industrijske proizvodnje, katere obseg bo predvidoma naraščal v prihodnjih dveh letih za 7 do 8 odstotkov.
Obstajajo možnosti, da v letu 1969 poraste produktivnost dela za ctkoU 6 odstotkov, tako da bo okrog 80 odstotkov prirastka družbenega proizvoda ustvarjeno na osnovi intenzivnejšega gospodarjenja. Glede na taka gibanja bo v letu 1969 možno povečati število zaposlenih za okoli 1,5 odstotka.
Ob predvidenem razvoju proizvodnje računamo, da bo izvoz blaga in storitev porasel za 10—12 odstotkov in notranja potrošnja za 7—8 odstotkov, v okviru tega pa investicije za 14—16 odstotkov ter osebna potrošnja za 6,5—6,5 odstotka. Dinamičnejše gibanje celotnega povpraševanja tudi v merilu države bo omogočilo, da pridejo v akvmulativnosti gospodarstva v večji meri do izraza rezultati, ki jih je že doslej gospodarstvo doseglo pri intenziviranju gospodarjenja ter pri modernizaciji in p’»lagajanju novim pogojem poslovanja.
Nadaljnje izvajanje osnovne usmeritve družbenega plana zahteva osredotočenje naporov na ^reševanje nekaterih ključnih problemov razvoja, pa tudi nekatere spremembe smernic plana:
1.	Ob pričakovani večji gospodarski aktivnosti v letih 1969 in 1970 ter večji akumulativnosti gospodarstva se v večji meri kot v prvih letih izvajanja družbenega plana odpirajo možnosti intenzivnejše modernizacije gospodarstva in hitrejšega razvoja tistih dejavnosti in podjetij,-ki so se v reformnih pogojih polcazala kot najbolj vitalna. T,'e dejavnosti in podjetja so bili že doslej nosilci dosežene stopnje rasti gospodarstva in lahko predvsem učinkovitejše pospeševanje njihove modernizacije in izvozno usmerjenih zmogljivosti zagotovi tudi v letih 1969 in 1970 večjo ekspanzijo na vseh drugih področjih. Zato bi morali vsi družbeno-ekonomski činitelji, zlasti pa poslovne banke, dajati pri nadaljnjem razvoju prednost prav tem in drugim dejavnostim oziroma delovnim organizacijam, ki bodo s svojimi razvojnimi možnostmi, programi in usposobljenostjo zagotavljale hitrejši razvoj. Hkrati pa bodo morali (udi republiški organi, pri predlaganju nadaljnjih izpopolnitev sistema in ukrepov v federaciji in SR Sloveniji izhajati iz teh načel ter t* še posebej prizadevali za zagotovitev stimulativneiših pogojev deviznega in zunanjetrgovinskega rpSirn« tw ukrepov, ki bodo omogočali konkurenčno sposobnost teh delovnih organizacij.
2.	Udeležbo investicij v družbenem proizvodu, ki je v dosedanjem obdobju močno padla, bi morali v
naslednjih dveh letih dvigniti na okoli 23 do 25 odstotkov družbenega proizvoda. To bi ob učinkovitejših vlaganjih omogočilo dinamično gospodarsko rast, sodoben tehnološki razvoj in hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Zato bi morale investicije v osnovna sredstva v naslednjih letih rasti hitreje od družbenega proizvoda, saj bomo samo tako lahko nekoliko izboljšali razmeroma neugodno razmerje med tekočo potrošnjo in investicijami, ki je bilo v preteklih letih izrazito neugodno. Hkrati pa bi morali v strukturi investicij doseči večjo udeležbo vlaganj v modernizacijo in rekonstrukcijo kot je bilo predvideno poprečno za celotno obdobje družbenega plana. Takšna usmeritev predpostavlja hitrejše odvijanje že začetega procesa sproščanja pomembnih sredstev, zamrznjenih v zalogah, kakor tudi uveljavitev ekonomsko normalnih odnosov v oblikovanju zalog iz tekoče proizvodnje v naslednjih letih. Nadaljnjo sprostitev sredstev, zlasti za najbolj rentabilna vlaganja v modernizacijo in rekonstrukcije, bo že v letu 1969 omogočalo tudi hitrejše aktiviranje nedovršenih investicij iz preteklih let. Odločno se je treba zavzeti, da se udeležba prispevkov federaciji v družbenem proizvodu Slovenije zmanjša.
Težiti je treba za tem, da bodo postala skupna vlaganja ena od osnovnih oblik ekonomsko racionalnejšega pristopa v razvojni politiki delovnih organizacij ter interesno povezanih grupacij. Tako bi se v vlaganjih delovnih organizacij povečala udeležba takih sredstev, ki ne temeljijo na kreditni osnovi in jih ne bremenijo odplačila anuitet, kar je bil pogosto razlog za nerentabilno poslovanje novih zmogljivosti.
Oikrepiti bo potrebno sodelovanje vseh gospodarskih činiteljev v smeri vse večje mobilnosti, integracije in koncentracije sredstev za financiranje dolgoročnih in medsebojno usklajenih programov razvoja gospodarskih organizacij in njihovih asociacij.
Potrebna bo večja aktivnost gospodarskih organizacij in poslovnih bank v smeri angažiranja dodatnih virov za akumulacijo na podlagi večjega poslovnega sodelovanja s partnerji v tujini. V zvezi s tem pa je zlasti nujno v sistemu olajšati pogoje angažiranja tujega kapitala izvozno Usmerjenim podjetjem, saj je od tega v največji meri odvisen njihov tehnološki razvoj in izvozna ekspanzija.
Zasebna vlaganja v stanovanjsko izgradnjo kakor tudi vlaganja za razširitev osebnega dela z zasebnimi sredstvi postajajo po reformi pomemben dejavnik razvoja. Zato bodo še nadalje potrebna prizadevanja za krepitev varčevanja prebivalstva, zlasti tistega njegovega dela, ki omogoča vlaganja v produktivne namene. S tem bodo v večji meri izkoriščene možnosti oblikovanja investicijskih sredstev iz teh virov, za kar naj bi se uporabljale tako razne oblike namenskega varčevanja kot tudi druge oblike pritegnitve prostih sredstev prebivalstva.
Prerazdelitev družbenega proizvoda v korist delovnih organizacij in krepitev njihove materialne osnove, ki je bila predvidena z reformo, mora še nadalje ostati naloga družbeno-ekonomske politike v naslednjih letih. Zato mora v naslednjih letih priti do postopnega znižanja obremenitev gospodarstva. Potrebna bodo tudi nadaljnja prizadevanja republike v smeri zmanjšanja zakonskih obveznosti delovnih organizacij, zlasti nasproti federaciji.
Zaradi različnih pogojev za gospodarjenje posameznih podjetij in panog ter različne kapitalne se-
stave podjetij naj izvršni svet prouči možnost za uvedbo davka od dohodka, s tem da se istočasno znižajo proporcionalni prispevki na osebne dohodke..
4.	Predvideno povečanje osebnih dohodkov in osebne potrošnje bo v prihodnjih dveh letih pomemben faktor rasti proizvodnje in faktor spodbujanja večje produktivnosti dela oziroma intenziviranja proizvodnje. Problemi, ki so so pokazali pri izvajanju reforme, zlasti upadanje akumulativnosti, izgube v gospodarstvu, nezadovoljivo izkoriščanje rezerv in zaostanek v oblikovanju novih delovnih mest v dosedanjem obdobju, pa ne dovoljujejo, da se v naslednjih letih uresniči v družbenem planu predvidena usmeritev na nadaljnjo prerazdelitev družbenega proizvoda v korist realnih osebnih dohodkov. Zato bi morali tudi v naslednjih letih osebni dohodki naraščati nekoliko počasneje od rasti produktivnosti dela. Na področjih, kjer je prišlo do znatnih odstopanj od racionalne politike delitve, pa je treba zagotoviti znatno počasnejšo rast osebnih dohodkov oziroma njihovo uskladitev z rezultati dela. To velja zlasti za dejavnosti, ki imajo v dosedanjem gospodarskem položaju monopolen ah izjemno konjunkturen značaj.
Nakazana politika delitve bo morala biti realizirana z nadaljnjo izpopolnitvijo sistema notranje delitve na podlagi dogovorov delovnih organizacij. in njihovih asociacij, sindikatov in družbeno-političnih skupnosti, po potrebi pa tudi z ukrepi republike. Taka politika pa ne sme delovati v smeri uravnilovke osebnih dohodkov. Nasprotno, še bolj je treba krepiti stimulativne odnose v delitvi, zlasti pa izboljšati nagrajevanja ustvarjalnih kadrov, ki lahko v največji meti prispevajo k intenziviranju gospodarjenja in ustarja-nju povečanega dohodka delovnih organizacij.
Povečanje osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih, ki se financirajo iz proračunov, mora biti odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato se lahko osebni dohodki povečujejo le tedaj, ko je že ugotovljena dosežena stopnja rasti gospodarstva. Tudi v teh dejavnostih je pri nagrajevanju treba dati prednost strokovnemu, zlasti ustvarjalnemu kadru.
5.	Reševanje problemov, ki so se z leti nakopičili na področju splošne porabe, zahteva v naslednjih letih odločnejše ukrepe. V tem okviru bo v letu 1969 potrebno zagotoviti izvršitev že sprejetih obveznosti in sklepov za financiranje izobraževanja in kulture, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in krepitve narodne obrambe ter javne varnosti. V skladu z resolucijo o družbeno-ekonomskih izhodiščih za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne porabe v letu 1969 bo to zahtevalo poleg varčevanja ter učinkovitih ukrepov za racionalizacijo hitrejše povečanje sredstev za splošno porabo v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda. Izvršni svet naj v letu 1969 predloži konkreten program za varčevanje in racionalizacijo na področju splošne porabe.
Zvišana sredstva za splošno porabo pa morajo biti usmerjena v tisto dejavnost služb, ki bo prispevala k večji učinkovitosti, ne pa tudi k povečanju režijskih stroškov.
Povečanje sredstev za splošno porabo bo zagotovljeno s prerazdelitvijo v okviru sredstev za osebno potrošnjo v korist splošne porabe. Tako prerazdelitev sredstev bo omogočilo dopolnilno obdavčenje osebnih prejemkov prebivalstva in povečanje obdavčitve osebne potrošnje, kar se bo delno tudi odrazilo na povečanju življenjskih stroškov. K izboljšanju materialnega
položaja dejavnosti na področju splošne porabe pa bo prispevala tudi pričakovana večja gospodarska aktivnost v prihodnjih dveh letih.
Prerazdelitev v korist povečanja sredstev za splošno porabo ne sme povečevati obremenitve gospodarstva. Zato je treba v letu 1969 uveljaviti tako politiko republike, občinskih skupščin ter samoupravnih skupnosti, da se skupna prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v primerjavi z letom 1968 zniža. Kljub predvidenemu povečanju stopenj prometnega davka v potrošnji — ki pa se v večji meri ne bi prevalilo na gospodarstvo — bi to zaradi ukinitve prispevka od investicij za Skopje, znižanja obresti na poslovni sklad za nekatere dejavnosti, stimulacije izvoza na konvertibilna območja in ob relativno stabilni carinski tarifi omogočilo, da akumulativnost gospodarstva v letu 1969 ne bi bila prizadeta. Ob uspešnem gospodarjenju bi se, tako delež družbenih obremenitev gospodarstva v družbenem proizvodu celo nekoliko znižal pod raven iz leta 1968.
6.	Predvidena povečana dinamika gospodarskega razvoja v prihodnjih dveh letih odpira nekoliko večje možnosti zaposlovanja kot v teku dosedanjega izvajanja družbenega plana. Toda glede na zaostanek pri Ustvarjanju novih delovnih mest in glede ha specifične problem- 'd jih povzroča modernizacija, je potrebna aktivnejša politika na tem področju. V naslednjih letih je treba dati v skladu z družbenim planom večji poudarek zlasti iskanju možnosti zaposlitve v razvoju terciarnih dpjavne^ti in tistih panog predelovalne industrije, ki so po reformi pokazale najuspešnejše rezultate. V tem okviru se bo republika še nadalje vključevala v politiko federacije, ki predvideva večjo usmeritev bančnih sredstev za razvoj terciarnih dejavnosti. Hkrati pa bodo potrebna v tej smeri večja prizadevanja za najemanje inozemskih kreditov.
Določen vpliv na hitrejšo rast zaposlovanja v terciarnih dejavnostih bo imela tudi odločitev federacije, da se v letu 1969 odpove proračunskemu prispevku na osebne dohodke za novo zaposlene v terciarnih dejavnostih. Prav tako bi dosegli hitrejši razvoj teh dejavnosti tudi s prilagoditvijo nekaterih predpisov s področja gospodarske zakonodaje specifičnim pogojem teh dejavnosti, za kar pa bi morali doseči prenos pristojnosti za ta vprašanja s federacije na republiko.
Družbeni faktorji bi morali vplivati na to, da delovne organizacije v svojih programih za modernizacijo predvidijo vsaj del sredstev za prekvalifikacijo >n odpiranje delovnih mest za tisto delovno silo, ki jo modernizacija sprošča. Razen tega pa je potrebno tudi sistematično delo za izdelavo sodobne nomenklature Poklicev za gospodarstvo in družbene službe, ki bo sttžila delovnim organizacijam pri programiranju in izboljšanju kvalifikacijske strukture, izobraževalnim institucijam pa pri programiranju mreže izobraževalnih ustanov in pri določanju sistemov rednega in raznih oblik dopolnilnega izobraževanja. Hkrati pa naj dolgoročnejše programiranje kadrov postane osnova za planiranje mreže in kapacitet šolstva.
Nadalje si je potrebno prizadevati za hitrejše zaposlovanje strokovnih kadrov in zboljšanje kadrovske strukture v delovnih organizacijah. K temu bo pripomoglo tudi načrtovanje delovnih organizacij na pod-r°čju kadrovske politike kot predvideva zakon o ob-Veznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pri-
pravništva v delovnih organizacijah. Prav tako naj delovne organizacije organizirajo pripravništvo kot sistem poklicnega usposabljanja s praktičnim delom.
7.	Usmeritev sredstev, s katerimi razpolaga republika izven prpračuna v letih 1966—1970, je bila izvršena s predpisi, sprejetimi hkrati z družbenim planom. Prav tako je s kasnejšimi predpisi že urejena podrobna usmeritev teh sredstev. V skladu s tako usmeritvijo se uporabljajo sredstva republike, pri čemer bodo posamezne dejavnosti, zlasti pa turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, uporabljali na njih pripadajoči del sredstev v glavnem v letih 1969 in 1970.
V	zvezi z reševanjem problemov, ki se pojavljajo na posameznih področjih gospodarstva, naj upravni odbor republiških skupnih rezerv prouči možnost olajšav pri kreditih, danih v preteklih letih za pokrivanje izgub oziroma za sanacije. Hkrati bi morale tudi po-slovne banke proučiti možnost spremembe Kreditnih pogojev za dane kredite v skladu z realnim položajem in perspektivo posameznih delovnih organizacij.
Glede na težino problemov, ki se pojavljajo na področju živinoreje, je nujno potrebno proučiti možnost preusmeritve sredstev republike, namenjenih za investicije v kmetijstvu, za reševanje problemov v živinoreji.
V	reševanje težav pri spreminjanju strukture gospodarstva, zlasti dejavnosti na področju gospodarske infrastrukture, se bo v letu 1969 vključil tudi republiški proračun. V ta namen bodo povečana sredstva za regresiranje obresti za kredite turizmu, predvidena bodo sredstva za olajšanje finančnih bremen, ki izhajajo iz nekaterih investicij na železnici in za odpravljanje žarišč nerentabilnosti na železnici, določena sredstva pa bodo uporabljena tudi za olajšanje položaja kmetijstva.
Ukrepi federacije za pospeševanje turizma ustvarjajo realne pogoje za večjo investicijsko dejavnost na tem področju. V tej zvezi je treba na podlagi elaboratov za kompleksno izgradnjo glavnih turističnih centrov vložiti zahtevke za dodelitev kreditov mednarodne banke za obnovo in razvoj.
V	zvezi z možnostjo dodelitve kreditov mednarodne banke za obnovo in razvoj za modernizacijo industrije naj gospodarski činitelji v republiki ukrenejo vse potrebno, da gospodarstvo izkoristi, te možnosti.
Za gradnjo novih cestnih odsekov je predvidena udeležba republike že z družbenim planom in s sprejetimi predpisi. Izvršene so bile vse priprave, mednarodni banki za obnovo in razvoj pa je bil posredovan zahtevek za njeno udeležbo pri izgradnji cestnih odsekov na hitri cesti Šentilj—Nova Gorica. Hkrati so pripravljeni tudi predpisi o projektiranju in graditvi cestnih odsekov hitrih cest v SR Sloveniji. Tako so ustvarjeni pogoji za pričetek gradnje nekaterih odsekov hitre ceste Šentilj—Nova Gorica.
St. 30-34A18
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
'288.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republiKe Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1969
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1969, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 20. decembra 1968.
St. 400-37/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1969
1.	člen
Republiški proračun za leto 1969 obsega:
din
dohodke v znesku...................... 607,600.000
razporejene dohodke v znesku .... 603,678.551
nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku ....	3,921.449
2.	člen .
Od dohodkov proračuna Socialistične republike
Slovenije Iz 1. člena tega zakona pripada:
s.	•/•
skladu Borisa Kidriča........................4,767
Prešernovemu skladu..........................0,077
skladu SRS Za pospeševanje proizvodnje in
predvajanja filmov.......................0,048
skladu SRS za pospeševanje založništva . . 1,028 skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti ...............................2,772
3.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov
v taki meri, da verjetno ne bodo dbsežefti v višini iz 1. člena tega zakona, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena zn posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
Ce proračunski dohodki presegajo v 1. členu tega zakona predvidene zneske, se presežek vloži v rezervni sklad SR Slovenije in se lahko uporabi le za intervencije v gospodarstvu po posebnem programu, ki ga potrdi Skupščina SR Slovenije.
