Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomljemisiol.net, www.vodoterm.si
Delavci KIK-a nadaljujejo s stavko
Delavci KIK-a so minulo sredo ponovno začeli stavkati, saj se z vodstvom podjetja doslej kljub opozorilni in štiridnevni stavki v minulih tednih niso uspeli dogovoriti ?a izpolnitev vseh stavkovnih zahtev. Ker pa so tokrat odločeni, da gredo do konca, je njihov sindikat pred dnevi sklical sestanek s predstavniki občine in Policijske Postaje Kamnik, saj zaradi težko obvladljivih okoliščin in proizvodnje z določeno st°pnjo tveganosti v sindikatu ne prevzemajo več odgovornosti za varnost Kamničanov in jo prelagajo inšpekcijskim in drugim strokovnim službam, ki pa se po njihovih besedah na opozorila doslej še niso primerno odzvali.
Delavci so se po obširni razpravi z javnim glasovanjem enoglasno odločili, da 23- junija denejo z novo stavko, ki bo trajala do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev. Stavka poteka vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih družbe, kjer potekajo delovni procesi, stavkovne zahteve delavcev pa ostajajo naslednje: takojšnje izplačilo majske plače skupaj s prispevki in nadaljnje vplačevanje plač s prispevki najkasneje do 18. v tekočem mesecu za pretekli mesec, izplačilo letošnjega regresa do 15. julija 2009, takojšnja ureditev področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva, takojšnja ureditev razmer na področju zagotavljanja osebne higiene, obutve, delovnih oblek in pranja delovnih oblek, plačilo zaostanka prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najkasneje do 25. avgusta, ter tekoče plačevanje teh prispevkov, stoodstotno plačilo za čas vseh stavk v minulih tednih ter izpolnitev Preostalih stavkovnih zahtev z napovedi prvih dveh stavk.
Več na 3. strani.
Srednjeveško dogajanje oživilo utrip mesta
Občinstvo je kar onemelo ob prizoru silovitega bruhanja ognja, ki ga je spektakularno predstavil hrabri vitez.
Tudi letošnji drugi junijski vikend so zaznamovali Srednjeveški dnevi. Petkovo dopoldne, 12. junija, je bilo namenjeno otrokom, ki so v spremstvu dvornih dam iskali Veronikin zaklad. Zvečer pa je bila na Malem gradu odprta informacijska točka, ki bo do sredine septembra obiskovalcem ponudila promocijsko gradivo in nakup tipičnih kamniških spominkov. Sobotno dogajanje je bilo bolj živahno in pisano, predstavljali so se vitezi, mečevalci, bruhalci ognja, konjeniki, srednjeveška gospoda, različne delavnice, šest ekip pa se je pomerilo v streljanju z lesenimi katapulti na sedemglavega zmaja, ki je onemogočal vstop v mesto.
Več na 8. strani.
podeljene knjižne nagrade Najboljšim učencem in dijakom
podelil knjižna priznanja 36 učencem in dijakom iz šestih osnovnih šol, Glasbene šole Kamnik, Šolskega centra Rudolfa Maistra in Ciriusa.
Več na 5. strani.
Slovenski Tour tudi v Kamniku
Po štirinajstih letih, ko se je v Kamniku končala ena od etap Dirke po Sloveniji, se je karavana cestnih kolesarjev letos znova ustavila v našem mestu. Minuli petek so na Glavnem trgu ob 12.35 štartali kolesarji petih domačih in enajstih tujih ekip druge etape šestnajste izvedbe dirke (na sliki).
S promocijskima krogoma po Šutni, Šolski ulici, obvoznici, Maistrovi ulici in povratkom na izhodišče so razveselili gledalke in gledalce, ki so kljub uri, ko je večina v službah, v res lepem številu prišli pozdraviti in bodriti kolesarje. Pot je kolesarje Dirke po Sloveniji vodila mimo Kamnika čez Tuhinjsko dolino tudi v sobotni tretji etapi.
Kamnik se vse bolj uveljavlja kot mesto kolesarjev in vrhunskih kolesarskih dogodkov. Še zlasti v juniju je naše mesto preplavljeno s kolesarji in odmevnimi prireditvami, o katerih pišemo v tokratni številki na 9. in 11. strani.
Poleg Dirke po Sloveniji spremljamo 12. Kamniški kros - tekma z gorskimi kolesi v olimpijskem krosu, ki šteje za Pokal Slovenije in Pokal Alpe Adria, ki so jo člani Kolesarskega društva Calcit Kamnik uspešno izpeljali 14. junija. Minulo soboto, 20. junija, je Kolesarsko društvo Calcit Kamnik kljub deževju in izredno slabim pogojem uspešno izpeljalo tudi dirko v krosu z gorskimi kolesi za Pokal Slovenije pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije. Za isti dan načrtovan 4. vzpon z gorskimi kolesi Terme Snovik -Velika planina 2009 pa so organizatorji - Turistično društvo Tuhinjska dolina odpovedali in prestavE na poznejši čas.
Se pa prihodnjo nedeljo, 28. junija, obeta še en odmeven kolesarski dogodek - 3- Rekreativni kolesarski Maraton Alpe SCOTT v organizaciji Kolesarskega društva Alpe. Maraton velja za enega najtežjih pri nas, saj kolesarji na 131 kilometrov dolgi poti premagajo kar blizu dva tisoč metrov višinske razlike, največji zalogaj in izziv pa predstavljajo gorski prelazi Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. SAŠA MEJAČ
Vsakoletna prireditev za najboljše učenih °bčine Kamnik se je v kamniškem Domu ■'. ture odvila v četrtek, 11. junija. Ob tej P Možnosti je župan Anton Tone Smolni-ar °b uspešnem zaključku šolskega leta
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI !
Tako, kot vsako leto, bomo tudi letošnji Dan državnosti zaznamovali s slovesnostjo, ki bo
v sredo, 24. junija, ob 20. uri na Gori pri Sv. Miklavžu.
Vsem občankam in občanom občine Kamnik iskrene čestitke ob letošnjem državnem prazniku!
Župan Anton Tone Smolnikar
Izgubljeni? Brez mobitela?
Prodaja in vgradnja navigacij Garmin.
GARMIN.
Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akejiskih aparatov za podjetje Mobitel.
Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike.
..„yjM
. 'ti

AvtoAkustika
Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si
Dragi bralci, pred-počitniška številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 10. julija. Rok za oddajo gradiva je petek, 3. julija, do 15-ure, za zahvale in oglase pa sreda, 8. julij, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac @siolnet.
■ iz vsebine
NAŠ POGOVOR	na strani 2
S podžupanom Branetom Golubovičem: Družbene dejavnosti so srce in duša občine AKTUALNO	na strani 3
Dom kulture dobil novo podobo Bazen pripravljen na novo sezono KAMNIK V REGIJI IN EU na strani 4 LAS, Srce Slovenije in mednarodni konferenci, Prisluhni glasu vasi Eko sklad občanom in podjetjem ponuja finančno pomoč pri okoljevarstvenih naložbah Arhitekturna instolacija - predstavitev izdelkov in sodelovanja podjetij Stol in Induplati IZ DRUŠTEV IN STRANK	na strani 6
Krvodajalstvo in Rdeči Križ, Športno društvo Tuhinj, Medobčinsko društvo invalidov Kamnik, Volilna skupščina Meščanske korporacije Kamnik KULTURA in KOLEDAR PRIREDITEV
na strani 7
ŠPORT	na straneh 11 in 13
Tenis, odbojka, gorski teki, triatlon, športno plezanje, nogomet
MED MLADIMI	na strani 12


-• '
PNEUMATIC CENTER izjemne cene www.gume.si pnevmatik in
spletna trgovina	5'k’ "
01/ 83 08 350
Akcija velja od 1.6. do 31.7.2009 oz. do prodaje zalog.
Alu. platišča 34^90 €
že od
Pnevmatike 20 76
že od ’
V0D6TERH
Varčujmo z energijo!
STIEBEL ELTRON

$
Naš pogovor s podžupanom Branetom Golubovičem
Družbene dejavnosti so srce in duša občine
Za nami so tri četrtine prvega mandata obeh podžupanov, kar je glede na prihajajoče volilno leto ravno pravi jčas za pogovor z njima o delu in dosežkih na področjih, ki sta v njuni pristojnosti. Za eno od prihodnjih številk pripravljamo pogovor s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem, ki je zadolžen za področje komunalno-cestne infrastrukture in krajevnih skupnosti.. Tokrat pa smo se o družbenih dejavnostih v naši občini pogovarjali s podžupanom Branetom Golubovičem.
Kaj ocenjujete kot največji dosežek na področju družbenih dejavnosti?
Vsekakor je glavni dosežek, da se spreminja odnos ljudi do tega področja. Vse bolj nam postaja jasno, da je za kvalitetno bivanje v občini potrebno razvijati družbene dejavnosti, vso pripadajočo infrastrukturo in zagotavljati opremo, ki je potrebna, da se lahko to področje razvija. Poleg tega pa smo z večino društev in javnih zavodov vzpostavili odkrit dialog, v katerem sta oba partnerja enakopravna, zato smo tudi bolj učinkoviti.
Kako pa vam uspeva peljati vse te projekte znotraj družbenih dejavnosti, ko vemo, da sta komunalna in cestna infrastruktura še vedno prioriteta pri ljudeh?
Moja filozofija je, da sta cestna in komunalna infrastruktura telo občine, družbene dejavnosti pa njeno srce in duša, ki jo naredita zanimivo za bivanje in ji vtisneta karakter, identiteto in pozitivne vrednote. Seveda eno brez drugega ne gre, zato je vedno potrebno poiskati pravo razmerje med družbenimi dejavnostmi in ostalimi področji v proračunu, kar nam tudi uspeva.
Ko se politik zave, da opravlja svoje delo za ljudi in da funkcija ne naredi človeka, pač pa človek funkcijo, je vse lažje. Meni je to uspelo in zato lahko uspešno delam in tudi zelo odkrito povem, kaj je možno izvesti in česa ne oziroma kdaj se bo lahko izvedlo.
Na zadnji seji ste izjavili, da mora biti cilj občine, da otroci in mladi čim manj občutijo posledice krize oziroma revščino. Kaj ste imeli v mislih?
Poleg vseh ukrepov na področju sociale smo začeli namenjati več sredstev tudi za področja, ki pokrivajo dejavnost otrok in mladine. Pri športnih programih smo denimo spremenili pravilnik tako, da več sredstev dobijo tista društva in klubi, ki imajo veliko otrok in mladih. Poleg tega občina sofinancira zimsko šolo v naravi, promocijo naravoslovja, počitniško varstvo, tabor za nadarjene, nekatere šolske projekte, mladinsko dejavnost, neformalno izobraževanje ipd.. Pripravljamo pa tudi ukrep, s katerim bi finančno podprli različne projekte in dejavnosti osnovnih šol, kot na primer pomoč pri plačilu dejavnosti, taborov, kulturnih prireditev, ipd., ki jih sedaj v večini financirajo starši.
V tem času ste dodobra spoznali organiziranost in delo društev. Delujejo naša društva dobro?
Kamnik je lahko ponosen na svoja društva in klube, pa tudi na javne zavode, saj aktivno sodelujejo pri izvajanju in organiziranju različnih programov in prireditev ter s tem dvigujejo kvaliteto bivanja v občini. Zavedati se moramo, da je društveno dogajanje vezano na prostovoljno delo posameznikov, ki svoj prosti čas in znanje namenjajo potrebam in zadovoljstvu občank in občanov. Njihovo delo je resnično družbeno odgovorno, zato jim občina stoji ob strani tako v okviru izvajanja skupnih projektov kot pri financiranju njihovih programov in dejavnosti. V letu 2009 za društva tako namenjamo približno 0,5 milijona €.
