PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p /mr\ «• Abb. postale I gruppo	• CiCHfl ilT
Leto XXVL Št. 184 (7678)
TRST, četrtek, 20. avgusta 1970
V
IZJAVA PREDSTAVNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA ZDA
Ni konkretnih dokazov kršitve premirja na egiptovski strani
ZDA niso mogle ugotoviti verodostojnosti izraelskih obtožb in si želijo čimprejšnji začetek pogajanj s posredovanjem Jarringa
NOVI TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET
_ VVASHINGTON, 19. — Predsstavnik zunanjega ministrstva ZDA "cCloskey je danes prečital časnikarjev izjavo v zvezi z izraelski-obtožbami, da je ZAR kriila premirje na področju Sueškega Pokopa. Izjava pravi med drugim: (Ugotovili smo, da je prišlo do Premaknitve raket zemlja - zraki proti zahodnemu področju Sueška prekopa in v notranjosti tega področja približno v času, ko je 'topila v veljavo prekinitev ognja. Obstajajo nekateri nedokončni do-"azi. da se je to nadaljevalo tudi po določenem roku o prekinitvi
°9nja. Kar se tiče dodatnih spo-ki nam jih je poslala izrael-*ka vlada, glede morebitne kršitve Prekinitve ognja, jih mi proučujemo 'n smo v stiku s prizadetimi stran-kami po diplomatskih kanalih. Ne Predvidevamo drugih javnih izjav ? *em vprašanju. Spoštovanje preplitve ognja in premirja je velike važnosti za uspeh naporov za dose-80 miru. Sedaj je glavno vprašanje osredotočiti vse napore za začetek Ogovorov pod pokroviteljstvom ^eleposlanika Jarringa. ZDA me-mJ°. da bi se morali ti razgo-v°rj čimprej začeti.»
, McCloskey je nato izjavil časnikarjem, da washingtonska vlada proučuje izraelske obtožbe o •fsitvi premirja na egiptovski stra-JJ v dneh 13., 14. in 16. avgusta. V® nekatera vprašanja časnikarjev J6 McCloskey pojasnil, da je doka-?e o kršitvi premirja posredoval ~pljučno Izrael in da ZDA niso v **anju priti do nobenega zaključka njihovih verodostojnosti. Po-78 tega je McCloskey tudi izjavil, je to vprašanje načela danes “fhbasada ZDA v Moskvi pri funk-'knarjih vlade Sovjetske zveze. Predstavnik zunanjega minlstr-tva je povedal časnikarjem tudi, ZDA nadzorujejo področje ob n«*kem prekopu. Izjavil je, da iz-'ktniška letala »TJ-2« letijo nad iz-
raelskim zasedenim področjem onstran prekopa, kjer bi morali biti vsi vojaški premiki (zamrznjeni«. McCloskey je dejal, da Egipt ve za te ameriške polete.
čeprav zunanje ministrstvo ni ni-esar izjavilo, je znano, da ameriški satelit (Samos* leti najmanj dvakrat dnevno nad področjem Sueškega prekopa in daje ameriški tajni nadzorni službi podatke, ki so morda bolj učinkoviti kot jih dobi s slikami »U-2«. Satelit (Samos« so izstrelili 23. julija.
Izjava vlade ZDA se sklicuje le na izraelske pritožbe in jih dokončno ne potrjuje, čeprav jih noče popolnoma zanikati, da bi se ne še bolj zaostrili spori z Izraelom, ki so prišli zlasti na dan v preteklih dneh v polemiki med ameriškim obrambnim ministrom Lairdom, ki je dejal da ameriški vladi ni znano da bi ZAR kršila premirje, ter izraelskim zunanjim ministrom Ebanom, ki je vztrajal pri obtožbah jeruzalemske vlade. Politični opazovalci v Washingtonu ugotavljajo, da vlada ZDA ne namerava še dlje pogrevati to vprašanje, ker hoče na vsak način doseči vsaj začetek posredovanja veleposlanika Jarringa na Bližnjem vzhodu. Tudi izraelski veleposlanik v Washingtomu, ki
^'"•iKmiimmnHmHniiHiumiiuiiiiiiuniuinunnniiiiiMMiiiliii.iiuinniinniiniiiiiiiiiniiJiuiiiiuiiiM
Obsodba portugalskega kolonializma v Afriki
Odbor za dekolonizadjo OZN zahteva: da države NATO ukine/o vsako vojaško pomoč Portugalski
JlEW YORK, 19. - Odbor za de-jjriizacijo Združenih narodov je Jj^aj s 14 glasovi proti 2 (dva "®dstavnika sta se vzdržala gja-jT^ja) odobril resolucijo, ki zalila od vojaških zaveznikov Portugalske v okviru NATO ukinitev ka-vladj°'i v°ia®ke P0™0^ libanonski
Poleg tega resoluaija zahteva od ^njenih vlad, naj odsvetujejo i/ajim državljanom «sklepanje ka-p*hkoli pogodb, ki bi okrepile oblast artugaiske v Angoli. Mozambiku J?. Portugalski Gvineji*. Resolucija j'™Poroča tudi prekinitev vsake de-j^osti in tuje pomoči pri grad-j^jezu v spodnji Cobari v Mozam-
. Poleg tega resolucija odbora za ^»Ionizacijo Združenih narodov .Požarja Varnostni svet, da je tre-sprejeti nujne ukrepe, da se ■^sili Pourtugalska, naj se prilago-
konga, kjer je neka ameriška e-ddnica padla v zasedo in je knela precejšnje izgube. Boji so se približali Sajgonu do 90 kilometrov.
Medtem se tudi v Kambodži nadaljujejo napadi kamboških partizanov in Sihanukove vojske. Ti so napadli vas samo 14 kilometrov severno od Phnotn Penha. V ostri boj poseglo tudi sajgonsko letalstvo.
SIDNEY, 19. — Pomožni škof T. Muilddon je danes poročal novinarjem o pripravah za obisk papeža Pavia VI. Avsitiralije in je dejal, da bodo papežu omogočam, da se bo čim bolje seznanil e verskim položajem in življenjem v Avstraliji na splošno. Predvidena je maša na odprtem ter sestanek z domačini. Točnega datuma obiska še niso določili.
$ _
^°čbo za vsa afriška področja,
, Resolucijam, ki zahtevajo samo-
,, s° pod portugalsko oblastjo. Re '^.cija zahteva od teh držav, naj ,3o narodom, v portugalskih ko-j^jjah vso finančno in materialno r^boro, ki jo potrebu.je.jo; zahte-® 9d Portugalske naj proglasi brez-rJEojno poVtično amnestijo, naj . ®neha z vsako vojaško operacijo h. * nasilnimi dejanji, ter naj u-ilf-u e svoje oborožene sile z afn-buh področij, ki jih nadzoruje. ci^ati resolucija poziva vse spe-j T^irane ustanove OZN, naj ne j P®j° Portugalski nobene pomoči, 3'er ne bo lizbonska vlada uvelja-resolucijo skupščine OZN o ^avi kolonializma.
Boji v Vietnamu to Kambodži
0S*JGON, 19. — Južnovietnamska j^abodilna vojska je preteklo noč Stn' a močan napad na utrjeno po-1/ ]anko sajgonske vojske «0’Reilly». 1(1 iJai80nu so sieer sporočili, da tari ■ naPa<l zavrnjen in da so »pri-5-j iali sovražniku hude izgube*. V o p°nu niso sporočili podrobnosti napadu, čeprav je znano, da ^ameriški bombniki «B-52» že si-<w' bombardirali področje okrog jj ^jene utrjene postojanke, ki le-^Približno 600 km severno od Sa; ve*a- Poleg tega je postojanka ž itva ^ po<^ močnim ognjem topnimi a južnovietnamskih osvobodilnih ja); ®°i’ °krog tega oporišča so tra-včeraj ves dan. Tako vsaj po-priznavajo v Sajgonu, kjer šC^ajo, da so se njihove edinice irijfadle «s sovražnikom v okolici Jfriega oporišča*.
baJ?eriško letalstvo je včeraj bom k‘'bralo še druge osvobojene kra-V;„, udi v drugih krajih Južnega jihama je priši0 do spopadov te,.0 ameriško in sajgonsko vojsko
Hu*uSvobod‘lno vojsko- D° Precej bojev je prišlo v delti Me-
je prišel danes na kratek oddih v domovino, ni hotel s svojimi izjavami zaostriti spora z ZDA in je ob prihodu, glede odnosov z ZDA, podčrtal, »da je treba storiti vse, da se prepreči kriza*. Priznal je, da obstajajo med Izraelom in ZDA določena nasprotja in poudaril, da »kriza ne bi v nobenem primeru služila našim koristim.*
Izraelski veleposlanik se je pred odhodom iz Washingtona sestal z državnim podtajnikom Siscom, ki odgovarja za zadeve Bližnjega vzhoda, ter z zunanjim ministrom Ro-gersom, ki je sestavil načrt za mir na Bližnjem vzhodu. V wa-shingtonskih političnih krogih ugotavljajo, da je Sisco baje odkrito povedal izraelskemu veleposlaniku, da ne obstajajo dokazi o kršitvi premirja s strani ZAR.
Kairski dnevnik «A1 Ahram* objavlja danes članek svojega dopisnika iz New Yorka, v katerem je rečeno, da vlada ZDA ne more več prenašati izraelskega stališča in da je zahtevala od predsednice izraelske vlade, naj čimprej določi svojega predstavnika za razgovore 7. Jarringom. Po drugi strani pa list piše, da je egiptovski predstavnik pri OZN Zayyat imel v teh dneh v New Yorku razgovore z Jarringom, U Tantom in predstavniki štirih velesil. List dodaja, da je Zayyat izrazil Jarringu vso podporo egiptovske vlade za obnovitev njegove posredovalne misije in mu obrazložil stališče ZAR do resolucije varnostnega sveta od 22. novembra leta 1967, zlasti še o popolnem umiku izraelskih čet iz zasedenih arabskih področij.
Iz Bagdada poročajo, da je voditelj palestinskega odporniškega gibanja »Al Fatah* Yasser Arafat izjavil iraški tiskovni agenciji, da so bili na razgovorih, ki jih je imel z iraškimi voditelji, položeni temelji za okrepitev palestinskega odporniškega gibanja, kakor tudi boja proti reakcionarnim silam, ki bi hotele to gibanje zatreti. Bagdadski radio pa je danes označil Arafatove razgovore v Bagdadu za »popoln uspeh*. V palestinskih krogih v Bejrutu so izjavili, da je A-rafat skušal doseči v Bagdadu pomoč za boj gverilcev proti »kon-trarevolucionarjem, ki se pripravljajo da bi udarili po palestinski revoluciji*. Nekateri opazovalci v Bejrutu ugotavljajo, da je bilo potovanje Arafata v Bagdad usmerjeno predvsem proti jordanski vladi, ki je sprejela ameriški predlog o miru na Bližnjem vzhodu.
Msgr. Casaroli uradno obišče Jugoslavijo
na uradni obisk monsignor Agosli-no Casaroli tajnik sveta za javne cerkvene posle Vatikana.
Msgr. Casaroli je že približno dve leti dejanski in uradni vatikanski zunanji minister, pred tem pa je bil vatikanski specialist za odnose s socialističnimi državami vzhodne Evrope.
Ob sk visokega vatikanskega predstavnika v Jugoslaviji je prvi uradni obisk v neki socialistični državi na osnovi vabila vlade te države. Do tega obiska prihaja po sklepu o povečanju ranga diplomatskih predstavništev in to jugoslovanskega v Vatikanu na raven veleposlaništva in vatikanskega v Beogradu na raven apostolskega nuncija.
mmiiiiiiiiiHiiiHiiitiiiiiiitmimniTrr*TT“TTtiMiiiyminiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiimimiiimiiiTTiiiiriii‘rMirirTiit‘**‘T‘"“    »mnw—M1—in—Mmum—i-mmu—mm—mi——mm—i—
VČERAJ PRVI SESTANEK FINANČNIH MINISTROV S COLOMBOM
Predvideni vladni gospodarski ukrepi bodo imeli globalno-konjunkturni značaj
Ukrepi se nanašajo prvenstveno na povečanje proizvodnje in obrambo zaposlenosti
RIM, 19. — Danes je prliel predsednik vlade Colombo skupaj s finančnimi ministri izdelovali finančne ukrepe, ki naj bi imeli iirie posledice na gospodarski položaj in istočasno reiili nekatera kritična stenja. Jutri se bo to delo nadaljevalo, ko se bo ministroma za sklad Ferrariju Aggradiju in za finance Pretiju pridružil 3e minister za proračun in načrtovanje Giolitti, ki je trenutno odsoten iz Rima.
Po danainjem sestanku je minister
žaive. Valdes je tudi napovedal, da bo gospodarski mdnisitar Kolumbije obiskal Evropo, da bodo ti stiki dobili uradni značaj, ker so se de sedaj vršali na diplomatski ravni.
BEOGRAD, 19. — V jugoslovanski prestolnici in v Vatikanu so istočasno objavili uradno vest,_ da bo na vabilo jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca prispel 24. avgusta
za finance Preti dejal novinarjem, da so govorili o ukrepih za pospeievanje proizvodnje in da bodo o istih vpraianjih govorili tudi jutri zjutraj.
Minister za zaklad Ferrari Ag-gradi pa je dejal, da prizadevno delajo pri sestavljanju gospodarskih ukrepov, ki jih je napovedal predsednik vlade. Gre za zapleteno in kompleksno stvar, ki jo je treba zastaviti z nacionalnimi in modernimi načeli, da se zagotovi ravnotežje sistema in da se obnovi nagel razvoj dežele.
Minister je nato nadaljeval, da so v zadnjih dneh listi poročali samo o davkih in da stvari niso takšne. Predvideni ukrepi, katere sedaj preučujemo, vsebujejo kompleksen manever, ki naj zagotovi obnovitev proizvodnje in napredek zaposlenosti. V tej zvezi je navedel nekaj primerov iz pristojnosti njegovega ministrstva: osrednji kratkoročni kredit — povečali bodo fond in dali nove prispevke za kritje obresti: zakon 623 o mali in srednji industriji — zagotovili bodo nova sredstva, da se bo zakon lahko izvajal; aritigian cassa — povečali bodo razpoložljive fonde, kredit za zadružništvo — uvedli bodo nove olajšave. Poleg tega — je nadaljeval minister — bodo uvedli vrsto ukrepov, ki naj pospešijo povečanje proizvodnje, razvoj investicij in
DANES SE PRIČNE V MOSKVI
Sestanek «na vrhu» držav članic varšavskega pakta
Na sestanku so prisotni tajniki partij, predsedniki vlad in zunanji ministri - Obravnavajo predvsem odnose z Z. Nemčijo
MOSKVA, 19- - Jutri se bodo predstavniki držav članic varšavskega pakta sestali v Moskvi na »vrhu* in bodo obravnavali predvsem vprašanja, ki izhajajo n podpisa sovjetsko-nemške pogodbe.
Vest o sestanku na vrhu tajnikov komunističnih partij, predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav članic varšavskega pakta je krožila že dalj časa med dobro obveščenimi moskovskimi krogi, danes pa jo je uradno objavila a-gencija TASS, ki navaja imena tajnikov partij, predsednikov vlad in zunanjih ministrov Madžarske, Za-padne Nemčije, Poljske, češkoslovaške, Romunije in Bolgarije, ki so včeraj prispeli v Moskvo. A-gencija tudi javlja, da jih je na letališču pozdravil generalni tajnik sovjetske partije Brežnjev in dru gi funkcionarji.
Po vesteh iz dobro obveščenih virov, bo sestanek »na vrhu* trajal samo en dan In bo posvečen izključno vprašanjem, ki izhajajo iz podpisa sovjetsko-nemške pogod be Zadnja podobna konferenca je bila decembra lanskega leta in so takrat pozvali vse evropske države, da se udeleže evropske konference o varnosti, pri čemer je bil govor tudi o odnosih z Zapadno Nem-
čijo, ki predstavljajo pri pripravah za sklicanje take konference bistveno vprašanje.
Sedaj pa gre za nekatera tudi zelo konkretna vprašanja, saj so se z ureditvijo odnosov med SZ In Zvezno republiko Nemčijo odprle možnosti za ureditev odnosov z vsemi državami varšavskega pakta, za vsestransko gospodarsko sodelovanje, za možnost tehničnega in znanstvenega sodelovanja in podobno. Gre tudi za ureditev diplomatskih odnosov, saj ima Bonn redne diplomatske stike s SZ in z Romunijo, nima pa jih z ostalimi državami članicami varšavskega pakta.
Fanfani v Moskvi
MOSKVA, 19. - Predsednik senata Fanfani se je danes udeležil kosila, ki mu ga je priredil pred sednik ljudske skupščine Mihail Si-tikov in na katerem je bil prisoten tudi tajnik vrhovnega sovjeta Mihail Georgaze, razni Slani vrhovnega sovjeta in med njimi tudd Jurij Zuklov, ki je član sovjetske delega cije v medparlamentarni zvezi.
Dopoldne je Fanfani obiskal metropolita ruske pravoslavne cerkve Piemena, ki vodi cerkev po smrti
patriarha Alekseja. Novega patriarha bodo imenovali na koncilu ruske cerkve, kii bo 1971. leta. Plemen je Fanfaniju podaril zlato ikono okrašeno z biseri.
ZRN in vojaške sile ZDA v Evropi
NEW YORK, 19. — Zahodnonem-ški rrrnistrski podtajnik Bahr, je bal te dni v Washingtonu, kjer je obrazložil vladi ZDA vsebino in smotre pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Poleg tega je Brandtov odposlanec razpravljal tudi o splošni evropski poi>tiki ter o kanclerjevem predlogu glede sklicanja konference na vrhu med Bonnom In ostalimi zahodnimi velesilami.
Bahr je med svojimi razgovori načel tudi vpraša nje ameriških čet v Evropi, zlasti pa v Nemčiji. K°t poročajo newyorški politični opazovalci, je Bahr izrazil željo, da bi ZDA ohranile v Evropi svoje sedanje oborožene sile. V VVšshingto-nu pa so Bahru izjavit', da so člani NATO z zadovoljstvom sprejeli zahodnonemško sovjetsko pogodbo o neuporabi sile in o spoštovanju sedanjih meja v Evropi.
obrambo ter okrepitev zaposlenosti. Minister je zaključil ta del svojih izvajanj, da bodo uvedli resnično modeme in učinkovite ukrepe, ki naj rešijo vprašanje konjunkture in razvoja.
Ferrari Aggradi je nato dejal, da se je v teh dneh v tisku tudi pisalo mnogo netočnega in to o stvareh, o katerih se nikoli ni govorilo ter še zlasti glede njegovega sektorja. Vendar v tej zvezi minister ni hotel povedati nič podrobnejšega in se je omejil na generično opravičilo, da je povsem razumljivo, da ne more govoriti o konkretnih ukrepih. Prosil je novinarje, da naj jih puste delati v miru in da naj se izognejo napovedovanjem, ki lahko privedejo samo do zmede ter zagotovil, da bodo ob pravem času obvestili tisk.
Novinarji so nato vprašali ministra Ferrarija Aggradija, če je točno, da se je govorilo, da je treba najti 250 - 300 milijard lir in če je ta številka točna.
Minister je odgovoril: »Sedaj raz pravljamo. Na vsak nočin pa upoštevajte, da nočemo prizadeti proizvodnje in potrošnje.*
Minister je končno še povedal, da se bo jutri minister Giolitti vrnil v Rim in da so bili med tem časom stalno z njim v zvezi, kot so bili tudi v zvezi funkcionarji njegovega ministrstva.
Predsednik vlade Colombo se je danes poleg tega sestal tudi s tajnikom KD Forjani jem, s katerim sta preučila vprašanja, ki se nanašajo na dejavnosti vlade kot tudi vprašanja splošnega političnega položaja. Colombo je v palači Chigi sprejel predsednika IRI prof. Pe-triUija in generalnega ravnatelja dr. Medugna.
Dopoldne je predsednik vlade sprejel veleposlanika Zvezne republike Nemčije Lahra, ki mu je prinesel poslanico predsednika vlade Brandta o sovjetsko - nemški pogodbi o prepovedi uporabe sile. Na tak način je nemška vlada sporočila italijanski svojo oceno te pogodbe, kot je to napravila pred dnevi že v odnosu do vlad ZDA, Francije in Velike Britanije. Razne tehnične podrobnosti o pogodbi in o razgovorih pa je veleposlaništvo sporočilo zunanjemu ministrstvu.
Vsedržavni svet KD se bo sestal takoj po 20. septembru, ko se bodo vrnili v Rim parlamentarci, ki se bodo 20. septembra sestali na skupni seji v Montecitoriju in bodo ob prisotnosti predsednika republike proslavili stoto obletnico proglasitve Rima za glavno mesto Italije. Zasedanje vsedržavnega sveta je obvezno po statutu stranke v zvezi z vsako vladno krizo odnosno njeno rešitvijo, ko svet odobri delovanje strankinega ožjega vodstva pri sestavi vlade.
Sestanek OUA o rasizmu in kolonializmu
ADDIS ABEBA, 18. — Danes je pričel s pripravljakum zasedanjem k<xxndimioijskii odbor za osvoboditev APnilke pred sestankom načelnikov afriških držav, ki bo prihod-
nji teden v okviru organizacije afriške enotnosti — OUA. V odboru so ostro kriitdziraiLi rasizem in kolonializem ter pomoč, ki jo nudijo Jum Afriki zahodne držarve ter zfasti Francija, Zahodna Nemčija in Veidlka Britanija.
Generalni tajnik OUA DkaiHo Telli je ugotovil, da postaja osvobodilni boj v Afriki vedno bolj zapleten in da se kodoniaMsti vojaško krepe s pomočjo zahodnih držav in ob sodelovanju NATO. Odbor bo predlagali načelnikom afriških držav, da sprejmejo skupni načrt ukrepov proti vladam in zasebnim tujim monopolom,
Ceng Tao (v sredini), novi kitajski veleposlanik v Jugoslaviji ob prihodu na beograjsko letališče
Velika udeležba na konferenci neuvrščenih v Lusaki
LUSAKA, 19. - Udeležbo na III. konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav, ki se bo pričela 8. septembra v Lusaki, je doslej potrdilo 46 držav. Med pri-javljeriimi voditelji delegacij so med drugimi tud' jugoslovanski predsednik Tito. indijski premier Indira Gandi, predsednik Cipra škof Macarios, predsednik ZAR Naser, premer Ceylona Cirimavo Bandanaraike, indonezijski predsednik Suharto, etiopski cesar Hai-le Selasie, nepalski kralj Mahendra, predsednik Sudana Elmi meri in predsedn!k Tanzanije Giulius Nje-rere.
—”7“
Proti mučenju političnih jetnikov v Braziliji
SANTIAGO DE CHILE, 19. — Čilski odbor solidarnosti z brazilskim ljudstvom je poslal generalnemu tajnuku OZN U Tantu odprto pismo, ki ga jč podpisalo 116 osebnosti in v katerem se zahteva intervencija komisije za človečanske pravice, da se preneha z mučenjem političnih jetnikov v Braziliji. Med podpisniki je tudi pesnik Pablo Neruda, rektorji univerz, številni poslanci in predsednik sindikalne organizacije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiminiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtMiiHiiiHiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiimiiiimitiiiiiiiiMiiHiiiKHMiiniiiiiiMi
RIBIČIČEV OBISK V SKANDINAVSKIH DRŽAVAH
■ -	M	,	.... ...	■	dl .1 —	■!	........—
Soglasnost o evropski varnosti
Colombova brzojavka Ribičiču • Prekinitev proizvodnje v rudnikih Kreka - Banoviči
Južnoameriške države in E6S
SANTIAGO DEL ČILE, 19. — Zunanji minister Čiia Valdes je včeraj izjavil, da	je	pet	držav,	ki
meje na Ande (Bolivija, Kolumbija, čile, Peru in Ekvador) stopilo v neposredne odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Teh pet držav želi usbvariti boljše kreditne pogoje, cenejše tehnološko sodelovanje in	okrepitev	trgovinske izmenjave.	Po
najboljši klient	za
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič se je vrnil nocoj s soprogo z desetdnevnega neuradnega obiska na Danskem, Norveškem in Švedskem. V razgovoru s časnikarji na zagrebškem letališču je Ribičič izrazil iskreno zadovoljstvo zaradi prisrčnega sprejema, ki ga .je bil povsod deležen in z razgovori s predsedniki vlad držav, ki jih je obiskal. Ribičič je poudaril, da, je bilo v vseh razgovorih ugotovljeno, da so še široke možnosti za povečanje dvostranskega sodelovanja, posebno na področju industrijske kooperacije- Po besedah Ribičiča, so njegovi gostitelji pokazali veliko zanimanje za vpraš.anje evropske varnosti. Soglašajo s pogledi Jugoslavije, da sta varnost na Balkanu in jugovzhodnem delu Evrope prav tako pomembna, kot so pomembna pozitivna gibanja v srednji in severni Evropi. Ribičič je na koncu dejal, da so predsedniki skandinavskih držav pozitivno ocenili napore neuvrščenih držav za krepitev miru in izrazili pripravljenost, da podprejo vse dokumente bodoče konference na vrhu v Lusaki, ki bodo v interesu miru, varnosti in mirnega reševanja perečih mednarodnih vprašan.!.