4.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da do zneska 5,600.000 din spreminja namen in višino sredstev za redno dejavnost, če se o takem prenosu sporazume z nosilci sredstev.
5.	člen
Ce se med letom ustanovi nov republiški državni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa Se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve).
6.	člen
Ce se med letom odpravi republiški državni organ-se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
7.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1969 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Zato morajo republiški organi izvršiti ustrezne ukrepe, da bi z racionalizacijo dela dosegi' primerno zmanjšanje^ stroškov za opravljanje svoji*1 nalog in s lem v okviru zagotovljenih sredstev boli zadovoljivo nagrajevanje svojih delavcev.
Sklepi in priporočila Skupščine SR Slovenije in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki —' razen tistih, glede katerih so bili že sprejeti in uveljav' Ijeni zakonski predpisi, se bodo v letu 1969 smiselno uresničila v okviru in v obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presega'3 * * 6 zneske, določene za leto 1969, in tudi ne ustvarj*^ obveznosti za republiške proračune naslednjih let, niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Sloveni)6 oziroma z aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona.
Obveznosti iz tretjega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu-S katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tud' viri dohodkov zanje.
8.	člen \
Ce se med izvrševanjerh proračuna ugotovi, da posebne namene razporejena sredstva sploh ne bodo ali ne bodo vsa porabljena, lahko prenese Izvršni sv6t Skupščine SR Slovenile sredstva, ki ne bodo uporabljena, v proračunsko rezervo.
9.	člen
Hidrometereološki zavod SRS, luška kapitanii® Koper, zavod za vodno gospodarstvo SRS ter republ'" ški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo za dejavnost sanitarnega Inšpektorata uporabijo dohodk6 ki jih pridobijo za tefinlčne storitve od drugih orsraee' ■ za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejdV nost.
Dohodki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, se stekajo na poseben račun in se uporabljajo *a delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb.
10.	člen
Dohodki, s katerimi razpolaga zavod SRS za statistiko po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi.
11.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za SVojo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi Za posebne namene (investicije).
12.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega zakona se vlaga v rezervni sklad SR Slovenije 2°/o.
-	13. člen
Nosilci sredstev, razporejenih:
— v razdelku 48 »Sredstva za splošne republiške Potrebe« — so:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah: sklad Borisa Kraigherja, protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, volitve, nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, dinarsko kritje za nakup deviz, elektronski center in svet za narodno obrambo;
2.	republiški sekretariat za gospodarstvo po postavkah namena gospodarski posegi;
3.	republiški sekretariat za finance, po postavkah’ regres za skupinska potovanja otrok in mladine, pre- \ tdvnine babicam in odškodnine za prevzeta premože-Uja, odškodnine po sodnih sklepih, bančni stroški in obresti, stroški dvojezičnega poslovanja ter osebni dohodki duhovnikov:
4.	republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje kmetov-borcev NOV, priznavalnine, inva-tidski dodatek, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za Varstvo, varstvo borcev za severno mejo, borčevski
dodatek za borce Primorske in Istre ter komisija po 195. členu temeljnega zakona c pokojninskem zavarovanju;
5.	republiški sekretariat za prosveto in kulturo po postavki: socialno zavarovanje umetnikov;
6.	geodetska uprava SRS po postavki: sredstva za izdelavo geodetske karte;
7.	štab za splošni ljudski odpor SR Slovenije po postavki z istim Imenom;
—	v razdelku 49 »Sredstva za negospodarske investicije, za plačilo anuitet in drugih obveznosti« — so:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavki: investicijsko vzdrževanje zgradb;
2.	republiški sekretariat za gospodarstvo po postavki: sredstva za vojne zveze;
3.	republiški sekretariat za finance po postavki: tekoče naložbe, odplačilo anuitet, izplačilo obveznosti iz prejšnjih let in sredstva za plačilo obveznosti iz prejšnjih let.
14.	člen
Sredstva, ki so predvidena v predračunih republiških organov za pogodbeno dejavnost, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki jih ti organi sklenejo z izvrševalci take dejavnosti.
15.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer db višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 3. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in št. 43-334/67);
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku: »Namenska dopolnilna sredstva občinam«.
16.	člen
Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1969 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
17.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
Rilanca dohodkov In splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969
A- dohodki
Klasifikacijska Številka Oblika	Podoblika
dohodka
dohodka
2
dohodki
3
ZNESEK Podoblika	Oblika
dohodka	dohodka
4	5
11
Vrsta 1 — Prispevki
100-105 — 1.51«/. prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja .............................................................
106-100	— Posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja........................................
— 5 »/o prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti .
140.100.000
60,000.000
12,000.000
Klasifikacijska številka	ZNESEK
Oblika	Podoblika	DOHODKI	Podoblika	Oblika
dohodka dohodka	dohodka dohodka
1	2	3	4	5
15	— 15 °/o oz. 30 °/o prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav........................................ 8,200.000
18	— Prispevek od sklada skupne porabe . .'....................... .	19,000.000
Skupaj vrsta 1 — Prispevki.....................................•	239,300.000
Vrsta 2 — Davki
21	Prometni davek
211	— 30 %> del davka od prometa blaga na drobno................... 40,600.000
215 — 20 0/n udeležba na zveznem prometnem davku.................... 218,000.000
Skupaj vrsta 2 — Davki.................................i..	258,600.000
Vrsta 3 — Takse
33	Sodne takse v gotovini	  40,000.000
Skupaj vrsta 3 — Takse......................................... 40,000.000
Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih
52	Denarne kazni  .......................................... .____________________12,500.000
Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih ....	12,500.000
Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki
61	Dohodki organov................................................................. 300.000
62	Razni drugi dohodki..........................................................  1,000.000
Skupaj vrsta 6 — Dohodki organov in razni druei dohodki .	1,300.000
Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva
72	Namenska dopolnilna	sredstva
721	— 12°/o udeležbe na zveznem prispevku iz osebnega dohodka
iz delovnega razmerja...................................... 34,800.000
722	— namenska dopolnilna sredstva................................. 21.100.000 _____________
Skupaj vrsta 7 — Dopolnilna sredstva........................... 55,900.000
Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—7)......................... 607,600.000
B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV
Klasifikacijska številka	Znesek
Bazporedne Razporedne	SPLOSFN RAZPORED DOHODKOV	RazporcJna Ra/poredna
skupine podskupine	podskupina skupina
12	3	4	5
Glavni namen 02 — Znanstvena dejavnost
02-1	Sredstva, razporejena v odstotku OD vseh dohodkov ....	29,236.000
02-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku za redno dejav-
02-	2-1	nost........................................................ 4,834.500	4,834.500
Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2)........................... 34,070.500
Glavni namen 03 — Kulturno prosvetna dejavnost
03-	1	Sredstva, razporejena v odstotku OD vseh ali posameznih
dohodkov ................................................. ’	24,073.000
03-	2	Sredstva razporejena v določenem znesku
03-	2-1 Sredstva za redno dejavnost................................. .	1,622.720
03-	2-2	za	posebne namene............................................... 6,098.420	7,721.140
Vsega glavni namen 03 (03-1 in 03-2)........................... 31,794.140
Glavni namen 04 — Socialno varstvo
04-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku
04-	2-2 za posebne namene................._............................ 119,763.000___119,763.000
Vsega glavni namen 04 (04-2)................................... 119,763.000
Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo
05-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku
05-	2-2	za	posebne namene............................................... 3,198.000	3,198.000
Vsega glavni namen 05 (05-2)................................... 3,198.000
Glavni namen 07 — Delo državnih organov 07-2	Sredstva, razporejena v določenem znesku
07-2-1	— za redno dejavnost.................................. , .	.	196,378.986
07-2-2	—	za posebne namene .........................................  68,853.607	265,232.593
Vsega glavni namen 07 (07-2)	265,232.593
l
Klasifikacijska številka Razporedne Razporedne skupine	podskupine
1 2
SPLOŠEN RAZPORED DOHODKOV 3
Znesek
Razporedne Razporedna podskupina	skupina
4	s
Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva občinam
10_2	Sredstva, razporejena v določenem znesku.......................................3,350.0jjU
Vsega glavni namen 10 (10-2) ................................. 3,350.000
Glavni namen 13 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev
13-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku	.________________18,357.663
Vsega glavni namen 13 (13-2).................................. 18,357.663
Glavni namen 14 — Negospodarske investicije
14-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku
14-2-21	—	za	tekoče naložbe ......................................... 19,870.817
14-2-22	—	za	odplačilo anuitet....................................... 39,554.000
14-2-23	—	za	izplačila obveznosti	iz prejšnjih let..................  10.111.000	69,535.817
Vsega glavni namen 14 (14	............................... 69,535.817
Glavni namen 16 — Gospodarski posegi
16-	2	Sredstva,	razporejena	v določenem znesku.................................  30,882.000
Vsega glavni namen 16 (16-2).................................. 30,882.000
i
Glavni namen 17 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let
17-	2	Sredstva,	razporejena	v določenem znesku.................................. 15,494.838
Vsega glavni namen 17 (17-2).................................. 15,494.838
Glavni namen 18 — Rezervni sklad
18-	1	Sredstva,	razporejena	v odstotku . .....................................  12,000.000
Vsega glavni namen 18 (18-1) ................................. 12,000.000
Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki
19-	2	Sredstva, razporejena v določenem znesku....................^ .	3.921.449
Vsega glavni namen 19 (19-2) . . v '....................... 3.921.449
Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki
(Glavni nameni 02-19)........................................ 607,600.000
290.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 422-5/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67, št. 36-290/67. št. 5-12/68 in št. 27-207 68) se besedilo v oklepaju dopolni tako, da se glasi: >•(Uradni list SFRJ, št. 32-452/64, št. 52-613/66, št. 15-226/67, št. 31-457/67, št 54-687/67 in št. 32-410/68)«.
V	drugem odstavku 1. člena zakona se V tretji vrsti
črta beseda -posamezne«.	>
2.	člen
V	drugem odstavku 13. člena se besede: -po zveznem zakonu« nadomestijo z besedami: »po zveznih zakonih«.
3.	člen
V	četrtem odstavku 14. člena se besedi: »v zakonu« nadomestita z besedami: »v zveznem zakonu«.
4.	člen
V	tretjem odstavku 15. člena se črtajo besede: »in stopnje prispevka od avtorskih pravic«.
5.	člen
Za 25. členom se doda nov 25a člen, ki se glasi:
»Prispevki po odbitku, ki jih plačujejo v Jugoslaviji stalno nastanjeni tuji državljani ter tuji državljani, ki imajo v Jugoslaviji začasno prebivališče, se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki jih določijo tiste aružbeno-poiitične skupnosti, na katerih območju je bil dohodek dosežen, plačujejo pa tisti družbeno-poli-tični skupnosti, v kateri je zavezanec za prispevek staino nastanjen oziroma v kateri ima začasno prebivališče v smislu zakona o gibanju in prebivanju tujcev v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 13-253/65).
Iz osebnega dohodka tujih državljanov, ki niso stalno nastanjeni v Jugoslaviji in tudi ne prebivajo začasno v Jugoslaviji, dohodek pa imajo v Jugoslaviji, se prispevki po odbitku obračunavajo in plačujejo pc stopnjah, ki jih določijo družbeno-politične skupnosti, v katerih ima sedež izplačevalec, in se plačujejo tem skupnostim.«
6.	člen
V	26. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce davčni zavezanec nima stalnega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira davek pristojni upravni organ občine, v kateri stalno živi njegova ožja družina.«
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Občanom, ki po naravi dejavnosti opravljajo to dejavnost na območju več občin, kot so zlasti prevozniška, gradbeno-montažna in druge dejavnosti ki jih določi zvezni sekretar za finance, odmerja in pobira prispevke in davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce pa zavezanec za prispevek oziroma davek nima stalnega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira prispevek oziroma davek pristojni upravni organ občine, v kateri živi njegova ožja družina.«
7.	člen
Za 26. členom se doda nov 26a člen, ki se glasi:
»Zadeve izvrševanja zakonov in drugih predpisov s področja zveznega prispevka in davka ter z njimi povezane zadeve so zadeve, ki imajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov pomen za vso državo.
Zadeve izvrševanja zakonov in drugih predpisov s področja republiških in občinskih prispevkov in davkov ter z njimi povezane zadeve so zadeve, ki imajo splošen pomen za Socialistično republiko Slovenijo.
Za izvajanje določb iz prvega odstavka tega člena so po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov odgovorni zvezni upravni organi, za iz-
vajanje določb iz drugega odstavka pa republiški in občinski upravni organi.«
8.	člen
Prvi in drugi odstavek 27. člena se spremenita tako, da se glasila:
»Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti in zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki se jim odmerja prispevek P° dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem lem .meli več kot 15.000 din prispevne osnove, oziroma če se utemeljeno predvideva, 'da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo.
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, drugi zavezanci iz prejšnjega odstavka pa tudi knjigo c opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov ir znam osnovnih sredstev. Zavezancem, ki opravlja,- nejavnosti, za katere ni predpisan prometni davek, ni treba voditi knjige o opravljenem prometu. Samostojni gostinci vodijo namesto knjige o opravljenem prometu knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač-Ce zavezanec prispevka od obrtne dejavnosti ne vodi seznama osnovnih sredstev, ne more uveljavljati amortizacije kot odbitne postavke pri ugotavljanju osnove. Ce zavezanec ne vodi knjige upnikov in dolžnikov, plača prispevek od fakturirane realizacije.«
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Občinska skupščina lahko predpiše obvezno vodenje poslovnih knjig tudi za druge zavezance.«
9.	člen	\
V	28. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in se dodajo besedč: »z omejitvijo, da ta osnova ne more biti manjša od osr.jve iz 79. in 87-člena tega zakona.«'
10.	člen
V	33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko od zavezancev, ki zapadlih prispevkov oziroma davkov ne plačajo v šestih mesecih od dneva, ko so zapadli v plačilo, ti prispevki oziroma davki prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerim opravljajo dejavnost: pogoj pa je, da je bila v tem času brez uspeha posku-šana prisilna izterjava iz drugega premoženja in drugih dohodkov zavezanca.«
11.	člen
36.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije, ki imajo v Jugoslaviji kakšen dohodek ali imajo ali pridobijo kakšno premoženje, plačujejo prispevke oziroma davke po tem zakonu, če ni v zveznem zakonu ali v mednarodnem sporazumu drugaf6 določeno.
Ne glede na prvi odstavek tega člena pa plačujejo tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje orga' nizacije (v nadaljnjem besedilu: tuje osebe), ki dosežejo v Jugoslaviji dohodek z investicijskimi deli P° mednarodnem natečaju, davek od dobička po stopal1 35 »/o.
jjoDićek, od katerega se plačuje davek po druge*., odstavku tega člena, je celoten dohodek, ki ga dosežejo tuje osebe z investicijskimi deli v Jugoslaviji, zmanjšan za poslovne stroške in za osebne dohodke pri takih delih zaposlenih delavcev.
Dohodek od dobička iz drugega odstavka tega člena je dohodek federacije.
Poleg davka iz drugega odstavka tega člena plačujejo tuje osebe tudi tiste posebne prispevke, ki jih plačujejo jugoslovanske gospodarske ftrganizacije, in sicer v višini, določeni z zveznimi predpisi.
Pri ugotavljanju celotnega dohodka in dobička ter pri kontroli obračunavanja in plačevanja davka od dobička iz drugega odstavka ter posebnih prispevkov iz petega odstavka tega člena se uporabljajo natančnejši zvezni predpisi.«
12 člen
Za 36. členom se doda nov 36a člen, ki se glasi:
»Dobiček tujih Oseb iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona se ugotavlja za vsako koledarsko leto po-seoej po zaključnem računu, ki ga mora tuja oseba sestaviti po zakonu o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 23-345 67 m št. 15-186/68) in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Med letom, dokler ne napravi zaključnega računa, mora tuja oseba po preteku vsakega trimesečja vplačevati akontacije davka od dobička na podlagi periodičnega obračuna poslovnih uspehov, ki ga sestavi po predpisih o sestavljanju periodičnih obračunov gospodarskih organizacij.
Tuja-oseba mora voa*w Knjige o celotnem svojem poslovanju v Jugoslaviji po določbah zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 48-SSSf'bB).«
13.	člen
V	38. členu se doda za 4. točko nova 5. točka, ki se glasi:
»5. davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila«.
Dosedanja 5. točka postane 6. točka.
14.	člen
V	prvem odstavku 44. člena se 4. točka črta, dosedanje 5. do 15. točka pa postanejo 4. do 14. točka.
V	novi 10. točki se na koncu črta vejica, nato pa se dodajo besede: »in iz prejemkov za občasno dele članov mladinskih organizacij v mladinskih zadrugah in servisih,«.
Drugi odstavek se črta. 15
15.	člen
Za 44. členom se doda sedem novih členov, ki se
glasijo:
•>44a člen
Jugoslovanski državljan, ki je zaposlen pri jugoslovanskem predstavništvu ali pri jugoslovanski organizaciji v tujini, plačuje prispevek iz delovnega razmerja iz tistega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobival, ko bi delal v Jugoslaviji, če se od tega do-
uoUKa ne plačuje prispevek ali davek v državi, v kateri je zaposlen.
Jugoslovanski državljan, ki je odšel v tujino v zvezi z izvrševanjem mednarodnih poslovnih ali drugih pogodb ali na ^strokovno izpopolnitev, ostal pa je v delovnem razmerju v Jugoslaviji, plačuje prispeveK iz delovnega razmerja na način in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.