Kako pa ocenjujete delo osnovnih šol, knjižnice in vrtca v Kamniku?
Vse naštete ustanove delajo zelo dobro in jim v letošnjem proračunu skupaj namenjamo 8,2 milijona €. Naše šole »živijo« z občino, predvsem pa s svojim krajem in to je zelo pomembno. Kdor si je ogledal prireditve v okviru različnih dogodkov na šolah, je lahko videl, koliko znanja in energije imajo otroci in njihovi mentorji. Tudi vrtec se je letos prvič uspešno predstavil skupaj na Veronikinim festivalu. Tako pedagoško delo, kot tudi delo na posameznih projektih dokazuje, da imamo v naših zavodih dober vodstveni kader, zaposleni pa so dobro strokovno usposobljeni. Vzemimo za primer knjižnico koliko projektov in dogodkov organizirajo poleg svoje osnovne dejavnosti, ki je na visoki ravni. Zato me veseli, da bomo v Šmarci povečali in sodobno opremili enoto knjižnice v prenovljenem domu.
Občina mora poznati potrebe okolja in se na njih ustrezno odzivati. Da bi to dosegla, se mora odpreti navzven ter povabiti k sodelovanju občanke in občane ter organizacije. Mi to delamo.
Kako napreduje projekt gradnje novih šol ?
Gre za nadaljevanje projekta izpred 14-ih let, ko smo si za glavno prioriteto zastavili gradnjo in prenovo šol in na to sem ponosen, saj sem v preteklosti sodeloval pri projektu kot občinski svetnik, danes pa kot podžupan.
Prostorski načrt za dve šoli se v tem mesecu predstavlja javnosti injjolitiki, gradnjo pa načrtujemo za leto 2010, ko bomo začeli z OS Frana Albrehta, nato sledi OŠ Toma Brejca, na koncu pa bomo uredili še zunanje športne površine, ki bodo v popoldanskem času, ob koncu tedna ter med počitnicami namenjene rekreaciji naših občanov in različnim prireditvam. Gre za prostor, kjer se bodo lahko srečevale vse generacije.
Omenili ste prioriteto gradnje osnovnih šol. Koliko sredstev je bilo doslej namenjenih za investicije v naše šole?
Občina se je zavezala, da bo ena izmed glavnih prioritet gradnja, dozidava in prenova osnovnih šol. V 14-ih letih županovanja Toneta Smolnikarja smo zgradili OŠ Šmartno, povečali in prenovili OŠ Stranje in OS Marije Vere, delno ali v celoti pa so prenovljene tudi nekatere podružnične šole. Vrednost vseh investicij je približno 14 milijonov €, in ko bosta končani še investiciji v OŠ Frana
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v najdadi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 23.6.2009.
Albrehta in Toma Brejca bo ta znesek približno 32 mio €. Poznate kakšno občino, ki bi, glede na število prebivalcev, toliko vložila v šolstvo v tako kratkem času? Poleg tega pa obnavljamo tudi obstoječe šole ter dopolnjujemo opremo.
V javnosti se pojavljajo zelo različne ocene o tem, za koliko otrok bo jeseni zmanjkalo prostora v naših vrtcih - za koliko otrok res ne bo prostora?
Osebno sem si v vseh letih delovanja kot ob-„ ,v „	činski svetnik in zadnji
Podžupan Brane Golubovič	dve leti in pol kot pod-
župan prizadeval, da bi v občini povečali število vključenih otrok v vrtec in to nam tudi uspeva, a hitreje ne gre. Po zadnjih podatkih, ki pa še niso dokončni, bo brez organiziranega varstva jeseni v občini ostalo približno 155 kamniških otrok, s čimer seveda ne morem biti zadovoljen. Zavedamo se tega problema in zato od leta 2007 vsako leto povečujemo število oddelkov. Do danes smo odprli 17 novih oddelkov, še dva oddelka pa bomo zagotovili do 1. septembra 2009. Če je bilo v šolskem letu 2005/2006 v kamniški vrtec vključenih 665 otrok, jih bo 1.9.2009 v obeh vrtcih približno 986.
Se bo občina lotila gradnje še kakšnega vrtca?
Obstajata dve možni lokaciji, kjer bi lahko pridobili več novih oddelkov, vendar sedaj še ne bi govoril o njih. Ko bo župan pridobil vse potrebne podatke, se bomo odločili v kakšno investicijo gremo na področju predšolske vzgoje v letu 2010. Naš cilj je bil, da v tem mandatu odpremo 23 novih oddelkov oz. v štirih letih zagotovimo najmanj 350 novih mest v vrtcih.
O kakšnih proračunskih sredstvih govorimo pri predšolski vzgoji?
V	letu 2006 smo za doplačilo cene programov vrtca namenili 2,4 mio €, letos že 3,9 mio €, naslednje leto pa bo ta številka še višja. V treh letih je Občina za celotno predšolsko varstvo - investicije in program - namenila približno 13 milijonov €. A še nismo končali.
V	javnosti se govori, da število prebivalcev v Kamniku narašča za skoraj tisoč na leto. Kaj kažejo podatki?
Uradna statistika nam pokaže, da je bilo konec leta 1999 v Kamniku 26.172 prebivalcev, danes pa nas je 29-050. V zadnjih štirih letih se je v Kamniku rodilo 1284 otrok; tako smo zabeležili kar 489 več rojstev kot smrti. Statistika pa tudi vsakdanje življenje nam jasno dokazujeta, da se prebivalstvo v Kamniku pomlajuje, kar je dobro, saj to pomeni novo energijo, kulturo, identiteto občine. Seveda pa se povečujejo tudi potrebe, zlasti v smeri družbene infrastrukture.
Zavedam se, da bi lahko namenjali veliko denarja za objekte, a bi bili to še vedno samo objekti. Pomembni so ljudje, ki te objekte uporabljajo in jim dajejo vsebino. Brez ljudi in medčloveških odnosov denar ne pomeni nič, zato je prebivalcem potrebno omogočiti ustrezne pogoje za sodelovanje in bivanje v občini.
In kako to vpliva na družbeno infrastrukturo?
Družbeno infrastrukturo prilagajamo potrebam. Gradimo in obnavljamo šole, vrtce, športno, kulturno, socialno... infrastrukturo, prilagajamo komunalno in cestno infrastrukturo. Stvari se odvijajo v pravo smer, a vsega se ne da narediti čez noč, če želimo upoštevati potrebe vseh starostnih struktur naših prebivalk in prebivalcev.
Kako pa je z našim zdravstvenim domom - slišati je, da zdravnikov že zdaj primanjkuje?
V Sloveniji in Kamniku primanjkuje zdravnikov, zato so obstoječe zdravniške ekipe preobremenjene. Vendar zahvaljujoč dejstvu, da imamo v Kamniku dobre zdravnike in medicinsko osebje, ki so sposobni in pripravljeni ta primanjkljaj pokriti s svojim delom, imamo Kamničani dobro zdravstveno varstvo. Seveda prihaja do situacij, ko so tako uporabniki kot zdravstveni delavci nezadovoljni zaradi stanja v zdravstvu. Toda pravi naslov za pritožbe niso zdravniki, medicinsko osebje ali občina, pravi naslov so odgovorni v državi.
Kakšno pa je trenutno stanje na področju skrbi za starejše?
Želimo si, da večina starostnikov čim več časa preživi v domačem okolju in zato tudi finančno podpiramo pomoč na domu. V prostorskih načrtih pa predvidevamo območja za 177 oskrbovanih stanovanj, ki se bodo začela graditi letos. Poleg tega v celoti ali delno financiramo oskrbne stroške za občane iz naše občine, ki so v domovih za starejše in sami, oziroma njihovi svojci niso sposobni plačevati stroškov oskrbe.
Bodo oskrbovana stanovanja pridobitev za Kamnik?
Zagotovo bo to pridobitev. Potrebno bo paziti, da bo to naselje oskrbovanih stanovanj zgrajeno kakovostno in z vso potrebno družbeno infrastrukturo, ki bo omogočala kvalitetno bivanje: od možnosti kulturnega udejstvovanja, druženja, manjše knjižnice, frizerja, trgovine, trafike, pa do različnih oblik pomoči, za kar je potreben dogovor z Domom Starejših občanov Kamnik.
Kakšen je v naši občini trenutni položaj na področju kulture?
Veliko posameznikov in društev deluje na področju kulture in občina jih spodbuja, saj v letu 2009 za kulturo namenjamo približno 0,85 milijona evrov, skupaj s knjižnično dejavnostjo pa približno 1,35 mio evrov. Sam si želim, da bi imeli v občini zvezo kulturnih organizacij, s katero bi lahko ustrezno sodelovali ter pripravljali celovit razvoj tega področja. Smo pa uspeli v odprtem kulturnem dialogu s kulturniki pripraviti Strategije razvoja kulture do 2012. Sedaj so na vrsti kulturna društva, ki morajo smernice posameznih področij konkretizirati in obuditi v življenje.
Začeli ste s projektom prenove kulturnih domov. Kje smo s tem projektom danes?
Na polovici poti. Pri določenih domovih smo načrtovali manj sredstev od končnih potreb, zato se bodo nekatere investicije prenesle tudi v leto 2010 ter 2011. Generalno pa sem s projektom zadovoljen, saj smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ali društvi na začetim pregledali vse domove in ocenili njihovo stanje ter pomen
za kraj, naredili vrstni red investicij ter nato zagotovili proračunska j sredstva od leta 2007 do 2010.
Katere domove ste do sedaj obnovili in katere še boste? Občina je skupaj s krajevnimi skupnostmi, društvi in krajani do danes v celoti ali delne* obnovila domove v Podgorju, Špitaliču, n/ Lazah in v Šmarci, pri nekaterih bodo potrebne še dodatne investt: cije. V letih 2009 in 2010 pa imamo v načrtu investicije v Motniku Godiču, Šmartnem in tudi v Srednji vasi, kjer imamo največ teža' zaradi lastniških razmerij in se bomo morali odločiti kako naprej-Leta 2007 ste za naš časopis izjavili: »Športna zveza im? danes priložnost, da se ponovno dvigne in prevzame svoj del bremena za razvoj športa.« So športniki izkoristili priložnost?
Podpis pogodbe o sofinanciranju reprezentativnega združenj11 j športnikov, sprejem lokalnega programa športa, spremembe j11 j dopolnitve meril za sofinanciranje športnih programov, poveča j nje sredstev za športne programe, organiziranje podelitev priznani j najboljšim športnikom, ipd. To so le nekateri ukrepi in projekti, k> j smo jih v zadnjih dveh letih pripravili skupaj na podlagi odkritega j dialoga enakopravnih partnerjev. Trenutno skupaj pripravljam0 dolgoročni program športa v občini, ki bo postavil temelje za razvoj j športa v občini za naslednja leta.
Katere večje investicije so na področju športa načrtovan0 v prihodnjih letih?
Če govoriva o obdobju naslednjih petih let, bomo gradili večjo: športno dvorano ob OŠ Toma Brejca, pripravljamo vse potrebno za izdelavo investicijske dokumentacije za pokrit bazen, ki nafl1 bo povedala, o kakšnem finančnem zalogaju je govora, skupaj z j nogometaši iščemo primerno lokacijo za nove vadbene površin0 i Največja ovira pa je, da še ni sprejet občinski prostorski načrt,' katerem bodo opredeljene nove površine za šport in rekreacijo.
Vedno sem zagovarjal, da se na lokalnem nivoju ne ! sme pristati pri delitvi na rdeče ali črne, leve ali desne ... Cesta, vrtec, kanalizacija... ni ne leva ne desna, ne modra ali rdeča. Je samo cesta, vrtec, kanalizacija in je v korist vseh nas v občini.