Predsednik italijanske vlade E-milio Colombo se .je brzojavno zahvalil predsedniku zveznega izvršnega sveta Mitju Ribičiču za čestitke ob njegovem imenovanju za predsednika vlade Italije. V svoji
ljujejo in vedno bolj razvijalo že I obstoječi odlični odnosi med obe- j ma državama.
Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko je zaradi pojava kolere v nekaterih vzhodnih državah sklenil, da morajo vsn jugoslovanski državljani, ki potujejo v Irak, Iran, Izrael, Jordanijo, Kuvait, Libanon, ZAR in Sirijo in vsi potniki, ki prihajajo iz omenjenih držav, imeti mednarodno potrdilo o cepljenju proti koleri.
Prekinitev proizvodnje v premogovniku Kreka - Banoviči. do katere je prišlo zaradi neredne dobave rudn’ku vagonov za prevoz premoga, bo imela, če se vprašanje dobave vagonov v nekaj dneh ne reši, težke gospodarske posledice. Uprava rudnika je tekom današnjega dne prejela od številnih tovarn brzojavne in teleprintrske zahteve, naj čimprej pošljejo premog. Mnoge tovarne, ki jih rudnik oskrbuje s premogom, bodo morale prenehati z delom, če ne bo vprašanje dobave premoga v prihoda j'h dneh ugodno rešeno. Uprava rudnika je sklenila, da nadaljuje s proizvodnjo samo, če se železnica obveže, da bo dnevno dobavljala in zagotovila odpremo 900 vagonov premoga.
Vsi rudarji, kakor tudi družbeno politične organizacije in gospodarske ustanove tega področja so solidarni z delavci rudnika Kreka - Banoviči,. Rudarji zahtevajo, da se pereče vprašanje reši, da se pokličejo na odgovornost krivd za
ZDA je EGS 1 brzojavki se Colombo pridružuje že- sedanje stanje in se čudijo, kako omenjene dr-1 lji Ribičiča, da se z uspehom nada-1 to, da se doslej za njihov položaj
ni zanimal noben član zvezne vlade.
O pomanjkanju vagonov in položaju na železnicah so razpravljali danes ravnatelji vseh železniških direkdj na sestanku v Beogradu. V poročilu o sestanku se med drugim ugotavlja, da železnice zakadi povečanja tako domačega kot mednarodnega prometa in nezadostnega števila vagonov le s težavo opravljajo blagovni promet. Saj jim včasih dnevno primanjkuje tudi do 1.700 vagonov. Zastopniki železne izjavljajo, da se jugoslovanske železnice trudijo, da se vprašanje nabave transportnih sredstev, predvsem vagonov, reši na zadovoljiv način in da delovni kolektivi, n« glede na težak gospodarski položaj in izredno težke pogoje dela, bolj ali manj uspešno izpolnjujejo naloge železniških prevozov. V sporočilu ni omenjeno kakšni ukrepi bodo sprejeti, da se bosanskim premogovnikom zagotovijo vagoni za prevoz premoga.
B B.
MOSKVA, 19. — Popoldne je prispela v Moskvo na uradni obisk francoska vojaška delegacija, ki jo vodi načelnik generalnega štaba oboroženih sil general Michel Founjueti Agencija TASS poroča, da so delegacijo na letališču Seremetjevo pozdravili načelnik generalnega štaba sovjetsskih oboroženir sil general Zaharov, poveljnik pomorskih sil SZ admiral Sergej Gorškov in generalni polkovnik aviadje Sergej Ušakov. V poročilu ni rečeno, o čem se bodo razgovarjali sovjetski in francoski vojaški poveljniki.
Ši NAPREJ BMP SAMO «NOSILCI POSEBNIH INTERESOV» IN NE SLOVENCI
Vlada zavrnila deželni zakonski osnutek dr. Štoke v korist Slove ncem
V svoji brzojavki se ministrsko predsedstvo sklicuje na izključno pristojnost rimske vlado bi parlamenta plode sprejemanja zaščitnih norm za jezikovne m narodne skupine tor na razsodbo ustavnega sodišča - Izredna seja izvršnega sveta Slov. skupnosti - Izjava SK6I
Sele včeraj ae .je zvedelo, da je rimka vlada v predpisanem roku zavrnila deželni zakonski osnutek Or. Draga Stoka, katerega je deželni svet sprejel na svoji seji 9. julija letos z glasovi vseh svetovalcev razen fašistov in liberalcev, in ki je delno spremenil že obstojata deželna zakona o deželnem načrtovanju ln kulturni dejavnosti v členih, kjer se določa sestava posebnih komisij. V bistvu je sprejeli Stokov zakonski osnutek uvedel v deželno zakonodajo za slovenske predstavnike v teh komisijah naziv avniki slovenske narodne e* namesto dotedanjega ža-naziva »nosilci posebnih in-Tako je bil s sprejemom Makovega zakonskega osnutka po dolgih letih čakanja in formalističnega izmikan ja dosežen prvi korak Z* poznanje Slovencev z njihovim pravim Imenom v deželni zakonodaji. Toda že takoj ob izglasovanju zakonskega osnutka je glede na vlo dotedanjo prakso in izkušnje bUo pričakovati, da ga osrednja vlada v Rimu ne bo sprejela, česar ata se očitno zavedala tudi deželni ivet in deželni odbor, saj so le dan po izglasovanju Štokovega zakonskega osnutka pri glasovanju d novem zakonu o deželnem načrtovanju iznašli kompromisno formu lo, ki naj bi z izpustitvijo obeh prej imenovanih nazivov glede prisotnosti slovenskih predstavnikov v nekaterih dritekuh komisi jah na neki način omogočila, da bd Štokov zakonski cznutek ostal^ v veliavi tudi v novem zakonu, če seveda rimska vlada Štokovega zakonskega o-snutka ne M zavrnila.
Toda vso pokazano dobro voljo ogromne večine v deželnem svetu za končno formalno priznanje prisotnosti Slovencev V deželnih komisijah je rimska vlada v skladu s prakso vseh prejšnjih vlad onemogočila z zavrnitvijo Štokovega zakonskega osnutka, kar je sp<ročite z brzojavko predsedstvu deželnega sveta in deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine.
Isvršrv odbor Slovenske skupnosti, M je včeraj na svoji izredni seji razpravljal o vsebini te brzojavke, je izdal sporočilo, v katerem .je rečeno!
»Vladna brzojavka sporoča, da osrednja vlada zavrača zakonski predlog deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoke, ki ga je deželni svet odobril tik prod zaključkom svojega spomladanskega zasedanja. Ministrsko predsedstvo utemeljuje svoje ravnanje, češ da
norme za jezikovne in narodnostne skupine, kar pa da je v izkl jučni pristojnosti rimske vlade in parlamenta, ne pa deželnih svetov. V tej zvezi se tuck sklicuje na raz sodbo ustavnega soffišča štev. 11 iz 1. 1965.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ugotavlja, da predstavljajo centralistične težnje osrednje rimske vlade veliko oviro na poti reševanja odprtih slovenskih problemov, ki bi jih dežela Furlanija - Julijska krajina mogla vsaj delno reševati na osnovi člena 3 svojega oo-sebnega statuta. Slovenska skup nost izraža svo.je globoko nezadovoljstvo zaradi ozkosti, ki jo izkazuje rimska vlada, sal se ta celo upira, da bi bila slovenska narodnostna skupnost imenovana v deželni zakonodaji s svojim polnim imenom, kar je cilj zakonskega predloga Slovenske skupnosti in do česar ima slovenska manjšina polno pravico.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti jemlje ponovno na znanje zavzetost deželnega odbora in deželnega sveta pri glasovanju omenjenega zakonskega osnutka, hkrati pa apelira, da podpre ta zakonski osnutek, ko bo ta prišel ponovno V razpravo deželnega sveta.
Slovenska skupnost izraža tudi svoje veliko začudenje nad ravnanjem rimske vlade, ki gre mimo priporočil, zahtev in programov krajevnih pokrajinskih tajništev strank leve sredine, ki so se več* krat izjavile za reševanje slovenskih problemov. Slovenska skupnost končno poziva rimske oblaati, naj prenehajo z zavlačevanjem reševanja problemov slovensko manjšine in naj stopijo na pot konkretnega in globalnega reševanja vseh vprašanj, ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji že leta in leta postavlja v ospredje svojega narodnostnega boja.*
Brž ko je zvedela, da je rim ska vlada zavrnila Štokov zakon ski osnutek, je tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza izrazila svoje ogorčenje nad takim oviranjem učinkovitega delovanja deželnih organov pri reševanju problemov slovenskega življa v skladu s čl. 3 posebnega deželnega statuta, v naslednjem sporočilu:
»Slovenska kulturno - gospodarska zveza z ogorčenjem sprejema na znanje to vest, ki ponovno dokazuje, kako se odločujoča oblast skuša skrivati za pravna določila in z njimi prikrivati svo.je nasprotovanje urejevanju naših vprašanj, ker za to ne kaže politične volje.
Vse to se dogaja v času, ko odgovorni dejavniki naše dežele priznavajo obstoj naše narodne skupnosti ter z njo tudi potrebo, da si Slovencr' kot skupnost bolje uredimo svoje življenje.
Ob odklonilnem stališču osrednje oblasti do predloga deželnega sveta, ki je objektivno odražal hotenje celotne naše narodne skupnosti in demokratičnih strank, je Slovenska kulturno - gospodarska zveza mnenja, da moramo ob takš-
nem dokazu nerazumevanja našega položaja še bolj strniti napo re znotraj naše skupnost1 in doseči od oblasti, da se pričnejo zanimati za nas ter odstranjevati težave, ki jih srečujemo v našem življenju.
Vrhu tega pa je potrebno nadaljevati s prizadevanji vseh slovenskih in demokratičnih dejavnikov.
DEVINSKO SREČANJE ZA RAZOROŽITEV
Zanimivo predavanje o velikem znanstvenem razvoja Kitajske
Američan Tsipis o sistemu strateške obrambe v ZDA - Sovjetski akademik Reutov o kemičnem in bakteriološkem orožju
TtitrnO- uUdtdiim
Strateško obrambno orožje, kitajski tehnološki napredek in nujnost, da se kontrolira kemično in bakteriološko orožje, so bile teme drugega dne mednarodnega srečanja o znanstvenih vprašanjih razorožitve in nadzorovanja orožja, ki ga je organiziral italijanski odsek «Pugwsh» v Devinu.
Prof. Tsipis, ki poučuje na Mas-sachussets Institute of Tehnology, je zjutraj nadaljeval predavanje o temi »Sistem strateške oborožitve v ZDA», ki ga je bil začel že v torek. Predvčerajšnjim je govoril o
Novo pokrajinsko upravo čakajo številne naloge
Poleg dolžnostni so predvideni številni posegi promocionalne. ga značaja • Sodelovanje z deželno in občinskimi upravami
vsebuje zakonski predlog zaščitne
r.....................n........................................
Z VČERAJŠNJEGA PREDAVANJA NA TRŽAŠKI UNIVERZI
S plinsko turbino bo železnica kmalu prehitela avto in letalo
Mrmii« predstavnika SNCF - Dana« nastopi francoski strokovnjak Block s predavanjem o letališčih
z vsemi najsodobnejšimi sistemi, ki gredo od sistema »zrak - zrak* in protibalistdčnega orožja do bombnih satelitov.
Za njim je predaval svetovalec francoskega poslaništva prof. Richard, ki je preživel tri leta v Ljudski republiki Kitajski, prav zaradi tega je govoril o temi «Kita,jska tehnologija*. To je bilo izredno zanimivo predavanje, ker so vesti iz «rdeče» Kitajske zelo redke, posebno še na znanstveni ravni in po kulturni revoluciji. Prav pri tej
, ,	-j ..._______, „„ notranji revoluciji so bili odposlani
—	—----------- -----	napadalnem orožju, vče j p	domov še zadnji sovjetski znan-
da postane deželna akcija učinko-1 danjem obrambnem sistemu Zdru- stveniki jn tehnjfci Kljuh temu pa vita, kadar podpira zahteve naše zenih držav. To je predvsem proti- L Kitajska izredno n,apredovala v skupnosti pri osrednjih oblasteh.* 1 letalska in protiraketna obramba, 7adniih ]etlhi tako da jma sedaj
......................................................................................1..1....11........a nad 400.000 oseb, ki SO povezane Z
znanstvenim raziskovanjem. Od ten
IZ PROGRAMSKE IZJAVE PREDSEDNIKA ZANETTIJA	| jih je približno tisoč študiralo v
zapadnih državah, «oče* prvega kitajskega satelita pa celo v samih ZDA. Poleg tega so tudi Kitajci neverjetno dobro poučeni o vseh znanstvenih odkritjih po svetu, točno obratno od tega kar se dogaja v nasprotni smeri, kjer vlada popolno neznanje o tem, kar se dogaja na Kitajskem. Znanstvenike in politike pa Kitajski razvoj precej zaskrblja, saj je ta ogromna država v nekaj desetletjih postala iz «bambusne* sile prava atomska sila z medcelinskimi raketami.
Zadnji je govoril sovjetski aka-I demski znanstvenik prof. Reutov, ki je že včeraj govoril o tem, kakšne so lahko posledice uporabe kemičnega in bakteriološkega orožja. Danes pa je v svojem predavanju «Nujnost - preprečitve razvoja, izdelovanja in vskladiščevanja kemičnega in bateriološkega orožja* ori sal težave, ki nasprotujejo razorožitvi na tem nivoju. Kljub temu,
I da obstaja ženevski sporazum iz leta j 1925, ki prepoveduje rabo te vrste orožja, ter mnogih pozivov OZN, je tega orožja vedno več. Prof. Reutov je posobno poudaril nevarnost, ki jo predstavljajo v tem smislu I države »tretjega sveta*, zaradi relativno nizke cene in lahkega izde-| lovanja tega orožja. Seveda pa je to orožje nevarno tudi v rokah «na-I prednih držav* ... Prav zaradi tega je prof. Reutov zaključil, da je neobhodno potrebno za sam obstoj | človeštva, da se preneha z izdelovanjem te vrste orožja in da se [ uničijo obstoječe zaloge.
Srečanje se bo nadaljevalo do 31.
| avgusta sledilo pa bo krajše sreča-
___r__,________ _	. j nje o možnih rešitvah za med-
šanja' urad za tisk in' dokumenta- j narodno nadzorovano razorožitev, cijo ter urad za stike z občinstvom
Vpisovanje v osnovne Sole
aarSSfnfiTt SS: H .i 40 15. septembra
bela za boljšo gospodarnost pošlo- Sol,kl lkrbnllt sporo{a da b0 vpl. vaflja s tem, da si bo začrtala pet- sovanje otrok v osnovne šole za šol-letni razvojni načrt ter primerno u- sko leto 1970/71 na vseh didaktičnih krepak glede dohodkov in izdat- ravnateljstvih, od t. do 15. septem-kov. Na področju zdravstva name | bra, ravajo krepko preuredite zlasti po-
ti pravilni rabi krajevnih imen
Spoštovano uredništvo!
Velikokrat beremo o pravilni rabi krajevnih imen v Beneški Sloveniji, vse premalo pa pazimo na to, da imamo tudi na Tržaškem krajevna imena, no katera je treba paziti, da se ne izgubijo ali pokvarijo.
Povod za to pismo mi je dal oglas KASTE, ki prireja tpedoča-do» v Canoveli de Zoppoli. Ali bomo res pozabili, da ni Zoppolo nič drugega kot naša stara slovenska Čupa in da se portiču pri Nabrežini pravi *Pri čupah». Ne bi hotela kogarkoli napadati, vendar pa hočem opozoriti na take površnosti, ki naši zemlji vendarle počasi menjujejo Ilce. Na ta način je nekdanja *Dolga vas» postala Lonjer, Ko-rošči pa so pravtako mani le pod imenom Sveta Barbara. Tako se izgubljajo tudi imena manjših vasi, njihovih delov in predvsem ledinska imena. Posebno pa se izgubljajo naša imena ob morju, kot bi hoteli s tem pokazati, da smo se mu nekako odpovedali in da se u-mikamo samo na kraško planoto. Pravtako je Brojnica postala s-Eil-trt*, kriški portič pa «Tenda rossat, da omenim samo najbolj znane primere. Veliko imen pa se je verjetno že izgubilo, tako da mi mlajši sploh ne vemo zanje, ampak se jih spominja le ta ali oni starejši človek. Če bi bilo nesmiselno ali vsaj nepraktično ta imena obnavljati, bi pa hkrati bilo tudi narobe, če bi mi sami naša imena spreminjali in jim dajali italijanske oblike. V takem primeru bi tudi bilo zaman vsako kričanje in zahteva, naj Italijani spoštujejo naša krajevna i-mena.
S spoštovanjem
Živa Gruden
Člani novega pokrajinskega odbora. Prvi od leve dr. Drago I^giša, četrti od leve Lucijan Volk
ravajo odpreti urad za splošna vpra
y včerajšnji kroniki o poteku prve seje novoizvoljenega pokrajinskega svete smo kratko povzeli iz govorov posameznih svetovalcev in predsednika 'pokrajinskega odbora dr. Zanettija glavne točke, ki se nanašajo na politično, socialno in gospodarsko življenje slovenske manj-
Služateljem XI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržašld univerzi je včeraj predaval francoski izvedenec Bernard H. de Fontgaliand, predsednik Commission dag Rčcherche de la Societč Natio nale des Chemine de Fer v Parizu, in sicer o uvajanju velikih hitrosti v železniškem prometu in o nje govih gospodarskih posledicah.
Francoski izvedenec je Uvodoma prikazal, kakšen je današnji položaj železnice v konkurenci z drugimi prevoznimi sredstvi, predvsem seveda v konkurenci z av tomobilom in letalom. Priznal je, da je železnica v zadnjih 10 letih zgubila nekaj prometa, medtem ko ate cestni in letalski promet napredovala, toda po njegovem mnenju ima železrica spričo možnosti koristne uporabe novih tehničnih prijemov kljub trenutni neugodni konjunkturi še svetlo bodočnost. Prevoz potnikov in blaga na dolge relacije je namreč še vedno naj cenejši po železmo*. ni na seveda tako hiter kakor na primer z letalom. Med tema dvema prevoznima sredstvoma je glede hitrosti velika razlika, z uvajanjem turbinskega pogonskega stroja na plin pa bo železnica lahko dosegla brez težav hitrost 250 km/h, po odpravi nekaterih manjših težav tehnične narave pa celo 300 km/h. Hkrati s tem ae bodo tudi stroski za gradnjo novih prog zmanjšali, ker bodo sodobni hitri vlaki lahko premagovali tudi večje strmine in ker bodo tako odpadla marsikatera dela pri apeljavi novih prog po neravnem svetu. Na te dejstva se bo opiral konkurenčni boi železnice nrot.i avtomobilu in letalu v prihodnjih letih.	,	.
Govornik se je nato lotil podrobnejše proučitve stroškov, gibanja povpraševanja in ponudbe železniških storitev doma (v Franciji) m po svetu ter na osnovi statistične dokumentacije prikazal, da bo v razmeroma kratkem razdobju postala najbolj cenena vožnja na želez n‘ci s plinsko vleko pri 180 km/h. Pri kalkulaci.il optimalne vožnje so strokovnjaki upoštevali ne le delo in stroške za uporabljena vozila (lokomotive in vozove), ampak tu* psihično - gospodarski moment, Id bo po vsej verjetnosti vodi ro prečnega uporabnika železniških ar konkurečnih storitev v prometu pri izbiri tega ali onega sredstva. Tako na primer je znano, da se pot-
niki včasih odločijo za letelo. «•, *
se podajo na poslovno potovanje, ko« »kon Merita. Porotno sodišče drugič pa na isti relaciji za ladjo, bo imelo tudi nekaj dete, saj bo
® ..	i~ »n I mevnaJlA mori /%T*7«r1m GhfflJVTIflVfltii
če se jim ne mudi. Včasih se zo pet odločijo za vlak. čeprav je letelo mnogo hitrejše sredstvo, vendar pa se ta prednost neha na letališču, od koder je včasih zamudna vožnja z avtobusom do sre cUšča namembnega mesta.
Na osnovi tehnično - gospodarske ankete, ki jo je Societč nale des Chemins de F er pred kratkim opravTa na prometni osi Par.lz Jugovzhod, je predavatelj zaključil svoja izvajanja * ugotovitvijo, da bo železnica v prihodnje ponOV_ no doživete svoje prvenstvo mm prevoznimi sredstvi, zlasti na tistili izrazito obljudenih področjih, kjer bo kmalu postala najcenejše. najhi-trejše in hkrati tudi naibolj komfortno sredstvo za premik velikega števila potnikov, že danes pa predstavlja železnica na takšnih področjih s socialnega in gospodarskega vidka najbolj ceneno rešitev prometne problematike.	„
Včeraj popoldne so se slušatelji tečaja udeležili skupnega turističnega ogleda mesta: danes pa je n« sporedu v avli »Venezian* predavanje o tehničnih, gospodarskih ln zemljepisnih problemih v zvezi z gradnjo letališč. Govoril bo ravnatelj urada za študijska proučevanja in načrtovanje pri pariškem letališču Jacgues Block.
V PRETEKLEM MESECU
Policija prijavila sodišču 136 oseb
Juh jo meseca Je kvestura prijavila soctaim oblastem 136 oseb. Od teh Jih bo 113 čakalo na proces na začasna svobodi, 20 jdh Je v priporu, tri osebe pa niso še mo# izsledita. Največ prijav 48, Je bilo zarodi telesnih poškodb kot posledica prometnih nesreč, zaradi katerih so eno osebo prijavild tudi pod obtožbo nenamernega umora Tudi zaradi tatvin z obbežltaknd o-koliščinami bo precej ljudi končalo pred sodnike: 11 je na začasni svobodi, 12 pa te za rešetkami. Rop je bil samo 1, zato pa so bito 3 po-skusa izsiljevanja.
Tokrat so 1 osebo prijavili sodi-Sču pod obtožbo poneverbe zaščit-amkov Industrijskih protovo-
maralo med drugim obravnavati tudi primer poskusnega umora.
Čeprav Je seznam prekrškov še kar dolg, je število kršiteljev razmeroma ndsflto. V glavnem se lahko reče, da na našem področju ni bilo hujših kršitev zakona.
Nšj ie dodamo, da so polioijsM ofgani V juliju aretira® na podlagi zapornega naloga sodnih organov 1 osebo, kaznovali z denarno kaznijo za roums kršitve 30 ljudi, globo za kršitev cestnoprometnih predpisov pa je plačalo 1588 oseb. Poleg tega se je polletji posrečilo najti ukradeno blago v vrednosti 23.000.000 lir.
šine. Pomanjkanje prostora in pozna ura sta nam preprečili, da bi podrobneje opisali program, 9 katerim se nova uprava tržaške pokrajine predstavlja tukajšnjemu prebivalstvu. Zato naj danes objavimo skrčen prikaz tega programa.
Daljšo izjavo o programu, ki je bil sestavljen sporazumno med pred stevmiki petih strank leve sredine (KD, PSI, PSU, PRI in SS), je prebral na ktmeu seje novoizvoljeni predsednik pokrajinskega odbora dr. Zanetti. Govornik je razčlenil naloge, ki si jih je postavila pokrajinska uprava, v dve skupini: v prvo je spravil naloge, ki jih mora reševati pokrajinska uprava dolžnostno, v drugo pa naloge promocionalne narave. Pri reševanju obojih se bo nova pokrajinska u-prava oslanjala na občine, sindikate in stanovske organizacije. Pokrajina bo tudi vzpostavila nove in razširite obstoječe oblike sodelovanja s sosednimi področji tostran in onstran meje, v nizu obstoječih krajevnih uprav pa bo okrepite svojo posredniško, povezovalno in koordinacijsko vlogo med deželo in domačimi občinami.