44b člen
Prispevek iz delovnega razmerja plačuje jugoslovanski državljan, ki je v Jugoslaviji zaposlen pri kakšnem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu ali pri kakšni tuji ali mednarodni organizaciji ali pa je zaposlen pri predstavniku ali uslužbencu takega predstavništva oziroma organizacije.
44c člen
Iz osebnega dohodka, ki ga dobivajo za delo pri tuji diplomatski misiji ali konzulatu ali pri mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu take misije, konzulata ali organizacije v Jugoslaviji, ne plačujejo prispevka iz delovnega razmerja:
1.	šeli tujih diplomatskih misij, akreditirani v Jugoslaviji, in diplomatske osebe tujih diplomatskih misij v Jugoslaviji ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, s pogojem, da ti družinski člani niso jugoslovanski državljani;
2.	šefi tujih konzulatov v Jugoslaviji in konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za konzularne funkcije, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo s pogojem, da ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani;
3.	administrativno in tehnično osebje tujih diplomatskih misij v Jugoslaviji in konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih konzulatih v Jugoslaviji, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, s pogojem, da ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani ali da nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji;
4.	funkcionarji Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij;
5.	hišno osebje tujih diplomatskih misij in konzulatov ter mednarodnih organizacij in *zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih in pri diplomatskem osebju tujih diplomatskih misij in mednarodnih organizacij v Jugoslaviji, s pogojem, da niso jugoslovanski državljani ali da nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji.
Prispevka iz delovnega razmerja tudi ne plačujejo častni konzularni funkcionarji tujih konzulatov v Jugoslaviji iz tistih osebnih dohodkov in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.
44č člen
Jugoslovanski državljan in tuj državljan, ki dobi za delo, opravljeno v Jugoslaviji, osebni dohodek naravnost iz tujine, plača iz takega osebnega dohodka prispevek iz delovnega razmerja.
44d člen
z
Ce so osebe, ki so zaposlene pri diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih tujih držav ali pri

mednarodnih organizacijah ali pa pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo v Jugoslaviji diplomatsko imuniteto zavezanci za prispevke po tem zakonu, morajo same obračunati in vplačati prispevek iz delovnega razmerja, in sicer v sedmih dneh od dneva, ko prejmejo osebni dohodek.
44e člen
Ce imajo tuje organizacije, ki v Jugoslaviji ne uživajo diplomatske imunitete, in uslužbenci takih organizacij, pri katerih so zaposleni jugoslovanski ali tuji državljani, sedež oziroma stalno prebivališče v Jugoslaviji, morajo ob izplačilu osebnih dohodkov obračunati in v sedmih dneh od izplačila plačati prispevek iz delovnega razmerja po tem zakonu.
44f člen
Prispevek iz delovnega razmerja, obračunan in odtegnjen iz osebnih dohodkov jugoslovanskim državljanom, ki so zaposleni pri jugoslovanskih predstavništvih in organizacijah v tujini, se plačuje družbeno-politični skupnosti, na katere območju je imel zavezanec stalno prebivališče, preden je odšel službovat v tujino.«
16.	člen
V	drugem odstavku 48. člena se konec besedila v oklepaju dopolni tako, da se glasi: »Uradni list SRS, št. 30-309'65 in št. 14-102/68)«.
17.	člen
V	49. členu se dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo:
»Razdelitev območja občine na posamezne skupine katastrskih občin ali na posamezne katastrske občine, za katere se predpisujejo različne stopnje občinskega prispevka, je treba izvršiti po enotnih kriterijih ob upoštevanju reliefa, kakovosti tal, oddaljenosti in kupne moči tržišča ter oddaljenosti od prometnih ivez tako, da se razvrstijo:
—	v prvo skupino — ravna do blago nagnjena zemljišča, ki dopuščajo uporabo težke mehanizacije in imajo dobre komunikacije ter prav dobre tržne pogoje;
—	v drugo skupino — blago valovita, gričevnata zemljišča z manjšimi nadmorskimi višinami, ki dopuščajo težjo mehanizacijo in imajo razmeroma dobre tržne pogoje;
—	v tretjo skupino — hriboviti predeli z večjimi višinami naselij, ki dopuščajo rabo lažje mehanizacije:
—	v četrto skupino — gorati predeli.
V	primerih, ki so v predelih z ugodnim reliefom tla slabše kakovosti (kamnita, preplitva, močvirna) ali slabši tržni pogoji, se katastrska občina razvrsti za eno do dve skupini nižje. V primerih, ko vsa zemljišča posamezne katastrske občine v pogledu reliefa ali v pogledu tal niso izenačena, se razvrstijo v tisto kategorijo, v katero sodi večji del obdelovalnih površin.
Predloge za razdelitev območij občin na skupine je treba poprej uskladiti. Pri usklajevanju sodelujejo prizadete občine, republiški sekretariat za finance, republiški sekretariat za gospodarstvo in geodetska uprava SRS.«
18.	člen
Za 49. členom se doda nov 49a člen, ki se glasi: »Za posamezne skupine katastrskih občin lahko predpišejo občinske skupščine stopnje občinskega prispevka od kmetijstva v naslednjih mejah:
za prvo skupino od 25 do 42 °U, za drugo skupino od 17 do 29*/», za tretjo skupino od 10 do 20 Vo, za četrto skupino od 3 do 12 °/o.
Ce so v posamezni skupini večje razlike v pogledu reliefa zemljišča in tržnih pogojev, lahko občinska skupščina za del katastrskih občin iste skupine določi v mejah za skupino določenih stopenj posebne stopnje, vendar v eni skupini lahko predpiše največ dve različni stopnji.«
19.	člen
V	drugem odstavku 56. člena se za besedami: »od negozdnih površin« vstavijo besede »v enem koledarskem letu«.
20.	člen
V	drugem odstavku 58. člena se besedi: »3000 dinarjev« nadomestita z besedama: »4000 dinarjev«.
V	tretjem odstavku se vejica za iiesedami: »iz delovnega razmerja« nadomesti z veznikom »in«, za besedo »pokojnin« se postavi pika, nadaljnje besedilo: »in od invalidnin« pa se črta.
Prvi stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se prispevek odmerja, več kot 200 dinarjev izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov.«
21.	člen
V	60. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Oprostitev iz prejšnjega odstavka se ne more priznati, če delovna organizacije tako zemljišče z zakupne ali s kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodbi delež kmetijske organizacije v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 %>.«
22.	Člen
Drugi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinske skupščine lahko predpišejo oprostitev prispevka od kmetijstva za zavezance, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 do 500 din in za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega po občinski skupščini določenega zneska.«
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi :
»Zavezancem iz hribovitih in goratih krajev, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, nabava opreme in podobno) in v preureditev stanovanjskih in gO'
t
spodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede s na višino osebnih dohodkov lahko prizna posebna olajšava. Pogoje in obseg olajšave določi občinska skupščina.-"
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
23.	člen
Na koncu 65. člena se pika nadomesti z vejico, nato pa se doda besedilo: »in zakupniki zemljišč, ki jim kmetijska dejavnost ni glavni poklic, če se na takem zemljišču ukvarjajo s proizvodnjo za trg ali imajc od njega druge dohodke."
24 člen
V	68. členu se za besedama: »kosmatega dohodka-dodajo besede: »(prispevek po odbitku)".
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Prispevek oziroma osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti se ne moreta določiti s sporazumom med občino in zavezancem«.
25.	člen
V	prvem odstavku 69. člena se pika na koncu črta, nato pa se doda besedilo: »če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.«
Drugi in tretji odstavek se črtata.
26.	člen
V	70. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina določa z odlokom osnove in merila za določanje letne pavšalne osnove iz prvega odstavka tega člena za posamezne skupine zavezancev ali za posamezne zavezance in pogoje, pod katerimi je lahko letna pavšalna osnova manjša od največjega letnega zneska osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost«
Na koncu četrtega odstavka se doda naslednji stavek: »Zavezanec mora predložiti zahtevo najpozneje do preteka roka, določenega za vložitev napovedi za odmero prispevka.«
27.	člen
71.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ.«
28.	člen
72.	člen se črta.
29.	člen
V	prvem odstavku 73. člena se črta besedilo: »osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem«.
Na koncu prvega odstavka se doda naslednji stavek: »Prispevek od obrtnih delavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo i
obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem v tistih dejavnostih, ki jih določi občinska skupščina.«
30.	člen
V	tretjem odstavku 74. člena se črtajo besede: »so proporcionalne in«.
31.	člen
Za 74. členom se doda nov 74a člen, ki se glasi:
“Prispevek po odbitku plačujejo tudi tuji prevozniki, kadar prevažajo potnike in blago iz Jugoslavije, pa nimajo tu svojega predstavništva, če plačujejo jugoslovanski prevozniki potnikov in blaga ustrezen davek v zadevni tuji državi.
Prispevek plačujejo po stopnjah, določenih z zveznim predpisom.«
.	;	32. člen
V	tretjem odstavku 76. člena se za 3. točko do-dasta dvč novi točki, ki se glasita:
»4. Izplačane dnevnice in potni stroški ter terenski dodatki zaposleni tuji delovni sili v zvezi z deli, opravljenimi izven poslovnega sedeža; dnevnice in terenski dodatki se lahko prizavajc do višine poprečnih dnevnic in terenskih dodatkov delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti v gospodarskih organizacijah na območju občine;
5. Stroški prevozov, ki so bili potrebni pri opravljanju dela;«.
Dosedanje 4. do 17. točka postanejo 6. do 19. točka.
33.	člen
V	prvem odstavku 79. člena se beseda: »praviloma« črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko določi občinska skupščina z odlokom, pod katerimi pogoji se lahko posameznim skupinam zavezancev ali posameznim zavezancem določi manjša csnova za prispevek kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca iz omenjenega odstavka.«
34.	člen
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah, smejo znašati največ:
Osnov-	Stopnla
	do 20.000 din			 8 °/»
od 20.000	do 25.000 din				 10«/«
od 25.000	do 30.000 din		 13«/o
od 30.000	do 35.000 din	. 	 17 »/o
od 35.000	do 40.000 din				 21 •/«
od 40.000	do 45.000 din		 25 »/o
od 45.000	do 50.000 din		 30 °/o
od 50.000	do 55.000 din			 33 "/o
od 55.000 nad 60.000 din	do 60.000 din		 36»/« 			 39 »/o
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega pri-
spevka za posamezne obrtne stroke, katerih razvoj se 2eli pospeševati glede na njihove specifične potrebe.«
35.	člen
V prvem odstavku 87. člena se beseda: »praviloma- črta.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glefie na prvi odstavek tega člena lahko določi občinska skupščina z odlokom, pod katerimi pogoji se lahko zavezancem posameznih dejavnosti določi manjša osnova za prispevek kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca iz omenjenega od-stavka,-
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
36.	člen
88. člen se premeni tako, da se glasi:
»Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih osnovah, smejo znašati največ:
Osnova	Stopnja
do 20.000 din ................ 2 %
od 20.000	do	25.000 din	   5	»/o
od 25.000	do	30.000 din	  11	°/o
od 30.000	do	35.000 din	   17	Vo
od 35.000	do	40.000 din	  22	Vo
od 40 000	do	45.000 din	  26	»/o
od 45.000	do	50.000 din	    30	»/o
od 50.000	do	55.000 din	  33	°/0
od 55.000	do	60.000 din	   36	»/o
nad 60.000 din	........... 39 o/„
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega prispevka za posamezne vire dohodkov.-
37.	člen
V	drugem odstavku 89. člena se črtajo besede: »so proporcionalne in-.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Prispevek iz prvega odstavka tega člena plačuje od prejemkov za svoje delo pri domači gospodarski organizaciji tudi tuji strokovnjak, ki opravlja to delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo gospodarsko organizacijo po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij.«
38.	člen
V	prvem odstavku 91. člena se besede: »heodvisno od določb 86. in 90. člena tega zakona« črtajo.
39.	člen
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje prispevka od avtorskih pravic so lahko različne po posameznih vrstah avtorskih pravic, kot tudi po tem, ali dobiva dohodek od avtorskih pravir sam avtor ali pa kdo, na kogar je avtorska pravica prenesena.«
40.	člen
V 102. členu se na koncu 1. točke doda naslednje besedilo: -in od nagrad, ki se pod istimi pogoji dajejo za uspeh na področju gospodarstva;«
41.	člen
Za 103. členom se doda nov 103a člen, ki se glasi:
»Iz osebnega dohodka, ki ga imajo v Jugoslaviji od avtorskih pravic tuji državljani ali tuje zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža, ali pa jugoslovanski državljani, ki imajo stalne prebivališče v tujini, plačajo ti prispevek od avtorskih pravic tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima sedež izplačevalec.
Ce 'ima oseba iz prvega odstavka tega člena v Jugoslaviji dohodek iz naslova malih avtorskih pravic, plača prispevek tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima sedež organizacija za varstvo malih avtorskih pravic.«
42.	člen
Členi 104 do 107 sc nadomestijo z naslednjimi členi:
»VIII. PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV
104.	člen
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka je občan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji in ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnihkoli virov skupen čisti dohodek, ki presega določen znesek.
Zavezanec za prispevek po prvem odstavku tega člena je tudi jugoslovanski državljan, ki dobi osebni dohodek pri jugoslovanskem predstavništvu ali jugo slovanski organizaciji v tujini, če se iz takega osebnega dohodka v tujini ne plačuje prispevek oziroma davek.
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov je tudi tuji strokovnjak iz 89. člena tega zakona, ki ima od dela v Jugoslaviji iz vseh virov v posameznem koledarskem letu skupen čisti dohodek, ki presega določen znesek.
105.	člen
Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, ki jih ima zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov’ iz kakršnihkoli virov v posameznem koledarskem letu v Jugoslaviji, kot Judi dohodek, dosežen po drugem odstavku 104. člena tega zakona, zmanjšan za prispevke in davke, ki se plačujejo po tem zakonu, ter za druge prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnih in drugih dohodkov po posebnih zveznih predpisih.
V skupen''čisti dohodek se ne vštevajo dohodki od katerih se ne plačujejo prispevki oziroma davki, it* dohodki, ki so oproščeni plačevanja prispevkov oziroma davkov. Ne glede na to se v skupen čisti dohodek vštevajo prejemki iz naslova pokojnin in nadomestil osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju.
Pri zavezancih, ki se jim prispevek določa po katastrskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pav" šalnem letnem znesku in pri zavezancih, ki se ji111
PnsptveK odmerja po sporazumno določeni osnovi ah sporazumno določenem letnem znesku, se šteje za sku Pen čisti dohodek Usti dohodek, ki ga je zavezanec dejansko dosegel, po odbitku vseh prispevkov oziroma davkov, ne glede na to, na kakšen način mu je bil prispevek oziroma davek določen.
Zavezancu za prispevek iz skupnega dohodka občanov, ki plačuje prispevek iz osebnega dohodka ou kmetijske dejavnosti, se v skupni čisti dohodek všteva osebni dohodek od kmetijske dejavnosti najmanj v višini katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodkov od gozda, zmanjšan za prispevke in davke, ki se plačujejo po tem zakonu, ter za druge prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov po posebnih zveznih predpisih.
Republiški sekretar za finance je pooblaščen, da Predpiše, kaj se šteje za odbitno postavko pri ugotav-iianju skupnega čistega dohodka zavezancev iz tretjega odstavka tega člena.
105a člen
Zavezancu, ki plačuje prispevek iz osebnega dohodka v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (74. in 1!9. člen), se pri ugotavljanju čistega dohodka priznajo stroški, ki so bili potrebni za dosego takšnega dohodka. Za stroške, ki so bili potreb-hi za dosego takšnega dohodka, se od vsakega posameznega kosmatega dohodka odšteje 30 odstotkov, če zavezanec ne dokaže večjih stroškov.
Zavezancu za prispevek iz tretjega odstavka 104. člena tega zakona se skupni čisti dohodek zmanjša za 30 odstotkov na račun izdatkov za socialno zavarovanje in'drugih izdatkov v zvezi z njegovim prebivanjem v Jugoslaviji.
106.	člen
Osnova za prispevek iz skupnega dohodka občanov je skupen čisti dohodek, ki ga je imel zavezanec v letu, za katero se mu odmerja prispevek, zmanjšan za določen znesek.
106a člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se osnova iz 106. člena tega zakona zmanjša za določen znesek za vsakega vzdrževanega družinskega člana. ^-0 ima vzdrževani družinski član iz kakršnihkoli virov lastne dohodke, se določeni znesek zmanjša za to-liko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini, ki je v sorazmerju s časom dejanskega vzdrževanja družinskega člana, za katerega uveljavlja olajšavo.
106b člen
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, zakonec in starši zavezanca, ki jih zavezanec vzdržuje, če nimajo lastnih sredstev za preživ-'ianje ali če so njihova lastna sredstva manjša z zakonom predpisane višine olajšave za vzdr-6Vanje družinskega člana. Za otroke, za katere zavezanec na podlagi odločbe sodišča ali porav-nave pred skrbstvenim organom o preživnini Prispeva del stroškov za njihovo vzdrževanje, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo v višini tega prispevka. Vendar največ do zneska, ki je določen za vzdrževa-nega družinskega člana.
Za vzdrževanega družinskega člana se štejejo tudi starši zavezanca, ki so v oskrbi v varstvenih ustanovah, če zavezanec krije del stroškov za oskrbo. V tem primeru se zavezancu njegova osnova zmanjša za znesek njegovega prispevka k oskrbovalnim. Olajšava se uveljavlja le na podlagi potrdila varstvene ustanove.
Ce je v družini več zavezancev prispevka iz skupnega dohodka občanov, lahko olajšave za vzdrževane družinske člane uveljavlja Samo eden, drugi pa le morebitno razliko do celotne višine olajšave.