Na začetku mandata je bila prioriteta tudi izgradnja in obnova športnih in otroških igrišč?
Skupaj s KS Srednja vas smo ravno pred kratkim zaključili pre; novo športnega in otroškega parka v Lokah. Lansko leto smo skupaj s tamkajšnjim športnim društvom odprli športni park v Podgorju, povečali in prenovili smo igrišča pri OŠ Stranje, začeli s prenovo in širitvijo zunanjih športnih površin pri OŠ Šmartno, ipd. V načrtu imamo tudi nov športni park v Pšajnovici, določene parke po ob čini pa obnavljamo v sodelovanju z uporabniki. Bistveno je, da s° ti parki obnovijo ali zgradijo v sodelovanju s krajem ali športnic1 društvom, saj bodo le tako lahko zaživeli. KS Duplica bo na primef letos prenovila športni park na Jakopičevi, občina pa bo zagotovil3 sredstva za njegovo upravljanje in vzdrževanje tako kot pri vseh športnih in otroških igriščih. Poleg tega pa vseskozi obnavljam0 ali na novo gradimo otroška igrišča po občini.
Veliko se govori o varnih šolskih poteh. Kaj se dogaja pri tem projektu?
Za leto 2009 so nekateri ukrepi že vidni oz. bodo vidni še letos.
Tukaj imam v mislih semaforizacijo križišča Ljubljanska-Kranjska
ter v Šmartnem, pločnik in kolesarsko stezo na Ljubljanski, postavitev količkov na pločnik pri zdravstvenem domu, nova klančina pri brvi čez Kamniško Bistrico, označitev nekaterih prehodov za pešce, tabel, ki označujejo šolsko pot, opozorilna radarska tabla javno raz; svetljavo na šolskih poteh. Večje investicije in izdelava projektov, k> sodijo v okvir varnih šolskih poti nas čakajo letos in naslednje leto
v	Tuhinjski dolini, Stranjah, Stahovici in Podgorju.
Vsa gasilska društva so v letošnjem letu dobila priznanje za svoje ukrepanje ob lanskoletnih neurjih v občini. Kako
vi	kot podžupan gledate na kamniške gasilce?
Pri gasilkah in gasilcih gre enostavno za način življenja, ko so posamezniki pripravljeni tvegati svoje življenje, da rešijo tuje. To je vrednota, ki jo moramo spoštovati in negovati še naprej.
Kakšen pa je vaš pogled na težave, s katerimi se soočajo gasilci, predvsem nakup avtomobilov?
Sodelovanje med gasilci in občino je resnično dobro. Tudi sredstva, ki jih namenjamo v ta namen vsako leto, niso zanemarljiva-Je pa res, da je potrebno nekatere stvari postaviti na novo, jih prilagoditi času in okoliščinam. Tukaj ne gre samo za nov način nakupa avtomobilov, pač pa tudi za nakup opreme, obnove domov, plačilo zdravniških pregledov za gasilce operativce ipd. Zato j° moj predlog, da evidentiramo vse težave, s katerimi se soočam0 ter dosedanje predloge rešitev, nato pa naj ta dokument, ki mota biti razdeljen po vsebinskih poglavjih, postane predmet uradnih pogajanj po poglavjih med občino in gasilci. Na ta način se bod° zadeve začele premikati in javnost bo vedela kje se zatika in katera poglavja so že rešena. Se pa zavedam, da tak način reševanja pr«z blemov zahteva veliko čas, truda, strokovnosti in tudi kompromisov' na obeh straneh.
Odziv Kamničanov dokazuje, da so prireditve še večje in boljše - Kamfest, Dnevi narodnih noš, Srednjeveški dnevi, prireditve za otroke, občinske proslave, različne športne prireditve ipd. Uspeh je v ljudeh, sofinanciranju njihovega neformalnega izobraževanja in našemu zaupanju v njih. Podobno je tudi pri športu, mladih, kulturi ipd.
Kaj pa podjetništvo - o novih conah se v naši občini govori že zelo dolgo, kdaj se bo kakšna začela tudi res pripravljati?
Občina ima kar nekaj obstoječih podjetniških con, ki jih je p°" trebno urediti. Letos se pripravljajo ureditveni načrti za AlpreiC; Titan-Svit, območje ob Korenovi cesti, Stol ipd. S temi dokumen0 bomo omogočili širitev in razvoj podjetniške iniciative ter zagpj tovili potrebno cestno in komunalno infrastrukturo ter določi* pravila. Povezovalna cesta med Ljubljansko cesto in obvoznico te priključki nanjo bodo omogočali tudi prometno ureditev vsaj dve° obstoječih podjetniških con tako, da bomo promet iz Ljubljansk preusmerili na obvoznico. V prihodnosti pa je perspektiva širite* cone ob Korenovi cesti, kjer mora nastati podjetniški inkubato ali tehnološki park ter nekatera manjša območja po občini, kis morajo nameniti za t. i. čisto oz. zeleno gospodarstvo. Podpreti p" je potrebno tudi mladinsko podjetništvo, čigar zametki nastajajo Mladinskem centru Kotlovnica.	. ^
Bližajo se lokalne volitve in na zadnjih ste kandidirali P listi LDS Kamnik. Boste kandidirali za župana?
Če bom kandidiral za župana, bom to storil s podporo volivk volivcev, saj menim, da morajo župana predlagati ljudje, ki p** ^ tudi izvolijo, politične stranke in liste ga lahko samo podprejo-sedaj še ni čas za to, da bi se dokončno odločil, sedaj je čas, da cl več zastavljenih projektov pripeljemo do konca.
Bazen je pripravljen na novo sezono
Načrtna vlaganja v posodobitev bazena, ki se izvajajo že od leta 2004, zagotavljajo dobre pogoje obiskovalcem, ki jih je vsako leto več. Leta 2004 je bazen obiskalo 4.200, leta 2008 pa že 10.000 obiskovalcev. Sam obisk zgovorno Pove, da so bile naložbe v ta objekt več kot upravičene.
In kaj smo obnovili v tem letu? Po 57 letih smo v čistilnem bazenu zamenjali litoželezne cevi in šobe. Tega obiskovalci sicer ne vidijo, bo pa ta naložba zagotavljala zakonsko predpisano kakovost kopalne vode. Lansko neurje je močno poškodovalo park bazena, ki je bil letos preurejen, tako da $e bodo obiskovalci v njem spet Prijetno počutili. Kljub temu, da brežina reke Nevljice ne sodi v bazenski kompleks, je Plavalni klub Kamnik kot upravljavec bazena brežino Nevljice vzorno počistil, kar lahko opazijo sprehajalci- Zato pozivamo vse upravljavce športnih igrišč ob reki Nevljici, da nas posnemajo.
Polepšan je bil otroški bazen, v katerem malčki že potrjujejo svoja
zadovoljstva. Vsakoletna vzdrževalna dela na olimpijskem bazenu, ki predstavlja osrednji športni objekt, zagotavljajo, da se kamniški bazen vsako leto uvršča vse višje na lestvici slovenskih odprtih kopališč. Narejene so bile izboljšave na vstopnih bazenih in WC-jih. Postavljen je bil nadstrešek pri bifeju, ki ga je lansko leto uničilo neurje, prenovljen je objekt, v katerem je bife. Popravljena je tudi streha na poslovni in vhodni zgradbi.
Vse to je bilo narejeno z namenom, da se bodo obiskovalci v bazenu, ob bazenu in v parku kar se da prijetno počutili. Le redki so obiskovalci, ki prihajajo v ta športni objekt za kratek čas, običajno posamezniki in družine preživijo na bazenu ves dan. Mnogim je to čas poletnih počitnic ali preživljanje dopusta, zato je skrb upravljavca, da so pogoji za pre-življaje prostega časa dobri. Želimo si, da bi se obiskovalci radi vračali na kamniški bazen.
Za vse naložbe je Občina Kamnik kot lastnica tega objekta zagotovila 54.144 €.
Vlaganja zagotavljajo, da se boste na kamniškem bazenu kopali v čisti vodi, da boste lahko posedali in si nabirali novih moči v lepo urejenem parku, si našli prijeten kotiček za klepet z znanci in prijatelji.
Upravljavec Plavalni klub Kamnik je že pripravil plan za vzdrževalna dela za leto 2010. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnjem letu občina upoštevala naše predloge in zagotovila sredstva za zamenjavo zadnjih 25 metrov litoželeznih cevi na sesalnem vodu. Nujno bo potrebno zgraditi nov WC za potrebe ne-
kopalcev, zaključiti vzdrževalna dela v olimpijskem bazenu v delu za neplavalce, obnoviti del lesene ograje ob bazenski ploščadi, popraviti ob neurju poškodovano železno konstrukcijo pri nadstrešku bifeja. Vrednostno največja investicija, ki je še ostala, je izgradnja kompenzacijskega bazena, ki ga kamniški bazen nima. Sedanji s kapaciteto 1 m5 zadostuje le za potrebe otroškega bazena. Zgraditi bo potrebno novega s kapaciteto 50 do 70 m3 vode.
T. Ž., Plavalni klub Kamnik
Delavci KIK-a nadaljujejo s stavko
Delavci KIK-a so minulo sredo ponovno začeli stavkati, saj se z vodstvom podjetja doslej kljub opozorilni in štiridnevni stavki v minulih tednih niso uspeli dogovoriti za izpolnitev vseh stavkovnih zahtev. Ker pa so tokrat odločeni, da gredo do konca, je njihov sindikat pred dnevi sklical sestanek s predstavniki občine in Policijske postaje Kamnik, saj zaradi težko obvladljivih okoliščin in proizvodnje z določeno stopnjo tveganosti v sindikatu ne prevzemajo več odgovornosti za varnost Kamničanov in jo prelagajo inšpekcijskim in drugim strokovnim službam, ki pa se po njihovih besedah na njihova opozorila doslej še niso primerno odzvali.
lastili kar največji del tega 60 ha velikega zemljišča.
Svojo plat zgodbe so novinarjem predstavili tudi predstavniki zaposlenih in sindikata. »Še vedno vztrajamo pri izplačilu vseh obveznosti za nazaj in sprotno reševanje problemov. Delavci so živčni, siti obljub, naveličani vsega, zmanjkuje nam surovin, delamo v umazanih delovnih oblekah, zdaj smo celo sami začeli zbirati denar za pralni prašek,« sta ogorčena poudarila predstavnika stavkovnega odbora Marjeta Mohar in Marjan Cipot in dodala, da je stavko podprlo prav vseh 112 de-
»To je znamenje, da so razmere v KIK-u še veliko bolj resne, kot se je zdelo v prvih dneh stavke. Ob stalnih menjavah vodstva Uprave in strokovnih kadrov danes verjetno malokdo ve, kaj vse se v KIK-u dejansko skladišči in kakšna je varnost v teh razmerah. Vedno smo govorili, da Kamnik sedi na sodu smodnika, in samo upamo lahko, da razmere zdaj niso bolj nevarne, kot doslej,« je na novinarski konferenci, ki so jo sklicali na občini, zaskrbljen po-yedal župan Tone Smolnikar *n ponovno obsodil požrtnost tfeh lastnikov, ki bi si radi pri-
Dom kulture dobil novo podobo
V minulih dneh so kamniški obrtniki v sodelovanju z Občino Kamnik brezplačno polepšali zunanjost Doma kulture Kamnik
Kot smo že večkrat pisali, občina Kamnik letos ponovno (po letu ^001, ko je osvojila zlato medaljo) sodeluje v evropskem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale. Že več mesecev se intenzivno ureja
širše območje mesta. V okviru projekta urejanja Kamnika in oklice sta Občina Kamnik in Območna obrt-no-podjetniška zbornica Kam-nik-Komenda stopili skupaj pri ureditvi zunanje podobe Doma kulture Kamnik. Na strani obrtnikov vodi akcijo predsednik obrtne zbornice Emil Grzinčič, na strani občine pa
župan Tone Smolnikar ob pomoči podžupana Braneta Goluboviča.