Kar zadeva naloge, ki jih mora pokrajina reševati poklicno, je dr. Zanetti v svoji programski izjavi navedel naslednje točke: pokrajinska uprava bo poskrbela za redho poslovanje pokr. svete s tem, da bo sestavila ustrezen pravilnik in ustanovila vrsto stalnih posvetovalnih odborov. Celotno upravno poslovanje nameravajo preurediti tako. da bo bolje ustrezalo dejanskim potrebam institucije, kot no va središča za storitve pa name-
IIIIIIIIIIIttlklllllllflllllllMIIIIIIIIIMIIfllllllllllHtHIlIHlIftlllllflfflltlllttflllllllflltltllllllllllllllflllHtlltlKlllllll
V NEDELJO ZVEČER NA VALOBRANU
ZADNJA PRIREDITEV Z UMETNIMI OGNJI
Naetopilo bo pirotehnično podjetje iz Franca* villa al Mare pri Chietiju - Začetek ob 21. uri
Kakih sto tisoč oseb. Tržačanov in turistov je preteklo nedeljo prisostvovalo prvi predstavi umetnih ognjev, ki jih ie osmo leto v okviru tržaških poletnih prireditev prireja Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova. Ugodno vreme je Se bolj pripomoglo k temu, da so se ljudje v nedeljo zvečer zvrstili domala pa vsem nabrežju ter zlasti na ariču Sv. Justa in občudovali pirotehnične stvaritve podjetja sMastrodonato* iz Bologne, ki je izstreljevalo svoje livopisane ognje z zunanjega valobrana naše ga taliva.
Prihodnjo nedeljo pa se bodo n a istem mestu zvrstili mojstri podjetja tCasa pirotecnica del cavaliere ufficiale del lavoro Giuseppe Garibaldi Basilico* iz kraja Francavilla al Mare. pri Chietiju. Gre za pirotehnično podjetje s stoletno tradicijo. saj je njen ustanovitelj, zdaj že nad osemdeset let stari Giuseppe Garibaldi Basilico. posvetil vse svoje življenje uspehu
Pred 26 leti je padel za svobodo
slovanje in strukturo pokrajinske bolnišnice za umsko prizadeta, in to na osnovi določb po zakonu štev. 431 iz leta TJ68. V ta okvir spada tudi boj proti prestopnikom prehrambeni industri ji in pro-1 ti zastrupljevalcem v/de in zraka.
Pokrajina bo nadalje izboljšala u-stroj socialnega skrbstva, zlasti kar I zadeva podeljevanje raznih pomoči nedoraslim otrokom in starim lju-1 dem. Številni posegi so nadalje predvideni na področju šolstva, tako med drugim dograditev poslopja za »Galilei*, zgraditev novega šolskega I poslopja za »Da Vinci*, in podob-1 no. Končno bo pokrajinska uprava povečala svojo skrb kar zadeva cestno omrežje ki spada v njeno pristojnost, v ta okvir pa spada tudi napovedana postavitev - kažipotov v italijanščini in slovenščini.
V nizu pobud, ki jih pokrajinska uprava namerava sprejeti izven svojega poklicnega torišče kot promocionalni dejavnik, pa je predsednik Zanetti navedel, da nameravajo V skladu s skorajšnjo I V teh dneh, pred 26 leti, je padel zdravstveno programacijs v Ftfri.a- med hudimi b*U Gregorčičeve bri-niji - Julijski krajini po eni strafli gade 21*letni Stanko Milič Iz Rep-uskladiti ustroj obstoječih zdravstVč- niča, ki je še tako mlad žrtvoval nih ustanov, po drugi pa organizi- življenje za boljše dni našega na-rati posdbno študijsko srečanje o [ ru(|a in	kw ^ mimo ve£
Šolske vesti
MIHAMA RSKI PARK
Predstave »Luči ln zvoki*: ob 2b <cMaxtmtltan ot Mexlco» v anglešri* ni; ob 22.15 cMasslmlllano e Carlov ta* v italijanščini.
Avtobus «M» Iz BarkovelJ (po»t>-JaliSče avtobusa «6») od miramar-skega parka In obratno pred vsako predstavo In po njej.
Nazlonale 16.00 «11 colpo era perfet-to ma . , .». R. Richardson, Ces>r Rornero, Adolfo Celi.
Eden 16.30 «La farfalla sul mirlno»-Prepovedano mladini pod 18. letoM1-Fenlce 16.00 »Afričan safari*. Tech* • color.
Grattacielo 16.30 »Una domenita “ estate*. Ugo Tognaz.zl, R. Vlane1-lo. A. M. Ferrero. — Prepovedal mladini pod 16. letom.
Excelslor 16.00 »Uccidi, uccldi, ^ con dolcezza*. Romy Schneider. Prepovedano mladini pod 14. letom-Hltz 16.30 »Appuntamento per on vendetla*. Robert Mitchum, Ang Dlcklnson. Technlcolor.
Alabarda 16.30 »Rebus*. ColorscoP«-Filodrammatico 16.00 «Cuorl solu’ rl», Senta Berger, Ugo Togn***|j technlcolor. Prepovedano mladi" pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Ardenne 44». Burt caster. Sledi «Apollo 11». Techn“ color.	.1
Cristallo 16.30 «La rossa mano terrore*. Christopher Lee. Tech' color. Prepovedano mladini pod letom.	.
Capltol 16 30 «Un detective*. F1"""1 Nero, Florlnda Bolkan. Technic^ lor. Prepovedano mladini pod 1 letom,	„
Moderno — Zaprto zaradi poittej Itnpero 16.30 «Relazloni prolblt**-Prepovedano mladini pod 18. 'et0.n| Vlttorlo Veneto 17.00 «G1! assaSSl" non hanno scelta*. Bernard N® ’ Duda Cavalcantl. Prepovedano i" dinl pod 14 letom.	j
Ideale 16.30 «11 domlnatore* C h«' fon Heston, Ivette Mlmleux, T. c rikls. Technlcolor.
Altra 16.30 «11 planeta delle * mie*. Charlton Heston. Technicol ■ Abbazia 16.30 «Quella carogna 1’lspettorer Sterilni*. Henry j Hal Brady. Prepovedano n)**0 pod 14. letom.
"Šilihu posegih javnih uprav | kot četrt stoletja od te njegove naf
■ ‘    z_______: t. : _ i -.. r. _ i _ i. ■
nja njegova mati. Z njo se ga s
IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LATINŠČINE.
Ravnateljstvo nitje srednje tole »Ivan Cankar« sporoča, da bo 15. septembra Izpit Iz latinščine.
K Izpitu se lahko predstavijo:
a)	dijaki, ki so uspešno opravili zaljuint Izpit letos ali v prejšnjih letih in želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo;
b)	dijaki, ki so se predstavili k Izpitu Iz latinščine v poletnem roku. pa ga niso Izdelali.
Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo ln Jo vložiti do 5. septembra.
Popravni Izpiti Se bodo prlCell v ponedeljek, 7. septembra 1970.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja dFranee Prešerena v Trstu javlja, da H pricaejo vit popravni Izpiti v Jesenskem Izpitaem roku šolskega leta 1969/1976 aa znanstve-nem liceju, višji gimnaziji In klasičnem liceju 7. septembra 1976 ob g,3g s pismeno nalogo Iz slovenščine.
Razpored ostalih pismeatb is ustnih Ižpltdv ho pravočasno objavljan na oglasni deski šole.
Havnateilstvs slovenske drž. srednje gole »Prad Levitikl da Prošekd * Od
deljenimi razredi v Sv Križu sporo-ea. att s» bodo pričeli Vsi popravni Izpiti v Jesenskem roku šolskega le-ta 1989/1970 7. septembra 1970
Ravnateljstvo držlvtie srednje Sole «SreCko Kosovel* na OpClnah sporoča. da se zaCnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek, 7. septembra 1970. ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bd objavljen na oglasni deski v Soli.
Ravnateljstvo državnega uCItelJISCa
«A. M. Slomšek* v Trstu sporoča, da je zaCetek popravnih In vstopnih iz-pltov v Jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih ln ustnih izpitov le objavljen fin oglasni deski šole Šolski skrbnik sporoča da Je na ogl&snl deski šolskega skrbništva ob. Javljena prednostna lestvica kandlda tov za poverjena mesta profesorjev telovadbe (ženske ln moški) na sred njih ln višjih šolah Ravnateljstvo državne srednje Sole šole »Fran Erjavec* v Trstu - Rojan, sporoCa. da se zaCnejo popravni Izpiti V jesenskem roku V ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30. Razpored plstnehlh ln ustnih Izpitov bo objavljen ha oglasni deski šole.
Šolski skrbnik sporoCa, da Je ministrstvo za Javno vzjgojo odredilo, da so prošnje zl zaCasno dodelitev za Šolsko leto 1970/71, ki so Jih vložili pr6resorji v staležu za telesno vzgo-Jo po 31. Juliju 1970, tj. po roku, ki je bil doloCen z okrožnico št. 238 z dne 11. julija t.l„ veljavne.
KINO NA OPČINAH
Danes ob 18, uri iteHijanrfd komični (Hm
UN MILITARE E MEZžO Igra: R. Rasoel, A. Fabriri
V petek pustolovski film CAROVANA Dl FUOCO
KINO <|R1S> PROStt
Danes ob 19.30 barvni f'4®*’ sneman v tržaškem zalivu ** okolici
L’AMOKE BREVE
Igra: Joan Collins ln Cterriere. — Prepovedano tm*r dlnl pod 14. letom.
1	
	
Pokrajinsko kmetijsko na(^i5 štvo pripravlja za prvi drugi teden v septembru potovanje, ki je namenjeno cvetličarjem in vrtnarjem (** v t
norejce je študijsko potovanj®^, načrtu nekoliko pozneje). Preden je ogled cvetličarskih in v skih obratov v pokrajinah Ma Pisto:a, Lucca in Siena. tj. Študijsko potovanje bo trajajJJv«
na področju socialnega skrtJstva v I višin žrtve se en z žalostin siMtml-
deritečega' socialne-	^omlnte^
ga skrbstva.	| ,n hkra(, (ud- dru{;ih nJe)!ovlh ^
borcev, ki so padli v tej bitki
Včeraj-danes
Danei, ČETRTEK, 26. avgusta
SAMUEL
Sonce vzide ob 6.11 ln zatone ob
dol 4'osebe pa se bodo maite nh ' in vsestranskemu razmahu podjetja-klopi zarodi krttove zatarna ' Zdaj pa je, kljub svoji visoki sta-
rosti, odličen mentor svojemu sinu Gennaru, ki nadaljuje z očetovim delom. Med številne uspehe, ki jih je omenjeno podjetje doseglo doma in v tujini, gre zlasti zabeležiti prvo absolutno zmago na državnem prvenstvu pirotehničnih podjetij, ki je bilo leta 1961 v Turi nu, v okviru praznovanj za stoletnico združitve Italije.
Za prihodnjo nedeljo se nam torej obeta res mikaven polurni program umetnih ognjev, ki bo dosegel svoj višek na koncu. Za za ključek namreč pripravlja nastopajoče podjetje svojevrstno in originalno stvaritev, v izstreljevanju umetnih ognjev, ki ie nastala po dolgih letih študija in poskusov. Skratka program (pričetek vedno ob 21. uri), ki bo pomenil dosto jen zaključek letošnje, sicer precej skrčene in borneiše od ostalih let, sezone poletnih prireditev.
V primeru slabega vremena, razburkanega morja ali burje bo pri reditev prenesena na ponedeljek, 24. avgusta s pričetkom ob isti uri.
Na področju urbanistike bo pokrajinska uprava predvsem poskrbela za koordinacijo ustreznih načrtov krajevnih Uprav. Posebno skrb bodo v tem okviru posvetili varstvu in valorizaciji Krasa ter predvideni raztegnitvi tržaškega urbanističnega okolrša v smeri proti Trži-1	_ Doižlna dneva 13 55 — Lu.
Ču. Vrsta pomembnih posegov je na VZ|de ob 21.28 in zatone ob 10.22 nadalje predvidena na področju kul- jutri, PETEK, 21. avgusta ture in znanosti, kar zadeva gospo-	Ivana
darstvo pa namerava pokrajinska uprava pospešiti zlasti industrijske Vgem. vCeraJ: Najvišja temperatura dejavnosti ižveh industrijske cone,	tl19'7,q19„. ^r‘|?“’6
valorizirati mednarodno trgovinsko brePz;etrJe* vlaga 63 odšt., neb0 5/1(j vlogo tržaškega empon.ia m nasto- popačeno, morje mirno, tempera-piti na področju prevozov s kon-	tura morJa 23 4 st0p|nJe
kretnimi posegi za razvoj avtocestnega omrežja, za gradnjo to- rojstva, smrti in poroke vornega postoial’šča pri Fernetičih Dne 19. avgusta 1970 se Je v Trstu in za izboljšanje sistema javnih rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. prevozov na medmestnih relacijah. UMRLI SO: 72-letnl Stefano Greco, Končno je dr. Zanetti v tem okviru 58'lert,na Adele Bertacche M-letna An.
ameml, da namerava pokrajinska Toma<llfl dietni Leonardo Buttl, 73-uprava v kratkem organizirati aru-1 letna Matilde Brundula vd. Pegan, go gospodarsko konferenco v so- M.,etna Teresa Stanta. delovanju z deželno upravo In trža-občino. Poseben odsek konfe-
ško
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossettl • Emili, Ul. Combl 19;
renče bo veljal kmetijstvu, tej pridobitni panogi pa namerava pokrajina posvetiti še posebno skrb s „„	.... ........
tem, da bo organizirala razstavo ti-1 a; samarltano, Trg Ospedale 8; Ta-piČnih vin, pripravila deželno usta- maro k Nerl, Ul. Dante 7. novo za razvoj kmetijstva ERSA, da	nočna služba lekarn
bo odprla v Trstu povezovalni u-	(0d 19.30 do 8.36)
rad In končno, ustanovite prav ta- Godina, Trg Sv. Jakoba l; Grigo-ko v Trstu poseben center za stro- ion. Trg V Giotti l: Al due mori, koVno izobraževan ie mladih podjet Trg Unita 4; Al S. I.orenžo, Ulica nikov v kmetijstvu.	' Sonclnt 17» (Skedenj),
m
ČE BO LEPO VREME
KASTA organizira v soboto, 2?. t. m. wpedočado» v nalbrežin-skem portiču. Pričetek ob 20.30. Pred tem pa vsi na Igrišče na Padričah na tekmo v »žogobrcu* med Borom ln KASTA! Pričetek ob 18. url.
Vabljeni člani ln prijatelji I
dni. Kot po navadi1 bo na^z°r^reo"' krilo stroške za prevoz te P/Li-čitev. Za hrano poskrbijo u**®1 ci sami.	^<|e'
Prijave se sprejemajo na p<y žu nadzomištva do zasedbe ™ ložljivih mest v avtobusu (4te.
Naknadno bo nadzomiŠtvo. *ro-vedelo za vse podrobnosti, ^počilo vsem udeležencem progr811^-tovanja s točrrmi datumi 'n kom.	n«
SAK Jadran vabi svoje (jr* organizacijski sestanek, kt bo gorčlčevl dvorani v Četrtek, ob 20. url.
Tudi v našem uredni3*yU sprejemamo
so.lo-spomenik v CerKD^
Razstave
V občinski umetnostni ** ,,gj i1'
razstava najnovejših del ml*.e W žaškega slikarja Pina Gluf,r “ta, stava bo odprta do 25. av*u
mn
BANCA Dl CREOITO Dl Ngš TRŽAŠKA KREDITNA
TRST - Ulica
F- M«!vV
Tel. 38101/
opravlja vse bančne o kupuie tujo v ^
Včerajšnji odkupni deviz*«
Ameriški dolar	62j<^
Kanadski dolar Brit. šterling švic. frank Franc, frank Belg frank Hol. florint Nemška marka Avst šiling Jug. dinar (vel.)
Jug. dinar (mali)
148°>
144^
110>
43/"
PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se
PRIMORSKI DNEVN^
Pošljemo vam ga v kateri,koli kraj,
tudi v lnozem»*v#
1S-DNEVNA NAROČNINA L 600
Telefentrajte na it. 93-808
•*KlMORSKI dnevnik
delo deželne ustanove za gozdove
& •
GORIŠKI DNEVNIK
MEDNARODNO PEVSKO TEKMOVANJE V GORICI
Površina gozdov v naši deželi kmalu dvakrat večja kot L 1966
S pridobitvijo površin od države bi morala celotna gozdna površina v deželi doseči do konca prihodnjega leta na 20.000 ha
Pred koncem septembra bo povr-gozdov v deželi ForlanljiJulLj-T1 krajini, dvakrat večja kot pred "“rund teti.
®Jaja leta 1966 Je namreč začela kovati deželna ustanova za gozd©-ki so jo ustanovili s posebnim 'kletnim zakonom. Predsednik te Ustanove je deželni odbornik za po-‘Meistvo, gozdove in hribovsko go-^tefstvo, vodd pa jo deželni dtt-^tor za gozdove. Po ustanovttve-J®1 predpisih je dežela dosegla ‘03.97 78 ha gozdov od državne l'Wa®položlj<ive nepremičnine in je J®*0 dobila Se nadaljnjih 63.07.40 , od državne razpoložljive nepre-•»Stolne.
, deželna ustanova za gozdove de-f*h predvsem na teh področjih *avhe koristi: ohraniti gozdove; po-^tati gozdne površine; nameniti Stolne površine za proizvodnjo ^dnih pridelkov in za naravo-*’®hstvene cilje; uskladiti gozdove ''deželne infrastrukture za izbolj-znanstvenega in estetskega v^ddvanja narave ter telesne in "®evne vzgoje v stiku z naravo. iJP^lni svet je v zadnjih, štirih določil 2 milijardi v investiciji2® kupovanje In izboljšanje gozd-?•* Površin. Upravni svet Je odobril ?**hp novih gozdov za skupnih jk®1 ha za vrednost 1.320 milijo-^0v- Gozdove bodo kupili predvsem občinah Paluzzo, Paiularo, Rava-5*2°, RigoteJto, Moggto Udinese, JJ^sio, Attilmis, Pagnacco, Moniz-' OoMoredo dl Mont.albano. Poleg ^kupov so tudi izboljšali gozdo-? Predvsem glede na ureditev hu-^•bikov in voda na sploh ter ob-tal. Nakupovanja izvajajo r^tječelih, kil ne Izvirajo samo iz ^“dbskih predpisov, ampak tudi ®°dolbno zamišljene organizacije Sjjktla, kot na primer spojitev ®nWh posestev pri Gabršku. Ka-in Paulonu. Ustanovili so j??® gozdna gospodarstva v lastni
p, č*1 Pri Centi, Prirnus-PorcMiitti jJ^ani-Brolu in Rlzzaniju. Poleg kj® tavata.jo dela za zavarovan ie geološka ln fizična ozemlja, ki . toravosmanstveno zelo pomemb-’ kot gozd Vault pri Moggdu Udl-(Jj® in zasledujejo tudd znanstvene ^ Je na eksperimentalnih paroelah *°®tov1h pri Ahtemu.
Jjtega skupaj bi morala znašati gozdov, M jih bo dežela 2?*tovala do prihodnjega leta nad ha, z narastkom glede na po-ki jo je dežela dobila od dr-Y®> za približno 400 odst.
računskih zaiključkov, fct Jih Je Jtanjd-te. deželna ustanova za gozdo-Ij^^aja, da dežela ni prodala ho-svoje gozdne površine, razen razlastitev parcel na Kra to®1 Prt Belopeških jezerih, ker so tovL!? Parcele namenjene za Jav-srvrbe. Poleg nakupov so ^J^hell, da ne bd pokvarili dežel-^jtoolinrih površin z neurejenimi |tj'Jtli«nl hiš, zaradi česar so več-^ Poudarili, da nd dovoljeno graji"1 hiš na zavarovanih področjih. i*h področjih so tudi zaščitili z zelo strogim nadzorstvom, ^tetno bodo kmalu povečali Ste H, lovskih rezervatov, predvsem to^kilagi izkušnje, ki so Jo na tem pridobili v nekaterih dr-»Mh ’ ^Jer rešujejo vprašanje lov-^I)a 1'e*ervatw te več let, kot v ks,n' S°v]etski zvezi, Jugoslaviji, ij0®®, Švioi, Avstriji, Ceštaoslova-> •‘nilski ln Romuniji, l^udl proizvodnja gozdnih pridel-v narastu, predvsem s po ^1° napredne tehnike. jH*®tono bodo ustanovitveni pred-j»fj, ^elne ustanove za gozdove v jJ^tiostd dopolnjeni z novimi ki bodo dali tej ustanovi t^,0 avtonomijo ne samo na pod-poJ1 nalrunovanja ln ohranjevanja ^^n'yv- ampak t.udi na področji piv
Lialranemu)) človeku take naravne lepote,, kot so gozdovi Furianije-Julijske krajine.
Neroden padec upokojenca
S prognozo okrevanja v 7 dneh so včeraj ajutmaj sprejeli na nevrokirurškem oddelku 68-letnega upokojenca Carla Batfetga 1« Ul Valerio. Bolničarji Rdečega križa, ki so u-pdkojenca pripeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, so Izjavili, da so ga našli na pločniku v Ul. Revolitei-la. Domnevajo, da je Battig padel, pri čemer se Je udaril po glavi, se ranil na čelu in se odrgnil po nosu.
Tržaški avto s ceste v Dolu
Včeraj zvečer je Iz neznanih vzrokov nekaj pred 22. uro zavozil v Dolu pri Palldšču s ceste avto, v katerem so bili trije Tržačani, ki so pri nesreči dobili poškodbe in so jih z rešilcem odpeljali v gori-
ško bolnišnico.
Ranjeni so: 26-letna Maja Okom-Martelanc Iz Trsta, Ul. Oommercda-le 23, ki so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi poškodb na udih ln po obrazu, njen mož 36-let-ni Aleksander Martelanc je dobil podobne poškodbe in se bo tudi zdravil 8 dni. Tretji ponesrečenec Je 27-letnl Andrej Okorn Iz Trsta, Ul. D’Annunzio 43, ki se je ranil na obrazu ter bo prav tako ostal 8 dni na zdravljenju v goriški bolnišnici.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 10. do 16. avgusta 1970 zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: ošpice 3, norice 4, epidemično vnetje priu-šesne slinavke 4, rdečke 2, srbečica 1 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 9 (2 izven občine), otroško vnetje črevesja 1-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItllHIIIinilHItHIIttlllllimuilllllllllllllHllllllllllllimilllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIINI
V NOČI MED TORKOM IN SREDO
FANTA UKRADLA AVTO IN TREŠČILA V HIŠO
Ranjena sta se zatekla v Ulico Romagna, kjer ju je zasačila policijska patrulja
Noč med torkom in sredo _ je bila precej razgibana za načetnika letečega oddelka kvesture dr. Ser giia Petrosima in za dva agenta, ki sta ga spremijaila na obhodu. Vsi triije so z izvidmškim avtom prišli v Ul. Romagna, kjer so opazili mladeniča, ki sta 9lonela ob zidu tik nad Ulico F. Severo. Njuno vedenje je bilo sumljivo, zaradi česar se je izvidnica, ki se je predstavila, začela zanimati pri fantih, kaj se jima je pripetilo. Eden je bil namreč ranjen, za drugega pa je kazalo kot da Je pod šokom in da spi. Fanta skoraj nista hotela govorili. Samo eden je komaj slišno povedal svoje ime, drugi pa je vprašanje ... preslišal. Povedal je le, da se je sprl z neznancem. Več ni mogel povedati, ker ga je prijatelj prekinil s pripombo, da «bi ga moral udariti po gobcu*.
Ker na kraju niso mogli razčistiti zadeve, so zahtevali od kvesture avto, s katerim so hoteli mladeniča odpeljati na zasliševanje. Po radijskem telefonu pa so Izvidnico obvestili, da je malo prej na Trgu sv. Frančiška avto treščil v zid, šofer in potnik pa sta zbežala. Ko sta fanta slišala to obvestilo, sita se zbudila in postala ... živahnejša. Eden je odrinil dr. Petrosdna tako, da se je komaj obdržal na nogah, in hotel zbežati. Brigadir Limona in apuntat Bian-co sta ga po kratkem prerivanju končno prisilila k pameti, a medtem jima je zbežal dtrugi fant. Dr. Petrosino, ki je mlad in gibčen, se je pognal za bežečim fantom in ga dohitel na vogalu Trga Martin deli a Libertš z Videmsko ulico. Fanta je spremil do Ul. Romagna, kjor ju je že čakal policijski avbo.
Ker sta bila mladeniča ranjena, so ju nameravali odpeljati v bolnišnico. spot jo pa so hoteli pogledati kaj se je pravzaprav zgodilo na Trgu sv. Frančiška. Tu so se policijski agenti znašli pred množico radovednežev, med katerimi je bila tudi hči lastnice giulie gt 1300, ki je bila z močno poškodovanim prednjim delom na vogalu hiše z Ulico Palestrina.