106c člen
psebni dohodek od dela, iz katerega se plačuje prispevek od avtorskih pravic, patentov in tehničn, izboljšav, ki ga je avtor ustvarjal dalj kot eno leto, se na zahtevo zavezanca, ki je to podprl s potrebnimi dokazi, razdeli na enake dele na toliko let, kolikor je avtor delo ustvarjal, vendar največ na pet let.
106č člen
Ce dobi tuj strokovnjak iz tretjega odstavka 104. člena tega zakona pri domači gospodarski organizaciji, v katero so vložena sredstva tuje osebe, prejemke za delo, ki je trajalo manj kot eno leto, se mu odmeri prispevek od osnove, preračunane na letni znesek, nato pa prispevek zmanjša v sorazmerju s časom, kolikor je delal manj kot eno leto.
Domača gospodarska organizacija mora v roku, ki je določen za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov od čistega dohodka, ki ga je imel tuji strokovnjak v prejšnjem letu, po odbitku neobdavčenega zneska obračunati in odtegniti strokovnjaku od prejemkov ustrezni prispevek ter ga vplačati v sedmih dneh od zadnjega izplačila.
Ce tuj strokovnjak neha delati pri domači gospodarski organizaciji, preden poteče rok za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov, mora domača gospodarska organizacija obračunati, odtegniti In vplačati ustrezni prispevek v sedmih dneh od dneva, ko je strokovnjaku izplačala zadnje prejemke.
Ce domača gospodarska organizacija ne ravna po drugem in tretjem odstavku tega člena, se ji ustrezni prispevek iz skupnega dohodka občanov za tujega strokovnjaka zaračuna iz njenih sredstev.
107.	člen
Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov so progresivne.-«
43.	člen
i
109. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davka na dohodke od stavb ne plačujejo:
1.	kmetijska gospodinjstva za gospodarska poslopja, v katerih imajo kmetijske pridelke, živino, kmetijske stroje in orodje;
2.	diplomatska in konzularna predstavništva za lastne stavbe, v katerih imajo prostore, in predstavništva mednarodnih organizacij za lastne stavbe, v katerih imajo prostore;
3.	tuje države za stavbe, v katerih stanujejo člani in uslužbenci njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, če velja vzajemnost.«
44.	člen
Tretji odstavek 111. člena se črta, četrti odstavek pa postane tretji odstavek.
45.	člen
Za 111. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo:
»■lila člen
Osnova za davek na dohodek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za znesek enoletne amortizacije takih prostorov.
Znesek enoletne stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore, ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje
11 Ib člen
Ce so stanovanjski prostori iz prvega odstavka lila člena tega zakona oddani v najem, plačuje lastnik stanovanjskih prostorov poleg davka iz omenjenega člena še poseben davek od dohodkov, ki jih ima od pddaje takih prostorov v najem.
Osnova za davek iz prvega odstavka tega člena je skupen znesek dohodkov, dosežen z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacije pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave in podobno).
lile člen
Amortizacijo ter vzdrževalne, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov iz 111. do lllb člena tega zakona, lahko določi občinska skupščina v pavšalnem znesku ali v odstotku od stanarine oziroma od zneska, doseženega z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem.«
46.	člen
V 112. členu se za četrtim odstavkom dodasta dva nova odstavka, ki se glasita:
»Oprostitve iz prvega odstavka lega člena ni mogoče priznati za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in pod.).
Oprostitve po tem členu veljajo tudi za garaže.-
47.	člen
V 113. členu se 2. točka črta.
48.	člen
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavefe ki se glasi:
»Za stvari večje in trajnejše uporabne vrednosti po prvem odstavku tega člena se štejejo vse nepremič" nine in avtomobili ter vse druge stvari, katerih pr0' metna vrednost znaša več kot 5000 dinarjev.«
49.	člen
Za 122. členom se doda nov 122a člen, ki se glasL
»Stopnje davka na dediščine in darila so progresivne in odvisne od vrednosti podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja in od dednega reda.
Kadar je dedič oziroma obdarjenec zasebna pravna oseba, se določajo stopnje davka na dediščine oziroma darila progresivno po vrednosti podedovanega ali v dar prejetega premoženja.
Za v dar prejeto premoženje so lahko predpisane posebne progresivne stopnje na dediščine in darila' določene v odstotku od davčne osnove in odvisne °d prometne vrednosti kvadratnega metra površine v dar prejetega zemljišča oziroma od prometne vrednosti kvadratnega metra zgrajene površine v dar prejetega gradbenega objekta.-
50.	člen
Naslov XII. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»XII. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO TER DAVEK NA TOVORNA CESTNA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA TER KOMBI-VOZILA.«
51.	člen
Za 130. členom se dodasta dva nova člena, ki se glasita:
»130a člen
Občani, ki imajo tovorna cestna motorna in pri' klopna vozila ali kombi-vozila, plačujejo davek od pr°' moženja iz naslova posesti teh vozil.
Davek po prejšnjem odstavku se ne plačuje od vtizil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave.
Davek se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost oziroma število konjskih moči oziroma delovno prostornino motorja.
130b člen
Davek po prejšnjem členu odmerja za davčne za' deve pristojni upravni organ občine, v kateri je vozil0 registrirano na podlagi evidence o registriranih vozilih-Davek za tekoče leto se odmeri do 28. februarja in pla' čuje po določbah prvega odstavka 179. člena tega zakona. Ce se vozilo izbriše iz registracije v občini, ki )e odmerila davek, preneha obveznost plačila davka v te) občini s koncem trimesečja.«
V prvem odstavku 115. Člena se besede: »ki je bila kupljena z namenom prodaje« črtajo.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ce so bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po treh letih, nepremične stvari pa pb desetih letih od dneva, ko so bile kupljene, ni treba plačati davka iz prvega odstavka tega člena.«
52.	člen
134. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek na tujo delovno silo se ne plačuje od do hodkov, izplačanih tuji delovni sili, če se ti dohod ' delijo na podlagi kolektivne pogodbe o delitvi dohodka-doseženega v skupnem delu.«
53.	člen
148. člen se spremeni tako, da se glasi:
»•Zavezanci za prispevek oziroma davek, razen zavezancev za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva in zavezancev za davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila ter zavezancev za prispevek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti Pri pristojnem občinskem upravnem organu davčne službe napoved s podatki, ki so potrebni za ugotovitev Prispevkov in davkov.
Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku, ne vlagajo napovedi o osebnem dohodku. Ti zavezanci morajo dati podatke, potrebne za določitev pavšalnega prispevka, samo na zahtevo za dohodke Pristojnega občinskega upravnega organa.
Obliko in vsebino napovedi za odmero prispevka oziroma davka predpiše republiški sekretar za finance.«
54.	člen	1
149. člen se črta.
55.	člen
V	150. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Poziv k napovedi za odmero prispevka oziroma davka izda za davčne zadeve pristojni.občinski upravni organ. Rok za vložitev napovedi določi občinska skupščina in ne sme biti daljši kot do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno, če je napoved skupnega dohodka za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov.«
36. člen
V	152. členu se doda za tretjim odstavkom nov Četrti odstavek, ki se glasi >
»Lastnikom stanovanjskih prostorov iz lllb člena tega zakona, ki oddajajo te prostore v najem, pa ne napovedo dohodkov od takega najema, se lahko pole? Povečanega davka iz prvega in drugega odstavka tega Člena izreče tudi kazen za prekršek po določbah 209. Člena tega zakona.«
57.	člen
Za 152. členom se doda nov 152a člen, ki se glasi:
"Občan, ki vloži prošnjo za' opravljanje obrtne oli druge gospodarske dejavnosti ali za opravljanje intelektualnih storitev (opravljanje dejavnosti), mora Prošnji priložiti pismeno izjavo c tem, ali je že pred tem opravljal enako ali kakšno drugo dejavnost na ob-teočju kakšfle druge občine. Če je pred tem opravljal kakšno takšno dejavnost na območju druge občine, teora prošnji priložiti dokaz, da je popolnoma poravnal vse svoje obveznosti v občini, v kateri je prej opravljal dejavnost.
Zavezanec za prispevek oziroma davek mora ob Premestitvi sedeža svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena z območja ene na območje druge občine
predložiti občinskemu upravnemu organu davčne službe tiste občine, v kateri bo imel novi sedež, dokaz, da je popolnoma poravnal vse zapadle obveznosti v občini, v kateri je imel prej sedež svoje dejavnosti.
Organ, ki je pristojen dovoliti opravljanje dejavnosti, ne more brez izjave oziroma dokaza iz prvega in drugega odstavka tega člena dati dovoljenja, zavezanec za prispevek oziroma davek pa ne sme začeti z dejavnostjo, če zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja.«
58.	člen
154. člen se črta.
59.	člen
Za 158. členom se doda nov 158a člen, ki se glasi: »Ce občinski upravni organ davčne službe v postopku iz 157. in 158. člena tega zakona ugotovi, da podatki, ki jih je zavezanec za prispevek oziroma davek dal v napovedi ali v posebnem pozivu iz 155. čle-' na tega zakona, ne ustrezajo dejanskemu stanju, določi osnovo za prispevek oziroma davek po svojih ugotovitvah.
Ce zavezanec za prispevek oziroma davek oporeka zoper osnovo, določeno na način iz prvega odstavka tega člena, jc mogoče tako določeno osnovo znižati le tedaj, če da zavezanec verodostojne dokaze, da je osnova manjša.«
60.	člen
Za 164. členom se doda nov 164a člen, ki se glasi: "Zavezancem, ki se jim prispevek oziroma davek določa po pavšalni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po sporazumu, se sme naprej določena višina prispevka oziroma davka spremeniti, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša obseg poslovanja.«
61.	člen
V 177. členu se doda za tretjim odstavkom nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Prispevki po odbitku se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila osebnega dohodka.«
62.	člen
Prvi odstavek 179. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega dohodka, od dejanskega dohodka in od pavšalnih osnov ter od skupnega dohodka občanov, se plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti 45 dneh po zapadlosti.«
Tretji odstavek se črta
63.	člen
V prvem odstavku 180. člena se črtajo besede; »iz-vzemši prispevek iz skupnega dohodka občanov «
6-> člen
Za 192. členom se dodasta dva nova člena, ki se glasita:
J
“192a člen
Zavezanci za prispevek ali davek, ki imajo dohodke od delovnih in drugih organizacij ali pa od državnih organov in zasebnih pravnih oseb za dobavljeno blago in za opravljene storitve, in zavezanci, ki imajo dohodke od premoženja, morajo pred predložitvijo računa oziroma potrdila v plačilo predložiti račun oziroma potrdilo upravnemu organu občine, ki jim predpisuje prispevek oziroma davek, da ga evidentira. Ce zavezanec ni plačal zapadlih ob uosti, zapiše upravni organ občine na račun oziroma potrdilo nalog izplačevalcu plačila za prodano blago in za opravljene storitve oziroma za dohodke od premoženja, naj ob izplačilu odtegne zapadli prispevek oziroma davek.
Od obveznosti iz prvega odstavka tega člena so izvzete po zveznih predpisih določene posamezne kategorije zavezancev.
Evidentiranje računov oziroma potrdil in plačevanje zapadlega prispevka oziroma davka po prvem odstavku tega člena podrobneje urejajo zvezni predpisi.
192b člen
Lastniki tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi-vozil morajo ob registraciji vozila oziroma ob podaljšanju njene veljavnosti predložiti za registracijo pristojnemu organu dokaz, da > so plačali vse zapadle prispevke in davke.
Brez dokaza iz prvega odstavka tega člena ni mogoče registrirati vozila in ne podaljšati veljavnosti registracije.«
65.	člen
V	drugi alinei prvega odstavka 193. člena se podpičje na koncu nadomesti z vejico m se doda naslednje besedilo: -če ne gre za primere iz četrtega odstavka 33. člena tega zakona;«.
66.	člen
Za 200. Členom se doda nov 200a člen, ki se glasi:
»Občinska skupščina lahko predpiše, da more dobiti občan dovoljenje za posamezne obrtne dejavnosti, gostinsko dejavnost, prevozniško dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost s pogojem, če da eden ali več občanov pismeno izjavo, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
V	predpisu iz prvega odstavka tega člena je lahko določeno, da velja poroštvo za vse premoženje, ali le za določen del porokovega premoženja, kot tudi, da se izpolnitev porokove obveznosti zavaruje z zastavo ali na kakšen drug način.«
67.	člen
V	203. členu se drugi odstavek črta, nato pa se
dodajo štirje novi odstavki, ki se glasijo:	i
»Ko se vloži pri sodišču predlog za prenos nepremičnine iz naslova sodne poravnave ali po sodni odločbi o prenosu na podlagi priznanja prejšnjega lastnika, da je nepremičnino prodal — morata občan, ki na taki podlagi prenaša nepremičnino, in občan, na katerega se nepremičnina prenaša, predložiti dokaz o plačilu zapadlih prispevkov oziroma davkov.
Brez dokaza o plačanem zapadlem prispevku oziroma davku po prvem in drugem odstavku tega člena ni mogoče overiti pogodbe o prenosu nepremičnine oziroma ni mogoč prenos nepremičnine v javnih knjigah.
Za občane, ki si pridobijo nepremičnino v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, morata organ oziroma sodišče, ki je overilo pogodbo o prenosu, in sodišče, pri Katerem je bil opravljen prenos nepremičnine po drugem odstavku tega člena, poslati en izvod pogodbe oziroma sodne odločbe pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, na katerega se nepremičnina prenaša, in sicer v 30 dneh od overitve pogodbe oziroma od izdaje sodne odločbe, na podlagi katere se prenaša lastnina na nepremičnini.
Za občane, ki si postavijo stanovanjsko hišo ali kakšen drug gradbeni objekt v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, mora upravni organ občine, ki izdaja dovoljenje za uporabo zgrajene stanovanjske hiše oziroma objekta, v 30 dneh poslati en izvod dovoljenja pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, ki mu je dovoljenje izdano.«
68.	člen	'
209. člen zakona se črta. Za 208. členom se doda novo poglavje s 13 novimi členi, ki se glasi:
»XVI. KAZENSKE DOLOČBE
209. člen
Zavezanec za prispevek al: -’ovek — občan ali zasebna pravna oseba se kaznu, prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dimu. :
1.	če na poziv pristojnega občinskega upravnega organa ne predloži v določenem roku podatkov, p°' trebnlh za odmero prispevka oziroma r s, ki bi jih po določbah zakona moral predložili .n podatkov, ki jih je navedčl v napovedi;
2.	če pristojnemu občinskemu upravnemu organu ne dovoli pregleda poslovnih knjig in poslovnih prostorov ali ga pri pregledu ovira, da ne more zbrati podatkov, ki jih potrebuje za odmero prispevka oziroma davka;
3.	če ne vodi, nexvodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi;
4.	če ne priglasi v predpisanem roku začetka dejavnosti, iz katere ima dohodek, od katerega se pla* čuje prispevek oziroma davek, ali če ne priglasi v predpisanem roku premoženja, od katerega se plačuj6 davek;
5.	če da neresnično izjavo iz prvega odstavka 152a člena tega zakona ali če ne predloži dokaza iz drugega odstavka omenjenega člena, pa začne opravljati dejavnost, ki zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja;
6.	če se izmika plačilu odmerjenega oziroma določenega prispevka ali davka in ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva k6 je zapadla v pla' čilo, s pogojem, da je bila v tem času brezuspešno poskušana prisilna izterjava.
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zaseb’16 pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Poleg denarne kazni za prekriek iz prvega ou-stavka tega člena se lahko izreče storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.
209a člen
Za prekršek iz 1. do 4. točke prvega odstavka 209. člena tega zakona lahko izreče pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa storilcu prekrška takoj na mestu najnižji znesek denarne kazni, ki Je določen v prvem in drugem odstavku omenjenega člena.
209b člen
Ce pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa ne izreče takoj na mestu denarne kazni po 209a členu tega zakona ali če storilec prekrška noče plačati tako izrečene kazni, vodi postopek za tak prekršek na prvi stopnji pristojni občinski upravni organ.
O pritožbi zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, odloča republiški upravni organ, ki je pristojen za finance,
Pritožba zaper odločbo ne zadrži njene izvršiti'
209c člen
Glede zastaranja pravice do izvedbe postopka, izterjanja denarne kazni za prekrške iz 209a in 209b člena tega zakona ter glede pristojnosti za postopek c prekrških in glede pritožbe veljajo določbe tega zakona. glede vsega drugega pa določbe temeljnega zakon? a prekrških.
209č člen
Zavezanec za prispevek oziroma davek, za katerega se iz poslovnih knjig, računov o dobavi blaga ali o storitvah, ki jih je dolžan evidentirati, ali kako drugače ugotovi, da je napovedal manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot jih je dejansko imel, ali da ni prijavil premoženja, se kaznuje, če prispevek oziroma davek, ki odpade na nenapovedani osebni dohodek, dohodke oziroma premoženje, nima za posledico kazenske odgovornost za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo do petkratnega zneska prispevka oziroma davka, ki odpada na manj napovedani osebni dohodek, dohodke oziroma na manj prijavljeno premoženje.
Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se sme izreči storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.
209cl člen
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska neplačanega prispevka, ki se obračunava in plačuje pri izplačevanju osebnih dohodkov (prispevek po odbitku), se kaznuje za gospodarski prestopek delovna ali druga organizacija, ki samostojno ustvarja dohodek, če pri izplačilu osebnih dohodkov, iz katerih se obračunava in Plačuje prispevek po tem zakonu, ne obračuna in ne vplača ustreznega zneska prispevka z namenom, da bi se izognila plačilu.
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek oseba delovne ali druge nrganizacije. ki je odgovorna za obračunavanje in vpla-
čevanje prispevkov po odbitku, če stori Kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
209c člen
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska neplačanega prispevka se kaznuje za prekršek zasebni delodajalec, če stori dejanje iz prvega odstavka 209d člena tega zakona, in zavezanec, ki mora po določbah tega zakona sum obračunati in vplačati prispevek, pa tega ne stori v roku, ki je določen v tem zakonu.