Preko dvajset mojstrov, zidarjev, pleskarjev in drugih je s prostovoljnim delom v minulih dneh ustvarilo novo »preobleko« kamniškega Kulturnega hrama. Domača gradbena podjetja pa so brezplačno izve-a a Popravljalna zidarska dela. Občina je zagotovila material s pomočjo sponzorjev in delno s proračunskimi sredstvi. Pred vhodom v Mladinski center Kotlovnica bo Občina Kamnik uredila tudi manjši park.
SAŠA MEJAČ
Petkovo jutro, 19. junija, je bilo okrog kulturnega doma nadvse živahno - pravo delovno mravljišče. Kar dvajset pleskarjev se je lotilo barvanja celotne iasade kamniškega hrama kulture, ki si je končno nadel lepo, svežo zunanjo podobo.
lavcev, 85 pa jih je podpisalo tudi predlog za stečaj. Ponovno so izpostavili tudi problem neplačevanja prispevkov za zdravstveno in invalidsko zavarovanje in neredne zdravniške preglede, ki bi pri delu s smodnikom in eksplozivi morali biti obvezni, a direktor Aleš Erbežnik je vsa namigovanja o nezadostni varnosti na območju KIK-a že zavrnil.
Regres za lani dobili, plače še vedno zamujajo
Ker od napovedi in začetka stavke, kot so zagotovili v stavkovnem odboru, uprava družbe ni posredovala nobenega ustnega ali pisnega predloga izpolnitve stavkovnih zahtev, niti ni pozvala na pogajanja, so delavci v sredo, 17. junija, ponovno začeli s štiridnevno stavko, ki pa so jo v torek, 23-junija, sklenili nadaljevati do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev.
»17. junija je uprava družbe med zaposlene razdelila kuverte z obračunom regresa za leto 2008. Naslednji dan so nekateri delavci do 12. ure na osebne račune res prejeli tudi nakazilo omenjenega regresa, vendar pa ne tudi nakazila plače za maj 2009. Istega dne se je stavkovni odbor odločil sklicati zbor delavcev, kjer smo se seznanili z dejstvi in ugotovili, da je bil 16. junija na Okrožno sodišče v Ljubljani poslan poziv za takojšno uvedbo stečaja, ki ga je podpisalo 89 delavk in delavcev. Delavke in delavce so seznanili tudi z dejstvom, da se pristojne inšpekcijske službe na pobudo za urgentni inšpekcijski nadzor (nadzor s področja delavnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu, plačevanja obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovaje ter obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovaje) z dne 13-maja 2009 še niso odzvale, bil pa je opravljen inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo napovedi in poteka stavke, v katerem pa ni bilo ugotovljenih napak in nepravilnosti,« je v sporočilu javnosti med drugim zapisal predsednik stavkovnega odbora Stane Zobav-nik in poudaril, da so se delavci po obširni razpravi z javnim glasovanjem enoglasno odločili, da 23. junija začnejo z novo stavko, ki pa bo trajala do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev.
Stavka, ki se je torej začela v torek, bo potekala vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih družbe, kjer potekajo delovni procesi, stavkov-
ne zahteve delavcev pa ostajajo naslednje: takojšnje izplačilo majske plače skupaj s prispevki in nadaljnje izplačevanje plač s prispevki najkasneje do 18. v tekočem mesecu za pretekli mesec, izplačilo letošnjega regresa do 15. julija 2009, takojšnja ureditev področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva, takojšnja ureditev razmer na področju zagotavljanja osebne higiene, obutve, delovnih oblek in pranja delovnih oblek, plačilo zaostanka prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najkasneje do 25. avgusta, ter tekoče plačevanje teh prispevkov, stoodstotno plačilo za čas vseh stavk v minulih tednih ter izpolnitev preostalih stavkovnih zahtev z napovedi prvih dveh stavk.
Erbežniku se stečaj še ne zdi smiseln
Direktor družbe Aleš Erbežnik je povedal, da izpolnjevanje stavkovnih zahtev žal poteka počasi. Majsko plačo naj bi delavci dobili v tem tednu ali najkasneje do torka. Predlog izpolnitve ostalih zahtev je uprava združila v novem sporazumu, ki ga bodo v naslednjih dneh predstavili delavcem. Kot je povedal Erbežnik, bi skupne točke z delavci lahko našli, pogoje pa lahko uprava izpolni le tako, da delavci delajo in izpolnjujejo naročila njihovih kupcev. Dogovorili so se, da bodo delavci to sredo in petek na kolektivnem dopustu, s stavko pa naj bi nadaljevali v ponedeljek. »Stečaj se mi ne zdi smiseln, saj sem prepričan, da moramo narediti prav vse, da razmere uredimo. Od finančnega strokovnjaka Živka Berganta sem dobil pozitivno mnenje, da se družbo še da rešit,« je že nekoliko manj optimističen ta ponedeljek zjutraj povedal Aleš Erbežnik, ki priznava, da je največja težava še vedno izplačilo prispevkov za nazaj, kar bodo lahko delavcem poplačali le s svežim denarjem. Več bo znanega na skupščini, ki bo sklicana te dni. Erbežnik je tudi potrdil, da največja slovenska banka sanacijskega načrta ni potrdila, da pa pri drugih bankah in pri upnikih še vedno iščejo rešitve.
Prav tako po zagotovilih vodstva KIK-a ni nič novega v zvezi z nevarnimi snovmi, ki so namenjene uničenju in jih je ministrstvo pred dnevi napovedalo odpeljati. Se vedno so namreč v njihovih skladiščih. JASNA PALADIN
OB PRAZNIKU NAŠE DOMOVINE, DNEVU DRŽAVNOSTI, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM!
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK S SODELAVCI
!!! NOVA STORITEV V KAMNIKU !!!
ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE, OBRTNIKE IN ZASEBNIKE
NI VAM POTREBNO KUPITI DRAGIH PROGRAMOV IN RAČUNALNIKA! SAMI LAHKO VODITE LASTNE POSLOVNE KNJIGE PRI NAS, V KAMNIKU,
Z NAŠIMI PROGRAMI IN RAČUNALNIKI OB STROKOVNEM SVETOVALCU ZA KNJIGOVODSTVO, KI VAS USPOSABLJA ZA VODENJE KNJIGOVODSTVA: ENOSTAVNO OZ. DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO.
NAROČILA PO TELEFONU: 040/553-663
KNJIGOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE, ANDREJA JERMAN S.P.,
GLAVNI TRG 23, KAMNIK.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Skrb za
kvalitetno življenje v našem mestu
V medijih beremo in slišimo, da Kamnik letos sodeluje na tekmovanju Entente florale. Občanka Š.S. sprašuje, kaj je Občina Kamnik postorila, da bo Kamnik komisijo pričakal lepo urejen!
Kamnik je na tekmovanju Entente florale prvič sodeloval leta 2001. Da smo se v letošnjem letu ponovno odločili za sodelovanje je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi je na prvem mestu želja in skrb za zagotavljanje visoke kakovosti bivanja v našem mestu. Na Občini Kamnik smo tekmovanje vzeli za svoje, se priprav lotili temeljito in zavzeto z namenom, da nadaljujemo z aktivnostmi, ki smo jih začeli v preteklih obdobjih ter se posvetimo novim nalogam. Zavedamo se, da je za zagotavljanje kvalitete bivanja v mestu potrebnega veliko dela ter aktivno vključevanje različnih delov družbe, od posameznikov do družbenih organizacij. V okviru Odbora za pripravo^ na tekmovanje Entente florale smo združili predstavnike različnih organizacij, kot tudi zasebne iniciative in z veseljem smo ugotovili, da nam je vsem skupaj cilj enak: urejeno mesto, v katerem živimo. V Odboru, ki sem ga ustanovil ob koncu lanskega leta in ga tudi sam vodim, sodelujemo: podžupana Brane Golubovič in Rudi Pfajfar, dr. Andreja Eržen, Bojan Klemen, Andreja Špenko Pogačar, Alenka Hribar, Mihaela Veternik, Barbara Strajnar, Martina Bajde, Tomaž Schlegl, Janez Repanšek in Emil Grzinčič. Vsi člani odbora si želimo, da bi lahko s ponosom rekli: Moj Kamnik - moje mesto, mesto, ki ga imam rad!
Sodelovanje na evropskem tekmovanju v urejenosti okolja Entente florale predstavlja vejik izziv in veseli smo, daje Kamnik ponovno dobil priložnost, da se predstavi evropski javnosti. Obenem pa nam sodelovanje predstavlja veliko obvezo, saj so kriteriji, kijih postavlja evropska komisija, vedno strožji. Komisija, ki bo Kamnik obiskala v petek, 10. julija, bo mesto ocenjevala z različnih vidikov, od stalne do sezonske nasaditve, skrbi za okolje, ekoloških otokov, do izobraževanja in vključenosti prebivalcev v dejavnost v mestu.
V obdobju priprav na tekmovanje je Arboretum Volčji Potok obnovil velik del stalnih in sezonskih nasadov, v sodelovanju s kamniškimi vrtnarji in cvetličarji smo s cvetlicami olepšali korita na Šutni. Kamniški obrtniki bodo ob koncu junija prepleskali fasado na Domu kulture Kamnik, Komunalno podjetje Kamnik ureja okolico, popravlja pločnike, ureja cestna infrastruktura, podjetje Žurbi obnavlja dotrajane stopnice na Mali grad. Zavedamo se, daje v Kamniku potrebno postoriti še marsikaj, na Občini Kamnik se v okviru številnih služb trudimo izboljšati podobo in kvaliteto bivanja v našem mestu, vemo pa, da bomo le s pomočjo in sodelovanjem vseh Kamničanov uspeli zagotoviti boljšo kvaliteto življenja v mestu.
Župan Anton Tone Smolnikar
Plečnikovo postajo bo kupila občina
Občina Kamnik je izkoristila priložnost in predkupno pravico za odkup Plečnikove železniške postaje, za katero so v nedavnem rebalansu proračuna svetniki že namenili 100.000 evrov. V stavbi, ki je evidentirana kot spomenik kulturno-arhitekturne dediščine, občina namerava urediti prostore za zgodovinsko predstavitev kamniških majolik, za kar si že intenzivno prizadevajo.
Stavba, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja, znana pa je predvsem kot eden lepših primerov Plečnikove arhitekture v Kamniku, kljub svojim izjemnim arhitekturnim elementom zadnja leta brez večje vsebine nezadržno propada, na kar so opozarjali tudi nekateri občani. Pred nekaj desetletji jo je kupila kamniška obrtna zbornica, pred petimi leti pa je prišla v roke zasebniku iz Tuhinjske doline, ki jo je zadnje obdobje oddajal članom Kulturnega društva Sandžak.
»Občina si intenzivno prizadeva za ohranitev 150-letne tradicije izdelave kamniških majolik, ki so jih v podjetju Eti Svit nehali izdelovati. Želimo urediti muzejske prostore, kjer bi oživili proizvodnjo in uredili prodajno galerijo za majolike, Plečnikova stavba pa je zaradi svoje tradicije in bližine centra kot nalašč za to. Nismo proti molilni dejavnosti Kulturnega društva Sandžak, kjer si tudi prizadevajo za od-kup, le priložnost, ki se nam ponuja, bi občina morala izkoristiti, da bo stavba v občinski lasti in živa,« je povedal župan Tone Smolnikar.