Avto, last 50-letne Giuseppine De
je iz skupine prisotnih stopil 42-letni Giuseppe Bianchetti iz Ul Za-netti 4, ki je policistom povedal, kako je prišlo do nesreče. Videl je tudi oba fanta, ki sta po trčenju zbežala. Priložnost je bila torej edinstvena, zaradi česar so fanta ki so ju imeli v avtu, pokazali očividcu nesreče. Ta Ju je brez oklevanja spoznal.
Medtem ko so preiskavo o »prometni* nesreči prepustili agentom cestne policije, ki so prav tako prišli na kraj, so fanta, ki »o ju identificirali za 21-letnega Idalia Ceruta iz Ul. Pitacco, že znanega po ljubezni do tuje latnine, in 18-letnega Maria C„ odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč in sprejeli prvega s prognozo okrevanja v 10 dneh na stomatološkem oddelku, mladoletnega Maria pa na otorinološkem, kjer so mnenja, da bo okreval v 6 dneh. Seveda so oba zastražili.
Ker so pri Cerutu našli izvijač in ker sta mladoniča neverjetno spretno združila žice za pogon avta, so preiskovalni organi mnenja, da ta tatvina ni bila njun prvi podvig. Zaradi tega nadaljujejo s preiskavo, ki se bo razpletla šele ko bosta fanta kolikortoliko okrevala. Cerut ima namreč precej poškodovano čeljust z ranami na dlesni, njegov mladoletni pajdaš pa ima verjetno zlomljene nosne kosti. Vseeno pa so oba že prijavili sodnim oblastem: oba pod obtožbo tatvine, Ceruta pa tudi zaradi odpora javnim funkcionarjem.
Svojo udeležbo je poleg domačih prijavilo tudi 15 inozemskih zborov
Pokroviteljstvo predsedstva vlade - Najbolj od daleč pridejo gržki zbor iz Korinta, <rKočo Racin> iz Skopja in zbor iz Varšave - Tudi letos te gostinske težave
Pri goriškem pevskem društvu Dobro je poznal kazenski zakonik ] svojega anarhističnega krožka.
. . i	i-i-i.- jn onn I	in+l An m« m« rvro
1n~u"žtvfl.Tria vse)i lepot, ki Cosmis por. Bombacigno iz Ul Gal-’'”'W nudi jo modernemu «c1vl- J liha 3, je bil torej ukraden. In tedaj
Letošnjo jesen izide pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
v Ljubljani edinstveno delo
Slovenski impresionisti
8 to tarneo kd bo Imela 212 strani velikega formata 25 x 29,5 J*®' bodo slovenski Impresionisti prvič v celoti	Pp-
£8 Uvodne študije akademika prof. dr. Franceta Steleta bodo ob-J%v|Jene barvne reprodukcije najpomembnejših del
IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA MATIJE JAME MATEJA STERNENA
Barvne reprodukcije bodo tiskane pri «Arti graflehe Ritco««" l Milanu, ki bo ponatisnila »Slovenske impresioniste« za potrebe planskega trga v 3000 izvodih. Knjiga bo vezana v platnu, plat-r^°e vati rane ln prevlečene s plastičnim materialom.
Založba razpisuje za to edinstveno edicijo
subskripcijo
^ traja do izida knjige. Knjiga izide v jeseni 1970. Za naroč-velja cena 12.500 lir. Ta znesek lahko poravnamo tudi v Mesečnih obrokih po 2.500 lir.
Prednaročila sprejema:
tl&ailta (infadtHA
Trst - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792
«C. A. Seghizzi* so sredi priprav za letošnje mednarodno tekmovanje pevskih zborov, od katerega nas ločijo komaj še štirje tedni ki kii bo tokrat že deveto po vrstnem redu.
Kot nam poročajo s tajništva tega društva, so vsi zbori, tako italijanski kot inozemski, ki so se prijavili, potrdili svojo udeležbo. Prav tako tudi vsi člani mednarodne o cenjevalne komisije. Tokrat so prijavili svojo udeležbo tudi številni kritiki in vidne osebnosti z glasbenega področja, domače in tuje. Tudi RAI bo izvedla na koncertih svoje registracije, za poznejše oddaje; njena televizija pa je žago to vil a vrsto posnetkov, ki jih bodo potem prikazali v svojih oddajah pri aktualnostih.
Udeležba uglednih glasbenih kritikov in italijanske televizije bo dala letošnjemu pevskemu tekmovanju še posebno važnost v državnem merilu; to važnost potrjuje tudi dej stvo, da je predsedstvo rimske vla de prevzeto to mednarodno prireditev pod svoje pokroviteljstvo.
Organizatorji pa imajo pri svojih pripravah največje težava s preskrbo prenočišč za številne u-deležence bolj oddaljenih zborov, zlasti onih iz inozemstva. V Gorici je sicer v gradnji več novih hotelov, ki pa za letos še ne bodo na razpolago za goste. Zato se bodo morali organizatorji tudi le tos delno obrniti za prenočišče in za gostinske storitve tudi na hotele v Gradiški in Gradežu Naj navedemo, da .je letos potrdilo svojo udeležbo 15 zborov Iz inozemstva ter 12 zborov iz drugih italijanskih dežel Izven naše. Meri inozemskimi zbori bo nrišel naibolj od daleč zbbr v Korint'' v G~čHi, ki rvva nsoraviti kar 17on kro no ti. Sledita mu zbora «K"čn Racin* i* Sknnja in zbor »Harfa* iz Var šave. Prav ti najbolj oddaljeni zbo ri pa so tudi naibolj številni. Iz med Italijanskih zborov je najbolj oddaljen »S. Paolo* iz Reggio Ca labrie, ki je že leni prišel na tekmovanje v Gorico.
Naše či ta tel,je utegne zanimati tudi vest, da sta dva člana .«en.ie valne komisije Pavel KUhn iz češkoslovaške, ter Marko Munih za Jugoslavijo, dobila lepo priznanje kot zborovska dirigenta pri tekmovanju leta 1967. S svojima zboroma sta dosegla 1. in 2, mesto v I. in II. tekmovalni skupini. Na tretjem mestu je bil takrat zagrebški mešani pevski zbor »Moša Pijade*, ki ga vodi prof. Emil Cossetto; tudi ta dirigent je vsa zadnja leta zvesto spremljal razvoj goriške med narodne pevske manifestacije. Le tos žal ne bo prisoten s svojimi pevci, samo zaradi prepoznega vpisa Zato pa bodo prisotni nekateri drugi jugoslovanski in slovenski zbori, o katerih smo že pisali in jih bomo še omenili v naših prihodnjih člankih.
ter vedel, da mu lahko po členu 290 mu moč očitati, da mu ni predan. odštejejo od treh mesecev do šest Drugačnega mnenja so karabinjerji.
let zapora ter da ga morejo pri javiti na začasni svobodi. Na vprašanje, katerega odvetnika želi, je ponudbo zavrnil, češ, uradni žabo-vornik bo zadostoval. Kaže, da zakon dobro pozna in da se bo kar sam izmazal.
Z njim so bili še štirje mladeniči, dva iz Gorice ter po eden iz Vare-in Aitellina. Goriška študenta sta 19-letni Tarcisio Cristiani in 16-letni K. D. Manentija so prijavili sodišču zavaljo blatenja vojske ter ustavnih organov države. V ciklostiranem letaku izjavlja, da so »proglasili Italijansko republiko izven zakona zaradi nezanimanja, ki ga ustvarja med državljani.* Ob koncu pa je zapisan verz: »Če te domovina kliče, pusti jo, naj kliče onkraj Alp, in morja je druga domovina.* Manenti se je pripeljal v Gorico z avtostopom, da bi širil ideje
ki so jih o njegovem razdeljevanju letakov pred vojašnico obvestili nekateri meščani
Prekop vojaških grobov v Podgori
VESTI iz TRŽIČA
Portorosego treba usposobiti za pristajanje večjih ladij
Primer angleške ladje Vancouver - Pri. spev ek za povečanje operativne obale
Te dni so začeli tudi v Podgori na tamkajšnjem vojaškem pokopališču z odpiranjem grobov ta »re nos zemskih ostankov avstrijskih vojakov, ki so pokopani Se i* pr ve svetovne vojne na tem pokopališču. Po nalogu vojnega ministrstva iz Rima bodo n liho ve o-stanke pokopali na skupnem grobišču. Kot smo poročali so podobno delo že opravili tudi na vojaških pokopališčih na Krasu okrog Dober-
doba.
.................................................................. m...........mu.......................
NEKAJ VESTI IZ ŠTANDREŽA
Angleška tovorna ladja »Vancouver* je doslej največja ladja, ki je pristala v tržiškem pristanišču Portorosega, čeprav ne brez težav. Ima nosilnost 16 tisoč ton ter tovor 25 tisoč ton lesa iz Indonezije
Šahovski krožek pripravlja tečaj za šolsko mladino
Poroka prosveta« delavke . Zahvalno pkmo predsednika «Juvcntinc>
Mopedist se ]e zaletel v drevo
Prejšnjo noč nekaj po polnoči se je peljal 59-letni Armando Furlan k Gorice, na Travniku 41 po Drevoredu XX. septembra v Gorici Kar na lepem pa je izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil v obcestno drevo. Pri tem se je udaril lobanjo in se odgrnil po udih in telesu. V bolnišnici so ga hoteli pridržati za 10 dni, pa se bo rajši zdravil doma.
Prosvetno društvo «0. Župančič* ki je po izvolitvi novega odbora začelo v Standrežu z živahnim delovanjem na prosvetnem in tudi na drugih sorodnih področjih, je v zadnjih mesecih kar precej rozgi balo družabno življenje v tem slo venskem središču. Med drugim je društvo ustanovilo tudi šahovski odsek.
Kot prvi pomem!>en ukrep, ki ga je odsek spravil v tek in ga na merava izvesti, je organizacija šahovskega tečaja za šolsko mladino. Tečaj se bo začel v petek 28. avgusta v društvenih prostorih tor se bo nadaljeval po programu, ki ga bodo še naknadno javrii. Vodil ga bo Boris Ipavec svoje tehnično sodelovanje pa sta obljubila tudi Slavko Bednarik iz Gorice in vsedržavni svetovalec in mojstrski kandidat Riccardo Perirv, pravtako it Gorice.
vemo naj še, da ga bodo zaključili s šahovskim turnirjem med tečajniki ter je za zmagovalce zagotovljenih več lep'h nagrad. Teča.i je brezplačen in vpisovanje te vrši v klubu ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 20.30 uri.
Po zaključku tega prvega točaja za najmlajše namerava krožek pri rediti tudi podoben tečaj za odrasle.
POROKA ZAVEDNE PROSVE-TARKE. Danes se bo v Strmdre-ž« poročila visokošolka NEVA BUDAL z ženinom, ki je iz Mo Se. Ne-vesta je iz znane slovenske družine v Standrežu ter ie sodelovala i> okviru društva «0 tupančil* na prosvetnem področiu Odbor iti člani društm «0. Župančič* želijo no-voporočencemo obilo sreče v zakonskem življenju.
ZAHVALA «JUVENTINE». Šport no društvo »Juventina* iz štandre-ža, ki je tudi letos priredilo poletno zabavo s plesom, ki je prav lepo uspela, je poslalo goriškemu
uredništvu Primorskega dnevnika pismo, v katerem se mu zahvaljuje za sodelovanje, ki je pripomoglo k dobremu uspehu te prireditve. Pismo je podpisal predsedrvk društva Dino Roner.
Zanimanje za ta tečaj je že se daj živo »ned šolsko mladino in po-
..............MM..........
JAVNA DELA V OBČINI DOBERDOB
Včeraj zjutraj so poklicali rešilni voz Želenega križa v Ločnik, kjer je v hlevu, ki stoji blizu njegovega doma brcnil sosedov konj 41 letnega Angela Marinija Iz Lečnika, Trg S. Giorgio 42. Pri tem mu je povzročil rano na levi nogi, da so ga morali odpeljati v goriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo po-
Protimilitaristirna mladinska akcija
Mlada generacija je vse bolj antimilitaristična. Preveč krvi se pretaka po svetu, da bi bila ravnodušna ob lem. Pojav ni niti tako osamljen, kot bi na prvi pogled kazalo, toliko je res. da se občasno pojavljajo tudi pri nas na oglasnih deskah odločni protimilitaristični lepaki.
Prejšnji večer se je podoben primer pripetil v Gorici, vendar tokrat ni šlo tako enostavno. Karabinjerji so ustavili delavca 24-let-nega Dina Manentija iz Perugie, ki je razdeljeval letake pred vojašnico na Tržaški cesti. Odpeljali so ga na zasliševanje, med katerim j« dejal, naj kar pohitijo z izpraševanjem, ker tmora delo dokončati.*
Asfaltirala Monet na Paikišča m testa proti Vižintinom
Pomembna pridobitev za prebivalstvo Dola
V doberdobski občini zaključuje-1 lotili urejevanj« klanca na PalkišČu, to pomembno javno delo: asfalti- to Je store občinske ceste, ki pelje rajo klanec na PalklSču in cesto s od državne cesto proti osnovni šo-
Palkišča proti Vižintinom Za Dol predstavlja to delo pomembno pridobitev, saj bo omogočilo vaščanom zložno vožnjo po občinskih poteh, taiko da se bodo Izognili prometu na državni oesti, tal je Izredno gost, hiter in zavoljo tega tudi nevaren za vaščane.
Ureditev te občinske poti aodi v okvir prizadevanj občinske uprave, da kar najbolj usposobi za promet svoje poti, M so križem kražem razpredene po občini. Tako je že pred čaapm pričela razmišljati, kar tao bi uredila poti tudi v Dolu, kjer ti vi dosti ljudi in Imajo celo vrsto taomuinaindh potre^. Občinski možje so se najprej sporazumeli okoli razširitve poti med Vittntimi in Pal-kiščem. Cesta je sprva Imela ograjo narejeno kt suhega alda, bila Je ovinkasta to mestoma aeto oetaa. Ko so razširili to cesto, so se po-
li. Ni bilo dovolj, da so jo razširili, urediti so morali tudi odtočne cevi za deževnico 1n zgraditi nekaj opornih zidov. Vsa ta dela so bila v glavnem končana še pred pomladjo. Te dni pa je podjetje Calcison-zo položilo na makadamsko urejeno cestišče še asfaltno plast.
Poslej bo marsikateri avtomobilist in motociktost, ki je namenjen k Vižintinom, pri nekdanji gostilni «Pri Roti« krenil z glavne poti ter se med njivami odpeljal v vas. Cesto bodo uporabljali to« prt «po- Zaradi kllnka hiranju« otrok, kd jih varijo V otro.]	A*r«dl kljuk«
M.l a - - .. ISnVu.Anl. J. _ —    	la	e
moč. Okreval bo v nekaj dneh
im.i.mi.mim.iimh.ii.................................................
PREMIŠLJEVANJE MED KOPALNO SEZONO
OB SPLOŠNI MODI MORSKIH KOPELI SOČA NIMA VEČ NEKDANJE VELJAVE
Še v nedavni preteklosti pa je bilo vse drugače . . .
Leon vreme ln potreba po kopa-\ ko je mogoče, da se Goričani, po- sončili Že celo jutro in sozatopri-Lepo vreme n, ________I tul. ._u“ u m________________________i— Cnče nesij s seboj kosilo aJi sadje. Dru
gi so na čolnu sredi reke mirno
'gledatTkakb ie ~* mio reko Soio' | *° večkrat slabše v primerjavi »‘
S kopalno opremo v roki sem se našo Sočo.
pognal po travnikih okoli domačije, lz trave se je slišalo tisočero glasov raznih žuželk; metulj je letal s cveta na cvet in užival gorkoto sončnih žarkov, medtem ko je ptič na češnjevi veji otožno pel, kot da bi slutil, da bo vsega tega kmalu konec in da se bodo začeli težki časi tudi zanj. V spremstvu teh živalic sem dospel do stezice, Eci je vodila naravnost do brega Soče. Pot je bila ob straneh zaraščena s trnjem in robidovjem, kar je jasno kazalo, da sem med redkimi, fci obiskujejo te lepe kraje. Končno sem dospel do vode, ki je mirno usmerjala svoj tok p roti marju. Z otroško navdušenostjo sem tako) stopil z nogami v vodo in po vsem telesu čutil prijeten hlad. Voda mi je segala do kolen in mrzle kaplje so pljuskale na moje telo. Stal sem tako nekaj iasa in premišljeval, ka-
Sonce je že močneje pripekalo na moja pleča, ko sem se odločil, da bom skočil v vodo in se tako malo osvežil. Voda je bila še kar dobra, za današnje kopalce premrzla..., in prijetno je bilo plavati; sledu po tovarniških iztrebkih je bilo zelo malo, skoraj nič,
Male kapljice so mi polzele po telesu, ko sem se vtepel na pesek in se pod sončnimi žarki vrnil z mislijo za deset let nazaj, ko so te kraje, kjer sem bil sedaj sam, obiskovali ljudje vseh starosti. Otroci z materami, ljudje srednje starosti in tudi starejši so se vsak dan pogovarjali in zabavali na teh krajih, ki so sedaj vsi zaraščeni.
Takrat sem bil še majhen, ko sem i mamo in s sestro hodil vsak popoldan v Sočo se kopat Na pesku in na skalah je bilo že mnogo drugih obiskovalcev, nekateri se **
uživali to lepoto narave in opazovali lastavice, ki so se z visokega spuščale na gladino vode in iskale letečo hrano. Spominjam se, da sem vedno z nevoščljivostjo gledal te ljudi na čolnih in si žel« «saj enkrat poskusiti tak način pustolovščin. Na neki višji skali, ki je imela vlogo odskočne deske, so se vrstili bolj spretni plavalci in kazali ostalim svoje sposobnosti v skakanju.
Vse to se je vrstilo v moji domišljiji, vsi ti ljudje okoli mene, medtem ko sem bil v realnosti sam m edina prijatelja sta mi bila voda, ki je mimo tekla med bregovi, »n drevesa, na katerih so ptiči in žuželke uživali to samoto. Ob meni pa so dolge vrste mravelj zaman iskale drobce kruha, kajti sedaj nihče ne hodi več v Sočo in nihče ne pušča drobtinic za te neutrudne majhne delavke...
P. R.
Vprašanje pokrajinskih svetovalcev
Pokrajinska svetovalca Poletto (PSIUP) in Sabbadini (KPI) sta vprašala pristojnega pokrajinskega odbornika, kaj namerava napraviti v zvezi z zahtevami osebja pokrajinske umobolnice, ki j:h podpirata tudi sindikalni organizaciji CISL in CGIL.
Zahteve delavcev niso samo tesno povezane z delovnimi razme rami ’v bolnišnici, ampak odražajo tudi napore vodstva bolnišnice, da nadaljuje s sodobnim načinom zdravljenja. Če med pokrajinskim odborom in osebjem ne bi našli soglasja, bi s tem škodovali sedanji terapevtski metodi, ki ni priznana samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu.
Štipendije za dijake z otroško paralizo
Ustanova za borbo proti otroški paralizi bo v šolskem letu 1970-71 podelila za vso državo 800 štipendij, podpor in prispevkov v znesku po 100, 50 in 25 tisoč lir dijakom revnejših družin, ki so podvrženi paralizi in ki nameravajo obiskovati tečaje za strokovno kvalifikacijo, ki jim bodo omogočili gospodarsko neodvisnost. Natečaj ne velja za učence osnovnih šol.
Prošnje je treba nasloviti na: Lega italiana per la lotta eontro la poliomelite — Roma — 00187 -Via Toseana 10 in sicer najkasneje do 15. novembra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo priza deti v uradu pokrajinskega zdravnika v Gorici, 01. Rismondo 6.
Pred nekaj dnevi je priplula v triiško pristanišče Portorosega angleška tovorna ladja Vancouver Ci-ty, ki je pripeljala iz Indonezije tovor lesa 25 tisoč ton za neko podjetje v S. Donit ob Piavi. To je doslej največja ladja, ki je pristala v tem pristanišču; ima 16 tisoč ton nosilnosti, dolga je 180 metrov in 54 mož posadke, ki so skoro vsi angleške narodnosti.
Ladja bo ostala v pristanišču m kakih 14 dni, ker lahko raztovorijo dnevno le okrog tisoč ton lesa. Od skupnega tovora so morali skoro sedem tisoč ton raztovoriti v Trstu, ker je morje v tržiškem pristanišču preplitvo, pa čeprav ta angleška ladja ne zajema dosti v globino in vsekakor manj kot druge Ladje te vrste.
Primer angleške ladje zopet prikazuje nujnost novih del, s katerimi naj bi izboljšali pristaniške naprave v Portorosegi, od česar bo imelo veliko korist krajevno gospodarstvo in mesto samo. Z delnim raztovarjanjem v Trstu so v tržiškem pristanišču izgubiti za 500 delovnih ur zaslužka, ki je ostal v Trstu. Pa tudd mesto ima, kot rečeno, korist od mornarjev, ki služijo na ladjah. Tako bo 54 angleških mornarjev z Vancouver City dnevno potrošilo v Tržiču najmanj po pol milijona lir ves čas svojega bivanja v mestu, kar je vsekakor vredno upoštevati.
V zadnjih dneh je dospela v Tržič vest o dovoljenem financiranju za novih 100 metrov operativnega •-brežja, kar bo nekoliko izboljšalo položaj. Misliti pa bo treba tudi na poglobitev pristanišča, da bo lahko sprejemalo tudi take večje ladje brez delnega raztovarjanja drugod. Prav tako pa je treba kaj ukreniti za povečanje staleža pristanišikh delavcev, ki mora iti vzporedno z razvojem prometa in z obnovo in okrepitvijo luških naprav Za sedaj so sestavili prednostno lestvico za 32 novih začasnih delavcev, ki jih bodo menda v kratkem sprejeli na delo v pristanišču.
Skl vrtec v Doberdob, da ne govorimo o koristnosti, ki jo bo imela cesta za domače preblvedstvo pri njihovem krajevnem prometu. Gre za pomembno pridobitev, M dale lepši zunanji izgled temu kraju ter olajšuj« ti vi jen je domačinov. Se slasti velja to m klanec, ki je Ml med dežjem hudo ranljiv. Ob maki večji ploihi je deževnica »prala pesek s ceste, da so se pokarat« skale in debelo kamenje. Nedvomno so domačini zelo zadovoljni, de je bilo to delo opravi (eno.
Odlok o uporabi tropin
Goriški prefekt je izdal odlok • hranjenju in uporabi tropin, s katerim naj bi preprečili njihovo zlorabo v kletarstvu.
V odloku je rečeno da se začne 20. avgusta letošhja trgatvena kampanja, ki se bo zaključila 30. novembra. Dvajset dni po začetku te dobe je prepovedano držati doma tropine. Prepoved pa ne velja, ka dar namerava uporabiti vinogradnik tropine za izdelavo vfnfika; dalje kadar so tropine namenjene za destilacijo ter jih hranijo v pooblaščenih žganjarnah. Za živinako krmo namenjene tropine je treba pometati t živinako soljo En sicer po 1 kg na Vškk stot, lahko s« jih pomeša s krmo ati okisa, če se namenjene za prehrano živine ali za gnojilo. Tropine za industrijske potrebe je treba hraniti v zadevnih industrijskih prostorih.
Za vrenje mošta Je določena doba od 20. avgusta do Sl. decembra. Poznejše naravno vrenje Je treba takoj javiti pristojnim orgi nom. Za vrenje posebnih vin veh podaljšek do 31. marca prihodnjega leta. V odloku so navedene še razne druge podrobnosti ln navodl la, ki so v bistvu ista, kot so Mia v veljavi tudi lani.
je padla po stopnicah
Včeraj ob 10.30 so pridržali v go-rlSki bolnišnici za 10 dni na zdrav-l^nju 30 letno uradnico Izabelo Schmuher iz Gorice, Ul. Campagna bassa 23. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobanjo, na prsnem košu, poškodbo na levem komolcu in pretres možganov.
Dekle, ki - je uradnica pri Silver caffe v Ul. Arcari se je ponesrečila pri odpiranju vrta, ko se je snela kljuka pri vratih je izgubila ravnotežje ter padla po stopnicah ki se poškodovala.