209f člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, če stori dejanje iz prvega odstavka 209d člena tega zakona.
209g člen
Delovna ali druga organizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 50.000 dinarjev, če ne da pristojnemu občinskemu upravnemu organu v določenem roku podatkov, potrebnih za odmero prispevkov in davkov občanom, ki mu jih je po zakonu dolžna pošiljati.
Z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena se kaznuje delovna ali druga organizacija ali zasebna pravna osčba, če izplača občanu dobavljeno blago ali opravljene storitve po računu, ki ni bil pred tem evidentiran pri pristojnem občinskem upravnem organu, ali če po njegovem nalogu ne odtegne in ne vplača prispevka oziroma davka.
Delovna aii druga organizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 30.000 dinarjev, če na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa ne dovoli pregleda svojih knjig, da bi ta mogel ugotoviti osebne dohodke in druge dohodke zavezancev za prispevek in -davek.
Za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena se kaznuje z denarne kaznijo od 300 do 3000 dinarjev tudi odgovorna oseba državnega organa, delovne ali druge organizacije ali zasebne pravne osebe.
209h člen
Delovna ali druga orgariizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev, če vplača prispevek, ki se plačuje po odbitku, v korist druge, ne pa v korist tiste družbenopolitične skupnosti, ki ji ta prispevek pripada.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
209i člen
Odgovorna oseba organa, ki overi pogodbo iz 203. člena tega zakona brez dokaza, da je plačan prispevek oziroma davek, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev.
209j člen
Tuja pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek:
L z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev, če ne ravna po prvem ali drugem odstavku 3tia člena tega zakona;
2.	z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev, če ne ravna po tretiem odstavku 36a člena tega zakona.
209k člen
Tujec, ki ne ravna po prvem, drugem ali tretjem odstavku 36a člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev.-«
69.	člen
Sedanje XVI. poglavje »Prehodne in končne določbe« postane XVII. poglavje.
70.	člen
Ne glede na 18. člen zakona o prispevkih in davkih občanov:
1.	se bodo pri odmeri prispevka iz skupnega dohodka občanov za leto 1968 uporabljale določbe tega zakona, ki se nanašajo na ugotavljanje skupnega čistega dohodka in na zmanjševanje odmerne osnove za
• vzdrževane družinske člane; glede stopenj prispevka in zneska zmanjšanja dohodka (20.000 din) se bodo uporabljale doslej veljavne določbe iz zakona o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka, glede postopka ter roka in načina plačevanja pa določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov;
2.	se bo davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila plačeval za čas od
1.	julija 1968; s tem dnem se za ta vozila preneha plačevati komunalna taksa na cestna motorna vozila v zasebni lastnini, ki je bila uvedena z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 15/68); komunalna taksa, plačana za taka vozila za čas po 1. juliju 1968. pa se všteje v odplačilo tega davka za isto vozilo, četudi je bila komunalna taksa plačana v drugi občini;
3.	lahko predpiše občinska skupščina za zavezance za prispevek in davek od obrtnih ter drugih gospodarskih dejavnosti in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo prispevek oziroma davek za leto 1968 določen po preteku leta, da veljajo določbe tega zakona tudi pri določanju njihovih obveznosti za omenjeno leto.
71.	člen
Doslej priznane začasne oprostitve davka na dohodke od stavb nehajo veljati konec leta 1968, če so v nasprotju s petim odstavkom 112. člena zakona o Prispevkih in davkih občanov.
72.	člen
Občani, ki so do uveljavitve tega zakona že dobili dovoljenje za opravljanje obrtnih dejavnosti, gostinske dejavnosti, prevozniške dejavnosti ali kakšne druge gospodarske dejavnosti, za katere bo predpisano obvezno poroštvo po 200a členu zakona o prispevkih in davkih občanov, bodo mogli po 31. decembru 1968 še naprej opravljati zadevno dejavnost, če bo do omenjenega dne dana izjava o poroštvu organu, ki je pristojen za dovoljenje.
73.	člen
Jugoslovanski državljani, ki stalno prebivajo na območju SR Slovenije, morajo priglasiti naslednje pre-
moženjske predmete, ki jih imajo izven občine stalnega prebivališča v Jugoslaviji ali v tujini:	počitniške
hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, poslovne prostore, stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
74.	člen
Premoženjske predmete iz 73. člena tega zakona mora lastnik priglasiti za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine, na katere območju stalno prebiva, v roku in na način, ki ga določi občinska skupščina. Ta rok ne more biti daljši kot eno leto po uveljavitvi tega zakona.
75.	člen
Kdor ne priglasi premoženjskega predmeta iz 73. člena po določbah tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
76.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo ' zakona o prispevkih in davkih občanov.
77.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
291.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov
Razglaša se zakon o spremembi zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 20. decembra 1968.
St. 712-1'68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov
1.	člen
V zakonu o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št- 11-106'65) se v prvem odstavku 28. člena znesek 150 dinarjev spremeni v 3
dinarje, v drugem odstavku 29. člena pa se znesek 500 dinarjev spremeni v 8 dinarjev.
2.	člen
2.	člen
Na koncu prvega odstavka 4. člena se pika črta in dodajo besede »od letnih osnov«.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
3. člen
292.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 15 »/o. -
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
L
St. 422-10'68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta prispevek plačuje po stopnji 30<Vo od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:	i/f j/6r )
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke drugega odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih
članov, se plača prispevek po stopnji iz prvega od- /
«	, . K., L. .. /‘•CSj.
stavka tesa člena.«
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
glasita:
1. člen
»5a člen
V 1. členu zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 5-14 '68) se za 4. točko vstavi nova 5. točka, ki se glasi:
»5. republiški prispevek iz skupnega dohodka občanov ;«
Sedanja 5. točka postane 6. točka, za njo pa se vstavi nova 7. tpčka, ki se glasi:
»7. republiški davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombinirana vozila;«
Sedanja 6. do 8. točka postanejo 8. do 10. točka.
Osnova za republiški prispevek iz skupnega do-Ihodka občanov je skupni čisti dohodek, ki ga je za-/vazane« dosegel v koledarskem letu, za katerega se | odmerja prispevek, zmanjšan za znesek jlO^KlO din. JL Znesek znižanja osnove za vzdrževanega družin-
skega člana znaša 5000 din.
člen	(STS,
I 'r clri irvn	rvrl Lr a	A
Republiški prispevek iz skupnega dohodka občanov se plačuje po tehle stopnjah:
Ce znaSa letna osnova din
nad	do	znaša					prispevek		
5.000 5.000—10.000	150	din	4-	s0/« 4 »/o	od	presežka nad 5.000	do	10.000
10.000—15.000	350	din	-4-	6 »/o	od	presežka nad 10.000	do	15.000
15.000—30.000	650	din	-h	9 0/o	od	presežka nad 15.000	do	20.000
20.000—25.000	1.100	din	-t-	12«/o	od	presežka nad 20.000	do	25.000
25.000—30.000	1.700	din	4-	16 °/o	od	presežka nad 25.000	do	30.000
30.000—40.000	2.500	din	-f	25%	od	presežka nad 30.000	do	40.000
40.000—50.000	5.000	din		36 »/o	od	presežka nad 40.000	do	50.000
50.000—60.000	8.600	din	+	49 »/o	od	presežka nad 50.000	do	60.000
60 000—70.000	13.500	din	1-	64 «/o	od	presežka nad 60.000	do	70.000
70.000	19.900	din	+	78 J/o	od	presežka nad 70.000«		
5.	člen
Za 6. členom se doda nov Ga

člen, ki se glasi:
•Republiški davek na tovorna cestna motorna In priklopna vozila ter kombinirana vozila se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
	do	3 tone	400 din	od tone
nad	3 do	4 tone	1.725 din	
nad	4 do	5 ton	2.300 din	
nad	5 do	6 ton	3.000 din	
nad	6 do	7 ton	4.000 din	
nad	7 do	8 ton	5.500 din	
nad	8 do	9 ton	7.000 din	
nad	9 do	10 ton	10.000 din	
nad	10 ton		10.000 din	+ 3.000 din
			za vsako	nadaljnjo začeto
			tono nosilnosti;	
2.	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din;
5.	za vlečna tovorna vozila:
a) za traktorje
do 25 KM............................120	din
nad 25 do	40	KM...................170	din
nad 40 do	63	KM.................. 220	din
nad 63 KM.......................... 270	din
b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:	.
7.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
Določbe 5. in 6. člena, ki se nanašajo na davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombinirana vozila se uporabljajo za čas od 1. julija 1968. Določbe o znesku znižanja osnove za vzdrževanega družinskega člana iz 4. člena se uporabljajo že pri odmeri prispevka iz skupnega dohodka občanov za leto 1968.
293.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno
Razglaša se zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 421-13 68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupičine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o republiškem davku od prometa blaga na drobno
nad 125 do 250 ccm.................... . 30 din
nad	250	do 500 ccm....................40	din
nad	500	do 1000 ccm....................50	din
nad	1000 ccm............................60	din,
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7.	za kombinirana vozila (kombije) — glede. na delovno prostornino motorja, in sicer:
do	900 ccm................... 80	din
nad 900 do	1350 ccm ......................120	din
nad 1350 do	1800 ccm ..................... 300	din
nad 1800 do	2500 ccm..................... 600	din
nad 2500 do	3100 ccm .................... 1000	din
nad 3100 ccm . . . ...................... 1500 din.«
6.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dohodki iz 5., 6., 7. in 9. točke 1. člena tega za kona se v celoti odstopijo občinam.
Od dohodkov republike, ki jih občanom odmerjajo in pobirajo občinske davčne uprave, odstopil republika občini 10% za napredek organizacije in za delo teh organov v občini. Odstopljena sredstva se prenesejo v korist občine, preden se dohodki odvedejo v proračun republike oziroma v ustrezen sklad. Ta določba se ne nanaša na dohodke, ki se po prvem odstavku tega člena odstopajo občinam.«
■1
1. člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki sc namenjeni za končno potrošnjo, razen pri proizvodih, za katere je s temeljnim zakonom o prometnem davku določeno, da se od njihovega prometa nc plačuje republiški davek od prometa blaga na drobno, in razen od prometa naslednjih proizvodov:
1.	kmetijske opreme (razen ročnega orodja);
2.	alkoholnih pijač;
3. proizvodov, katerih promet je po določbah 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka oproščen plačevanja zveznega davka od prometa, blaga nadrobno	(
Sf
,	.	<« ■ . 2. člen
\
Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 1 \ 2-3., 4. in 6. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 33' 65, 57(65. 4/66, 28/66, 52/66, 5 67, 18/67, 31/67, L'4/68, 30/68 in 45/68).
3.	člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno s« plačuje tudi na motorna vozila, ki iih uvozijo občani in civilne pravne osebe. Davek plača uvoznik (občan
oziroma civilna pravna oseba) za finance pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri je sedež oziroma stalno prebivališče uvoznika. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tem členu.
4.	člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje po stopnji 3,5 %>.
5.	člen
Stopnje občinskega davka od, prometa blaga na drobno ne smejo presegati 4 “/o, razen od prometa alkoholnih pijač jn alkohola (etanola). Stopnje občinskega davka od osebnih avtomobilov ne smejo' biti nižje od 4%.
6.	člen
Ob pogojih iz 42a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14 65, 29/65, 33*'65, 57/65, 52/66, 31 67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 in 48/68) se pri obračunavanju prometnega davka od končnih izdelkov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije republiški davek od prometa blaga na drobno, ki ga je obrtnik plačal od materiala za take izdelke.
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
Št. 421-2/68
Ljubljana, dne zi. decembra 1968.
\
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic
1.	člen
V prvem odstavku 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22-256/65) se besedilo v oklepaju dopolni tako, da se glasi: »(Uradni list SFRJ, št. 12-217/65 in št. 32-409/68)«.
2.	člen
7.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, davčnih zavezancev, d. včne osnove, postopka za odmero in drugega se ustrezno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka, temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64, 52/66, 15 67, 31/67, 54'67 in 32/68) ter predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov.
ir Aflo	8 flen
Dodatni davek od prometa blaga na drobno, ki je bil vpeljan z zakonom o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213'66 in št. 27-209/681, se plačuje še naprej do 31. decembra 3970. Sredstva ;
iz tega davka se uporabljajo za namene, določene v
zakonu.

9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o republiškem davku od prometa blaga na drob-n<} (Uradni list SRS, št. 7-60/67).
10.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
294.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Poleg primerov iz 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic se prometni davek od nepremičnin in pravic ne plača:
1.	če gre za prenos stanovanjske hiše ali stanovanja, ki je po 112. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67, št. 36-290/67, št. 5-12/68 in št. 27-207/68) oproščena davka od stavb;
2.	če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali na podlagi kupne pogodbe, ki je sklenjena namesto razlastitve;’
3.	če gre za zemljišče, ki ga je zajela arondacija oziroma komasacija, in dobi zanj lastnik odškodnino no zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč;
4.	če gre za promet z zemljišči z namenom arondacije oziroma komasacije na osnovi kupoprodajne ali menjalne pogodbe; v teh primerih ugotovi namen arondacije oziroma komasacije občinski upravni organ;
5.	če vodnogospodarska organizacija kupi zemlji-'1 šče z namenom, da bo s hidromelioracijskimi in vodno-regulacijskimi deli pospeševala kmetijstvo in gozdarstvo;
6.	če delovna organizacija, ki se ukvarja s kme-"| tijsko ali gozdarsko dejavnostjo ali s pridelovanjem semen in sadik proda nepremičnine, ki so družbena lastnina, da si kupi druge nepremičnine za arondacijo zemljišča oziroma za zgraditev stavb na drugem kraju, ki je za to ugodnejši.
Prometni davek od nepremičnin in pravic se ne plača tudi tedaj, če je prenos oproščen prometnega davka po drugih predpisih.«
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969,;
295.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
Razglaša se zakon o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-19/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
Podrobnejše navodilo o načinu obračunavanja prispevka po drugem odstavku tega člena izda republiški sekretar za finance.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o prispevku od sredstev skupne porabe tUradni list SRS, št. 5-16/68).
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
296.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje in o delu republiškega davka ud prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje
o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
1.	člen
Vpelje se republiški prispevek od sredstev skupne porabe, ki jih delovne in druge organizacije ter državni organi uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi in s svojimi splošnimi akti.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od sredstev in ob pogojih, ki so določeni v temeljnem zakonu o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SFRJ, št. 54-698/67, 24-280/68 in 50-558 /68).
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje in o delu republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-21/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
Prispevka so oproščeni izdatki iz sklada skupne porabe, ki jih delovne organizacije porabijo za potrebe teritorialne obrambe, kadar gre za naloge v okviru enotnega programa, ki ga izvaja štab za splošni ljudski odpor SR Slovenije, občinska skupščina oziroma od nje pooblaščen organ ali delovna organizacija.
Prispevek po tem zakonu je dohodek republiškega proračuna in se uporablja izključno za intervencije v gospodarstvu; plača se ob vsakem izplačilu sredstev skupne porabe.
2.	člen
Republiški prispevek od sredstev skupne porabe se plačuje po stopnji 8 “/o.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se plačuje prispevek od- sredstev 'skupne porabe po višji stopnji, če znašajo uporabljena sredstva skupne porabe v koledarskem letu več kot 300 din na delavca, in sicer po naslednjih stopnjah:
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodku iz delovnega razmerja za izobraževanje in o delu republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena zakona o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje in o delu republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje (Uradni list SRS, št, 5-17/68) se namesto številke »1,95 ?/o« vstavi številka »3,26°/»“.
V	drugem odstavku se odstotek 68 "/o spremeni v 70 "/o.
2.	člen
Ta zakon začne ‘vejjati 1. januarja 1969.
Ce znaša znesek uporabljenih sredstev skupne porabe na delavca
nad	do
300	400 din
400	600 din
600	800 din
800	1000 din
1000 din	
znaša prispevek
24 din + 10 %> od 34 din + 12 °/o od 58 din + 15 “/o od 88 din + 20 “/o od 128 din -f 25 °/o od
presežka kad 300 do 400 din presežka nad 400 do 600 din presežka nad 600 do 800 din presežka nad 800 do 1000 din presežka nad 1000 din
297.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1969
Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1969, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji i'epubliškega zbora in na seji gospodarskegh zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-29'68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vodnem prispevku za leto 1969
1.	člen	/
Zavezanci vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo in zavezanci vodnega prispevka za izpuščeno onesnaženo vodo plačujejo v letu 1969 vodni prispevek po določbah tega zakona,
2.	člen
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo:
1.	delovne in druge organizacije, ki proizvajajo električno energijo, od kWh pridobljene električne energije:
a)	termoelektrarne — po 0,0015 din;
b)	hidroelektrarne— po 0,0020 din;
c)	druge delovne organizacije — od kWh pridobljene električne energije v svoji termoelektrarni ali v svoji hidroelektrarni — po 0,0020 din;
2.	delovne in druge organizacije, ki opravljajo industrijsko, rudarsko, komunalno ali obrtno dejavnost, ter civilne pravne osebe in občani, ki opravljajo obrtne ali druge podobne dejavnosti, od m3 izkoriščene ali uporabljene vode, in sicer:
a)	železarne (114—20) — po 0,025 din;
b)	podjetja za proizvodnjo cinka, živega srebra, antimona in drugo (115—27) — po 0,08 din;
c)	podjetja za proizvodnjo nafte in naravnega plina (113—10), Tudniki barvastih kovin (115—10), podjetja za proizvodnjo svinca (115—22), podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija (115—22), valjarne barvastih kovin (115-30),- podjetja za izdelovanje osnovnih kemičnih izdelkov (kisline, baze, soli, tehnični plini in drugo (120—10) ter podjetja za izdelovanje cementa in "ementno-azbestnih izdelkov (121—30) — po 0,1 din;
č) podjetja za izdelovanje papirja, lesovine, celuloze, kartona in lepenke (123—10) — po 0,12 din;
d)	rudniki nekovinskih rudnin (116—10) ter podjetja za ^delovanje furnirja in plošč (122 — 12) — po 0,15 din;
e)	podjetja za izdelovanje motorjev, motornih vozil in traktorjev (117 — 61), podjetja za izdelovanje energetskih strojev in naprav, izvZemši električne (117 — 31) ter industrija gumija (126) — po 0,20 din;
f)	druge dejavnosti — po 0,30 din.