Nekateri svetniki so pri obravnavi rebalansa nakupu v času gospodarske krize sicer močno nasprotovali, a občinska uprava zagotavlja, da bo stavbo, v kolikor je takoj po nakupu ne bo uspela napolniti s konkretno kulturno vsebino, oddala v začasen najem sedanjemu najemniku, ki je za to že izrazil zanimanje.	JASNA PALADIN
ZAHVALA GASILCEM PGD KAMNIK
v soboto, 20.6.2009, smo čutili posledice vandalizma, ki so bile vzrok požara ob našem poslovnem objektu. Hitro ukrepanje in požrtvovalnost gasilcev PGD Kamnik je naš objekt rešilo pred veliko katastrofo. Iskrena HVALA celotni ekipi gasilcev in gasilk za njihovo profesionalno ravnanje.
SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o.
Ivo Sitar, direktor
Navdušeni nad mestom, Veliko planino in tunjiškim zdravilnim gajem
Mednarodno srečanje evropskega projekta »Prisluhni glasu vasi« v Kamniku
V Kamniku, v hotelu Malo-grajski dvor, je 16. in 17. junija potekalo Mednarodno srečanje evropskega projekta »Prisluhni glasu vasi«. Udeležili so se ga predstavniki iz šestih evropskih držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske in Slovenije. V projektu kot partner sodelujeta tudi Center za razvoj Litija in Občina
Kamnik, ki bo del aktivnosti izvajala na območju Velike planine.
Obiskovalci so bili navdušeni nad Kamnikom, še posebej nad Veliko planino. Prevzela jih je neokrnjena narava, rastline, pastirske koče, planšarji, krave, sir,... Iz njihovih ust je bilo prijetno slišati, da je planina resnično edinstvena in čudovita. V Črnu-
RS II ff
* S'"' :	\ j ■... J:'
Naši gostje so bili nad Veliko planino navdušeni. Očarala jih je lepa narava, planšarske koče, planšarji in pester rastlinski svet. Marsikdo si je zaželel, da se na planino še vrne.
Eko sklad občanom in podjetjem ponuja finančno pomoč pri okoljevarstvenih naložbah
Eko sklad. Slovenski okoljski javni sklad je v začetku junija v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani (www.ekosklad.si) objavil razpis, v katerem pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ponuja ugodne kredite za okoljevarstvene naložbe, občanom pa za nekatere posamezne ukrepe tudi možnost pridobitve nepovratnih sredstev.
Po javnem pozivu 42PO09, ki je namenjen pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, je na voljo 15 milijonov evrov, posojila imajo letno obrestno mero trimesečni EURIBOR + 1 odstotek in najdaljšo odplačilno dobo petnajstih let ter možnost do enoletnega moratorija na odplačilo glavnice. Krediti so namenjeni za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda, odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo ter se dodeljujejo v skladu s predpisi Evropske unije, ki veljajo za državne pomoči po pravilu »de minimis«. Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 18. decembra.
Občanom pa Eko sklad po spremenjenem in dopolnjenem razpisu 1SUB-OB08 ponuja nepovratne finančne spodbude za rabo obnovljivih virov energije (OVE) in izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih objektov. Ker je ta razpis odprt že od lanskega leta, sta bili medtem več kot dve tretjini od prvotno predvidenih 7,5 milijona evrov že razdeljeni (večinoma za naložbe v sončne ogrevalne sisteme, nekaj pa tudi za nizkoenergijske novogradnje ali celovito obnovo eno ali dvostanovanjskih stavb), zato je Eko sklad v ta namen zagotovil dodatne štiri milijone evrov. Kot pravi sekretarka Eko sklada Sonja Kelšin, bodo občani nepovratna sredstva po novem lahko pridobili tudi za posamezne ukrepe obnove obstoječih eno, dvo ali večstanovanjskih stavb, višina prejetih nepovratnih sredstev pa lahko znaša največ 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe (tudi za nameravano vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotno izolacijo celotne fasade stavbe ali zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva). »Pri pripravi sprememb smo upoštevali nizko število prejetih vlog za celovito obnovo stanovanjske stavbe, zato bodo do nepovratnih sredstev izjemoma upravičeni tudi vsi občani, ki so posamezne od teh ukrepov izvedli skladno s pogoji razpisa in naložbo zaključili v času od 1. junija lani do 5. junija letos. Ti občani morajo vlogo na Eko sklad poslati najkasneje do 30. oktobra letos,« pojasnjuje Kelšinova in dodaja, da so občanom ta sredstva na voljo do porabe.
ZORAN JEREB
Kamničankam in Kamničanom 21 §
čestitamo
m
LDS
ob Dnevu državnosti.
Svetniška skupina LDS vam je na voljo vsak dan na GSM: 041/696 482
www.kamnik.lds.siwww.brane-golubovic.com
SDS
SLOVENIJA
Občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti!
na novi poti SDS00KAMNIK
www.kamnik.sds.si
škem domu na Mali planini nas je prijazno postregel oskrbnik Peter Kosirnik. Utrujenost smo v trenutku pregnali s Šilcem domačega žganja in s svežim sirom z Velike planine. Pozdravit nas je prišel tudi predsednik Agrarne skupnosti Mala planina Janko Potočnik.
Slovenci smo znani po svoji delavnosti, kar se kaže tudi v rezultatih projekta, s katerimi kar prehitevamo terminski plan. Prvi rezultat projekta je že viden in sicer je to informativna tabla na Kranjskem Raku. Veliko dela je bilo že vloženega v vzpostavitev sodelovanja z vsemi skupinami na planini in v evidentiranje
glavnih problemov, potencialov, želja. Rezultati tega dela bodo vidni šele čez čas. Dela se lotevamo z velikim veseljem, voljo in prepričanjem, da bomo le vsi skupaj planino ohranili prihodnjim rodovom takšno, kot je danes. Verjamemo tudi, da nam lahko planina z vsemi svojimi zakladi nudi boljše pogoje za življenje. Na nas pa je, da odkrijemo prave načine.
Udeležence Mednarodnega srečanja smo peljali tudi v Zdravilni gaj Tunjice, kjer sta nas prijazno sprejela Drago in Katja Vrhovnik. Za ljudi, ki večino časa preživijo v pisarnah in na poti, je bil obisk zdravilnega gaja pravi balzam za dušo in telo.
Kamničani smo resnično lahko ponosni na svoje mesto in okolico. Zal se tega največkrat zavemo šele takrat, ko to slišimo iz tujih ust.
Barbara Strajnar Občina Kamnik
V Srcu Slovenije smo gostili dve mednarodni konferenci
V juniju sta v Snoviku in Kamniku potekali dve javni konferenci v okviru mednarodnega delovnega srečanja partnerjev na projektih COa-NeuTrAlp in Listen to the vo-ice of villages oz. Prisluhni glasu vasi, ki se ju je udeležilo skupaj okrog 30 partnerjev iz različnih evropskih držav. Tuji partnerji so bili med drugim navdušeni nad pokrajino in ljudmi, ki tukaj živimo.
Konferenca v okviru projekta Listen to the voice of villages oz. Prisluhni glasu vasi, ki poteka v programu Srednja Evropa in se Osredotoča na razvoj trajnostnega turizma v perifernih hribovskih območjih, je bila 16. junija v Hotelu Malograjjki dvor v Kamniku.
Na konferenci v Snoviku pa smo se 12. junija v okviru delovnega srečanja partnerjev na projektu CCh-NeuTrAlp ukvarjali z mobilnostjo in uporabo javnih prevoznih sredstev. Eden od pilotnih projektov bo potekal tudi v Srcu Slovenije, zato je bil na konferenci predstavljen, strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti in okolju prijaznega prometa pa so predstavili nekatere primere s področja spreminjanja navad uporabnikov v prometu. Javna konferenca je bila namenjena širši javnosti, saj želimo v okviru projekta ozaveščati ljudi o konceptu trajnostne mobilnosti. Udeležence je pozdravil podžupan občine Kamnik Rudolf Pfajfar, ki je poudaril, da se v Kamniku zavedajo problemov v zvezi s prometom in škodljivimi izpusti C02 v okolje.
Gostitelj srečanja partnerjev je bil Center za razvoj Litija, ki pri projektu CCU-NeuTrAlp sodeluje kot eden od partnerjev. Projekt C02-NeuTrAlp poteka v
okviru transnacionalnega programa Alpine Space, ukvarja pa se z zmanjševanjem negativnih učinkov prometa s poudarkom na emisijah CO2, spreminjanjem navad uporabnikov v prometu ter z alternativnimi pogonskimi tehnologijami v prometu. Cilji projekta so zmanjšanje emisij COz, povečanje uporabe obnovljivih virov energije, zmanjšanje prometne obremenitve cest in povečanje pomena javnega prometa, izboljšanje prometne varnosti in večja okoljska ozaveščenost javnosti.
V okviru projekta COz-Neu-TrAlp bo 15 partnerjev iz alpskih držav preizkusilo in predstavilo 12 pilotnih projektov, ki bodo prikazali, kako lahko mobilnost vstopi v dobo sončne energije.
Eden od pilotnih projektov bo potekal tudi v Srcu Slovenije, območju v osrednji Sloveniji, ki ima na področju mobilnosti posebno značilnost - močan vpliv glavnega mesta Ljubljane na dnevno migracijo na delo in v šolo. Glavni težavi sta prevladujoča uporaba zasebnih vozil, ki povzročajo prometne zastoje v prometnih konicah, in vpliv izpustov COz na okolje. Zato je splošni cilj projekta zmanjšati dnevno migracijo z zasebnimi vozili v Ljubljano in povečati uporabo javnega prevoza z uporabniku bolj prijazno ponudbo in izboljšanjem osveščenosti, začenši z mlajšo populacijo. S trajnostno mobilnostjo v tej regiji se bodo spopadli v okviru dejavnosti projekta COz NeuTrAlp in prek izmenjave izkušenj med projektnimi partnerji iz regij, kjer sta trajnostna mobilnost in uporaba obnovljivih virov energije bolj razvita.
Jelka Babič, RCL
SLS-
Slovenska ljudska stranka
00 SLS Kamnik
OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU
Slovenske državnosti!
N Si F°vtl
Čestitamo vam ob prazniku
slovenske državnosti.
Uspešna skupna predstavitev izdelkov podjetij Stol in Induplati
ARHITEKTURNA INSTOLACIJA NA LJUBLJANSKEM GRADU
Skalna dvorana Ljubljanskega gradu je bila 20. maja prizorišče prav posebnega dogodka z naslovom Arhitekturna inSTOLacija. Podjetji Stol in Induplati, ki medsebojno sodelujeta od leta 2007, sta s celodnevno predstavitvijo v stilu »dan odprtih vrat« in večernim dogodkom predstavili sveže smernice pri opremljanju javnih in poslovnih prostorov z različnimi vrstami stolov in zaves. Slovenskim in tujim arhitektom, predstavnikom inženiringov, direktorjem gledališč, predstavnikom občin ter podjetnikom sta podjetji sinergično predstavili široko paleto svojih izdelkov.
Izvirna galerijska postavitev je navdušila obiskovalce. Na večernem dogodku so zbranim gostom v besedi, fotografijah, predvsem pa z domiselno predstavljenimi izdelki prikazali Sto love arhitekturne dosežke iz različnih obdobij 105-letne zgodovine delovanja. Prvi začetki dejavnosti podjetja segajo v začetek 20. stoletja. Povojno obdobje, predvsem petdeseta leta, so še posebej zaznamovala gospodarsko utrditev tovarne, ki je po več preimenovanjih leta 1962 postala Industrija pohištva Stol Kamnik. Prelomnico v slovenskem industrijskem oblikovanju, ki je utrdila ugled Stola doma in v tujini, je v 50. letih prejšnjega stoletja pomenil prihod arhitekta Nika Kralja. Njegov kultni izdelek, stol Rex, je postal zgled ergonomsko in funkcionalno brezhibno izpeljanega izdelka. Izdelanih je bilo prek dva milijona stolov Rex, ki je vključen tudi v zbirko Muzeja sodobne umetnosti MOMA v New Yorku. Uspešno začrtano pot v oblikovanju je nadaljeval arhitekt Branko Uršič, ki seje poleg oblikovanja stolov posvečal tudi oblikovanju sedežnega pohištva.