Šolske vesti
Popravni izpiti na slovanskih šolah
OSNOVNA SOLA: Popravni izpiti če« 2. in 5. razred na slovenskih osnovnih šolah v Gorici bodo 1. septembra 1970. Podroben razpored izpitov je na oglasni deski ravnateljstva v Gorici.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA; Ravnateljstvo nižje slovenske srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio sporoča, da bodo začeli s popravnimi izpiti v ponedeljek 7. septembra ob 8.30. Podroben razpored izpitov Je objavljen na oglasni deski v tej šoli TRGOVSKA ŠOLA: Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino a slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 7. septembra ob 8.30 uri, po razporedu, kot Je objavljen na oglasni deski te šole.
V prvem delu vpisovanja na to Solo se je v prvi razred vpisalo II učencev. Ker se bo vpisovanje nadaljevalo še v jesenskem roku, se pričakuje, da bo letos število dijakov na tej šoli večje od lan-skega, ko Jih je bilo v prvem let-«Mm 15.
Po pretepu v bolnišnico
Po pretepu v nekem baru v Tržiču se je moral 30-letni Celestino Bu-zin iz Tržiča, Ul. Cosulich 7 zateči po pomoč v tržiško bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na prsnem košu z verjetnim zlomom reber ter poškodbo v boku in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Zadevo preiskuje policija.
VERDI 17.30—22.00: «AUa ricerca dl Gregory», G. Crlsti ln M. Saro zim; ameriški film v barvah.
CORSO 17.15: «Aduiterio aH’itaUa-na», C. Spaak ln N. Manfredi; italijanski kinemaskopski fltm.
MODERNISSIMO 17.00: «1000 dol-lani stil nero«, A. Steffem ln K. Wood. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00: «11 mandrillo*, H. Ledptinz ln B. Skay; nemški fttan v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.00: «Noi slamo te colonne«, S. Laura! to O. Hardy; ameriški fifai.
Tržič
AZZLKRO Danes zaprto.
ESCELSIOR 17.30: «Tradim«ntOi*, R. Dee. Barvni film.
PRINCIPE 18—22: «Puro sl, oome un angelo; il papa mi feoe mo naoo... dl Monza«, L. Buzaacoa. Barvni flllm.
Nova Gorica
SOČA «Za tisoč dolarjev dnevno«, Span.-ttaA. t>arvnl film — ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA «Popoln zakon«, zap. nemški barvni film — ob 18.30 ln 20.30.
DESKLE «Obramba obtožuje*, a-mertAkl barvni film — ob 20. uri.
PRVACINA »Katarina Velika*, a-meriški barvni rilm — ob 20. uit
RENČE »Zbogom prijatelj«, angl,-franc, barvni tlim — ob 20.30.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL Prosto.
POTUJOČI KINO — Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GOBICI
V	Gorici je danes ves dan to po-noči dežurna lekarna SORANZO — Verdijev komo 67 - tel. 28-79.
V	TRŽIČU
V	Tržiču je danes ves dar. In ponoči dežurna lekarna «AL REDEN-TORE« - Ul. F.1U Roselli, tel. 733.40.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
NEKAJ ANALITIČNIH IN PRIMERJALNIH PODATKOV
Gradbena dejavnost letos v Jugoslaviji
Zaradi pomanjkanja cementa in betonskega jekla se je iiredna ekspanzija najprej upočasnila, nato pa je zastala • Kako kaže za nadalje?
Gradbena dejavnost v Jugoslaviji je billa letos v prvih mesecih mnogo bolj živa kot lani. V prvih treh mesecih je bila vrednost gradbenih del za 30 odst. večja kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Čeprav je začelo naraščanje od meseca do meseca upadati, so gradbena podjetja v začetku junija imela sklenjenih pogodb za 15.332 milijonov dinarjev kar je za 3.590 milijonov dinarjev odnosno za 31 odst. več kot v istem času lanskega leta.
Investicijska dejavnost je letos najhitreje naraščala na Hrvaškem in vse kaže, da se bo to nadaljevalo do konca leta. Skupna vrednost del je do začetka junija znašala 5.577 milijonov dinarjev, kar je za eno milijardo o-ziroma za 22 odst. več kot v istem času lanskega leta. Na Hrvaškem je bila vrednost del večja kot v istem času lanskega leta za 393 milijonov dinarjev, kgr je za 31 odst..; v Sloveniji so v prvih petih mesecih letošnjega leta napravili za 218 milijonov dinarjev, oziroma za 38 odst. več gradbenih del kot v istem času lani, v Bosni in Hercegovini se je letošnja vrednost gradbenih del povečala za 32 odst., v Srbiji pa komaj za 6 odst.
V juniju letos so imela gradbena podjetja sklenjenih pogodb v vrednosti 3.590 milijOinov dinarjev več kot v istem času lanskega leta. Skoraj poldruga milijarda tega zneska, oziroma za 57 odst. več kot v istem času lanskega leta odpade na Hrvaško. V Sloveniji je vrednost gradbenih del, sklenjenih do začetka
IOSNOVNA ŠOLA CEKNO SPOMENIK NOB
271- 1972
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! — Prispevki se v Trstu nabirajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, (JI. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Geppa 9/IL, na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Prispevajte v sklad za izgradnjo šoic-spomenika NOB v Cerknem!
junija letos, bila za 891 milijonov dinarjev večja kot do junija lani in je znašala skupno 1.977 milijonov dinarjev. V Boemi in Hercegovini je bito letos sklenjenih za 30 odst. več gradbenih ded kot do junija Lani, v Črni gori pa kar za 77 odst., medtem ko se je naraščanje v Srbiji upočasnilo, ker je bilo letos do junija komaj za 7 odst. več sklenjenih pogodb kot do začetka junija lani.
Strokovnjaki menijo, da bi se gradbena dejavnost v Jugoslaviji letos morda še bolj povečala, če bi ne začelo primanjkovati gradbenega materiala, še več, na marsikaterem področju so morali načrte omejiti, ker ni bilo gradbenega materiala, prvenstveno ne cementa in pozneje betonskega železa oz. jekla.
Trenutno je najbolj kritično stanje na področju betonskega železa. Eto začetka junija, se je gradnja skrčila za 9 odst., v primerjavi z lansko, nekatera gradbena podjetja pa so debila tako malo železa, da je bila ta količina bolj simboličnega značaja, češ nismo na vas pozabili. Toda v poslovnih krogih pravijo, da bodo jugoslovanske železarne s svojimi dobavami v kratkem spremenile sedanje stanje, kajti po sprejetih obveznostih mora železarna Zenica dobaviti jugoslovanskemu tržišču v letošnjem letu
270.000	ton betonskega železa, Jesenice morajo dati 4.000 ton. Poleg tega pa je bil odobren uvoz nadaljnjih 47.000 ton v prostem uvozu, dočim mora železarna Zenica v svoji poslovni izmenjavi
vzhodnoevropskimi deželami zagotoviti še nadaljnjih 27.000 ton betonskega železa, tako da bi moralo biti v letošnjem letu na jugoslovanskem trgu nič manj kot
344.000	ton betonskega železa oziroma jekla.
Kaj pa s cementom?
Do konca julija je bilo dano na razpolago celotnemu jugoslovanskemu tržišču 2.540.000 ton cementa, 'r je za 16 odst. več kot v istem času lanskega leta. Pri tem je treba vedeti, da je bilo uvoženih 592.000 ton cementa iz tujine, kar je za dvakrat več kot so uvozili tujega cementa v prvi polovici lanskega leta. Po načrtu za letošnje leto je bil predviden uvoz enega milijona 240.000 ton cementa, toda že do konca julija i je bito sklenjenih pogodb za uvoz
1.440.000	ton cementa, v zadnjih i dneh pa je govor o uvozu nadaljnjih 150.000 ton cementa. V tem ko so prejšnje količine cementa prišle v glavnem iz Vzhodne Evrope, prvenstveno iz Sovjetske zveze, bodo poslednje količine prišle iz Zahodne Evrope. In kljub temu oementa primanjkuje.
Del strokovnjakov mei», da če bodo vse količine cementa, ki so bile naročene, prišle pravočasno, tako kot predvidevalo roki, bodo sedanje težave zaradi pomanjkanja cementa kmalu ublažene. Temu optimizmu pa nasprotujejo pesimistične napovedi, češ da bodo težkoče, ki so vezane z dobavo cementa, spremljale gradbenike do konca letošnje sezone.
Ko smo navajali podatke o povečani gradbeni dejavnosti v letošnjem 'fhi, smo rekli, da sta glavni težavi za nadaljevank; te pospešene dejavnosti pomanjkanje cementa im betonskega jekla. To-
da gradbeniki so v težavah tudi zaradi pomanjkanja drugega gradbenega materiala, pa čeprav v manjši mqni.
Pomanjkanje gradbenega materiala pa ni edini razlog za najnovejšo upočasnitev ekspanzije v jugoslovanskem gradbeništvu. Pomanjkanje materiala je namreč privedlo do zelo naglega dviga bolje skoka cen in marsikdo, ki je imel v načrtu nova gradbena dela, se je premislil, kajti računal je z razpoložljivimi sredstvi, ki pa ne morejo več zadoščati zaradi izrednega dviga cen. Ih zato je izredna gradbena mrzlica prešla v »bolj realen, v 'normalen tok, v okvire, ki so blizu realnim možnostim celotnega e-konomskega razvoja*.
Z druge strani pa so bili že izdelani novi »računi*, ki pravijo, da se je v tem času vrednost gradbenih del v celoti podražila za 12 odst.
IVO JUVANČIČ:
Primorski Narodni svet Goriška sredina in OF-NOB
čeri med Sesljanom in Devinom
(Foto M. Magajna)
Da je bil vrh dosežen 9. decembra, je iz Ljubljane prišel z vestjo duhovnik- študent slavistike Požar (pri njem v Lokvah je prebival upokojeni VirgiJij šček), ki je prinesel sporočilo: »Slovenska zaveza* je priznala NS ob Kraljevi skupini, ki stoji z Natlačenom. Ljubljanska skupina je hotela imeti nas v »Slovenski zavezi*... Nak! Žal mi je bilo za blagega Šolarja zlasti, ko sem prebiral njegovo pismo od 21. maja 1943, ko je že goriški sredini očital, da jo »komunisti zlorabijo*, da »rekrutirajo po Primorski in Gorenjski za pobijanje domačinov pri nas* (v Ljubljani seveda). In še je bilo v pismu, da je ljubljanska sredina potožila ves up v »vojsko* — četnikov.
Zmeda, zmeda! In kakšna! Že 12. februarja 1943 je Godina prinesel povelje cetniškega komandanta iz Slovenije (malo fotokopijo), katerega bi se morali držati tudi Goričani in Tržačani... Godina, zaupnik Natlačena, agent za SLS, advokat belogardističnih oddelkov, sedaj pa še kurir četnikov — »vojske*, ki je edini up šolarja Gosarja, Natlačenovega konkurenta ljubljanske sredine. Zasmilil se mi
(Nekaj o zgodovini 1940-1943)
..........................
PODOŽIVLJANJE JUNIJSKE KATASTROFE OB KAVI IN CIG ARETI
Tam čez, v Peruju, ima človek strah pred potresom že v krvi
Zakaj je ostalo toliko otrok brez staršev? - Avtomobil je kar skakal na cesti Tudi proti potresu grajene hiše niso povsod zdržale - Polna hiša tujcev
Letos 31 maja se je v Mehiki začeto svetovno prvenstvo v nogometu; istega dne je strahovit potres prizadel južnoameriško državo Peru. Časopisi so o tem obširno poročali, prav tako naš dnevnik. Podatki in mnenja o potresu in žrtvah so bila različna. V ponedeljek, 2. junija, je bilo na prvi strani pisano, da govorijo o približno 5000 mrtvih in da je potresni sunek trajal 6 sekund, mesto Huaras, ki je štelo 20.000 prebivalcev, je popolnoma uničeno, pristanišče Chirobote s* 45 tisoč prebivalci je bito uničeno za 60 odst., največje od teh mest Trujilto, v katerem je živeto 60 tisoč oseb, je potres uničil za 30 odst. Največ žrtev je v Huarusu in v Callejon de Huajdas, kjer je tudi 80.000 oseb brez strehe. Do potresa je prišlo ob 15. uri, kar naj bi bilo po našem času ob 22. uri, epicenter naj bi bil v Pacifiku, 300 km severozahodno od Lime. Podatki so si bili protislovni: perujski geofizičnd zavod naj bi sporočil, da je trajal sunek 40 sekund in dosegel 8,9 stopinje Richterjeve lestvice.
V naslednjih dneh, do 11. junija, ko nismo več pisali o potresu v Peruju, so številke o mrtvih in ranjenih naraščale. Tretjega junija: 30 tisoč mrtvih, 200 do 250 tisoč prebivalcev brez Strehe, več deset tisoč je ranjenih.
šele petega junija je prišlo u-radno sporočilo: 50 tisoč mrtvih, mogoče celo 100 tisoč. Porušeno
Daljne sanje, kako bi razvili poljedelstvo tudi brez zemlje, se kažejo že v praktični luči. K temu nas sili naglo naraščanje prebivalstva, kajti več nas je na Zemlji, večje postajajo potrebe in človek je ob pomanjkanju obdelovalnih površin prisiljen napeti možgane, kako priti do kruha tudi brez zemlje. In rezultati so tu.
Do lanskega leta se je govorilo o tako imenovani hidroponiki, to se pravi o poljedelstvu brez zemlje, ki naj jo zamenja voda, v zadnjem letu pa je govor o Liko imenovani aeroponiki, to se pravi o poljedelstvu, ki je zamenjalo zemljo z zrakom. Logično je, da ne gre za kaka velika posestva, za velike obrate, pač pa komaj za poskusne obrate. Eden teh je prav lani v juliju začel delovati v Neaplju in je bil tedaj prvi tovrstni obrat v Evropi. Sedaj imajo podobne obrate tudi v Rimu in ponekod drugod, kjer proizvajajo paradižnike, bučke in druge pridelke.
Aeroponika torej prideluje povrtnino brez zemlje. Korenine in koreninice posameznih sadik se ne vsadijo in se nato ne razvijajo v zemlji, pač pa se razširijo po plastičnih ceveh, v katere od časa do časa, po potrebi, spuščajo hranilne snovi. Te plastične cevi ali kontejnerji so položeni v vodoravni legi in se morejo premakniti. Zato jih lahko razporedijo ( določenem prostoru v več plasteh ali ravneh, tako da se more prostor, da se more »obdelovalna površina*, izkoristiti do naj večje mere.
Seveda nastane vprašanje obsevanja oziroma sonca, ki omogoča rast. Zato so mlajše sadike, ki potrebujejo za rast več sonca, po-
je pristaniško mesto Saimianco pri Chimboteju, uničene so vasi Pe-cha, Arnbar in Skmos. Zemlja se še vedno trese. Prebivalcev brez strehe je 600 tisoč. Veča se nevarnost epidemij, kajti ni dovolj ljudi, da bi pokopala vsa trupla. Preživeli so lačni in žejni; predvsem Indijanci, ki na področjih s 3600 m nadmorske višine, kjer živijo, trpijo poleg vsega še mraz.
Dva dna kasneje je dospela: vest o roparjih, ki izkoriščajo; posledice katastrofe, skoraj istočasno pa so oblasti znižale tudi ceno živilom., še dva- dneva sita minila, preden smo dobili, sporočilo, da je en prebivalec na 18 brez strehe,, kar znaša .800 tisoč prebivalcev,. V sedmih dneh; po potresu je bilo še nad 500 potresnih sunkov; potrebnih bo 230 milijonov dolarjev za popravila.5 Vest od 10. junija pravi, da je 100 tisoč otrok ostalo brez staršev.
Poročanje o perujskem potresu se zaključi 11. junija, ko nam; skopa vest pove, da je potres prizadel 128.700 kv. km države, kar obsega ozemlje Belgije, Nizozemske in pol Danske. Zaključi se s podatkom, da je po statistikah v Peruju 12.500.000 prebivalcev.
Med temi 12 milijoni in pol prebivalcev, katerih število je nedvomno naraslo, da ne upoštevamo tistih, ki niso bila nikoli prešteti, ker živijo v težko dostopnih krajah, živi tudi mnogo priseljencev iz Jugoslavije. Ti so predvsem Srba in Hrvati; med njimi pa najdemo tudi kakega Slovenca.
Gospa Milena — z očetom, materjo in bratom se je preselila v Limo pred 21 leti. V svoji drugi domovini, saj ju je bilo šele 13 let, ko je dospela v Peru, je doživela dva huda potresa: letošnjega in tistega pred štirimi leti, ki je zahteval 125 mrtvih in 3000 ranjenih. Njenj starši, ki so po rodu iz Volč pri Tolminu, so prišli prvič na obisk v domovino leta 1966, nekaj dni kasneje so po radiu izvedeli za potres v državi, kjer so imeli sina in hčer. Letos se je tudi gospa Milena s 13-letnim sinom Edijem vrnila, da bi si oddahnila po strahu, ki ga je preživela zaradi junijskega potresa.
Živahno je mežikala z očmi, ko si je v že krepko zakajeni dnevni sobi prižgala novo cigareto. Okoli naju so posedli oče, malti, njen sin in bratranec iz Trsta. «...biili smo v hiši; najprej sem potres občutila jaz, kajti ostali so bili na vrtu... dejala sem bratu, da je potres, pa je skomignil z rameni, češ na tako smo navajeni!...*	.	.
Ostali so živahno prikimali spominu, medtem ko je hrup avtomobilov z ulice za trenutek prekinil pripoved. «Začelo nas je tresti na lahno, tresljaji pa so postajali čedalje močnejši; kako bi rekla: vse se začne z nekakšnim golčanjem zemlje, zemlia tuli... to vas najprej prestraši. Ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiuiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
...."»»"»....................
POLJEDELSTVO, KI NE POZNA ZEMLJE IN PRIDELUJE ZELENJAVO V ZRAKU
Za sedaj je le nekaj poskusnih obratov • Tovrstne tople gredice in nasade pa si bodo mogli privoščiti le zelo premožni poljedelci
stavljene na vrti, v gornjih ceveh — kontejnerjih, starejše, oziroma bolj razvite pa v nižjih plasteh. Seveda se nato ta »red* vrsti, oziroma se cevi premikajo od zgoraj navzdol, kot pač zahteva ciklus rasti in razvoja. Logično je, da so tovrstne kulture možne le v zaprtih prostorih, v nekakšnih velikih toplih gredicah, ki jih pozimi ogrevajo z električno energijo, poleti pa jih morajo hladiti, po navadi s hladno vodo.
čeprav gre še vedno le za poskusne obrate, kaže, da je zamisel posrečena, kajti v letu dni moremo na hektaru površine pridelati do 800 ton pridelka, kar je za 6 do 10-krat več kot v dosedanjih toplih gredicah ali celo za 20 do 40-krat več kot na polju. V toplih gredicah, po klasičnem načinu obdelovanja, pridelamo od 80 do 120 ton, na polju pa od 20 do 40 ton pridelka na leto.
Kar zadeva okus pridelka, ustreza ta okusu najboljših kakovosti, pridelanih na klasičen način. To verjetno tudi zaradi tega, ker na rast, na razvoj in zorenje ne vplivajo zunanji dejavniki, vrhu tega pa ima rastlina v kontejnerjih, v ceveh na razpolago najboljšo hranljivo zmes, saj izdelajo »recepte* najboljši strokovnjaki, ki točno preračunajo, kaj vse določena rastlina v določeni fazi svojega razvoja potrebuje.
Seveda se pri tem postavlja vprašanje, kako to, da imamo le malo takšnih obratov, če pa so tako učinkoviti. Dosedanji računi pravijo, da so proizvodni stroški celo nižji kot proizvodni stroški istih kultur na polju. Kaj šele v toplih gredicah. Toda gradnja toplih gredic ki mreže kontejnerjev je zelo draga. Za en hektar površine stane več milijonov lir.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite bolj praktični in sprejmite pomoč, ki se vam nudi. Pokažite razumevanje do najmlajših.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Branite svoje pravice. Vaše pobude bodo rodile uspeh. Dajte dober zgled v potrpežljivosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skupno opravljeno delo bo bolj dobičkonosno. Skušajte uveljaviti svojo osebnost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V kritičnem trenutku bodite predvsem umirjeni. Obnovite neko staro prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ogibajte se pretirani oblastnosti. V čustve-
HOROSKOP
nem pogledu ne spreminjajte že sprejetih odločitev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Naloge, ki so vam bile naložene, bodo zahtevale pogum. Odkritosrčnost prijatelja vam bo odkrila marsikaj.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prišlo bo do nasprotovanja med sodelavci. Nekateri zapletljaji v družinskem življenju.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prejeli boste zanimiv finančni predlog, vendar o vsej stvari še premi-
slite. Ne družite se z opravljivci.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Razvili boste svojo dejavnost, pri čemer boste deležni priznanja. S svojo širokosrčnostjo boste zadevo še bolj zapletli.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite previdni glede sodelovanja z večjim številom oseb. Dobro boste rešili neko družinsko vprašanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nenadoma boste dosegli izreden finančni uspeh, ki nanj niste računali. Presenetila vas bo strogost družinskega člana.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite omahljivi, ko imate v rokah odlične karte. Prepričljivost bo vaša najboljše orožje.
bi vam mogla popisati. Dejali so, da je trajajo pet sekund, nekateri deset, toaio ne bi znala povedati: v Peruju so seizmografi še stari, pa niso avtomatični — nekdo bu sa bil moral ,V?datke zapisovati, pa ni bilo tam nikogar, saj veste nedelja... nogomet... kasneje so nekaj posredovali Amerikama.
Pravzaprav se točno ne bo vedelo nikoli. Pravijo, da je kakih 100 tisoč otrok ostalo brez staršev. Kako je to možno? Otroci so bili na ulicah, njihovi starši pa so sedeli pred televizijskimi sprejemniki In gledali prenos tekem ’ s svetovnega prvenstva v Mehiki*.
Zamislila se je nekoliko. »No ja, da vam povem, mi smo bili v kuhinja in smo se ustavili pri vhodu V salon; imamo namreč precej velik salon in smo se bali stopiti vanj, ker nima nobene o-pore... nam, v hiši, ni bilo nič, toda hiša nasproti nas je vsa popokala, omet je popadal s sten... brat in ostali so bili v drugem nadstropju, niso mogli priti k nam, ker vrat ni bilo mogoče odpreti, ker se majejo, pa tudi stopnice valovijo... ravnotežje je težko ohraniti. Mi smo bili torej pri vratih; sekunde, minute, ne bi vam znala povedati, to so bila za nas leta* nasmehne se. »Ko je malo ponehalo, smo šTi mož, mali pa jaz ven... Tu se je spet začelo. Grozen prizor — povsod prah hiš, ki so se rušile, ljudje na tleh; eden kriči, drogi joče, povsod panika... grozna panika! Tam čez v Peruju imajo že v krvi strah pred potresom, z druge strani pa... pomisliti je treba, da so Latinci*.
še kolobarček cigaretnega dima se je pridružil prejšnjim: »Hiše so se nagibale druga k drugi. Jaz, ko pridem ven, najprej opazim naš avto, pred štirimi leti nam je namreč avto razbilo ; zaklicala sem možu : 'Franc avto nam bo vzelo’. Avto je metalo kakih 30 centimetrov od tal, avto, amerikansko ma-šdno... cesta pa je delala... eno stavno valovala je...»
Želela sem vedeti, kako je bilo pred štirimi leti.
«A, pred štirimi leti pa bolje, da vam ne pripovedujem. Zame je bilo posebno hudo. Porušila se je šola, ki jo je obiskoval moj sin. On je bil noter, pa so bili otroci mrtvi, ranjeni... V Limi je bil sicer tetoraj močnejši potres, v dolini Huaylas pa ni bilo tako hudega potresa, kot je bil letos več »to let*. .
Oče gospe Milene je pripomnil: »Še veliko časa za tem se je Edi, kar na lepem začel tresti, če je zaslišal hrup, ki ga je spominjal na potres, na strah, ki ga je doživel*.
«Moj mož je moral zaradi tovarne takrat potovati na sever. Kot veste, so v Peruju tri glavne ceste Panamericana nord, Pa-namericana sud in prečna cesta čez gorovje. Mož je moral zgodaj zjutraj v tovarno v Casino pri Chimboteju. šel je gor, da bi peljal pomoč, gor pa je bilo vse porušeno. Uspelo mu je priti le do mostu; most je železen, železni drogovi pa so bili popolnoma skrotovičeni; obcestni kamni so bili z železjem vred zriti iz cestišča. Ob obali ni rušil le potres, pač pa tudi voda. Hiše teh ubogih ljudi je preplavila še morska voda, ki jim je pronicala v stanovanja*.