3.	člen
Občani, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, plačujejo namesto vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo za 1 °/<j povečano stopnjo prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Na ta način zbrana sredstva se vplačujejo v vodni sklad SR Slovenije.
Povečane stopnje prispevka po prejšnjem odstavku ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, in tudi ne od katastrskega dohodka zemljišč, za katera plačujejo odškodnino po določbah 1. do 3. točke drugega odstavka 87. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. IS-že^eS).
Odmero povečane stopnje prispevka po prvem odstavku tega člena opravi pristojni občinski upravni organ za finance po enakem nostopku in hkrati z odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
4.	člen
Plačila vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so oproščeni:
a)	premogovniki,
b)	občani — za pogon vodnih mlinov, žag in podobnih vodosilnih naprav.
v	5. člen
Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo plačujejo delovne organizacije, civilne' pravne osebe in občani za onesnaženo vodo, ki jo izpuščajo v vodne tokove ali clruge zbiralnike pri opravljanju svoip gospodarske delavnosti, po količini m3 izpuščene onesna-ženTe vode in po stopnji njene onesnaženosti, izraženo v enotah (populacijskih ekvivalentih E), in sicef'od 1, populacijskega ekvivalenta:
a)	rudniki barvastih kovin (115 — 10), podjetja za proizvodnjo svinca (115 — 22) ter podjetja za proizvodnjo drugih barvastih kovin (cink, živo srebro, antimon in drugo) (115 — 27) — po 0,5 din;
b)	premogovniki (112 — 10), podjetja za proizvodnjo glinice in aluminija (115 — 23) ter pivovarne (127 .— 71) — po 1 din;
c)	železarne (114 — 20), podjetja za proizvodnjo dekla (116 — 30), podjetja za izdelovanje cementa in cementno-azbestnih izdelkov (121 — 30), podjetja za zdelovanje furnirja in plošč (122 — 12), podjetja za izdelovanje papirja, lesovine, celuloze, kartona in lepenke (123 — 10) ter podjetja za predelavo kož (125 — 10) — po 3 din;
č) rudniki nekovinskih rudnin (116 — 10) ter podjetja za izdelovanje mila in kozmetičnih preparatov (120 — 51) — po 4 din;
d)	podjetja za proizvodnjo porcelana in keramike (116 — 50) — po 5 din;
e)	druge dejavnosti — po 10 din.
Način preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote predpiše republiški sekretar za urbanizem.
6.	člen
Ne glede na določbe 2. in 5. člena tega zakona plačujejo podjetja za izdelovanje celuloze vodni prispevek po 0,07 din za 1 m* izkoriščene ali uporabljene vode oziroma po 0,5 din od 1. populacijskega ekvivalenta (E).
Podjetjem iz panoge kmetijstva se ne more zaračunati vodni prispevek po 2. oziroma 5. členu tega zakona, ki bi skupno presegal znesek, ki so ga ta podjetja plačala v letu 1967, povečan za 15 "/o.
7.	člen
Vodni prispevek je dohodek vodnega sklada SR Slovenije; plačuje se na njegov žiro račun.
8.	Člen
Vodni prispevek se plačuje za čas od 1. januarja 1969 do 31. decembra 1969.
Zavezanci iz 1. točke 2. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino pridobljene električne Energije oziroma količino izkoriščene ali uporabljene vode s tehnično merilno napravo, obračunavajo in plačujejo vodni prispevek mesečno za nazaj, in sicer najpozneje do 25. v mesecu.
Zavezanci iz 2. točke 2. člena in zavezanci iz 5. člena tega zakona plačujejo mesečno akontacijo do 25. v mesecu za nazaj. Mesečna akontacija znaša eno dvanajstino zneska, ki se dobi tako, da se na količine v letu 1968 porabljene ali izkoriščene vode oziroma izpuščene onesnažene vode uporabi višina vodnega prispevka (tarifa), ki je predpisana s tem zakonom. Zavezancem, ki v letu 1968 niso plačevali vodnega prispevka, določi višino mesečne akontacije zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
Zavezanci, navedeni v tretjem odstavku tega člena, priglasijo najpozneje do 31. januarja 1970 količino izkoriščene ali uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije, ki izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka. Zoper odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
9.	člen
Izpolnjevanje obveznosti iz tega zakona kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba, ki ne vloži priglasitve v roku iz 8. člena tega zakona.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali druge pravne osebe.
Posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
11.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
298.
Na podlagi tretjega odstavk^ 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o filmskem prispevku za leto 1969
Razglaša se zakon o filmskem prispevku za leto 1969, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike' Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-3R68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
\ /
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o filmskem prispevku za leto 1969
1.	člen
Na območju SR Slovenije se za leto 1969 vpelje filmski prispevek.
2.	člen
Filmski prispevek se plačuje po stopnji 25 "/o.
Filmski prispevek se plačuje po znižani stopnji 10 % za predvajanje filmov, glede katerih komisija za ugotavljanje vzgojno-umetniškega pomena filmov rta predlog podjetja za promet s filmi ugotovi, da imajo vzgojen, izobraževalen ali poseben umetniški pomen.
Osnova filmskega prispevka je prodajna cena vstopnic za kinematografske predstave po odbitku prometnega davka.
3.	člen
Komisija za ugotavljanje vzgojno-umetniškega pomena filmov je v sestavi republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
Komisija ima predsednika in štiri člane.
Predsednika in člane komisije imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Stroške za delo komisije poravna podjetje, ki predlaga pregled filma.
4.	člen
Filmski prispevek se ne plačuje:
—	za predvajanje filmov v dvoranah Jugoslovanske kinoteke;
—	za predvajanje filmov v potujočih kinematografih ;
—	za predvajanje filmov v kinematografih, ki nimajo več kot dve predstavi na teden;
—	za predvajanje filmov na specializiranih film^ skih festivalih, ki jih kot take prizna komisija iz 3. člena tega zakona;
—	za predvajanje vzgojno-umetniških filmov na mladinskih predstavah.
5.	člen
Filmski prispevek je dohodek SR Slovenije.
Sredstva, ki dotekajo iz filmskega prispevka, odstopa SR Slovenija skladu SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov.
6.	člen
Filmski prispevek sc pribija k ceni vstopnice za kinematografsko predstavo; odvajajo ga kinematografska podjetja oziroma drugi prireditelji filmskih predstav na račun sklada SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov.
Zavezanci prispevka, ki ne poslujejo kot gospodarske organizacije, obračunavajo filmski prispevek v pavšalnem letnem znesku.
Način in postopek za obračunavanje in odvajanje filmskega prispevka predpiše republiški sekretar za finance.
7.	člen
Ce kinematografsko podjetje oziroma drug prireditelj filmskih predstav ne odvede filmskega prispevka na način in po postopku ter v rokih, določenih s predpisom iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 5.000 din.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev tudi odgovorna oseba kinematografa.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o stopnji prispevka od prodaje kinematografskih vstopnic (Uradni list LRS, št. 36-243/62).
9.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
299.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKA Z
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o določitvi najvišje meje, do katere se sme določiti stopnjr osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delaveev
Razglaša se zakon o spremembah zakona o določitvi najvišje meje, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
-St. 190-6/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
t
o spremembah zakona o določitvi najvišje meje, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev
1.	člen
V 1. členu zakona o določitvi najvišje meje, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev (Uradni list SRS, št. 42-224/66), se stopnja »5 "/o« nadomesti s stopnjo >*5,2 0/o«, besede ->od 1. januarja 1967-« pa se črtajo.
2.	člen
i
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v “Uradnem listu SRS«.
300.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o stopnji prispevka za zaposlovanje
Razglaša se zakon o spremembi zakona o stopnji prispfcvka za zaposlovanje, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-18/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
4
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o stopnji prispevka za zaposlovanje
1. člen
V zakonu o stopnji prisnevka za zaposlovanje (Uradni'list SRS, št. 20/65 in 5/68) se v 1. členu bese-
de: »1. januarja 1968« in »0,3°/»« nadomestijo z besedami: »1. januarja 1969-“ in »-0,2 V#«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo in delijo po prejšnjem členu hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
301,
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o stopnjah in delitvi prispevkov za otroško varstvo v letu 1969
Razglaša se zakon o stopnjah in delitvi prispevkov za otroško varstvo v letu 1969, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968.
St. 420-23/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o stopnjah in delitvi prispevkov za otroško varstvo v letu 1969
1.	člen
Prispevek za otroško varstvo po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) se v letu 1969 plačuje po stopnji 1,8 "/n od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, in po stopnji 1,6 Vo. od čistega mesečnega zneska pokojnin.
Prispevek za dnevno varstvo otrok po 5. členu istega zakona se plačuje v letu 1969 po stopnji 0,25 Vo.
2.	člen
Prispevki iz 1. odstavka prejšnjega člena se delijo:
—	80 ®/o na poseben račun sklada republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek;
—	4»/. na poseben račun sklada republiške skupnosti otroškega varstva za potrebe dnevnega varstva
, otrok;
—	16 Vo v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva oziroma na poseben račun temeljnih izobraževalnih skupnosti, če opravljajo naloge skupnosti otroškega varstva.
3.	člen
Prispevki se odvajajo v sklade oziroma na posebne račune po prejšnjem členu ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
302.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Slavoniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične repubhke Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji organizacijsko-po-litičnega zbora dne 20. decembra 1968.
St. 402-24/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju
družbeno-poliličnih skupnosti v SR Sloveniji
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196 64 in št. 43-334/67) se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »(Uradni list SFRJ, št. 31 64, 28/66, 1/67, 54/67 in 30/68)«.
2.	člen
V	prvem odstavku 30. člena se v 2. točki za podtočko č) doda nova podtočka d), ki se glasi:
»d) davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila«,
dosedanja podtočka d) postane podtočka e).
3.	člen
32. člen se črta.
4.	člen
V	1. točki 33. člena se za podtočko d) doda nova podtočka e), ki se glasi:
»e) prispevek iz skupnega dohodka občanov;«.
V	2. točki se za podtočko b) doda nova podtočka c), ki se glasi:
»c) davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila;«.
5.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1969.
303.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih ^skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 18. decembra 1968.
St. 402-67/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji
1.	člen
Zadnja alinea drugega odstavka 1. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67, št. 5-18/68 in št. 27-208/68) se spremeni tako, da se glasi:
»— zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja po enotnih merilih, ki se določijo po tem zakonu «.
2.	člen
Za 3. členom se doda nov, 3a člen, ki še glasi:
»Skupščine družbeno-političnih skupnosti določajo sredstva za financiranje izobraževalnih dejavnosti na podlagi programov izobraževalnih skupnosti in enotnih republiških osnov meril za financiranje izobraževalnih dejavnosti.
Program izobraževalne skupnosti obsega izobraževalne dejavnosti, ki temeljijo na zakonih in izvršilnih predpisih, in druge izobraževalne dejavnosti, ki Rh izobraževalna skupnost vključi v svoj program.«
3.	člen
Tretji odstavek 9. člena se spremeni in dopolni tako, da sc glasi:
»Temeljne izobraževalne skupnosti sporazumno sodelujejo pri opravljanju nalog, ki so skupne na njihovem območju in lahko v ta namen ustanavljajo skupne koordinacijske organe (svete, komisije ipd.).«
4.	člen
V	tretjem odstavku 12. člena se besedilo »da določa enotne osnove meril za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov« nadomesti z besedilom »da v soglasju s Skupščino SR Slovenije določa enotne osnove meril za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov«.
Za tretjim odstavkom 12. člena se dodajo novi če-Irti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Pri določanju enotnih osnov meril je treba uskladiti poprečne osebne dohodke delavcev na področju izobraževanja s poprečriimi osebnimi dohodki delavcev enake stopnje izobrazbe v drugih dejavnostih v SR Sloveniji. Ti osebni dohodki se vsako leto izračunajo na podlagi uradno ugotovljenih poprečnih osebnih dohodkov delavcev enake stopnje izobrazbe v drugih dejavnostih v prejšnjem letu za njihovo delo v rednem delovnem času.
Pri določanju enotnih osnov meril je treba prav tako upoštevati tudi sredstva za materialne izdatke, ki zagotavljajo stalno modernizacijo pouka.
Na podlagi enotnih osnov meril lahko izobraževalna skupnost dodeljuje posamezna sredstva tudi namensko.«
5.	člen
Drugi odstavek 13. člena se črta.
6.	člen
Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ce temeljna izobraževalna skupnost s sredstvi iz obveznih in stalnih virov po 5. členu tega zakona in z dopolnilnimi občinskimi sredstvi po prvem odstavku
6.	člena tega zakona ne more zagotoviti financiranja dejavnosti iz prvega odstavka 40. člpna tega zakona, zagotovi republiška izobraževalna skupnost posebna dopolnilna sredstva po drugem ^odstavku 6. člena in po tretjem odstavku 12. člena Tega zakona v skladu z merili in pogoji, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost v soglasju s Skupščino SR Slovenije.«
V	drugem odstavku 35. člena se črta zadnja alinea.
7.	člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma delovnim organizacijam, ki v skladu s pogoji, določenimi na podlagi zakona, neposredno organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov za svoje potrebe, zagotavlja republiška izobraževalna skupnost del sredstev, ki jih po tem zakonu plačujejo delovni ljudje teh organizacij. Ta del se določi v skladu z vrsto, kvaliteto in obsegom izobraževalnih dejavnosti.
Ce posebne izobraževalne skupnosti oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka v sporazumu z republiško izobraževalno skupnostjo organizirajo izobraževanje kadrov tudi za širše potrebe, jim republiška
izobraževalna skupnost zagotovi sredstva za ta dci njihove dejavnosti.
MedsQf>ojne obveznosti iz prejšnjih dveh odstavkov se urejajo s pogodbo.«
8.	člen
38. člen se črta.
9.	člen
40. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva:
—	za obvezno osnovno šolanje za učence s svoje-. ga območja;
—	za šolanje otrok z motnjami v duševnem razvoju s svojega območja v posebnih osnovnih šolah;
—	za vzgojno delo v vzgojno-varstvenih zavodih za predšolsko in osnovnošolsko mladino;
—	za financiranje dejavnosti vzgojnih posvetovalnic;
—	za kritje prevoznih stroškov učencev osnovnih šol;
—	za štipendije nadarjenim učencem srednjih šol, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje.
V skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževanja uporablja temeljna izobraževalna skupnost sredstva tudi:
—	za sofinanciranje dejavnosti glasbenih šol;
—	za sofinanciranje dopolnilnega izobraževanja in izobraževanja odraslih;
—	za štipendije in posojila učencem in študentom, predvsem tistim, ki se pripravljajo na učiteljski poklic, ter učiteljem in vzgojiteljem, ki dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo;
—	za pomoč pri oskrbi učencev v domovih za učence;
—	za pomoč pri nabavi učbenikov in za pomoč pri šolski prehrani učencev v osnovnih šolah;
—	za druge potrebe na področju izobraževanja, ki jih določi statut izotoaževalne skupnosti.«
10.	člen
41. člen se črta.
11.	člen
44. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja:
—	sredstva za izobraževanje v srednjih šolah in za vzgojo v domovih za učence teh šol;
—	sredstva za financiranje izobraževalne in z njo povezane znanstveno raziskovalne dejavnosti visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovila- SR Slovenija;
—	dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim v skladu s 35. členom tega zakona;
—	del sredstev posebnim izobraževalnim skupno-
stim oziroma delovnim organizacijam v skladu s prvim odstavkom 37. člena tega zakona;	1
—	sredstva posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma delovnim organizacijam v skladu z drugim odstavkom 37. člena tega zakona;
sredstva za kritje razlike pri financiranju dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov, osnovnih in srednjih šol z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in dvojezičnih vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol, za kolikor stroški izobraževanja na teh zavodih presegajo stroške izobraževanja na enakovrstnih izobraževalnih zavodih ( s slovenskim učnim jezikom v skladu z merili, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost;
*
—	sredstva za kritje stroškov za pouk italijanskega jezika v slovenskih osnovnih šolah na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran, ter za pouk madžarščine na slovenskih šolah v občini Murska Sobota, ki je predpisan s predmetnikom, kolikor ta pouk presega predpisani predmetnik za druge istovrstne šole;
—	sredstva za financiranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti zavodov za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter 'Vedenju, ki opravljajo to dejavnost za celotno območje SR Slovenije;
—	sredstva za kritje razlike pri financiranju dejavnosti drugih zavodov za usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju, za kolikor stroški izobraževanja na teh zavodih presegajo stroške izobraževanja na rednih osnovnih šolah, v skladu z merilh ki jih določi republiška izobraževalna skupnost;
—	sredstva za kritje razlike pri financiranju dejavnosti hospitacijskih in eksperimentalnih šol oziroma oddelkov, za kolikor stroški izobraževanja na teh zavodih presegajo stroške izobraževanja ha rednih šolah, v skladu z merili, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost;
—	sredstva za financiranje dejavnosti celotne prosvetno pedagoške službe na območju SR Slovenije;
—	sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, vzgojiteljev in pedagoških svetovalcev;
—	sredstva ^a delno kritje prevoznih stroškov za učence srednjih šol in za študente visokošolskih zavodov v skladu s pogoji, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost;
—	sredstva za financiranje izobraževanja učencev in študentov iz drugih republik oziroma iz inozemstva v sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi drugih republik oziroma z zainteresiranimi organi in organizacijami.
V skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževalnih dejavnosti uporablja republiška izobraževalna skupnost sredstva tudi:
—	za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela na področju izobraževanja oziroma za proučevanje P°' sameznih vprašanj s tega področja;
—	za štipendije in posojila učencem in študentom!
—	za pomoč- pri financiranju dijaških in študentskih domov in menz;
—	za radijske in televizijske šolske oddaje ter za proizvodnjo poučnega in šolskega filma;
—	za financiranje drugih dejavnosti in nalog, ki so posebnega pomena za razvoj izobraževanja v re' publiki.«
12.	člen
52. člen se črta.
13.	člen
V prvem odstavku 54. člena se črtajo besede: >»... ter o sporih med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami...« in v oklepaju citirani členi.
14.	člen
Za 65. členom zakona se doda nov 65a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe četrtega odstavka 12. člena tega zakona se v letu 1969 pri določanju enotnih osnov meril osebni dohodki delavcev na področju vzgoje in izobraževanja uskladijo s poprečnimi osebnimi dohodki delavcev enake stopnje izobrazbe v drugih dejavnostih v letu 1967 v SR Sloveniji.«
15.	člen
67. člen se črta.
16.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v •Uradnem listu SRS«.
304.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona v stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti
Razglaša se zakon o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji organizacijsko-politič-nega zbora dne 20. decembra 1968.
St. 402-132/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher l..r.
>	ZAKON
o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti
l' člen
SR Slovenija prispeva za financiranje raziskovalnih dejavnosti stalna sredstva.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena izloča SR Slovenija vsako leto iz svojih dohodkov v odstotku od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen dve leti nazaj od leta, v katerem se sredstva izločajo; pri tem se odstotek vsako leto poveča tako; da se odstotek prejšnjega leta pomnoži najmanj s faktorjem 1,02.
Podlaga za izračunanje izločenih sredstev po prejšnjem odstavku je družbeni proizvod, ki ga na podlagi organizacijskega principa ugotovi zavod SR Slovenije za statistiko.
3.	člen
S sredstvi iz 1. in 2. člena tega zakona razpolaga sklad Borisa Kidriča v sklatju z zakonom in statutom sklada, če se v zakonu o proračunu SR Slovenije ne predpiše namenska uporaba dela teh sredstev za določene potrebe na področju raziskovanja.
4.	člen
V letu 1969 izloča SR Slovenija v sklad Borisa Kidriča 0,1888 “/o celotnega družbenega proizvoda SR Slovenije, doseženega v letu 1967.
5.	člen
Republiška sredstva se po tem zakonu izločajo do vštetega leta 1973.
6.	člen
Za izvrševanje tega zakona skrbi republiški sekretariat za finance.
7.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
305.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah
Razglaša se zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. novembra 1968 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 20. decembra 1968.
St. 1-6/68 '
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah
1.	člen
Delovne organizacije uredijo v skladu s 1. členom temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v svojih splošnih aktih trajanje in potek pripravniške/dobe tako, da bo zagotovljeno pripravnikom, da se v organiziranem praktičnem delu in usposabljanju v delovni organizaciji in zunaj’ nje seznanijo z vsemi deli svoje stroke ter si pridobijo delovne izkušnje za samostojno delo.
Za dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba, traja pripravniška doba najmanj eno leto in naj -več dve leti.
2.	člep
Ko določajo število in vrsto pripravnikov, morajo delovne organizacije upoštevati zlasti:
—	stopnje in vrste strokovnosti, kakršne terja dejavnost, ki jo opravlja delovna organizacija, upoštevajoč pri tem sodobne tehnološke, kadrovske in izkustvene normative in odnose;
—	izobrazbeno in poklicno sestavo delovne skupnosti, kakršna je potrebna za optimalno izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov delovne organizacije ter za člmvečjo produktivnost dela;
—	potrebo, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela;
—	potrebo, da s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbijo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene sestave delavcev skladno s svojim razvojnim programom;
—	potrebo, da se omogoči diplomantom šol, da si s praktičnim delom pridobijo strokovno usposobljenost;
—	obseg in vrsto del iz redne dejavnosti delovne organizacije, ki jih opravljajo osebe, ki nimajo ustrezne izobrazbe in ki jim delo v delovni organizaciji ni edina zaposlitev in poglavitni vir dohodkov.
3.	člen
Delovne organizacije vsako leto najpozneje do 31. januarja z načrtom določijo vrsto in število pripravnikov, ki jih bodo sprejele, ter v kakšnih rokih. Načrt z obrazložitvijo morajo poslati takoj po sprejetju skupščini občine, kjer je sedež delovne organizacije. In pristojnemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje.
4.	člen
Občinska skupščina oceni, ali je načrt sprejemanja pripravnikov izdelan po merilih iz 2. člena tega zakona. V ta namen mora delovna organizacija na zahtevo občinski skupščini predložiti vse podatke in listine, ki omogočajo vpogled v dejansko izobrazbeno sestavo, v potrebe po njeni spremembi in izpopolnitvi, v obseg in vrsto del, ki spadajo v redno dejavnost, pa jih opravljajo osebe, ki niso redno zaposlene pri delovni organizaciji, v število zaposlenih upokojencev,
v število ur, opravljenih nad poln delovni čas in podobno.
Če občinska skupščina ugotovi da načrt sprejemanja pripravnikov ni izdelan v skladu z merili iz 2. člena tega zakona, odredi izpopolnitev načrta in določi rok za njegovo izpopolnitev. Ce delovna organizacija v postavljenem roku ne izpopolni načrta, ravna občinska skupščina po določbi 5. člena tega zakona.
5.	člen
Če delovna organizacija ne sprejme načrta iz 3. člena tega zakona, lahko občinska skupščina določi podrobnejša merila, po katerih mora delovna organizacija določiti in sprejeti število in vrsto pripravnikov, ko poprej oceni izobrazbeno in poklicno sestavo delovne skupnosti ter njeno ustreznost dejavnostim, ki jih delovna organizacija opravlja.
S tem aktom se določi tudi naknadni rok, v katerem mora delovna organizacija sprejeti načrt.
6.	člen
Občinska skupščina lahko pred svojo odločitvijo po 4. oz. 5. členu tega zakona zahteva od komunalnega zavoda za zaposlovanje ali od druge ustrezne strokovne organizacije, da ji da strokovno oceno načrta sprejemanja pripravnikov.
7.	člen
Delovna organizacija mora komunalnemu zavodu za zaposlovanje poročati o sprejemanju pripravnikov, kot je določeno v načrtu sprejemanja pripravnikov.
Zavodi za zaposlovanje sodelujejo z delovnimi organizacijami pri organiziranju pripravništva in pri izbiri pripravnikov.
Ce zavod za zaposlovanje ugotovi, da načrt sprejemanja pripravnikov ni izdelan z upoštevanjem meril iz 2. člena tega zakona ali da se delovna organizacija ne ravna po načrtu, obvesti o tem pristojno občinsko skupščino.
8.	člen
Delovne organizacije so dolžne v svojih splošnih aktih urediti trajanje in potek pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj najkasneje do 31. januarja 1969.
Delovne organizacije morajo svoje načrte sprejemanja pripravnikov za leto 1969 po 4. členu tega zakona predložiti občinskim skupščinam in zavodom z3 zaposlovanje najkasneje do 28. februarja 1969. Ce delovna organizacija načrta ne predloži v tem rokii, ravna občinska skupščina po 5. členu tega zakona.
Občinska skupščina lahko oprosti od obveznosti iz prejšnjega odstavka delovne organizacije, ki so že določile, koliko pripravnikov bodo sprejele, če to ustreza merilom iz 2. člena tega zakona.
9.	člen
Določbe 1. in 2. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za urejanje pripravništva v republiških in občinskih državnih organih, kolikor ni zanje s po-sebnimi predpisi določeno drugače.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
a)	če v naknadnem roku iz 5. člena ne sprejme načrta po merilih, ki jih je določila občinska skupščina;
b)	če ne\sprejme pripravnikov tako, kot je določeno v načrtu sprejemanja pripravnikov, čeprav je dobila dovolj ustreznih prijav.
Z' denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi direktor organizacije ali druga odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
306.
Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65. št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o soglasju k sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Daje se soglasje k sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije z dne 27. novembra 1968, s katerim je določena stopnja osnovnega prispevka za invalidsko m pokojninsko zavarovanje v višini 12,9 Vo od kosmatega osebnega dohodka.
St. 19-2/68
Ljubljana, dne 21. decembra 19'68.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
307.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 78. členom temeljnega zakona 0 volitvah delavskih svetov in drugih organov uprav-tjanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, 15-191 /64, št. 32-487*'67 in št. 54-700/67), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega ‘'-bora dne 3. decembra 1968 in na seji organizacijsko-Političnega zbora dne 20. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi
gospodarskih organizacij, pri katerih imenuje del članov komisije za razpis mesta direktorja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
•it
Odlok o določitvi gospodarskih organizacij, pri katerih imenuje del članov komisije za razpis mesta direktorja izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-41/66) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o določitvi gospodarskih organizacij, pri katerih imenuje del članov komisije za razpis mesta direktorja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
I
Občinska skupščina imenuje enega člana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa dva člana v komisije za razpis mesta direktorja za naslednje gospodarske organizacije-
1.	podjetja s področja prometa:
—	podjetja za prevoz potnikov in blaga v čezmorski plovbi;
—	podjetja za prevoz potnikov z motornimi vozili v cestnem prometu;
—	podjetja za prevoz blaga z motornimi vozili / mednarodnem cestnem prometu;
—	podjetja za prevoz blaga v medkrajevnem cestnem prometu, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek petdeset milijonov dinarjev;
—	luška in luško-prekladalna podjetja;
—	letališka podjetja in podjetja za prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu;
—	podjetja za vzdrževanje cest I., II. in III. reda;
2.	elektrogospodarska podjetja:
—	proizvodno-prenosna elektrogospodarska podjetja;
—	proizvodna elektrogospodarska podjetja;
—	podjetja za distribucijo električne energije;
3.	industrijska podjetja, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek sto milijonov dinarjev;
4.	gradbena podjetja, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek sedemdeset milijonov dinarjev;
5.	premogovnike in rudnike kovinskih rud, katerih celotni dphodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek petdeset milijonov dinarjev;
6.	kmetijska posestva, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek petdeset milijonov dinarjev oziroma,- ki imajo nad 3.000 ha kmetijske površine;
7.	gozdna gospodarstva in kmetijska gozdna gospodarstva, ki imajo nad 10.000 ha gozdne površine;
8.	trgovinska podjetja:
—	trgovinska podjetja, katerih promet v zunanji trgovini je v zadnjem letu presegel sto milijonov dinarjev;
—	trgovinska podjetja, katerih promet v notranji in zunanji trgovini je v zadnjem letu presegel dvesto milijonov dinarjev;
—	podjetja za pospeševanje zunanje trgovine;
9.	podjetja, ki opravljajo turistično-agencijske storitve kot svojo osnovno dejavnost in katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek sto milijonov dinarjev;
10.	projektantska podjetja, v katerih dela nad 40 projektantov;
11.	združena podjetja;
12.	zavarovalnice;
—	investicijske, komercialne in komercialno-in-vesticijske banke.
II
Za posamezne gospodarske organizacije iz prejšnje točke lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklene, da ne bo imenoval članov v komisijo za razpis mesta direktorja, temveč, da naj Imenuje vse tri člane komisije občinska skupščina.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi »Uradnem listu SRS«.
St. 023-112/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
308.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistjčne republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 19. in 20. decembra 1968 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 20. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o finančnem programu za financiranje izdelave koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja SR Slovenije
I
S tem odlokom se ureja financiranje izdelave koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije do leta 1970, kf jo organizira, vodi in usmerja komisija izvršnega sveta za izdelavo koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije.
N
II
Za koncept dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije Je potrebno izdelati vse elemente, ki so podani v delovni zasnovi in v programu za vsebinsko, organizacijsko, terminsko in finančno konstrukcijo raziskovalnih del za namene koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije, ki ju je sprejela komisija izvršnega sveta za izdelavo koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije.
Za izvršitev del pri izdelavi koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja SR Slovenije bo ŠR Slovenija zagotovila do leta 1970 skupaj 3,600.000 dinarjev in sicer 2,100.000 dinarjev iz sredstev dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni Ust SRS, št. 42-213/66 in št. 27-209/68) predvidena za študije in raziskave, 1,500.000 dinarjev pa iz sredstev republiškega proračuna za leto 1970.
III
SR Slovenija bo do leta 1970 prispevala za dela pri izdelavi koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije sredstva v višini 3,600.000 dinarjev za raziskave na naslednjih področjih:
1.	ekonomsko področje	din
— globalna raven raziskav . . . .1,676.000
2.	socialno področje.................. 930,000
3.	posebni stroški.................... 1,000.000
i
IV
Sredstva iz II. točke tega odloka bo SR Slovenija prispevala letno takole:
dm
v letu	1968	  600,000
v letu	1969	  1,500.000
v letu	1970	  1,500.000
%
V
Za financiranje del v letu 1908 bo SR Slovenija prispevala k stroškom za izdelavo nas.ednjih elementov:
1.	ekonomsko področje raziskav
— globalna raven raziskav	din
a)	statistično gradivo ................. 100.000
b)	bilance ciljev, pogojev in sredstev 110.000
c)	razvojni faktorji.................... 140.000
č) modeli in drugi računi................. 90.000
2.	socialno področje raziskav ....	80.000
3.	posebni stroški....................... 80.000
Skupno	600.000
' VI
Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Nosilci posameznih nalog bodo po sprejetju finančnega programa izdelali podrobnejše predračune z opisom obsega naloge ter z rokom dokončanja in sicer na podlagi delovnega programa, ki ga za vsako leto določi komisija izvršnega sveta za izdelavo koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije, potrdi pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži do konca januarja vsakega leta Skupščini SR Slovenije poročilo o izvajanju finančnega programa za preteklo leto.
VII
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v “■Uradnem listu SRS«.
* St. 30-34/68
Ljubljana, dpe 21. decembra 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
309.