Pot Stolovih arhitekturnih dosežkov je ponazarjala tudi predstavitev v skalni dvorani Ljubljanskega gradu. Ob vhodu so bili predstavljeni večni klasiki - stoli arhitektov Jožeta Plečnika ter Nika Kralja in Branka Uršiča, ki sta pomembno vplivala na uspešen razvoj in širitev Stolovih stolov doma in po svetu. Sledila je predstavitev referenčnih stolov, s katerimi je podjetje Stol v sodelovanju s priznanimi biroji, kot so Renzo Piano iz Pariza in drugimi opremilo številne športne, gledališke, operne, kino in večnamenske dvorane, predavalnice ter poslovne objekte.
V	Stolu so še posebej ponosni na napredek, ki so ga v zadnjih dveh letih dosegli s projekti in prepoznavnostjo na tujih trgih. Tako so opremili VIP lože nogometnih stadionov v Eindhovnu,
Hannovru, Dortmundu (za izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva 2008), športno dvorano za teniške turnirje v Beans Domeu na Japonskem, koncertno dvorano
v avstrijskem Grafeneggu v Avstriji, konferenčno dvorano v muzeju Paul Klee v Bernu, gledališče Am Postdamer platz v Berlinu in še mnogo drugih dvoran, objektov. Najobsežnejši projekt Stola je oprema večnamenske dvorane v švedskem Malmoju, ki sprejme preko 12.000 obiskovalcev.
V	Sloveniji so poleg več kulturnih domov opremili protokolarni objekt na Brdu pri Kranju, Kosovelovo dvorano v ljubljanskem Cankarjevem domu, Festivalno dvorano Bled, pravkar so zaključili dela v Gledališču Koper, kjer so poleg stolov namestili tudi akustične obloge in prostore opremili s sedežnimi garniturami.
Ob zaključku vodenega programa Arhitekturne instolacije, ki ga je s svojo virtuoznostjo glasbeno obarval vrhunski kitarist Mak Grgič, je podjetje Stol predstavilo tudi sodelovanje s priznanimi arhitekti, saj se zavedajo, da z združenimi močmi lažje sledijo svetovnim trendom pri oblikovanju. Pod prototipe, izdelane v STOL-u, so se tako podpisali različni slovenski priznani oblikovalci in arhitekti. Predstavniki Studia Jure Miklavc, predstavniki industrijskih oblikovalcev, ki so oblikovali lahek, ergonomsko oblikovan stol; kreativni par Rok Kuhar in Katjuša Kranjc, arhitekta za interjer, ki sta oblikovala stole, kjer je sočasno razvidna skladnost in kontrast med lupino in tapeciranimi deli. Kot zadnji pa je svoje rešitve predstavil arhitekt Arne Vehovar z vizijo odprtega sistema čakalniških stolov, ki se lahko v nadaljevanju razvije in razširi v različne smeri, odvisno od potreb posameznih naročnikov.
Obenem pa v Stolu sodelujejo tudi s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in postavljajo temelje za dolgoročno sodelovanje na področju oblikovanja in razvijanja novih tehnologij v proizvodnji sedežnega pohištva. Ideje mladih ustvarjalskih upov pod mentorstvom doc. mag. Tadeja Glažarja želijo spojiti s Stolovimi izkušnjami.
Predstavniki podjetja Stol so z Arhitekturno inSTOLacijo širši strokovni javnosti predstavili svoje smernice družbeno odgovornega delovanja. Uporaba okolju prijaznih materialov in interes po intenzivnejšem sodelovanju z različnimi arhitekti ter oblikovalci sta glavni vodili Sto love vizije. Moderne smernice oblikovanja pa se bodo v prihodnje odražale v sinergiji delovanja podjetij Stol in Induplati. Svoboda in udobje bivanja sta načeli, ki podjetje Induplati že 86 let vodita pri razvoju in izdelavi izdelkov, najsi gre za program kampiranja ali za dekorativne tkanine, namenjene udobju in kvaliteti bivanja. S proizvodnjo »pod isto streho« podjetji ustvarjata sinergijo določenih tehnoloških procesov, kar posledično prinaša večjo konkurenčnost ponudbe podjetij tako na slovenskem kot tudi na evropskem trgu. S skupno 150 zaposlenimi, z izkušnjami, bogato dediščino ter medsebojnim sodelovanjem sta podjetji drzno pripravljeni sprejemati nove izzive in se prilagajati spreminjajočim se potrebam trga.
SAŠA MEJAČ
Zavedamo se pomembnosti Dneva državnosti, praznika slovenske neodvisnosti.
Vsem prebivalcem občine Kamnik želimo lepo in prijetno praznovanje.
Vaša vprašanja in pobude Jahko naslovite na www.za-kamnik.si
raiO
^ 1 j ^
;

PODELJENE KNJIŽNE NAGRADE NAJBOLJŠIM UCENCEM IN DIJAKOM
»ŠTAJN« PONOVNO RAZSTAVLJA NA KULTURNEM DVORIŠČU EVROPE
Na Šutni 10, natančneje v prostorih kulturnega društva Priden možic, so študentje skupine »Štajn« organizirali nadaljevanje razstave svojih študijskih del, ter uspešno izvedli prvi del arhitekturne delavnice urbanih intervencij v mestnem središču mesta Kamnik.
Danes je poleg svinčnika in ravnila, računalnik najbolj nepogrešljiv del arhitektovega ustvarjanja. Tega se že tekom študija zave vsak študent, ko le z nekaj ukazi ponovno natisne načrt, ki bi še pred desetimi leti zahteval ure in ure zamudnega prerisovanja.
Tokratna razstava, ki je nasledila prostoročne skice, risbe in akvarele, nam zato odpira pogled v digitalno komponento arhitekturnega ustvarjanja, katere rezultati so izredno dodelani plakati, načrti, vizualizacije, fotografije in organizacijske sheme razstavljenih projektov. Z gotovostjo lahko trdim, da se marsikaterega izdelka ne bi branil že zelo izkušen arhitekt.
Izbor predstavljenih projektov je zanimiv prav za vsakega izmed nas. Ogledamo si lahko ideje prenove stanovanj, ki so jih študentje, kot pomoč pri urejanju bivalnega prostora, prispevali za znano slovensko revijo, nato mednarodne arhitekturne delavnice z zelo praktičnimi rezultati kot je v nekaj dneh postavljen lesen most čez hudournik v bližnji Švici. Prav take vrste delavnico si želimo organizirati tudi v Kamniku. Zelo zanimiv je tudi projekt prenove povojnih stanovanjskih sosesk, ki je narejen v sodelovanju s trenutno najprodornejšim francoskim arhitekturnim parom Anne Lacaton in Philipom Vassalom in bi lahko služil kot zgled reševanju stanovanjske problematike v starejših kamniških blokih.
Vsakoletna prireditev za najboljše učence občine Kamnik se je v kamniškem Domu kulture odvila v četrtek, 11. junija. Ob tej Priložnosti je župan Anton Tone Smolnikar ob uspešnem zaključku šolskega leta podelil knjižna Priznanja 36 učencem in dijakom iz šestih osnovnih šol, Glasbene šole Kamnik, Šolskega centra Rudolfa Maistra in Cirius-a.
Prireditev, ki jo je programsko sveže in izvirno kot prijetno kavarno v sproščenem domačem vzdušju zasnoval Goran Završnik, programski vodja Doma kulture
Kamnik, je popestril nastop mladih iz oddelka tolkal Glasbene šole Kamnik pod mentorstvom prof. Martina Janežiča.
Za uspešno delo in dosežke v šoli so knjižne nagrade prejeli: iz OŠ Frana Albrehta: Nina Vrtačič, Peter Lombergar, Kaja Komatar, Polona Pevec in Klara Krošelj ; iz OŠ Toma Brejca : Tim Prezelj, Nina Podjed in Anita Jeglič; iz OŠ Marije Vere : Živa Makar, Spela Petročnik, Nina Zakrajšek, Janez Konjar in Andraž Dolar; iz OŠ Stranje: Simon Golob, Miha Kosirnik, Martin
Matias Rezelj; iz OŠ Šmartno: Sara Drolc, Maruša Zibert, Anja Vrtačnik; iz OŠ 27. julij: Mark Šoba in Matjaž Podbregar; iz Glasbena šole Kamnik: Lorina Marolt Vajda, Katja Podbevšek, Manca Podgornik, Eva Vrhovnik in Tjaša Vrhovnik; iz CIRIUSa: Suzana Klopčič, Sebastjan Žic in Nejc Župan;
s ŠCRM - gimnazija: Matija Rifl, Manca Mrvar, Eva Kotnik, Nataša Erdani in Miha Klemenčič; s Srednje ekonomske šole pa Zla-tan Ljubijankič in Špela Papež.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Dostop na Mali grad bo lažji in varnejši
Če se sprehodimo po mestu opazimo, da na več mestih potekajo obnovitvena in vzdrževalna dela, med njimi tudi celovita obnova moč-oo načetega in že nevarnega dostopa na Mali grad. Na poti proti Malemu gradu je namreč prenekateri obiskovalec imel težave, mnogo je bilo nevarnih zdrse v, padcev, nekateri so na poti do vrha obupali in 56 odrekli obisku znamenite kapele in lepemu razgledu na mesto.
„. ^a ureditev varnejšega dostopa obiskovalcev na Mali grad je Ob-C|na Kamnik v letošnjem proračunu namenila 28.000 evrov z naslova oživitve starega mestnega jedra. Na novo tlakovana pot s stopnicami na zgornji in severni del pobočja naj bi bila zaključena do konca meseca, pot ob vznožju Malega gradu proti Šutni pa naj bi obnovili Prihodnje leto.
Med našo potjo po Šutni smo opazili tudi obnovitvena dela na a^df župnijske cerkve, očiščeni in po potrebi obnovljeni pa bodo rudi kipi svetnikov na fasadi.
SAŠA MEJAČ
UGOVOR
V prejšnji številki Kamniškega občana je bilo v članku na 5. stra-i z naslovom Odprtje asfaltirane ceste Buč-Pirševo in aprtmajev oneilija zapisano, da ne dovoljujem popravila oziroma asfaltiranja JZ metrov ceste na odseku Buč-Pirševo. To ne drži, saj ni spornih ornenjenih 30 metrov ceste, ampak 14,30 arov mojega zemljišča vleč6 - S"f’ 433/2’ P° kateri namreč poteka sedanja cesta. Ta spor se tras k6 leta,ker 0bčina Kamnik ne prestavi občinske ceste na novo
Leo leto se končuje in mi se že veselimo naslednjega
V	Leo klubu Kamnik smo po nadvse uspešnem nogometnem turnirju in uspešnem letu v mesecu maju imeli redno letno skupščino, na kateri smo izvolili novo predsedstvo, ki je predstavilo plan za prihodnje leo leto -to traja od septembra do konca junija.
V	letošnjem leto letu smo bili zelo aktivni in uspešni, saj smo nanizali veliko uspešnih akcij.