»V 21 letih smo doživeli dva huda potresa; manjših, imenujejo jih »temblar* je nešteto: še ves teden po zadnjem potresu nas je treslo. Nekega dne je močnejši sunek porušil še nekaj hiš. Živimo v centru mesta, potres »teremoto* se je v Limi čutil povsod enako, toda vse je od-
visno od tal, na katerih stoji s\vba— če so bolj kamnita ali manj. Kar je bilo blizu morja n. pr. pristanišče Callao ali Cho rilllos, tu občutijo bolj. Razbilo je vse šipe nebotičnikov*.
Hrup z ulice je nekoliko ponehal, saj je bila ura že precej pozna.
»Hiše sicer gradijo proti potresom. Res, pomaga, todia takih hiš je malo; v centru potresa je neslo antisedzmione hiše in ostale^ vse je porušilo. Na tem področju prihajajo navadno tresljaji vedno na enak način, zato zgradijo hiše tako, da bodo u-trjene proti tem potresom, če pa pride do različnih tresljajev, ne more pomagati. V Limi se proti potresnim stavbam, vsaj kar sem jaz opazila, ni nič zgodilo, tako sedaj kot pred štirimi leti, gor pa, kjer sama nisem videla, pa sta videla tako moj mož kot tudi brat, ni pomagalo nič, vse se je porušilo. Mislim v dolini Huaylas, ki m ji pravili perujska Švica. Callejon de Huaylas je turistični kraj, pa ne po stavbah. Pokrajina je krasna... gorovje pokrito z večnim snegom, pa rastlinje, ki ga drugod ni... Hiše so slabo grajene. Tu živijo Indijanci, potomci Inkov. V Peruju, kar je ven iz glavnega mesta, so večinoma hiše slabše, ponekod so res lepe hiše, kot n. pr. Tourist Hotel, ki ga je tudi porušilo... Tudi Chdmbote, ki je bilo prvo pristanišče po proizvodnji ribje moke, je bilo za 90 odst. porušeno, prav tako Panamericana Nord*.
(Konec jutri)
J. D.
je Šolar. Sam tudi nisem mogel biti na kaj ponosen, čeprav pišem te sodbe. Ljudje knjige nismo za politiko. Treba je imeti dar, da se v konkretnostih življenja, p menjajoči se svetni, lokalni situaciji znajdeš, ne da bi izdal svoje gledanje in mogel kaj doseči.
V. Vprašanje četnikov
Tudi to je imelo za zamejce svoj pomen. Zgodovina NOB priča, da so naša ljudje dolgo, dolgo, pose* mezni preprosti kmečki človek še v ziimi 1943-44, partizane imenovali četnike. (21).
Goriška sredina s svojo afirmacijo Jugoslavije, s priznanjem londonske vlade ni mogla mimo njih. Londonski BBC je prav o Mihajlo-vičevih četnikih največ govoril. V enem izmed naših prvih programov smo zapisali; »Pozdravljamo vse borce za svobodo... četnike in partizane*, saj smo delali za neko narodno fronto, za gibanje nad strankami. Drugače na sestankih goriške sredine o četnikih niso razpravljali, odločali: bili so za nas daleč, predaleč. Pač, že leta 1941 je padel sklep, da eden izmed članov odbora skrbi za vojaške zadeve in seveda za četnike. Malo naivno smo pač zopet mislili na leto 1918 in takratne narodne straže: »Torej, skrbi Ti...» (bil je poročnik italijanske vojske, nato pod fašizmom črtan). Problem ni bil pereč, ker so se tudi glasovi iz Ljubljane in iz Londona glasili: Čakajte z uporom. Goričani pa na upor nismo niti mislili, dokler ga ni začela OF.
S članom odbora »za vojaške zadeve* je delalo nekaj študentov. Od nekod so dobili celo pisalni stroj in začeli tipkati list »Naša zemlja*. Izšlo je nekaj številk. Izdali so tudi nekaj Letakov. Smer »Naše zemlje* pa je bila primorska; šlo je za odrešitev naše zemlje.
Kot zanimivo dejstvo naj omenim, da vsa ta skupina ni računala (v kopijah pisem v London berem to) na mladino, ki se je zdela premalo zavedna, pač pa na starejše. Čas, leto 1942, zlasti zima 1942-1943, je pokazal nasprotno, da so v partizane odhajali mladi, o katerih so mislili, da jim ni zaupati. Da, o tem se v kronopds-ju naše NOB še ni pisalo. Marsikateri kruhoborec, ki je nosil mi-ličndško, fašistično črno srajco, se je prebudil in šel v partizane. Zakaj bi ne zapisal tudi tega, da je bil med temi tudi kak, ki je »imel maslo na glavi*, ki smo se ga kar izogibali, celo bali, ker je vlekel s fašisti. Teh je bilo res malo. Šlo je za nekatere doslužene vojake, ki so delali v predvojaški; za nekatere oportuniste, ki so menili, da je prišel čas, da presedlajo...
Sodim, da vprašanje «četništva» na Primorskem do 1944 ni bilo važno. Pojavi, kolikor jih je bilo, pa nosijo pečat zmede »četnik — partizan*. Vsaj študent Sief (poitalijančeno v Schief) je najbrž plačal za to svojo zmedo. V goriški okolici se je gibal, celo na šent-viškogorski planoti in delal za četnike, pa je bil aretiran z bratoma Levom in Oskarjem Kovačičem m obsojen.. Tudi z njima je bil povezan. Jeseni 1943 se je vrnil, šel v partizane in tam »izginil*... Kako je prišel v stik z glavnima aktivistoma OF, je bila zame uganka. In ostala je uganka.
In še eno ugotovitev moram dodati: Preden smo na Goriškem prišli do poročila, ki ga je prinesel »Slovenski poročevalec* v decembru 1941, je prav član odbora
za vojaške zadeve prinesel čilo, da se »četniki bijejo z jamskimi vojaki proti partizan®®: Vir je bil neizpodbiten: itaWanr polkovnik, ki se je vrnil iz je bi znan tudi meni kot amtifaš®J seveda konspirativen. (Pisnj® London — kopija december lWv govori le o oficirju in skuša ^ vo omdMti; pisal ga je odg®von član za vojaške zadeve).
Dodati pa moram, da je 6°^ odbor tudi to vprašanje «četz"*?,J smatral kot svojo interno s zadevo in je zato »fotokopij0*. poveljem komandanta, o kateb 1 bil govor, odklonil. Vsaka P°'r^r: va z Ljubljano se je goriški^ sre glede na naš specifični položaj* la taka, da bi povzročila le ane‘\
Tu je treba sedaj postaviti "P šanje OF-NOB. Zima 1942-43 W meni prelom II. svetovne v°G Afrika: izkrcavanje angloamsf1®'. čet in nato še bolje: nemški P0*^ pri Stalingradu. Razumljivo, vse to vplivalo na ljudstvo ske. Omenil sem že svoje P01^
P’
iz novembra 1942 o položaju v j,, mu. Tam je zorel zlom, pade6 šizma...
Doma smo v letu 1943 opazJ' „ Čanje vojaških posadk, prih<* vih enot. Odhod v partizane
rastel. Tolik je postal febrU i 1943, da so odhajali čez rti-ed0 j. Notranjsko. Orožja nd balo, $ bani niso bili in s pomno*1 jj vojske je stanje postajalo težJ*L. težje. Pred kratkim sem bral l ^ lo», sobotna priloga 28.3.1970). naj bi kar tisoče in tisoče Prl oj, skih mož in fantov prešlo ® $ No, najbrž bi bilo bolje pisat'
innst0»' . . . .
O zgražanju profesorja^ ^
ne bom več ponavljal, pač P3 .4 ram povedati, kar sledi iz v^ tega pisanja, da goriška sre m ni imela možnosti ne nam&f h;|o seči v kako širšo akcijo. N* je ne sredstev ne moči. V tem ® pač razlikovala od vseh ons° ^ od OF io njenih aktivistov, ^ se množili iz dneva v dan- 0°. pl ga začetka sem zapisal, da Jv,; namen, vplivati Ls na za°P%v' pri katoliških je prišla v P° pl duhovščina, ali nemajhen J® m vpliv le-te na ljudstvo, saj J® £1-riški, tržaški, istrski duhove"* aj til s svojim narodom, bil ** edini razumnik na deželi. (t
Kaj sedaj, ko se je ljudst" Soči, na Krasu in ob morj" čilo za OF? Ljudstvo, to se Pjjp tisti, ki v zgodovini narodov ,^ čajo prav v revolucionarnih ». jli
gih: mladina. Starejši so P3 za svojimi sinovi in hčerkah"'
(Nadaljevanje s^
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- , ,.	„	. ----------
ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35	1815 Nove popevke;
ČETRTEK, 20 AVGUSTA 1970
z> p- Cincluettii 16.00 Beethovnove strani do strani; 10.25 Pihal^-J skladbe; 16.30 _Poletoi program za kestri; 10.45 Filmske me®®*«
Slov. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Antoniih: »Prve otroške sanje*; 12.25 Za vsakogar ne- ,, ,, kaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 slcla<Jbe' Orkester Casamassuma; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba;
19.10 Gogoli: Življenje na drugih svetovih; 19.25 Južnoameriški ritmi; 20.00 šport; 20.30 Hitomi: »Novorojenčkov jok* (drama);
21.15 Orkester Melacrino; 21.30 Beethovnova komorna glasba.
11.15 Pri vas doma; 13.10
19.05 Čajkovski in Weinberger 20.20 Glasbene komedije; 21.00 Kmetijski nasveti; Lahka glasba; 22.00 Schubertove
Matičič: Suita za godala
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
3.40 Sopranistka L. Maragliano:
9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?: 15.00 Poljudna enciklopedija; __ . _______iuiii
15.40, Lahka glasba; 16.00 in 16.35 21.00 Četrtkov večer doma*-.- -^
-------------------- 13.40
glasba; 14.30 Priporočajo "fV 15.10 Iz mladih grl; 15.25 & ^ pertoarja orkestra Montei"3 ^ 16.30 Glasbeni intermezzo; Zborovske skladbe; 17.00 Vsa* jj za vas; 18.05 Operni koncerti * ej. »Rad imam glasbo*; 19.45 ^ jji-
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Rossinijev Seviljski brivec — 3. dejanje.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30,	14.00,	15.30,
17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.50 Jutranja	glasba;	8.40	Vesela
glasba; 9.45	Plošče;	10.05	Juke
box; 10.30 Plošča za poletje; 11.00 Popevke; 11.30 Pesem sledi pesmi;
11.45	Glasba	in popevka;	12.00,
12.45	in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Plošče; 14.30 Ansambel lahke glasbe; 15.15 Uspeli motivi;
Plošča za poletje; 19.05 Počitnice v čolnu; 20.10 Glasbena priredi-
še slovenske popevke; 20J5 nute z ansamblom The JjjpeS-
mi in napevov; 22.00 Večer 1 ^ Dan» Plo»čeT 22.10 noktmiof'SdS71 KJa^ireka g13^
Ital. folklora; 22.43 Radijska priredba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 14.00 Baritonista Stracciari in Gobbi; 14.30 Plošče; 15.25 VVagnerjeva opera »Mojstri pevci numberški*; 17.10 Bartokove skladbe; 19.15 Koncert; 20.10 Stradella in Gerelli.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.20 Plošče res-
16.00 Prenos RL; 17.05 Turistične m elash» ' miT beležke; 17.30 Od popevke do^>- ta il^ioVsSiSovfT
nata štev. 3; 12.30 Portret avtorja: Tommasini; 13.15 Berliozova Nabožna trilogija opus 25.
SLOVENIJA
pevke; 18.45 Vaši pevci; 19.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 20.00 Ansambel Johnson; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.15 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od
Sergeja Prokofjeva; 24.00 ■ steh pri tujih radijskih P°sW 00.30 Popevke za lahko noč. ITAL. TELEVIZIJA	5
18.15 Spored za najmlajše:	\^
Odprto morje; 19.40 Izžreba"/- j. terije; 19.45 Šport in ital-ke; 20.30 Dnevnik; 21.00 pri odprtih vratih: Beli & j{j-22.00 Fantastična zgodba D0*1 hota; 23.00 Dnevnik.
" KANAL -idoP® 21.00 Dnevnik; 21.15 Enc"“
dija morja; 22.10 Srečanje Merolo.
JUG. TELEVIZIJA ot)
21.00, 23.47 Poročila; l9lS zornik; 19.30 Veseli tobogan • vudrija; 20.00 Mozaik; 2?; ,e-li0' krat v tednu; 20.20 Verti*31 rizontale — reportaža; 20.4° gj-
cak; 21.35 Zabavno-glasbena ,
daja; 22.25 Kulturne diagoc»>: mozaične; 22.55 Minnix " Jja-23.45 Propagandna oddaja:
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
M. avgusta 1970
VČERAJ NA STADIONU <.MflBEIH»-V- VIDMU
Internazionale - Udinese 3:0
Tekmi je prisostvovalo 16.000 gledalcev - Mazzola dvakrat uspešen
V prijateljski tekmi, ki je bila V^aj na stadionu »Moretti* v idmu je milanski Inter premagal Jaaiadi Udinese 3:0. Kljub precej /(šoki zmagi pa igra Milančanov 1 bila na ravni, ki bi si jo pri-akovali od ekipe, ki je v lan-kem prvenstvu dosegla častno dru-»o mesto in ki se bo tudi letos Potegovala za najvišja mesta na Razpredelnici. Ekipi sta se pred-‘avili v naslednjih postavah: UDINESE: Miniussi; Moruzzi, Bo-ora; Fogolin, Nicoloso, Caporale mamusani); Bagatti, Giacomlni, jjP^rotfci, Tuttmo, Berzaghi (Cocco
D^TER: Vieri (Bordon); Rlghet-■k Beilugi; Bedin, Giubertoni, Bur-(Landimi); Pelizzaro (Jair), JJ^zola, Bonlnsegna (Achilli), Fa b*®*1 * * *. Prustalupi (Corso).
RUDNIK; Toselld te Krmina.
Tekmi je prisostvovalo 16.000 gle-
osicev.
Kot je že prej napovedal Herrera igral Facchetti, ki je nekoliko jjaskodovan. V prvem polčasu je r^rgnich igral na mestu prostega y®ica, Frustalupi, Fabian 1n Be-Pa so se držali na srednjem ®tlu igrišča. Mazzola je igral nekie ,°zadju in je iz te pozicije lahko izbijal svojo precejšnjo hitrost in jjocan atrel. Bil je vsekakor naj-mož na igrišču.
i Videmčani so pokazali nekaj do-"te Potez, bili pa so preveč boječi jteJPadu. Verjetno so imeli nekaj r?n'*e pred tako znanim nasprot-*«n. Ekipa je že kar dobro ui-P*tea in se bo v prihodnjem pr-T^*tvu gotovo dobro izkazala.
.v drugih prijateljskih tekmah so j*gli naslednje rezultate:
{tema — Palestrina 4:0 (3:0) »lilan — Trento 4:1 (2:1) arezzo — Chianciano 8:1 (7:0)
fooore žrtev zarote?
KOGOTA, 19. — Vse bolj verjetij*	te	^ kapetan an-
. ^ke nogometne reprezentance v veb'kn, Bobby Moore, žrtev zarote ki je nekaj dni pred za-vJt0tT> svetovnega nogometnega pr-Cstva v Mehiki razburila vse ""Opise. Gre za znano zadevo o .^adeni zapestnici, ki naj bi jo °°re izmaknil iz izložbe zlatarja' k' je bila v isti zgradbi, kjer n bil tudi hotel v katerem so ^.bivali Angleži. Moora je takrat l težila prodajalka, ki mu je razlivala nakit. Tudi neki krošnjar Dričal, da je videl, kako je no-2*teš izmaknil zapestnico.
se, da je vso zadevo orga-|t'".‘ral sam lastnik zlatarne. Za-ijA te še ne vedo,	a	vse	kaže,
fia ^ v zactev0 vpletena tudi ma-kiai ro®niar Alvaro Suarez je pri-aj|T’ da ga je Danilo Rojas, lastjo	zlatarne plačal,	da	bi	pričal
1 Mooru. Pogodbo v tem smi-fe p80 Podpisali v stanovanju Cla-ak.^dilla, prodajalke, ki je Moora Po«» . • Suarez naj bi se nalašč A ®V>1 pred izložbo zlatarne in (o1* bi potem povedal policiji, kako j	odigrale stvari,
ir, ^motje zapestnice, ki je še ni-bi	te dajalo	prav	obtožbi
ga podatka, ki bi pričal o njegovi nedolžnosti. Zarota je bila vsekakor dobro organizirana, edina šibka točka je bila prisotnost pogodbe, ki sta jo podpisala Suarez in Rojas in ki je verjetno določala tudi višino vsote, ki bi jo moral prejeti krošnjar.
Sodniki se še niso izrekli o vsej zadevi, čeprav je državni pravdnik zagotavljal, da imajo že dovolj dokazov proti Mooru. Zdaj morajo počakati na dokončno razjasnitev celotne zadeve.
ODBOJKA
NA TURNIRJU ZARJE V RAZOVICI
Veljak: «Ekipi Bora in Sokola bosta dali od sebe vse sile»
Prireditev se bo začela jutri zvečer la bo trajala do nedelje
Jutri se bo začel v Bazovici mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki bo v organizaciji ŠD Zarja. Kot je znano, se bodo turnirja udeležile naslednje ekipe: PARTIZAN PULJ. BOR TRST, SOKOL NABREŽINA in ZARJA BAZOVICA.
SPORED:
Jutri, petek, 21. avgusta
iiiimHiiifinimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiinraiiiiiimMiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHn
MED SVETOVNIM KOLESARSKIM PRVENSTVOM
Monsere obtožil Gimondija poskusa podkupovanja
Felice Gimondi zanika hudo obtožbo
BERGAMO, 19. — Mednarodne kolesarske vode je precej razburkala vest, po kateri naj bi skušal Italijan Felice Gimondi na zadnjem svetovnem kolesarskem pr venstvu podkupiti svetovnega pr vaka Belgijca Jeana Pierra Mon-sereja. Belgijec bi mu namreč v odločilnem trenutku moral dovoliti, da bi šinil v ospredje in tako postal svetovni prvak. Vest je priobčil belgijski športni dnevnik »Les Sports*.
Ko je Gimondi izvedel za hudo obtožbo, jo je odločno zanikal Izjavil je, da ni z Monserejem med vožnjo dejansko skoraj nikoli govoril, zlasti ker govori Belgijec le flamski jezik, poleg katerega razume le nekaj francoskih besed. Gimondi pa razume — poleg italijanščine — le nekaj francoščine. Med vožnjo sta sicer res izmenjala nekaj stavkov, vendar pa sta se pri tem v glavnem prepirala. Gimondi je namreč skoraj ves čas vozil v ospredju, Belgijec pa ni hotel nikoli prevzeti vodstva. Potem, ko mu je Gimondi skoraj 100 km utiral pot, je Monsere v zadnjih 500 metrih močno potegnil (ker je bil bolj spočit) in zmagal. Gimondi se je zmagovalcu približal tudii po prihodu na oilj ter mu dejal, da mu bo vrnil milo za drago ob prvi priložnosti, ko se bosta zopet srečala kot tekmovalca na progi. Tako naj bi se < stvari odvijale po Gimondijevih besedah.
Monsere trdi seveda drugače. Ko je Gimondi včeraj odločno zanikal trditve novopečenega svetovnega prvaka, je Monsere svoje besede danes zopet potrdil. V članku v »Les Sportsu», ki ga je napisal urednik kolesarske rubrike Rene Jacobs, je zapisano, da se je Gimondi o-bmil do Belgijca 5 km pred ciljem m mu ponudil šest milijonov lir, če bi mu dovolil sprintati na naslov svetovnega prvaka. »čemu vprašaš prav mene?* je bil radoveden Monsere. »Ker si po mojem mnenju najmočnejši* mu je odvrnil
»v-^oonovi braniloi niso imeli v
Jte rokah nobenega konkretne-1 Gimondi. Tako naj bi se vsa stvar
»Sovražnika*: Belgijec Monsere in Italijan Gimondi
odvijala po Belgijčevih izjavah, ki naj bi vse besedovanje z Gimondi jem zaključil tako: »Ne potrebujem denarja in napenjal bom vse sile prav do konca!*.
Kdo govori resnico je zdaj težko ugotoviti. Njunega pogovora ni seveda slišal nihče, zato tudi ni nobene priče. Gimondi je danes izjavil, da Monsereja ne bo tožil zaradi obtožbe podkupovanja. «Sem takega značaja* je dejal, «da ne ljubim polemik in nočem ustvarjati še novih težav. Nočem imeti o-prq,vka s sodišči ip odvetniki. .Vsekakor pa se bo za vso stvar zavzela moja hiša Salvarani, ki bo skrbela tudi, da ostane moja čast neomadeževana. Ob prvi priložnosti, ko bom Monsereja srečal na kakšnem tekmovanju, pa bom zahteval od njega, naj mi položi račun o tem, kar je o vsej stvari zapisa) belgijski tisk.*
V Belgiji pa se je že pojavila zahteva, naj Mednarodna kolesarska zveza uvede o vsem tem preiskavo. Če je prišlo res do poskusa podkupovanja — piše današnji «Les Sports* — je treba krivdo dokazati in krivca kaznovati.
ob 21.00 Bor - Sokol
ob 22.00 Zarja — Bor
• • •
Sobota, 22. avgusta ob 21.00 Partizan Pulj — Sokol ob 22.00 Zarja — Partizan Pulj • * •
Nedelja, 23. avgusta ob 10.00 Zarja — Sokol ob 11.00 Bor — Partizan Pulj
• • •
Tokrat smo zaprosili trenerja Sokola in Bora prof. Sergija Veljaka za kratek pogovor.
•	Kako se kaj pripravljata ekipi? Veljak: »Dekleta Bora in Sokola
trenirajo skupaj. V glavnem gojimo kondicijsko pripravo in je zato u-mevno, da ekipi ne bosta tehnično in taktično pripravljeni, kot bi želel.*
•	Ekipi namreč pripravljaš za prvenstvo...
»Naš trud in naše delo sta usmerjena na prvenstvo, ki bo letos zahtevno, saj so se vse ekipe vidno izboljšale. Zato sedaj v glavnem posvečamo pozornost telesni pripravi. Kasneje pa bomo prešli na tehniko in taktiko.*
•	Torej bo za ekipi nastop na turnirju le trening?
»Nikakor ne! Tako Sokol kot Bor bosta dala vse od sebe, saj tehnično nista nič slabša kot lani. Poleg tega pa jima tudi igra sama pride zelo prav.*
•	Ali si naletel na kako težavo, ker istočasno treniraš dve ekipi?
«Nisem naletel na težave. S skupnim delom sem predvsem dosege, to, da je na treningu vedno zadostno število igralk, s katerimi se lahko dejansko nekaj napravi: poskušamo razne vaje, sisteme igre itd. Poleg tega pa vse igralke vestno in požrtvovalno trenirajo.*
•	Imata ekipi možnost za osvojitev prvega mesta?
«Partizana iz Pulja ne poznam, zato ne morem dati nikake prognoze.*
•	Pravijo, da je na višini naših ekip B lige...
»Zato mislim, da je možnost zmage enaka prav za vse štiri udeleženke.*
Torej tudi po mnenju Veljaka naj
ibi bile sile na tem turnirju popolnoma uravnovešene. Zato bo turnir do zadnjega dneva zanimiv. Poleg tega ne smemo pozabiti na zagrizenost naših ekip, ki nastopajo v B ligi. Borbenosti ne bo manjkalo in s tem je tudi uapeh turnirja že zagotovljen.	b. 1.
TENIS

ATLETIKA
PRED ODHODOM V STOCKHOLM
V italijanski ekipi več novih atletov?
Italijanska atletika je dosegla z uvrstitvijo v finale tekmovanja za evropski pokal velik uspeh. Ta dosežek vsekakor potrjuje, da so i-talijanski tekmovalci v zadnjem časti pokazali določen napredek, ki je tem opaznejši, ker so si priborili vozovnico za Stockholm kljub temu, da so opravili v Sarajevu več hudih spodrsljajev, zlasti v kratkih tekih.
Možnosti za boljšo uvrstitev v finalu «azzurri» sicer skorajda nimajo in imajo torej zadnje mesto bolj ali manj zagotovljeno. Kljub temu pa vodstvo reprezentance nikakor ne namerava vreči' puške v koruzo, ampak želi storiti vse, da bi vsaj zaostanek za drugimi ekipami ne bil prevelik.
Za to imajo pripravljavci repre zentance tri poti: s treningi še bolj izpopolniti formo tekmovalcev, u-smerjati priprave tako, da bi ne prišlo več do takih spodrsljajev kot v Sarajevu in pa poseči po nekaj zamenjavah in izpopolnitvah moštva.