Na ^podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-C3/65), je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 20. decembra 1968 sprejel
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru ima 70 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:	\
ing. Peter Aljančič, samostojni svetovalec za gospodarske zadeve, skupščina občine Koper;
Dušan Ambrožič, pravni referent za delovna razmerja in gospodarska prava, združeno podjetje »Iskra« Kranj, tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica;
Dragica B a š i n , načelnik oddelka, komunalni zavod za socialno zavarovanje Nova Gorica;
Franc Batagelj, šef organizacijskega oddelka, “Fructal« sadno likerski kombinat, Ajdovščina;
Karla Batista, kalkulant, gradbeno podjetje “Stavbenik«, Koper;
Bogdan Bernik, vodja oddelka kontrole kakovosti “Lesonit« tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica;
Milovan Bilc, vodja obračunske službe transporta “Intereuropa« mednarodna transport špedicija in pomorska agencija, Koper;
Ratko Božič, tehnični vodja hladilnice, Luka
Koper;
Štefka Bratuž-Klemenc, analitik finančnega sektorja, združeno podjetje »Iskra« Kranj, tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica;
Vladimir Cer g olj, referent za splošne akte in delovna razmerja, skupščina občine Koper;
Jože Cerkvenik, šef računsko-gospodarskega sektorja, »Primorski tisk« časopisno založniško podjetje, Koper;
Zofija Cetin, ekonomist v odseku za kredite, kreditna banka, Koper;
Stefan Ciman, vodja splošnega sektorja, stanovanjsko podjetje Nova Gorica;
Ernest Colja, referent za upravho-pravne zadeve, vodna skupnost Koper;
Roman Colja, vodja in analitik službe za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve, skupščina občine Nova Gorica;
' /
Ferdinand C i č, komercialist za uvoz in izvdz, “Agraria«, kmetijsko-zadružni kombinat, Koper;
ing. Edvard C u k , projektant omrežja nizke gradnje, “Elektro Gorica«, Nova Gorica;
Bruno di Falco, vodja operativne servisne skupine, stanovanjsko podjetje, Nova Gorica;
Stefan Domadenik, šef gradbenega vodstva obale, gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Ivan F u n a , analitik, služba družbenega knjigovodstva Koper;
Orlando Glavina, vodja komercialne službe, »Slavnik« avtobusno in turistično podjetje Koper;
Marta Gorjanc, analitik in svetovalec službe za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve, skupščina občine Nova Gorica;
Lidija H e r k o v , delavka, »Mehanotehnika« tovarna igrač in kovinskih izdelkov, Izola;
Janko Hreščak, računovodja, »Soča« trgovsko podjetje, Koper;
Joško Humar, vodja oddelka za živino, »Primorje export« podjetje za promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica;	> ,
Viktor Hvalič, pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica;
Drago J e v n i k a r , šef gradbišča, splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina;
Izidor Jovan, vodja investicijske službe, »Intereuropa« mednarodna transport špedicija in pomorska ■agencija, Koper;
Alenka Jurkovič, strokovni sodelavec v komercialnem oddelku, Luka Koper;
ing. Rajko Kaligarič, upravnik, obrat Sadje-zelenjava, »Agraria«, kmetijsko-zadružni kombinat, Koper;
Ivanka Kavčič, referent za plan in statistiko, PTT Koper;
Marija Kenda,- vodja finančnega knjigovodstva, »Delamaris« kombinat konzervne industrije, Izola;
Lovro Kerč, rtačelnik oddelka za splošne zadeve, skupščina Občine Nova Gorica;
Jordan K 1 a b j a n , referent v komercialnem oddelku, »Istra-benz« trgovsko podjetje, Koper;
ing. Sergij Kolbe, razvojni inženir, »Iplas« industrija plastičnih mas in umetnih smol, Koper;
Mirko K o s m i n a , komercialist za brezalkoholne pijače, »Agraria« kmetijsko-zadružni kombinat, Koper;
Jože Kravanja, vodja plansko-analitske službe, rudnik živega srebra Idrija;
Vinko K u n t i h , vodja odseka investicijskih kreditov, kreditna banka Nova Gorica;
Anica Ličen, šef plansko-analitskega biroja, »Meblo« tbvarna pohištva, Nova Gorica;
ing. Davorin Lutman, vodja vinogradniške proizvodne delovne enote, kmetijska zadruga Nova Gorica ;
Maks Majcen, vodja izpostave »Fersped« špedicija za mednarodni promet Koper, 2TP Postojna;
Rajko Makovec, vodja uvozno-izvoznega oddelka, »Delamaris« kombinat konzervne industrije, Izola;
Marija Miklavec, šef oddelka družbenega računovodstva in statistike, služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica; ^
Mirko Pajntar, vodja službe vzdrževanja, »Meblo« tovarna pohištva. Nova Gorica;
Karel Pavletič, direktor sektorja za avtobusni promet, »Avtopromet Gorica«, Nova Gorica;
Darinki Pavlovčič, vodja knjigovodstva odjemalcev, »Intereuropa« mednarodna transport špedicija in pomorska agencija, Koper;
Franc Petelin, vodja obrata trgovinske dejavnosti, obrtni center Koper;
Janez Petrovčič, vodja splošnega sektorja, »Vozila Gorica«,'Nova Gorica;
Anica Popovič, vodja pravne službe, tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper;
Milena P u c e r , samostojni strokovni sodelavec analitik, podjetje »Invest biro«, Koper;
Boris S a r t o r i, direktor splošnega sektorja, »Salonit« industrija cementa in azbestcementa, Anhovo;
Lucija S c h e r, novinar za šolske in mladinske oddaje v italijanskem programu, Radio Koper;
Lucijan Stadina, samostojni referent za havarije in zavarovanje, splošna plovba Piran;
Anton Sušanj, referent izvoza »Mehanotehnika« tovarna igrač in kovinskih izdelkov, Izola;
ing. Marjan Savelj, šef obrata, gozdni obrat Tolmin, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin;
Melita Škodnik, analitik za promet, gostinstvo in turizem, skupščina občine Koper;
Angelca Škulj, računovodja, »Park hotel« Nova Gorica;
Erna T a š n e r, samostojni knjigovodja v finančnem sektorju, tovarna motornih vozil »Tomos« Koper;
Simona T a v š , šef finančne službe, hotel, restavracija, bar »Triglav«, Koper;
ing. Zdravko T o š k a n , tehnični direktor, podjetje »Invest biro«, Koper;
dr. Vladimir Trošt, šef enote za higieno in epidemijo, zavod za zdravstveno varstvo Koper;
Dora Turk, šef oddelka kontrole, služba družbenega knjigovodstva Koper;
Hema tl rek, šef odseka investicijskih kreditov, kreditna banka Koper ;v
Ivo Uršič, vodja komercialne službe, Soške elektrarne Nova Gorica;
Bogdan Vodopivec, kalkulant-analltik, cestno podjetje Koper;
ing. Črtomir Vodušek, tehnični referent v oddelku mednarodne kooperacije, tovarna motornih vozil
»Tomos« Koper;
/
Slavica Zavrtanik, kontrolor, služba družbenega knjigovodstva Koper;
Viljem Zorzenone, vodja odseka sredstev, kreditna banka Nova Gorica;
Viktor Žiberna, šef oddelka za uvoz tehnične poreme, »Jadran« export—import, Sežana;
Janez Žumer, svetovalec za pravne zadeve s •področja gospodarstva, skupščina občine Koper.
St. 111-12^68	'
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
310.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni M?1- SRS, št. 16-114767) ter v zvezi z 12. in 19. členom zakOi č o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, 20-220 65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 20. decembra 1968 sprejel
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Celju
Slavko Nemanič, se razreši dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Celju z dnem 31. decembra 1968.
St. 111-15768
Ljubljana, dne 21. decembra 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher L r.
311.
Na podlagi petega odstavka 37. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o načinu pridobitve pedagoške izobrazbe za učitelje srednjih šol in vzgojitelje v domovih za učence teh šol
1.	člen
Osebe, ki želijo opravljati za nedoločen čas vzgojno-izobraževalno delo v srednjih šolah iri v domovih za učence teh šol poln ali najmanj polovičen delovni čas, pa nimajo pedagoške izobrazbe, si morajo pridobiti to izobrazbo.
Šteje se, da imajo pedagoško izobrazbo osebe z diplomskim izpitom visokošolskega zavoda, ki daje v
skladu s svojim učnim načrtom tudi pedagoško izobrazbo.
2.	člen
Pedagoška izobrazba iz prvega odstavka prejšnjega člena se pridobi z ustreznim študijem in z opravljenim posebnim izpitom.
3.	člen
Studij in poseben izpit po prejšnjem členu organizirajo za osebe z visoko izobrazbo visoke šole, umetniške akademije in fakultete, ki dajejo v skladu s svojim učnim programom tudi pedagoško izobrazbo, za osebe s srednjo in višjo izobrazbo pa pedagoške akademije.
4.	člen
Pri učiteljih srednjih šol in vzgojiteljih v domovih za učence teh šol, ki nimajo pedagoške izobrazbe, pa
so ob uveljavitvi zakona o srednjem šolstvu (16. maja 1967) že opravljali vzgojnoizobraževalno delo za nedoločen čas, se šteje, da so izpolnili pogoje glede pedagoške izobrazbe, določene v 2. členu tega pravilnika, če so v skladu s prvim odstavkom 39. člena oziroma z 61. členom zakona o srednjem šolstvu opravili strokovni izpit.
5.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 61-22/68
Ljubljana, dne 16. decembra 1968.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo: Tomo Martelanc 1. r.
Splošni akti republiških
312.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 22. člena in tretjega odstavka 109. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in Št. 54-702/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 37. seji dne 27. novembra 1968
SKLEP
o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje
I
Stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje se določi na 12,9 “/o od kosmatega osebnega dohodka.
II
Za zavarovance, ki so zavarovani samo za nesrečo Pri delu in poklicno bolezen po 20. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in 21 členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, se določi prispevek:
a)	za zdravstveno zavarovanje v višini 10/o od kosmatega osebnega dohodka;
b)	za invalidsko zavarovanje v višini 1.5 °/V od kosmatega osebnega dohodka.
III
Za starostne upokojence, ki so po prvem odstavku 61. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju
samoupravnih organizacij
zavarovani samo za invalidnost, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se določi prispevek za invalidsko zavarovanje v višini 1,5»/# od kosmatega osebnega dohodka.
IV
Prispevki se obračunavajo od zneskov osebnih dohodkov, ki so podlaga za ugotavljanje pokojninskih osnov po temeljnem zakonu o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev (Uradni list SFRJ, št. 29-370/66).
V
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje (Uradni list SRS, št. 5-37/68).
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 402-4/68-3/2
Ljubljana, dne 27. novembra 1968.
Skupščina republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
236.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica, 45. in 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitične skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 47. in 6A člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi proračuna skupščine občine Cerknica za leto 1968
1.	člen
1.	člen se spremeni in se glasi:
Proračun skupščine občine Cerknica za leto 1968 obsega:
din
Dohodke v znesku	4,395.933,60
Razporejene dohodke v znesku . 4,361.933,60 Nerazporejene dohodke (tekoče proračunske rezerve)
V znesku.......................... 34.000,00
2.	člen
Določbe 2., 3., 4., 5. in 6. člena odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1968 ostanejo nespremenjene
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 400-16/65-1
Cerknica, dne 18. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
23'.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na 15. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. decembra 1968 sprejela
ODLOK
p organizaciji upravnih organov skupščine občine
Cerknica
1.	člen
Upravo skupščine občine Cerknica sestavljajo: temeljni upravni organi, posebni in drugi upravni organi:
Temeljni upravni organi so:
1.	oddelek za gospodarstvo in finance,
2.	oddelek za splošne zadeve in občo upravo,
3.	oddelek davčnih služb,
4.	oddelek za narodno obrambo.
Posebni upravni organi so:
1.	Katastrski urad.
2.	Krajevni urad Nova vas,
3.	Krajevni urad Stari trg.
Drugi organi:
1.	Sodnik za prekrške.
2.	člen
Notranje organizacijske enote upravnih organov določi svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom
skupščine.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji upravnih organov skupščine občine Cerknica (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 57/65).
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS-, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
St. 1/1-021-5/65
Cerknica, dne 18. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
238.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o razveljavitvi odloka o ustanovitvi javnega pravobranilstva občine Cerknica
1.	člen
Razveljavi se odlok skupščine občine Cerknica o ustanovitvi javnega pravobranilstva, ki je bil objavljen v »Uradnem listu SRS«, št. 1-5 68.
2.	člen
Delo ukinjenega občinskega javnega pravobranilstva občine Cerknica bo od 1. januarja 1969 naprej opravljalo medobčinsko javno pravobranilstvo v Ljubljani.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
St. 021-1'68-1
Cerknipa, dne 18. decembra 1966.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART
239.
Po 161. členu statuta občine Lenart 'Uradne objave, št. 16-188/67 in 18-207/67) m 52. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/04; ie skupščina občine Lenart na 15. skupni seji občinskega zbora *n zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1968 sprejela	(N
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1969
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v I. trimesečju 1969 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1969 financirajo na podlagi proračuna za leto 1968.
2.	člen
Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do 25 i/o izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1968 in po njegovih splošnih določbah.
3.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna skupščine občine Lenart za leto 1969 in se zajemajo v zaključnem računu za leto 1969.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1969.
St. 400-7/68-39
Lenart, dne 16. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Lenart:
Edo Zorko 1. r.
240.
Po 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29/65, št. 33 65, št. STv'eS, št. 52/66, št. 31/67, St. 54'67, št. 26/68 številka 30/68, št. 40'68 in št. 48/68) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradna, objave, št. 16-188/67 in št. 18-207 67) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku v občin; Lenart (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 30/65, št. 4 66 in št. 22/66, Uradne objave št. 10/67 in Uradni Mst SRS, št. 7/68 in št. 26>08) se v posebnem delu A, promet na drobno, v tar. št. 1 besedilo pod a), b), in c) s tarifo spremeni in dopolni tako, da se glasi:
din
a)	od naravnega vina, razen od penečega vina 1,10
b)	od penečega vina (naravnega in naprav-
ljenega .........................................1,30
c) od piva...................................0,80
č) od naravnega	žganja......................3,50
2.	člen
Tarifna št. a 2 promet blaga na drobno, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Tar. št. 2	/
Od prometa blaga na drobno se plača občinski prometni davek:
1 od vsega prometa blaga na drobno v trgovini, fazen od prometa s kmet. stroji in kmetijskimi traktorji 4»/«;
2.	od prometa s kmetijskimi stroji in traktorji 2Voj
3.	od motornih vozil (domačih in uvoženih) 4 Vo.«
3.	člen
V	posebnem delu B storitve, se v tar. št. 1. črta besedilo »in tesarske storitve«, v tar. št. 3 se za besedami »od mesarskih storitev«, dodajo besede »ter od tesarskih storitev«.
4.	člen
V	tarifni številki b/7 se stopnja 30 Vo nadomesti s stopnjo 25 Vo
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v’ »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
St. 421-2/68-55	V
Lenart, dne 1(L decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Lenart:
Edo Zorko 1. r.
241.
Po 2. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67 in št. 18-207/67) je skupščina občine Lenart na 15. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne
porabe za subvencioniranje stanarine v letu 1969
( 1. člen	)
Delovne organizacije in druge družbeno-pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1969 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, navedenih v 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35-612/65) 6 Vo za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v “Uiadnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969, razen za izplačilo osebnih dohodkov, ki se nanašajo na leto 1968.
St. 36-9/65-32	^
Lenart, dne 16. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Lenart:
Edo Zorko 1. r.
242.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne, objave, št. 16-188/67 in št. 18-207/67) in 63. členu pravilnika o kakovosti žitaric, mlevskih izdelkov, kruha in peciva ter testenin in keksov (Uradni list SFRJ, št. 21/63, št. 2/64, Št. 10/68 in št. 24/6S) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o načinu zavijanja kruha in peciva v prodaji na drobno v občini Lenart
1.	člen
Kruh in pecivo v prodaji na drobno se mora zavijati zaradi kulturne postrežbe in higieničnega zavarovanja.
2.	člen
Kruh in pecivo se sme zavijati o polietilenske folije, celofan, voščen papir ali navadni čisti papir.
Material za zavijanje kruha in peciva mora ustrezati določbam pravilnika o zdravstvenem nadzoru nad predmeti obče uporabe (Uradni list SFRJ, št. 3^64, št. 23/64 in št. 6/65).
Gospodarske organizacije, ki prodajajo kruh in pecivo na drobno same izberejo material aa zavijanje kruha in peciva.
3.	člen
Kruh in pecivo se mora zavijati toliko, da je zaščiten tisti del, ki ga prijema potrošnik z rokami.
Najmanjše zavijanje je lahko v obUki traku ali manšete.
V primeru rezanja kruha je treba zagotoviti higiensko neoporečnost celotnega odrezanega dela.
Kruh in pecivo je treba zavijati od 1 januarja 1969 dalje.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata občinska sanitarna in tržna inšpekcija.
5.	člen
Kršilci tega odloka se kaznujejo po določbah 72. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 18/67 in št. 30/68).
b. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS".
St. 334-8/68-5
Lenart, dne 16. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Lenart:
243.
Po 200. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67 in št. 18-207/67) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 16. decembra 1968 sprejela
'	ODLOK
o spremembah odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart
1.	člen
Osmi člen odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart (Uradne objave, št. 17-197/67 in Uradni list SRS, št. 15-145/68) se spremeni in glasi:
»Uprava skupščine občine ima tajnika, temeljne upravne organe in upravne organe v sestavu.
Temeljni upravni organi so:
1.	oddelek za občo upravo in družbene službe
2.	oddelek za gospodarstvo in finance
3.	odsek za narodno obrambo
4.	odsek za upravno-politične zadeve
5.	davčna uprava.
V	sestavu oddelka za občo upravo in družbene službe so krajevni uradi kot izpostavljene organizacijske enote uprave:
1.	Benedikt s sedežem v Benediktu,
2.	Cerkvenjak s sedežem v Cerkvenjaku,
3.	Gradišče s sedežem v Gradišču,
4.	Jurovski dol s sedežem v Jurovskem dolu,
5.	Voličina s sedežem v Sp. Voličini,
6.	Zg. Ščavnica s sedežem v Ani,
ter sanitarna inšpekcija.
V	sestavu oddelka za gospodarstvo in finance so inšpekcijske službe s področja gospodarstva.
Inšpektorji vodijo postopek in odločajo v mejah svoje pristojnosti.«
2.	člen
Črtajo se zadnji odstavek 9. člena ter drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena.	^
3.	člen	*
Doda se nov 12a člen, ki glasi:
»Davčna uprava v skladu z veljavnimi normativnimi predpisi odmerja in pobira prispevke, davke, takse, vodi o njih evidenco, opravlja davčno inšpekcijo, izreka denarne kazni in ukrepa v davčnih prekrških ter opravlja izterjevalno službo prispevkov, davkov ter drugih dohodkov proračuna in skladov.«
4.	člen
13. člen se spremeni in glasi:
»Delo občinske uprave vodi tajnik, delo temeljnega upravnega organa pa načelnik (v nadaljem besedilu: predstojnik).
Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
Osebni dohodek predstojnikom določa občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina pooblasti.«
5.	člen
V	14. in 22. členu se črtajo besede »in šefi notranjih organizacijskih enot".
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi aan po oojavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 021-6/65-16
Lenart, dne 16. decembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Lenart:
Edo Zorko 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
244. N
Na podlagi 111. in 155. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in »bora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji uprave skupščine občine Vrhnika
1.	člen
V	odloku o organizaciji uprave skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/67 in št. 28/68) se besedilo prvega člena črta in določi novo, ki se glasi:
»Upravo skupščine občine Vrhnika sestavljajo upravni organi:
—	služba za skupščinske zadeve;
—	oddelek za splošne in družbene zadeve;
—	oddelek za gospodarstvo in finance;
—	davčna uprava;
—	oddelek za narodno obrambo.«
2.	člen
Besedilo 2. člena citiranega odloka se črta in določi novo, ki se glasi:
»Notranje organizacijske enote upravnih organov so:
V	oddelku za splošne in družbene zadeve:
—	referat za socialno varstvo in zdravstvo;
—	matični okoliš Borovnica. ,
V	oddelku za gospodarstvo in finance:
—	katastrski urad;
—	referat za upravno-gospodarske zadeve;
—	referat za premoženjsko-pravne zadeve;
—	referat za proračun in sklade.
V	irugih upravnih organih ni notranjih organizacijskih enot.«
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1969 dalje.
St. 02-05/67-68
Vrhnika, dne 27. novembra 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Iz0a)a Časopisni tavoa »Uradni II« SRS* - Direktor m odgovorni urednike Jože JuraC - Ijlska tiskarn« »Tonete romSlfa*.
v Ljubljani — Naročnina letno 3# din rSfiOO Marlh din) — Reklamaelle se upoštevalo le mesec dni po izidu vsak* številke — Uredništvo in uprav«: Llubltana. Veselova 11. postni predal SIS/VII — Telefon- direktor, uredništvo, uprava In knjige-vodstvo* zo 701 orodata oreklld to naročnine ?3 57C — Čekovni račun 501-3-00