Septembra smo za otroke iz Osnovne šole 27. julij kupili trampolin za bolj razgibane ure športne vzgoje. V oktobru smo pomagali Lions klubu Kamnik pri predstavi »Kdo vam je pa to delu?«, z izkupičkom pa pomagali družini Zorman iz Šmarce. V decembru smo prodajali novoletne voščilnice, pomagali na novoletni Lions stojnici, z izkupičkom od prodanih voščilnic pa pomagali učencem Osnovne šole Stranje organizirati vikend solidarnosti. Prav tako smo v decembru obdarovali otroke iz Osnovne šole Gozd. V januarju smo zbirali rabljena oblačila in jih nato odnesli na ljubljanski Karitas, kjer so nas sprejeli odprtih rok. Februarja smo poma-gali organizirati Leo bovvling, kjer smo se zbrali Leoti iz različnih klubov v Sloveniji, si izmenjali izkušnje, ideje in se prijateljsko pomerili v bovvlingu. Prav tako smo se v Celju udeležili natečaja »Sprejemam drugačnost«. Marca smo peljali nekaj otrok iz občine Kamnik v kino, kjer so si ogledali prijetno risanko in se posladkali. Tudi predstava » Laži, ampak pošteno« v marcu je bila odlično obiskana, družini Jerah-Bilič pa smo namenili celoten izkupiček. Maja smo organizirali dobrodelni nogometni turnir, ki je odlično uspel, izkupiček smo namenili družini Koželj.
Ob koncu Leo leta bi se radi zahvalili vsem, ki nas podpirate, obiskujete naše dogodke, nas bodrite in nam pomagate. Člani Leo kluba Kamnik pa bi se radi zahvalili naši predsednici Nini Koželj, ker je odlično vodila klub, nas motivirala in spodbujala in ker je kljub obilici dela in obveznosti vložila ogromno energije in časa.
Leo klub Kamnik
V prostorih na Šutni 10 je bilo delovno.
Pomen študentskega arhitekturnega raziskovanja se nam na razstavi še posebej izpostavi ob pogledu na posnetek stare tuhinjske kašče, ki jo je do temeljev porušilo zadnje jesensko neurje in je tako ostala zgolj v računalniku. Ker je to naša etnološka dediščina, rekonstrukcija ne bi smela predstavljati večjih težav.
Najbolj zanimiv pa je bil naš zadnji vikend, saj je minulo soboto prišlo v Kamnik veliko študentov iz okolice z namenom, da začnemo z arhitekturno delavnico urbanih intervencij v Kamniku. Razveseljivo je bilo tudi dejstvo, da so se nam pridružili študentje iz popolnoma neprostorskih ved, kar nam daje potrditev, da je javni prostor v mestu danes še kako pomemben, a na žalost preveč zapostavljen faktor. Cilj delavnice je tako na novo definirati in uporabiti degradirane mestne prostore, opozoriti potencialne uporabnike na le te in hkrati tudi sanirati nekje že precej dotrajano in pomankljivo urbano opremo.
Kljub deževnemu vremenu smo se odpravili po kamniških ulicah, dokumentirali in poiskali vse zanemarjene, nevzdrževane ali pozabljene ambiente, prehodili ulice in trge in s tem poskrbeli za temeljit posnetek stanja mestnega središča. Res zanimivo je bilo videti, koliko kvalitetnega in neizkoriščenega prostora imamo še v mestu. Na več prostorih bomo z minimalnimi sredstvi poskusili pokazati Kamničanom, kje in kako lahko namesto sedenja pred televizijo raje berejo knjigo v parku Evropa ali na malograjskih terasah.
V naslednjih tednih je predvidena tudi okrogla miza in predavanje ljubljanske skupine Prostorož, trudili pa se bomo organiziati še kakšno dodatno predavanje ljudi, ki Kamnik zares dobro poznajo. Dogodek bo hkrati tudi vzporedni program festivalu Kamfest, za kar se moramo zahvaliti izredni podpori društva Priden Možic.
Sinan Mihelčič
KAM N 1 K
Cankarjeva 1 1
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
''Piffhnijuji tno .ti> m&čitcm
č/
^ENERKON
i
Podjetje, ki zagotavlja celovite rešitve na področju merjenja porabe vode in toplote,
vabi k sodelovanju sodelavca za delo na delovnem mestu:
-	serviser - monter merilnih naprav za merjenje porabe vode in toplote (m/ž)
Pogoj: dokončana IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri, poznavanje programov MS Office ter zaželjeno znanje angleškega ali nemškega jezika, vozniški izpit B kategorije obvezen.
Delo se opravlja na terenu in sedežu podjetja.
-	strokovni sodelavec za tehnično podporo prodaji (m/ž)
Pogoj: dokončana najmanj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna smer), poznavanje programov MS Office, tekoče ustno in pisno znanje slovenskega jezika, aktivno ustno in pisno znanje angleškega jezika, zaželjeno pasivno znanje nemškega jezika, vozniški izpit B kategorije' obvezen.
Nudimo:
-	stimulativno plačilo
-	dinamično delo v mladem kolektivu
-	dodatno strokovno izobraževanje
Vaše ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 8. 7. 2009 po e-pošti na naslov: info@enerkon.si ali po pošti na naslov:
ENERKON d.o.o., Žeje pri Komendi 107, 1218 Komenda
Za dodatna pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 01 830 34 70.
Obiščite našo spletno stran www.enerkon.si
Lastnik parcele 433/2 Pirševo
SPET USPESNA KRVODAJALSKA AKCIJA
Da se prebivalci občin Kamnik in Komenda zavedajo pomena darovanja krvi in s tem omogočajo preživetje in ozdravitev marsikateremu človeku, dokazujejo izredno udeležba krvodajalskih akcij.
Zadnji teden pred akcijo smo bili ves časi v stiku z Zavodom za transfuzijsko medicino, skrbelo nas je, kakšen bo odziv, saj je krvi res začelo primanjkovati. V ponedeljek zjutraj smo postali precej optimistični, saj je že pred 7. uro precejšnje število krvodajalcev čakalo na odvzem krvi. Nismo se zmotili, naši krvodajalci so se množično odzvali, v ponedeljek je tako kri darovalo 160, v torek pa 162 krvodajalcev, kar je 96 krvodajalcev več kot v lanski junijski akciji.
Z zanimanjem smo opazovali reakcije krvodajalcev, saj smo morali tokrat zaradi zasedenosti dvorane spremeniti ustaljeno prostorsko ureditev. Vpis, anketa, laboratorij in zdravnik so bili v zgornjem nadstropju, odvzem v jedilnici, malica pa v avli doma. Za malico ni bila klasična klobasa, ampak sendvič, pecivo, jabolko in sok. Tudi to so naši krvodajalci z razumevanjem sprejeli in večina jih je menila, da je tako še bolje.
Tudi to pot bi se radi zahvalili našim prostovoljcem, ki so pomagali pripraviti prostore,
Kamniškemu Občanu, ki občane redno obvešča o akcijah in ostalih naših aktivnostih, Radiu Hit in ostalim tiskanim medijem za obveščanje poslušalcev in bralcev, Komunalnemu podjetju Kamnik za namestitev panoja, Zdravstvenemu domu za mize, društvu Priden možic za idejno rešitev in pomoč, seveda pa gre največja zahvala vam, spoštovane krvodajalke in krvodajalci, tudi to pot ste s svojim dejanjem nekoga rešili, pomagali k ozdraviti. Hvala vam!
OZ RK Kamnik
PISMA - MNENJA - ODMEVI
__- " C' v /  i- -V _•
Naporni tedni občinskega sveta
Zadnje tedne se že kar redno vsako sredo dobivamo na sejah Občinskega sveta. Če bomo jeseni tako želi, kot danes sejemo, bo pridelka zelo veliko. Pustimo se presenetiti.
Zadnja seja še zdaleč ni bila tako burna kot prejšnja, ko smo obravnavali tematiko Velike planine. Sprejemali smo namreč zaključni račun za leto 2008. Vedeti moramo, da praktično nimamo nobenih možnosti za neke spremembe za nazaj, saj so se finančni dogodki, ki jih obravnavamo, že zgodili. Lahko pa s svojimi konstruktivnimi pripombami pomagamo pri bolj transparentnem poslovanju občinske uprave v naslednjih letih. Zato sem mnenja, daje kar nekaj dobrih stvari in kar nekaj težav, o katerih je potrebno pisati. Ko gledamo poslovanje občinske uprave, nas ne sme zanimati, ali se z določenimi proračunskimi postavkami strinjamo ali ne, temveč le dejstva ali je občinska uprava poslovala pravilno. Prva stvar, ki nas zanima, je podatek o tem, koliko je bilo za neko postavko pripravljenega denarja in koliko se ga je porabilo. Pri tem ne sme biti pretiranih odstopanj. Zaželeno je, da so ta odstopanja v mejah 10 %. Če v splošnem pogledamo proračun, pri večini postavk to tudi drži. Mnenja sem, da je k tem u pripomoglo tudi naše hudo nerganje v prejšnjih letih, ko so bila ta odstopanja mnogo večja. Težave, ki smo jim priča, so na primer pri postavkah, ki jih nismo obravnavali na Občinskem svetu. Med njimi nakup zemljišča pod gradom Zaprice, vreden kar 300.000 eur, in nakup zemljišča za namene izgradnje novih šol. Ni moj cilj, da polemiziram ali nakup da ali nakup ne. Mnenja sem, da tako veliki nakupi ne smejo biti narejeni brez soglasja Občinskega sveta. Po drugi strani pa občinski svetniki diskutiramo o neki marginalni napaki, ki jo je storila občinska uprava, o velikih' nakupih pa izvemo samo, če natančno beremo določene dokumente. Mislim, da bo morala občinska uprava in g. župan v bodoče malo bolj paziti in ne nakupovati zemljišč brez vednosti svetnikov. Ko govorimo o zaključnem računu, moram povedati tudi to, daje občinski Nadzorni odbor dal občinski upravi negativno mnenje na področju investicij. Iz poročila je razvidno, da investicije niso bile izpeljane v skladu z zakonodajo, ko govo-
rimo o ekonomičnosti javnih sredstev. Projekti so slabo pripravljeni in slabo nadzorovani, pridobljeni sta samo dve ponudbi namesto treh, dela se delijo na manjše segmente, za katere ni potreben javni razpis. Kot je razbrati iz poročila Nadzornega odbora v naši občini le ni vse tako rožnato, kot nas prepričuje g. župan. Še posebej je to poročilo slabo za občinsko upravo ob upoštevanju dejstva, da bi županova koalicija lahko z večino preprečila tako izglasovan sklep Nadzornega odbora. Upam, da bo tudi to mnenje prispevek k boljšemu delu občinske uprave.
Razprava je tekla tudi o zazidalnem načrtu »spodnji Al-prem«, kjer naj bi bila obrtna - skladiščna - prodajna cona. Vse v redu in prav. Potrebujemo take cone. Problem pa je v tem, da se v omenjenem območju lastniki zemljišč pogovarjajo predvsem preko sodišča. Kot je bilo razvidno iz postopka javne obravnave in vseh dokumentov, ki smo jih dobili, imajo lastniki zemljišč precej drugačne poglede na reševanje oziroma pozidavo omenjenega območja. Vedno sem bil mnenja, da se po tuji zemlji ne sme risati nekih zgradb, če lastnik zemljišča temu nasprotuje. Zakaj ni prišlo do dogovora je seveda nemogoče reči, vsekakor pa bi moral biti zgled, kako pripraviti zazidalni načrt, kompleks Zarje. Tu ni bilo nobenih problemov z lastništvom zemljišč. Soglasje k predlagani rešitvi so dali tudi zainteresirani sosedje. PriAlpremupa gre omeniti, da pripombe krajevne skupnosti niso bile upoštevane. Ce hočemo, da ne bo težav, priporočam naročnikom zazidalnih načrtov, naj najprej poskrbijo za soglasje vseh lastnikov zemljišč in svoje želje uskladijo s krajani, šele nato naj pridejo z načrti pred Občinski svet. V primerih, kot je obravnavani, pa vsaka stran predstavlja svoje poglede, svetniki pa ne vemo, komu naj verjamemo. Zmešnjava, da ji ni videti konca.