Kar se tiče prvih dveh postavk so trenerji in atleti sami sredi dela. Večina tekmovalcev je v teh dneh v raznih atletskih središčih — v Viareggiu in Schiu, pa tudi drugod — mnogi pa se pripravljajo tudi v svojih društvih, pod vod-
stvom svojih trenerjev. Večina metalcev je zbranih v Schiu, tekači
so v Viareggiu, skakalci pa so nekoliko »razpršeni*.
Glede tretje postavke — zamenjave nekaterih atletov — ni še nič določenega, vendar pa bodo v kratkem verjetno že vnesli v ekipo nekaj sprememb. Te sicer ne bodo velike, ker bo reprezentanca v glavnih obrisih zelo podobna tisti, ki je nastopala v Sarajevu.
Kakšne spremembe so torej verjetne?
V teh dneh merita svoje sile v metu krogle Bergonzoni in Sorren-li. Precej sprememb je možnih na kratkih progah, kjer bo prav danes indikativno tekmovanje v Viareggiu. Proge 100 m, 200 m, 400 m in 110 m ovjre še nimajo svojih zanesljivih »lastnikov*, prav tako pa bo »ha tehtnici* tudi skok v daljino.
Nastop na teh tekmovanjih bo za nekatere atlete tudi preskus trenutne forme in prav lahko se zgodi, da bi ob tej priložnosti tudi Simeon postavil nov državni rekord, Cramerotti zalučal kopje pre ko 80 m itd. Skratka: italijanska reprezentanca je sredi mrzličnih priprav, katerih rezultate bo moral pokazati Stockholm.
Pred zaključkom avtomobilskih dirk za svetovno prvenstvo
Bo J. Stewart
ujel Rindta?
Na skupni lestvici za naslov svetovnega prvaka vodi trenutno Avstrijec Jochen Rindt, ki si je nabral doslej že lep naskok, katerega verjetno ne bo zgubil kljub temu, da je na zadnji dirki v Zelt-tvegu, pred domačim občinstvom, odstopil. Rindt je zbral doslej 45 točk, medtem ko jih ima drugouvrščeni Brabham le 25. Še bolj pa je presenetljivo dejstvo, da je trenutni svetovni prvak Jackie Steivart šele na četrtem mestu, z borimi 19 točkami. Zbral jih ni torej niti pol toliko kot Rindt.
Steivart je po dosedanjih tekmovanjih skoraj brez možnosti, da bi še posegel v bitko za naslov svetovnega prvaka. Ker pa se nikakor ne mara predati kar tako, si je omislil nov dirkalni avto (na sliki) vrste tyrrell-ford, ki je izredno sodobno zasnovan. Motor je znamke jord-coswort V-8. Vozilo samo je izredno stabilno, k čemur pripomoreta tudi obe stabilizacijski krilci. Načrt ohišja avta je izdelal direktor hiše, za katero Ste-toart tekmuje, namreč K en Ty vreli.
Steivartu preostanejo za napad na Rindta le še štiri priložnosti, to je dirke za VN Italije (6. septembra), VN Kanade (20. septembra), VN ZDA (4. oktobra) in VN Mehike (25. okiobra).
TURNIR V ORTISEIH
Jovanovič in Špear v višje kolo
ORTISEI, 19. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem dolomitskem mestecu niso zabeležili presenečenj. Nosilca skupin Jovanovič in MulHgam sta z lahkoto odpravila svoja nasprotnika. Tudi Speair je premagal Avstralca Pletoher ja s čistim izidom 8:3, 8:3. Tretji Jugoslovan, ki je bil še v borbi za v^op v višje kolo,
Ivančič, je zgubil proti Palmieriju.
IZIDI:
Padmieri - Ivančič 6:4, 6:4 Muffigan - Basso 6:2, 6:0 špear • Metoher 6:3,” 6:3 Jovanovič - Capozza 6:0, 7:5 Rodrlguez • Krog 6:2, 6:3
..—.	.............................................wwmWHWwwwww.nmmwwim  
ATLETIKA
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
V Domžalah skupne priprave Borovih članov in mladincev
Tudi pri Poletu so že začeli s prvimi treningi
V tedenskem komentarju bomo obravnavali:
1.	»Plavi* proti Američanom
2.	Poletovci zopet na delu
3.	V ponedeljek gredo Borovi člani ki mladinci v Domžale
Američani
Borovi košarkarji so v ponedeljek in torek nastopili na turnirju, ki ga je priredilo ŠZ Gaja za »Memorial Rajkovič*. Na tem turnirju so nastopile naslednje ekipe: izbrana reprezentanca ameriške letalonosilke Saratoga, ameriško moštvo 0’Ha-re, Borovi člani in mladinci.
Izidi:
Ponedeljek, 17. avgusta v Trstu: Saratoga — Bor B 85:35 (39:19) Bor A - 0’Hare 55:32 (26:19)
Torek, 18. avgusta na Padrlčah:
Finale za 3. mesto:
0’HARE - BOR B 78:27 (41:10)
Postavi:
0’HARE: Fair 4, Costello 11, Ross 20, Russell 4, Manley 6, Pinksten 7, Olivieri 6, Arinton 8, Piersal 4, Wal-ton 6, Hadnot 2.
BOR B: Za vadi al 2, Pertot 4, Nad lišek, Štokelj, R. Kralj 9, Šare 4, W. Hrvatič, M. Kralj 8.
SODNIKA: Tavčar in Frizzati.
Ameriški košarkarji, ki so bili tehnično in telesno bolje pripravljeni od naših igralcev, so že od vsega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in so neusmiljeno polnili Borov koš. Naši mladinci so igrali neurejeno. V obrambi so le s težavo zaustavljali nasprotne prodore. Naj boljši v Borovih vrstah je bi) Šare, ki se je zagrizeno vrgel v borbo.
Finale za 1. mesto:
BOR a - SARATOGA 60:51 (36:25)
Postavi:
BOR A: Tavčar, Zavadlal 3, Sancin 6, Fabjan, Rudeš, Lakovič 8, Sirk 10, Ambrožič 15, Starc 18.
SARATOGA: Bey 4, Jalbert 6, Miller 6, Mc Cullum 8, Robinson,
Armsted 8, Pugh 4, Henry 2, Ab-rams 3, Burkeen 7, Gadson 3. SODNIKA: Frizzati in Pertot. Borovci so tokrat zaigrali zanesljivo. Zelo dobri so bili v obrambi, v napadu pa sta bila učinkovita Starc itn Ambrožič. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj so bili Američani dobro moštvo, ki je pokazalo moško igro in je večkrat tudi navdušilo občinstvo z iznajdljivo igro. Kljub temu pa naši kflš^ifk^rjj nikdar popustili in so tudi zanesljivo zmagali.	ti jr-mti ri-*< |
Po tekmi *o se-...vsi Američani laskavo izrazili o Petru Starcu, ki je bil tokrat dober tudi v obrambi.
Končna lestvica:
1.	Bor A
2.	Saratoga
3.	0’Hare
4.	Bor B
Koliko gledalcev je bilo na Padrlčah?
NI vedno lahko soditi, koliko gledalcev sl ogleda posamezne tekme. Na velikih mednarodnih srečanjih nihajo včasih ocene števila gledalcev tudi za deset tisoč oseb, ali pa še več. Cim več je gledalcev tem večja je lahko pomota. Ce je pa gledalcev malo, potem je ocenjevanje števila občinstva seveda lažje. Vse pa kaže, da včasih nastopijo težave tudi z določanjem manjšega števila gledalcev. Po zadnjem nastopu Bora proti košarkarjem Sara toge na Padrlčah smo v dveh dnevnikih čitali glede števila gledalcev na tem turnirju ti dve mnenji -
UNITA’: ... gledalci, katerih dejansko sploh ni bilo...
IL PICCOLO: ... ob prisotnosti izredno številnega občinstva, ocen,lenega na 2.000 oseb...
Koliko je bilo torej v torek gledalcev na Padrlčah?
Poletovci
Poletovi košarkarji so po kratkem premoru zopet na delu. Že v torek so ponovno stopili na igrišče, ko so se pomerili v minibasketu z ekipo Mivarja. Openski košarkarji so morali kloniti močnejšemu nasprotniku s 56:10. Polet je nastopil z naslednjo postavo: Valter Sosič 8, Ivan Sosič, Vinko Kalin, Mar-
Mauro
Bogateč, Rudi Taučer, Igor Malalan,. Robi Gocup, PaveL Ferluga.
Po tekmi smo trenerja openskih igralcev. Sergija Tavčarja, vprašali za mnenje o prikazani igri: »Naši igralci*, je rekel Tavčar, »so komaj začeli s treningi in zato je razumljivo, da še niso dosegli zaželene forme. Kljub porazu, pa mislim, da smo lahko zadovoljni z igro, ki so jo prikazali.*
Kaj pa za naprej?
»Prihodnji teden bomo začeli trenirati z vsemi štirimi ekipami, in sicer v žensko naraščajniško ekipo, z minibasketom, z dečki in z moško naraščajniško ekipo.*
V Domžale
V ponedeljek bodo Borovi mladinci m člani odpotovali v Domžale, kjer bodo imeli skupni trening. V Domžalah bodo trenirali teden dni, medtem pa bodo odigrali dve prijateljski tekmi z domačo peterko, ki nastopa v drugi jugoslovanski zvezni ligi, in z Jesenicami.
Skupni treningi so seveda izredne važnosti, saj se poleg piljenja osebne tehnike in telesne priprave ustvari na njih tudi tisto prijateljsko vzdušje, ki je neobhodno potrebno za vsako skupno igro.
Borovci bodo odpotovali v Domžale v ponedeljek, 24. avgusta, vrnili pa se bodo 31. avgusta.
NIEDER OLM, 19. — Thamaž Zacharias, sin znanega dirigenta Helmuta, je danes postavil nov nemški rekord v skoiku v višino i značko 218 cm. Prerjšnji rekord j« bdi za centimeter slabši.
ZENSKI NOGOMET
CIVITANOVA MARCHE, 19. — V prvi tekmi mednarodnega turnirja v ženskem nogometu, ki se odigrava v tem mestu je francoska ekipa Pariš premagala Cagliart 2:0 (0:0).
POLO
DEAUVILLE, 19. — V četrtfinalni tekmi za srebrni pokal Deauvil-La je francoska ekipa Punavia premagala italijansko moštvo Stupdnl-gi 9:7.
KOŠARKA
MOSKVA, 19. — V finalu mednarodnega košarkarskega turnirja v Moskvi je A ekipa SZ premagala ZDA 89:61 (47:29). V finalu za tretje mesto je SZ B odpravila Češkoslovaško 68:66 (37:33).
NOGOMET
BUENOS AIRES, 19. — Buenos-adreške občinske oblastt so dale zapreti kar pet mestnih stadionov, ker ne odgovarjalo vamostndm normam. Ukrep zadeva stadione Boca Juniorsa, River Plateja, Huracana, Atlante In Platenseja. Zaprtje stadiona Boca Juniorsa je posebno prizadelo prireditelje tekme za medcelinski pokal med Estudlantesom in Feijenoordom, ki bi morala biti 26. avguste prav v tem stadionu.
Športne društvo P r I m o r e e Trebče sklicnie redni občni zor jutri, 21. avgusta ob 20.30 v prvem In 21.00 v dragem sklican Hi v L judskem domu v Trebčah
Dnevni red:
1.	Pozdrav In predsednikovo poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Razprava in glasovanje n združitvi s SZ Gajo
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
Odbor
MLADEN
OLJAČA:
51.
KOIARA
Prevedel: Severin Šali
res, kaj se to dogaja?
Uto fe*ej° sli. Rudolf jih sluti s Čutom starega bojevnika, ne fcto.Mh še, vendar jih čaka in priganja svoja gosta, da ne bi teJi šli po zlu.
da ne bo nič s sladkimi sanjarjenji: ne bo mogel kbt speljati v goščavo ne je zvaliti na travo ln v praprot, h]*/1 Je še malo prej zamišljal in kar so od nekdaj poče-hjeeovi rvrnr>A<*t.ie kadar so prijezdili semkaj Iz daljnih
Po obedu, kot sl je ----- _ - .
na uho ljubko, šumno, zaljubljeno besedo, od katere ikh Kri ln zastane sroe. Morda JI še «zbogom» ne bo mogel mu krogla butne v prsi ali mu zdrobi čelno kost, kar /tedporočniku Laušdču.
fteosar ji ne bo mogel reči, kajti borba se razvnema, sil Prihajajo in poročajo podpolkovniku Rudolfu o še fihjJjtetn ln norem napadu na prve postojanke vzdolž cele H »d Pogledjeva do Patrije ln Jugovičevega brega. Napad silovit, povsem nenavaden: začel se Je sredi belega
dneva, ko so ga najmanj čakali in ko je večina vojakov počivala, spala v gozdičkih ali si umivala krvave in ožuljene noge in prašne prsi, kar je bilo napadalcem samo v prid. In kar je najbolj čudno: v napadu so opazili veliko število ženile, ki grozovito tulijo, psujejo, vpijejo in pretijo, imajo sekire, vile, gorjače, kole ln letve, In čeprav padajo ko jih kosijo mitraljezi, gredo vendar naprej, samo naprej, lačne maščevanja ln boja
Kaj naj reče slom?
Kaj naj ukaže podrejenim?
Kaj naj stori z gostoma, ki ju je povabil na obed?
Izdal Je prve ukaze, potem pa...
«Pojdita, prosim v zaklonišče,« Je rekel fra Avguštinu in Emi, ki se mu je leno nasmihala. «Res mi je Žal, da se je to zgodilo ln da morata IH v zaklonišče, pod zemljo. Toda lahko vaju varuje ne samo pred kroglami, ampak tudi pred granatami, tako Je močno.«
«Jaz ne grem v zaklonišče,« Je rekel fra Avguštin. «Hočem videti, kako naši vojaki obračunavajo z banditi.«
«Velečastitl, prosim vas,« ga je rotil Rudolf, obkoljen od novih slov, ki so mu prinesli še hujše novice o spopadu. Tolkel Je s telefonsko slušalko, psoval ln priganjal, dajal navodila slom ln jim ukazal, da se morajo ČJmprej vrniti v svoje čete, potem pa se je znova obrnil k Emi ln fra Avguštinu ter Ju prosil, naj vendar gresta v zaklonišče.
Toda fra Avguštin je znova zavrnil: hoče ostati zgoraj, na zemlji, na dvorišču, za drevesi, da bo opazoval bitko.
Ko Je Ema leno ln zaspano zehala, z žalostjo v očeh kot oseba, ki so ji upanja spodletela, se Je Rudolf smehljal ln ji hotel povedati, da je tudi sam prevaran, da nima sto glav in da ne more biti povsod.
«Ema, vsaj ti pojdi v zaklonišče,« ji Je rekel.
«Ostala bom pri vaju,« Je odgovorila.
«Prav,» je utrujeno rekel Rudolf. »Toda jaz ne odgovarjam.., Jožo, kaj je novega?«
((Sporočajo, da Je levo krilo popustilo,« Je rekel Jožo. ((Popustilo Je in se umika, panično,« Je končal z glasom, ki Je bil podoben pogrebni molitvi.
«Ukazujem, da se morajo za ceno življenja vrniti na pri votne postojanke in doseči prejšnjo črto,« je rekel Rudolf in pograbil telefonsko slušalko. «Da, jaz sem... Kaj? Nemogoče? Morate se takoj urediti ln vrniti... Niti besede! Postavil vas bom pred vojaško sodišče. Na prejšnjo frontno črto, za vsako ceno, čeprav vsi padete!«
Nato so vsi trije stekli na grič ln začeli s prostimi očmi opazovati spopad na obronkih nad cesto, črne trume vojakov so se valile ob bregu čez njive in pobočja, vrele so iz jarkov, žita ln koruze, begale na dvorišča, se vlekle ob plotovih in mejah, padale ln vstajale med umikanjem.
«Kaj se to dogaja, za božjo voljo?« Je spregovoril z Jožam Horvatom In pozabil na Emo In fra Avguština. ((Poročnik, kaj se dogaja? Je mogoče, da se naši umikajo vzdolž cele črte?«
»Prav imate, podpolkovnik,« je rekel Jožo.
((Najhitreje vrzite v boj rezervo,« Je rekel Rudolf. ((Postavite se j4 na čelo vi, osebno, ln za vsako ceno ustavite čete, ki se umikajo, preprečite nered in razkroj, odbijte napadalce in dosezite prejšnjo bojno črto! Imate na voljo satnijo peša-kov, eno baterijo ln dva tanka.«
«Razumem nalogo,« Je rekel Jožo in se Obrnil, kakor da gre na pogreb. V njegovih očeh, kot že tolikokrat prej, Je tičal brezup, pomešan z mlmodušnostjo, za katero se je vsekakor skrivala nesreča.
((Hitreje, Jožo, hitreje!« je vpil Rudolf malo pomirjen, ker se mu Je zazdelo, da so umikajoči se oddelki ravnokar obetali, da ne bežijo več in da se celo vračajo na stare postojanke. Res je tako, toda samo na desnem krilu, medtem ko Je levo krilo... «SaJ to Je klanje, za božjo voljo!« Gledal je, kako se zelene uniforme vojakov mešajo s predpasniki, krili, Jopicami, naglavnimi in ovratniml rutami, ki pisano vihrajo po bojišču.
«Kaj je to?« je spraševal prepadeno, zroč na kraj pod seboj «So to res ženske? Odkod toliko žensk? Ema, za božjo voljo
pridi to pogledat! Saj Je kratko in malo neverjetno...»
«To nas znova potrjuje v nameri, da Je treba razbojniške gnezdo uničiti in zravnati z zemljo,« je fra Avguštin zvija prste. «Zravnati, uničiti, zatreti,« se je obračal, čakajoč sprem ljevalca.
Toda Rudolf ga ni poslušal. Znova mu Je za trenutek po hitela mtoei daleč, v Zagreb, kjer je ostala žena, Srbkinja, k ga ovira v vzponu Seveda Je začel pravdo za ločitev, tod« tudi ko bo dobil razvezo, bo moral skrivati njeno nehrvatak« in nekatoUško pripadnost, da ne bi imel nevšečnosti. Za lo čitev je navedel vzrok, da mu žena več ne ustreza, da sti preveč različnih značajev, da nimata več nič skupnega in ji zato sodnijska ločitev neogibna, saj je do stvarne ločitve ži davno prišlo, ker sploh ne živita več skupaj, pod isto streho Toda žena je še zmeraj tam, v Zagrebu, in zdi se, da n Izgubila upanja. Čaka. Tolikokrat Je slišala Rudolfove ljube zenske Izjave, polne duše, srca in čustev. Saj ne more izgu biti upanja, ker je lepa, neprimerljiva, razborita, potrpežljivi ln prepričana vase. Sicer pa mu Je rodila tudi otroka, sinki Branimira, utelešenje zdravja ln angelske lepote. Rudolf otro ka obožuje, kakor obožuje tudi njo, svojo ženo, kateri je to likokrat pošepetal na uho, da si brez nje ne more zamislit življenja. In kako je ne bi ljubil, kako naj Jo pusti, ko mi Je vendar dala vse, kar more žena dati možu. Rudolf Je uje v pest, razpet med ljubezen ln dolžnost, med osebno ln sploš no korist, med družinsko življe*xje in družbene ozire, ki pre povedujejo mešane zakone kn ne pustijo, da bi se modn arijska kri pomešale z umazano vzhodno grško, cigansko li židovsko substanco. Ko Je iažjtral med tema dvema tečajema se Je podpolkovnik Rudolf s težkim srcem in hudim trpi je njem odločil za ločitev.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina
Mesečno 950 9.600 lir.
TRST Ul. Monteechi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST Ul. tv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823
lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	«ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 2220'
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri 0Pra '
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societl Pubblicitš Italian
20. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT - Tr‘*
PO ZADNJIH TERORISTIČNIH AKCIJAH
V Londonu se širi psihoza atentatov
Policija je prejela vrsto telefonskih pozivov, ki so za šalo ali v dobri veri opozarjafl na nastavljene bombe
LONDON, 19. — Po dveh bombnih atentatih, do katerih je prišlo v preteklih dneh v mestnem središču, se je v Londonu že razširila »psihoza atentatov* in policija ima opravka vsak dan s stotinami anonimnih telefonskih pozivov, ki opozarjajo na nove atentate. Najbolj prizadete so londonske kinodvorane, še posebno od trenutka, ko se je izvedelo, da je bila bomba, ki je eksplodirala v avtu «mi ni minor*, namenjena kinodvorani.
Na osnovi nekega telefonskega poziva, ki je opozarjal policijo, da bo v kinodvorani, kjer vrtijo film »Airport*, eksplodirala bomba, je policija izpraznila kar 39 dvoren skupine »Rank* v katerih je sedelo 25 000 gledalcev. Neznanec, ki je telefoniral policiji, je tečno javil, da bo bomba eksplodirala v trenutku, ko bo tudi na platnu prikazana eksplozija nekega letala, ni pa povedal, v kateri dvorani bo bomba nastavljena. Tako so morali agenti izprazniti vse dvorane tudi iz bojazni, da bi ne nastala pa nika. Prazne dvorane so potem po drobno pregledali, vendar o bom bah ni bilo sledu. Pol ure kasneje so se gledalci vrnili v dvorano in si lahko mimo ogledali film do konca.
Vendar to ni bil edini primer, kakor smo že omenili. Policija je prejela vrsto takih pozivov, s katerimi so neznanci v dobri veri in včasih tudi samo za šalo opozarjali na nastavljene bombe v najrazličnejših delih mesta. Poleg kinodvoran je policija posvetila največ pozornosti »Britanskemu muzeju* in «spodnji zbornici*. Danes zjutraj je po običajnem telefonskem pozivu policija poskrbela, da so vsi obiskovalci — med katerimi nekaj stotin študentov, ki so kot običajno sedeli v knjižnici — zapustili galerije, knjižnice in razne druge dvorane v muzeju in podrobno pregledala celo poslopje. Na srečo je hilo iskanje brezuspešno, kar pomeni, da je bil tudi ta telefonski poziv malo šala. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v spodnji zbornici, kjer je pa bilo delo agentov nekoliko manj težavno, kolikor je bilo manj obiskovalcev.
Načelnik londonske policije Sir John VValdron se je vrnil s počitnic na Karibskih otokih, da bi izdelal podroben načrt o varnostnih ukrepih, ki bodo potrebni v primeru, da bi se položaj zaostril. Sicer je policija nekoliko spremenila svoje mnenje o krivcu ali krivcih. V začetku so sumili pripadnike irske katoliške organizacije IRA, zdi se pa, da so se prepričali, da naj bi bil krivec za atentat v veži španske letalske družbe Iberia kak »Francov nasprotnik*, za bombo, ki je bila namenjpna v kinodvorano »Empire* pa kak nasprotnik »britanske nemoralne per-missive society». To naj bi bila tista družba, ki zadnje čase pozablja na moralo in se ne poslužuje več v primerni meri cenzure.
Seveda ni primanjkovalo tudi duhovitih dogodkov. V kinodvorani »Astoria* so gledalci našli »sumljivo* torbo in jo nemudoma odnesli policiji. Zbrali so se policijski izvedenci in odprli tobro, v kateri je bilo samo ... nekaj grozdja.
Telefonski poziv »za šalo* je prejela danes tudi angleška televizijska družba »BBC*. Iz glavne dvorane So pravkar oddajali posebno oddajo lahke glasbe in prisotnih je bilo približno 100 študentov. Telefonist je predal telefonsko zvezo špikerju, ki je takoj prekinil oddajo ki obvestil poslušalce, da se je to zgodilo iz »tehničnih razlogov*. Študentje so odšli v drugo dvorano v »Broadcasting House*, od koder se je nadaljevala oddaja, policija pa je medtem pregledala palačo, v kateri ima sedež BBC, tudi
tokrat brezuspešno: bombe ni bilo nikjer.
Psihoza atentatov se je zvečer »raztegnila* tudi na nekatera druga angleška mesta kot Birmingham in Manchester. Tudi v teh mestih je namreč policija sprejela vrsto lažnih telefonskih pozivov, ki so opozarjali na nastavljene bombe.
Theodorakis v Moskvi
MOSKVA, 19. — Znani grški politik in glasbenik Mikds Theodorakis preživlja svoje počitnice in istočasno okrepčevatoo dobo v Moskvi. Zdi se, da v Sovjetski zvezd snemajo zadnje čase film o Theodo-rakisovem življenju.


s*?" *	*■
Zttrich: Češkoslovaško dvomotorno letalo sovjetske izdelave vrste »tupolov 124» je pristalo na letališču brez koles. Nekaj trenutkov kasneje je izbruhnil požar, vendar so se vsi potniki in posadka pravočasno rešili
ZASKRBLJENOST ZARADI ŠIRJENJA EPIDEMIJE
Kolera je do sedaj prizadela le azijske in afriške države
V številnih evropskih državah so že sprejeli primerne zaščitne ukrepe - V porastu zahteve po cepivu
RIM, 19. — Zdravstveni urad letališča »Leonardo da Vinci* je izdal ukaz, da morajo zdravniki letališča pregledovati vse potnike, ki prihajajo z letali iz Libanona in Sirije. Sklep je bil sprejet zaradi nevarnosti širjenja epidemije kolere, ki se je pojavila na Srednjem vzhodu. Že nekaj dni, kot je znano, zdravniki pregledujejo potnike, ki prihajajo iz Moskve.
Ta sklep je sprejelo ministrstvo za zdravstvo in higieno s pripombo pa, da zainteresirani niso dolžni predložiti potrdila o cepljenju.
Ti predpisi pa veljajo sedaj za potnike, ki prihajajo iz Moskve. Davi je pristojno osebje pregledalo dokumente za izkrcanje in potr-
ntiiaifiiiiiiiiaiisttaiaaiiatiif l>l■llatll•ll■l•■l•■lll■•l•lll■lll■|l•■•|||||a||||•|f iiiiiai|I||l|UtlaB|||l||l||||l|||||||tl|||||||l|||||1l||l|,|l|T||l|t||X|I,a||ia,||,l||l|iaiTVf l|l(t||||a|t|t||||l|IM||l|||||||a,VIBTltnV|,llllt|al|l|f iiiiimfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiisiKtmiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiaitiiiiMiiiiiiiiiiiaaiaiiiiii
ZEMELJSKA SKORJA NE MIRUJE	|	LETALSKO GUSARSTVO - MEDCELINSKI PROBLEMI
Na črti Albanija-Grosseto Včeraj tri preusmeritve letal:
v Evropi\ Aziji in Južni Ameriki
Pol$cij'ski organi so enega gusarja ujeli, za drugega so ugotovili, da je slaboumen, ime tretjega pa še ni znano
2 zaporedna potresna sunka
Prebivalstvo Titograda je v jutranjih urah zapu-stilo svoje domove . Preplah v Massa Marittimi
BEOGRAD, 19. - V Titogradu je prebivalstvo doživelo davi v zgodnjih urah nekaj hudih trenutkov, ko se je okoli 3.03 po sončnem času (4.30 po ital. legalnem času) zemefjska skorja nenadoma silovito stresla. Tisoči ljudi črnogorske prestolnice so tedaj z vso naglico zapustila svoje domove, da bi sd rešili vsaj golo življenje.
Potresni sunek so zabeležili inštrumenti titograjskega seizmološkega observatorija. Po podatkih teh instrumentov je bila jakost potresa približno v višini 4. ali 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Meritve so pokazale, da je bil epicenter potresa oddaljen kakih 130 km, in sicer v jugovzhodni smeri v bližini albanske meje.	'H
Potres na Balkanskem polotoku so zabeležili tudi pčtresomeri občinskega observatorija Bendtandi v Faenzi. Po izsledkih pobresome-rov tega opazovališča, je potres na Balkanskem polotoku dosegel 8. stopnjo Mercallijeve lestvice. Epicenter potresa naj bi bil oddaljen 600 km od Faenze proti vzhodu.
Bendandi je pristavil, da je moral potres takega obsega nujno povzročiti hudo škodo na bližnjem Balkanskem polotoku.
Dvanajst ur pozneje je observatorij Bendandi v Faenzi zabeležil nov potresni sunek, ki pa je biti to pot zelo bližji opazovališču. Po pregledu traka so strokovnjaki sklepali, da je šlo popoldne za potresni sunek z jakostjo 6. Mercallijeve stopnje z epicentrom, ki naj bi bil okoli 180 km južno od Faenze.
Poznejše vesti so potrdile te domneve. Potres so zabeležili tudi v Firencah na Ximenianskem institutu. V Massa Marittimi je prebivalstvo zapustilo svoje domove, a potres je trajal tri sekunde.
Potrejae	sunke	so	zabeležili	tu-
di v Voiterri, kjer pa je pojav trajal 15 sekund. V vseh hišah so zanihali lestenca. Baje ni bilo človeških žrtev in gmotne škode.
Tresenje zemeljske skorje so zabeležili ob 7.25 tudi v Temiju. Prebivalstvo je ostalo razmeroma mirno. Nekaj več strahu so pretrpeli prebivalci hiš, ki	so	jih poškodo-
vali že prejšnji potresi. Steklena okenca, ki so jih vzidali v razpok-line povzročene od prejšnjih potresov, so	popokale.	Najhujši	po;
bresnd sunek so zabeležili v neki vasici, ki je oddaljena 4 km od Ternija.
Potresne	sunke	so	zabeležili	tu-
di v Bariju, Tarantu in drugih krajih južne Italije. Zdi pa se, da gre predvsem za potres, ki je pri-
Ewa Aulin, ki jo je javnost spoznala in odkrila, ko Je bila glavna igralka v filmu «Candy». Dekle je sedaj na počitnicah v Rimu, kjer se skuša osvežiti v vodnjaku na Trgu Venezia
sadel albansko - jugoslovansko področje. Tudi v Bariju in Tarantu so buli potresni sunki zelo močni. V nekaterih hišah in to celo v pritličnih stanovanjih so zaradi potresa popadali na tla razni predmeti.
Pripomniti pa je treba, da so v teh predelih doživeli pravzaprav dva zaporedna potresna sunka v razmaku treh ur.
Vse to potrjuje domnevo, da gre »a en enoten zemeljski potresni oojav, ki je najprej prizadel Balkanski polotok in se potem razširil v zahodni smeri proti Apeninskemu polotoku.
V Benetkah razstava o srbski umetnosti
BENETKE, 19. — Ob odprtju beneške umetnostne akademije 31. avgusta bo na pobudo ustanove UNESCO odprta tudi razstava srbske srednjeveške umetnosti. Razstavljenih bo nad 200 umetnin, M so krasile srbske In bosanske samostane, muzeje In druge kulturne ustanove. To so skoraj same umetnine iz dvanajstega stoletja. Mnogo bo Ikon, sltk, dragocenih rokopisov, zbirk draguljev, miniatur in drugih umetniških predmetov tudi vsakdanje rabe.
SAN JUAN DE PORTORICO, 19. — Letalo družbe «Tran6caratbbeau Airways» s 150 potniki, ki bi moralo pristati v mestu San Juan de Porborico ob 5. url po tamkajšnjem času (11. ura po italijanskem času) so neznanci preusmerili na Kubo, kjer je srečno pristalo ob 5.19.
Poveljnik letala kapitan Cunnin-gham je sporočil po radiu kontrolni postaji, da so ga prisilili, da je preusmeril letalo. Ni še znano kdo je povzročil preusmeritev. Niti ni znano, če je bila ena sama ali pa več oseb. To je prva preusmeritev, ki se pripeti družbi Transcaraib-bean Airways,... ni pa prva preusmeritev na Kubo, niti edina preusmeritev, ki se je pripetila danes. « • •
KOBENHAVEN, 19. — Devetnajstletni poljski državljan Krzysztof Rynski Je danes preusmeril potniško letalo, ki je letelo na progi Gclainsk-Varšava, na letališče Roen-ne na Danskem. Na letalu je bito 19 potnikov in trije člani posadke. Preusmerjevalec Je bil oborožen z ročno bombo.
Takoj po pristanku je zaprosil za politično zatočišče in so se mu pridružile še štiri osebe. Letalo se je takoj nato vrnilo na Poljsko.
Danska policija je Rynskega aretirala in jutri bo sojen zaradi »preusmeritve letalaii: danski zakonik predvideva za ta zločin do 6 let zapora.
TOKYO, 19 — Neuravnovešenec je danes preusmeril štirireakcljsko letalo »Boeing 727» družbe «Ali-Ndppan Airways» s 75 potniki. letalo je letelo od mesta Nagoya proti Sapporu, «zračni gusar« pa ga je preusmeril na japonsko vojaško letališče Hamamatsu, kjer je zahteval 100 nabojev za svoj samokres in bencin za letalo. Izpustil je na svobodo 54 potnikov in obljubil, da bo izpustil še ostale, ko bodo uslišali njegove zahteve. Z zvijačo ne ke potnice, M je hlinila porodne krče, pa je uspelo policiji, da je vdrla v letalo in aretirala ((gusarja«. Izkazalo se je, da je bil samokres Igrača, »gusar« pa neuravno-vešenec, ki ni imel zadostnega poguma za samomor in je upal, da mu bo policija,., pčmagaia pri tem dejanju, ki si ga ni upal Izvršita sam. Ime mu Je Sachio Inagaki, po poklicu je kuharski vajenec, star je 24 let. Imel Je že opravka s policijo zaradi tatvine.
SPLIT, 19. — Štirje mladi Spli-čand so izgubili življenje zaradi hude prometne nesreče, ki se je pripetila na nekem ovinku na obmorski časti pri Splitu. Spličani, med katerimi je bilo tudi dekle, so se vozili z avtom z milansko registracijo, ki jim ga je posodil italijanski državl jan na počitnicah v Splitu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA PROCESU V LOS ANGELESU
Kasabianova še vedno prepuščena dvoreznim vprašanjem branikev
LOS ANGELES, 19. — V Los An-1 pritrdilo in povedalo, da so jo na-
gelesu se nadaljuje proces proti Charlesu Mamsami in trem dekletom, ki so z njim sodelovale pri pokolu v viiM v Bel Airu in pri umoru zakoncev Labdanca. Kljub temu, da se je zasliševanje ali pri-čanje Kasabianove uradno že zaključilo pred nekaj dnevi, je dekle še vedno protagonist procesa, kolikor mora biti na razpolago branilcem tn okrajnemu pravdniku za prottzasdlševanje. Ne bi mogli reči, da se branilci ne poslužujejo te pravice, nasprotno sd zelo pogosto ((privoščijo« Kasabianovo in jo skušajo na vse načine spraviti v protislovja.
Dekle Je moralo danes že spet obširno govoriti o odnosu do Man-soma. Spraševali so jo, če ji Je med procesom «Satan» kdaj grozil s kaznijo ah maščevanjem. Kasabianova je to potrdila in povedala, da st Je večkrat med njenim pričanjem položil prst na ustnice in nato na grlo, kar naj bi pomenilo »molči«, ali ta prerežem vrat«. Večkrat je Manson tudi skušal vplivati nanjo s pogledom. Namestnik državnega pravdo Uka Je od dekleta zahteval tudi, da je ponovila Mansomove gibe: Linda je najprej položila kazalec desne rake preko ustnic, nato pa šla z njim preko grla od leve prati desni strani. Ni zelo jasno, zakaj je Bughosl zahteval od nje tak ((dckaz».
Pravdnih Je nato «predal» Lindo branilcem. Prvi Je začel s protiza-sMševanJem odvetnik korejske narodnosti Daye Shinn, ki je branilec Susan «Sadie» Atkinsove. Lindo Je vprašal, če ji je Manson med procesom kdaj rekel tudi kaj drugega. »Ko sem opisovala najine spolne odnose in omenila, da sva se ljubila približno štirikrat,« Je odgovorila Kasabianova, «me Je o-pommil, da se je to zgodilo samo enkrat. Vendar sem mu takoj odvrnila, da se moti.« Shinn jo je še vprašal, če so jo kdaj nagovorile «sužnje» na zatožni' klopi. Dekle je
govarjale in to zelo 'vulgarno” vsakokrat ko je šla mimo njih. Odvetnik jo je spomnil, da se Je v začetku procesa dekletom oprostila za vse, kar bo povedala, in jo tudi vprašal, kaj naj bi to pomenilo. Kasabianova se te podrobnosti ni spomnila.
Nastopil je tedaj odvetnik Fitzgerald, ki brani Patrido Kremwtn-kelovo. Povrnil se je na Lindinega otroka, ki se je rot»l v zaporo. Vprašal jo je, če bi ne mogel biti oče otroku sam Manson. Vprašanje Je Kasabianovo zelo presenetilo in zmedlo. Nekoliko zaprepadena Je potrdila, da bi to lahko bilo mogoče. Fitzgerald Je vztrajal in Jo vprašal, če bi lahko bil oče tudi «Tex» Wason. Tudi na to vprašanj« Je dekle odgovorilo pritrdilno, vendar je še dodalo: ((Prepričana pa sem, da je malemu Angelu oče moj mož Bob.«
Protizasliševanje Je zaključil namestnik državnega pravdmika Bu-gliosi, ki je zahteval od dekleta obrazložitev glede trditve, da «se čuti od Boga poklicana«. ((Prepričana sem,« Je zaključila Kasabianova, «da tako ravnam, ker Bog tako hoče. Vse kar se je zgodilo, Je bila samo grozna napaka In se ras ke-sam... Moja navzočnost kot priča to potrjuje,«
Kasabianova se Je do sedaj predstavila na sodišče že sedemnajstič. Približno dvanajst dni Je trajalo pričanje, že pet dni pa Jo branilci izprašujejo med protiaasliševanjem. Prvič se Je Linda danes predstavila v sodnijski dvorand s spuščenimi lasmi, popolnoma sproščena in, kljub naporu, skoraj dobre volje!
Še o pošasti v loch Nessu
LONDON, 19. — Skupina štirih znanstvenikov — od katerih bosta dva Američana ,en Anglež in en Belgijec — bo od 12. do 25. septembra podrobno pregledala jezero
Loch Ness, da bi ugotovila, če v njem res «živl» pošast,
Belgijski znanstvenik dr. Bernard Heuvermans se ne ukvarja prvič s takimi zadevami. Pred nekaj leti je namreč že objavil knjigo o vseh ((nadnaravnih to izrednih bitjih« ali pošastih, ki živijo na zemeljski obli.
Zadnje čase Je zelo pogosto govor o lochneškd pošasti. Neki britanski znanstvenik je pred kratkim objavil tudi knjigo, v kateri razvija teorijo, da bi lahko onesnažena voda škodovala pošasti.
Po potopitvi ladje s tovorom «živčnega plina»
WASHINGTON, 19. - Stara veteranska ladja iz druge svetovne vojne »Le baron Russel* že počiva s svojim smrtonosnim tovorom «živčnega plina* v globinah Mehiškega zaliva kakih 5000 m pod morsko gladino. Ko je ladja tipa «Liberty» dosegla to globino, jo je silni vodni tlak popoinoiha strl. Kaj se bo zgodilo z naboji »živčnega plina*, ki so jih obdali z debelo plastjo betona, se še ne ve.
Vojaški strokovnjaki ZDA so ponovno skušali prepričati javnost, da ni nobene nevarnosti, ker je baje plin že popolnoma izginil. Kam? — se sprašujejo strokovnjaki drugačne znanstvene in politič-razgledanosti. če je izginil, pomeni, da je silni vodni tlak zdrobil cementno lupino nabojev ter tem osvobodil strupene pline, ki bodo nujno zastrupi i vse podmorsko življenje, če pa cementni o-voji niso bili še udrobljeni, potem je nevarnost zastrupitve še vedno navzoča.
Ameriške vojaške oblasti so premagale vse težave na poti najce-nejšega uničenja tega ogromnega arzenala kemičnega orožja. Pred njihovo trmasto voljo so klonile nižje in višje instance ameriških sodnih oblasti.
Smrtonosni naboji «živ onega plina* so potopili v oceanu, toda polemika o teh vprašanjih ni ponehala. V samih ZDA je vedno več ljudi, ki zahtevajo prepoved proizvajanja in uporabljanja kemijskega orožja. Tako zahtevo je postavil v svojem pismu predsedniku Nixoou demokratski senator Richard McCanthy.
Ameriški sklep je povzročil nezadovoljstvo tudi v krogih komiteja OZN za miroljubno izkoriščanje podmorskega dna. V teh krogih poudarjajo, da je podmorsko dno Skupna dobrina
Na kraju naj še omenimo, dia so ZDA pokopale verjetno skupaj z živčnim plinom tudi svoje naklepe o morebitni vojni, kjer naj bi uporabljali kemijsko orožje. V dobro obveščenih krogih pravijo, da bo predsednik Nixon v kratkem zahteval, naj ameriški senat ratificira ženevski sporazum o prepovedi uporabe kemijskega orožja. Ta sporazum je bil podpisan že po prvi svetovni vojni, toda ZDA ga niso upoštevale.
dila o cepljenju 117 potnikov, ki so prispeli v italijansko prestolnico z letalom št. 025 sovjetske letalske družbe »Aerflot*, ’ in sicer iz Moskve.
V	zvezi z vestmi o širjenju kolere v Libiji pa je minister Ma-rdotti ukazal, naj pošljejo iitalijanr skemu veleposlaniku v Tripolisu potrebno količino cepirva proti koleri in druga zdravila za zaščito italijanskih državljanov v Libiji. Prvo pošiljko cepiva in zdravil je veleposlaništvo že prejelo.
Izredne obrambne ukrepe proti širjenju kolere so sprejele tudi zdravstvene oblasti v Genova. Dava je prišlo v pomorski zdravstveni urad v kraju Ponte Andrea več kot 300 pomorščakov in pristaniških delavcev. V popoldanskih u-rah se je to število še podvojilo, če ne celo potrojilo.
Ladje, ki prihajajo z Srednjega vzhoda in s črnega morja, pregledujejo ravnatelj urada doktor Bontempo in sedem njegovih pomočnikov. Davi so pregledali devet ladij, od katerih so nekatere priplule iz Aleksandrije, Tripolisa, Sirije in Novorossijska. Zdravniški organi pregledujejo predvsem listine ,o cepljenju, uspešnost cepljenja ter opravljalo cepljenje mornarjev in potnikov, kd niso bili imunizirani, ko so se vkrcali na ladjo. Noben mornar ali potnik, se ne sme izkrcati, če mirna vseh potrebnih dokumeoitov, ali če ni bil cepljen pred izstopom.
V	zvezi z vestmi o širjenju kolere pa je treba omeniti, da je vsak preplah odveč, čeprav so zabeležili tudi nekaj primerov v raznih sredozemskih državah: eno je dejanski obseg obolenj, drugo pa so varnostni ukrepi, ki jih sprejemajo zdravstvene oblasti posameznih držav.
Kolera je v zadnjem času prizadela naslednje države, oziroma nekatera njihova bolj ali manj obsežna področja:
Sovjetska zveza: okuženo področje je pri Astrahanu. Sovjetske o-blasti so v bistvu zanikale,. da je epidemija širšega pomena, to je, da se je morda razširila v razne kraje ob črnem morju. Kolera je prišla na to področje baje iz obmejnih krajev v Iranu, kjer se je bila pojavila že v juniju. V Iranu je sedanje staoije baje zadovoljivo, ker so medtem cepili proti tej bolezni okoli 4 milijone ljudi. Sovjet-ske oblasti trdijo, da ,je življenje v Astrahanu normalno.
Namestnik šefa zdravstvene službe Sovjetske zveze Vladimir Popov je v intervjuju sovjetskemu listu »Trud* poudaril, da so vse vesti glede nemoči pristojnih zdravstvenih organov, dia bi preprečile šinenje epidemije, neresnične.
Res p® je, da so sovjetske obla-
sti sprejele številne varnostne krepe. To je potrdil Vladimir pov s temi besedami:	«Doloc?‘
ukrepi so le varnostnega Ljudje se lahko kopajo, sonči)0 “ normalno počivajo. Da bi se F* prečilo širjenje akutnih bolezni ves ja, pa so bili sprejeti nefca«» ukrepi. V nekaterih mestih j° D^ treba omejiti potovanje turisto*., ne spadajo v organizirane ne. V tem trenutku je pripof^v vo, da potujejo v turistična si*0 ■ šoa ob Črnem in Kaspijskem ju saimo organizirani turisti.*
Libanon: epidemija kolere htevaia štiri človeške žrtve-rutska btennšnica je sporočila- ■ skrbno zasledujejo potek 001^ 15 pacientov, ki so domnevo0 *. ledi zaradi kolere. Tri sumljiv* mere so zabeležila tudi v TnP0* su (Libanon).
Libija:	število primerov
hudi
še ni znano, toda gotovo je. ^a « bolezen pojavila v precej
obliki v tej državi. Libijsko °^L sti so že sprejele potrebne ulp)0 Sem spada predvsem
viseh libijskih
pe.
cepljenje nov.
Po neuradnih sporočilih je di kolere zbolelo v Tripoli®? ljudi. Libijske radijske postaje pozarja jo prebivalstvo, naj manj potuje ter naj se strog0 ° higienskih predpisov: skrbno P nje sadja in zelenjave, prefcun* nja vode itd.
Južna Koreja: južnokorejsk8 tj srednja komisija za borbo epidemijam se je danes .sesTačfptii Seulu z namenom, da bi °*r boj proti koleri, ki je zaje*8 p. katere predele na jugu države-misija je sklenila mobi izit18® to ličijo, ki bo odslej pregle#”js bolnike po hišah ter nadzoru j promet v krajih, ki so oldri v. Funkcionarji ministrstva za stvo so izjavili, da se .F €" pa mija nekoliko ublažila, vendar*, obstaja nevarnost, da bi se r rila na druge kraje.	^
V zadnjih 24 urah je za j, zbolelo nadaljnjih pet oseb v 0 okrajih kakih 300 km Seula. Baje je do sedaj z?ž J-161 oseb, od katerih jih j* 1 mrlo.	jgifi-
Evropa: kolera se še ni P*®), la v nobeni državi, niti v 0 > ki mejjijn na dežele, kjer sotnost epidemije uradno li. To velja posebno za R°n?UP V Bolgarijo, Turčijo in Gr«?; ^ vseh teh državah so obla®11 sprejele primerne ukrepe.
Varnostne ukrepe so spred**® te-di razne druge države, kot naifvo mer Italija in Avstrija. ^ar*!1wvu je, da je povsod v porastu z8.8 jj-po cepivu. Mrzlica cepljenja J6 jela posebno srednjeevrop®*® tudi severnoevropske dežele-
....•»■•••(miku..........iMiiiiMiniimiiniminiiio""""
PO URADNEM POROČILU MINISTRSTVA
Huda poplava v Braziliji povzročila nad 100 žrtev
Petnajst tisoč oseb je moralo zapustiti domov® Voda je uničila vse kolibe na otoku Mamim
RIO DE JANEIRO, 18. - Obširne poplave, ki so v zadnjih dneh prizadele Brazilijo, so terjale do sedaj nad 100 žrtev, svoje domove pa je moralo zapustiti nad 15.000 oseb. Te podatke je javil brazilski minister za notranje zadeve, ki je še dodal, da je velika nevarnost epidemije. Minister Jose Costa Cavalcanti je sporočil tudi, da so zdravstvene oblasti do sedaj razdelile 53 ton živil.
Na tisoče prebivalcev je moralo
Kirirom (Kambodža): Nastopilo je obdobje monsunskega deževja, ki pa ne ovira vojaških akcij. Vojaki kolaboracionističnega režima se med obleganjem mesta skušajo braniti dežja z odejami
... SV®7
v preteklih dneh zapustiti ^ j« domove in se zateči v mesta« vsaj delno zavarovana. Za 50 tere so oblasti poskrbele, h jlj našle zatočišče v javnih	F
ustanovah. Vsekakor je a*c°!!a’, jo je voda povzročila ogr0^”' vi Sinoči so skoraj pet šoki valovi dokončno uni°' . ‘fi manjša stanovanjska P0®1?^ h8' kolibe na otoku Maruim, j51 r peč sproti mesta Olinda v državi ^jo nambuco. Prebivalstvo je ^-.e f otok že pred nekaj dnevi, 8<LJraje'r' stala nevarnost prevelika-ne oblasti in prebivalstvo . k8' se bojijo, da bi položaj P°sJ^ncč tastrofalen čez nekaj dni.. ^ S» 21. avgusta, ko bo plima morala voda dvigniti do tr trav in deset centimetrov.

Sovjetska ladja se je potopila v Severnem morju
WULHELMSHAVEN (Z&P.JV čija), 19. — V severnem 1110 bllžno 70 kilometrov severOvjvf1f no od otoka Helgoland	&
raj med hudo nevihto vjetska ladja za oceansko > vanje. Sicer je ladjo	p *
sovjetski vlačilec, vendar K la že precej nagnjena j* za pomoč. Približala se J® f nemška ladja, da bi poana^gp«' sadJd. Malo kasneje pa J® p “ tudi druga sovjetska ladj8' sprejela posadko in se °yZtfčteti Malo kasneje je sovjetska y ska ladja sporočila, da se J® skl raziskovalec potopit-
immiimmgSM