Na koncu naj omenim tudi točko, kjer smo obravnavali socialno ekonomski položaj ljudi v naši občini. Nekako sem dobil občutek, da g. župan kar malo »sadi rožice« tam, kjer to ni ravno najbolj primerno. Mnenja sem, daje stanje v naši občini slabše od prikazanega, rešitve pa niso take, ki bi lahko zadovoljile ljudi, ki so v največjih težavah. Upam, da se motim.
Robert Kokotec
Pohod po mejah in vaseh krajevne skupnosti Tuhinj se je dokončno prijel. Drugo nedeljo v maju se je na pot podalo kar 50 pohodnikov.
Z VESELICO V DRUGO POLOVICO
Polovica leta je skoraj za nami, s tem pa tudi številne aktivnosti, ki jih je Športno društvo Tuhinj izpeljalo v tem letu. Najpomembnejši projekt leta 2009 nas še čaka, to je veselica z Navihankami, ki bo ta petek, 26. junija, seveda pod šotorom, tako da nas boste lahko prišli pogledat ob vsakem vremenu.
Kljub temu, da letošnje leto nismo veliko pisali o naših aktivnostih, se je v preteklih mesecih vendarle zgodilo precej stvari. Sedaj lahko že rečemo, da vsako zimo, januarja in februarja, tradicionalno odpeljemo dva avtobusa naših članov in prijateljev na smučarska dneva. Letos smo januarja smučali v sončnem Flachau, februarja pa v sneženem Obertauernu, kjer nam je kljub slabemu vremenu uspelo izpeljati veleslalomsko tekmo. Marca smo
lahko zaradi obilice »domačega« snega izpeljati še slalomsko tekmo na Osekah na Menini planini. V zimskem delu sezone velja omeniti tudi to, da smo na polete v Planico znova peljali avtobus navijačev slovenskih orlov.
Spomladi smo se držali že ustaljenih datumov, zato smo na praznik 27. aprila organizirali košarkarski turnir, ki so ga že tretje leto zapored dobili kolegi iz Moravč. Zadovoljni smo, da se je naš pohod po mejah in vaseh Krajevne skupnosti Tuhinj dokončno prijel. Letos se je pohoda, ki vsako leto poteka drugo nedeljo v maju, udeležilo že kar 50 pohodnikov, kar nam predstavlja lepo spodbudo za naprej.
Omeniti velja še našo »žensko sekcijo«, ki se je letos zelo dobro
Volilna skupščina AS MKK
Optimistične napovedi v preteklem letu se še niso uresničile, vendar ptimizem ostaja. Čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča. Vodstvo MKK
optimizem ostaja. < se ni bistveno zamenjalo.
Značilno za letošnjo skupščino Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik je bilo to, da se niso brala obširna poročila, ki so jih pooblaščeni zastopniki dobili z vabilom, v katerih je precej podrobno opisano delovanje MKK v zadnjih treh letih, potek denacionalizacije in problemi z zavrženimi tožbami in grožnjami z izvršbo. Predstavljen je tudi program dela in ukrepov za bodoče gospodarjenje, kadrovska vprašanja, članstvo v MKK in delo članov gospodarskega odbora. Posebna pozornost je bila namenjena urejanju medsebojnih razmerij z občino Kamnik, problemom glede ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, ustanovitvi društva »Kamniški biser« in informiranju.
organizirala. V zimskem in spomladanskem času je tako v telovadnici OŠ Šmartno v Tuhinju trideset žensk dvakrat tedensko vadilo aerobiko in igralo odbojko. Slediti jim skuša tudi »moška sekcija«. Člani ŠD Tuhinj ob različnih terminih igrajo nogomet v telovadnici OŠ Šmartno, skupina članov pa vsak
četrtek igra košarko v telovadnici na Vranskem.
Lansko leto smo uredili novo razsvetljavo igrišča, letos pa smo se posvetili garderobam. Že od marca dalje objekt urejamo od znotraj in tudi od zunaj. Ce bomo le dobili obljubljena finančna sredstva, verjamem, da nam bo garderobe do konca leta uspelo lepo urediti.
MATEJ TONIN ŠD Tuhinj
MDI Kamnik dobro dela
Delovni invalidi -ustvarjalci enakih možnosti
Razprava je potekala predvsem o tem, kdo je lahko upravičenec, saj so bile leta 1946 ob podržavljenju deležne pravice vezane na parcelne številke, kar je sicer napisano v statutu, pripravljajo pa se spremembe, ki naj bi to podrobneje opredelile. Veliko razprave je bilo posvečeno odvetniku Podgoršku, zavrženim tožbam, plačevanju sodnih stroškov in očitkom gospodarskemu odboru, da ni zaprosil za koncesijo za umirjanje prometa v Kamniški Bistrici, s katero naj bi pridobil vsaj 200.000 € letno. Pojasnjeno je bilo, da je potrebno plačati prisojene sodne stroške, da lahko odvetnika zamenja samo tisti, ki ga je pooblastil, torej posamezni člani MKK. Glede koncesije je bilo povedano, da se ne da upravljati z nečim, česar ni oz. česar nimaš. Gospodarskemu odboru je bilo očitano tudi, da je pripravil zaprto kandidacijsko listo. Odgovor je bil, da lista ni zaprta, ampak se lahko še doda kandidate, je pa zelo težko dobiti ljudi za kandidiranje. Poleg tega bi pomenila zamenjava članov organov veliko oviro, saj vsak novinec potrebuje nekaj časa, da spozna vso zamotanost, pasti in probleme vračanja premoženja MKK.
V nadaljnji razpravi so bili pojasnjeni vzroki za tako dolgotrajen proces denacionalizacije. Sedaj čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča, ki naj bi bila pozitivna za MKK. V Zemljiško knjigo je že vpisanih okoli 2000 ha zemljišč v korist razlaščenih članov MKK, vendar so to predvsem visokogorska območja, ki gospodarsko niso zanimiva. Ko se je razprava umirila, je skupščina soglasno potrdila vsa poročila in sprejela sklep o zadolžitvi GO, da pripravi potrebno dokumentacijo za ustanovitev zadruge, ki bo gospodarila s premoženjem, dopolnitev statuta in tudi sklep o dopolnitvi oz. spremembi dveh členov sedanjega statuta.
Sledila je razrešitev vseh organov MKK in volitev novih. Predlog kandidatov za organe MKK so poslali skupaj z vabilom. Prisotnim je bila dana možnost, da dopolnijo kandidacijsko listo, vendar ni bilo nobenega predloga. Nato so soglasno potrdili predlagane kandidate - predsednik je ostal Milan Deisinger in tudi drugi člani organov so ostali pretežno isti - da »naj bi do konca svojega novega triletnega mandata izpeljali vračanje, nato pa bi novo, mlajše vodstvo dobro gospodarilo z vrnjenim premoženjem,« je v predstavitvi kandidacijske liste med drugim povedal generalni tajnik.
Skupščina je sprejela tudi program dela za naslednje triletno obdobje in finančni načrt za leto 2009. Potrdila je tudi sklep GO o sprejemu novih članov, nato pa soglasno sprejela še višino članarine in razpis posojila, s katerim naj bi se pokrili predvideni stroški.	B. Pollak
Medobčinsko društvo invalidov Kamnik že prek 30 let združuje delovne invalide občin Kamnik in Komenda, v katerega je včlanjeno preko tisoč članov. Predsedstvo-Janez Sedušak (predsednik), Jože Gorjah (podpredsednik) in Milica Kragelj (tajnica) so gonilna sila društva, k* uspešno skrbi za svoje člane predvsem s posebnimi socialnimi programi-ki so ključni del programa društva. Pomembni vezni člen so poverjenik1-ki prinašajo s terena novice o potrebah in stiskah članov.
Za človeka, ki nenadoma postane invalid, je zelo pomembna prva osebna in socialna pomoč, organiziranje in vzpodbujanje sam‘>P°~ moči ter organiziranje oz. izvajanje vseh možnih in za člane Sprejemljivih oblik in načinov informiranja.
Poleg pomoči oziroma informacije, ki jo član dobi na društvu, se lahko le-ta obrne tudi na Zvezo delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ), kjer je v sodelovanju s Pravno informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC) nudena brezplačna pravna pomoč s področij: problematika zaposlovanja in pravic iz dela za invalide, postopek urejanja statusa in telesnih okvar, uveljavljanje denarnih pomoči in varstvenih dodatkov preko ZPIZ in Centra za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje ter problematika iz delovno pravne zakonodaje.
Društvo posveča posebno skrb neodvisnemu življenju težkih in nepokretnih invalidov.
Preko ZDIŠ (Zveza delovnih invalidov Slovenije) so invalidom nudene različne možnosti ohranjanja zdravja in rehabilitacije v termah, zdraviliščih in na morju. Vsako leto v mesecu maju društvo organizira okrevanje v dveh terminih v hotelu Delfin Izola, okrevanje v Termah Topolšica pa skozi vse leto. Preko ZDIŠ v zdraviliščih izvajajo program psihosocialne rehabilitacije, ki je namenjen posebni ciljni skupini invalidov, društvo vsak mesec organizira kopalni dan v enem od slovenskih zdravilišč, združen z ogledom znamenitosti, muzejev ali galerij.
Že več let nudijo članom cenejši nakup kopalnih kart v Termah Snovik. V vodnem mestu »Atlantis« v Ljubljani imajo člani 50% popust. Komisija za rekreacijo je pripravila vrsto aktivnosti, ki se bodo odvijale skozi vse leto: od balinanja, kegljanja, pikada in šaha do organizirane rekreacije plavanja v bazenu CIRIUS (nekdanji ZUIM) v Kamniku.
Invalidom je omogočeno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih dejavnostih, prilagojenih njihovim potrebam in zmožnosti. Članom je omogočena brezplačna včlanitev v Matično knjižnico v Kamniku, nakup cenejših letnih kart za Arboretum Volčji Potok, udeležba na raznih delavnicah ZDIŠ (pletenje, kvačkanje, izdelovanje pisanic, rezbarjenje, slikanje na steklo, obrezovanje drevja...). Namen teh delavnic je spodbuditi ustvarjalnost in kreativnost invalidov.
Člani se srečujejo na martinovanju, silvestrovanju, na izletih, letnih srečanjih.... Letošnje letno srečanje, združeno z zborom članov, je bilo 6. junija v gostišču Repnik na Vrhpolju, kjer so pregledali delo društva v minulem letu in se seznanili z aktivnostmi v tekočem letu in načrti za prihodnje. Zbora sta se poleg predstavnikov nekaterih društev gorenjske regije udeležila tudi predstavnik ZDIŠ in kamniški podžupan Brane Golubovič, ki je obljubil, da bomo tudi v Kamniku poskušali uresničiti projekt Občina po meri invalidom.
ZDIŠ - Zveza delovnih invalidov Slovenije v 69-ih društvih združuje skoraj 60.000 delovnih invalidov. V okviru praznovanja 40-letnice svojega delovanja, ki poteka pod geslom »Delovni invalidi - vidni ustvarjalci enakih možnosti«, je bila 29- 5. 2009 v Ljubljani slavnostna akademija, katere pokrovitelj in slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Turk Udeležili so se je tudi štirje predstavniki MDI Kamnik.
Tekst in foto: M. MošniK
Slavnostne akademije ob 40-letnici ZDIŠ so se udeležili tudi člani MDI Kan1' nik: Janez Sedušak, Slavica Gorjup, Jože Gorjan in avtorica posnetka.
Kamniški OBČAN
KULTURA
Sirene v izvirni zasedbi še zadnjič navdušile
Ljubitelji vokalne glasbe so nekoliko neprijetno presenečeni ob novici, da prireja Dekliški pevski zbor Sirene iz Homca po 15 letih delovanja v izvirni zasedbi svoj zaključni koncert, zadnjo majsko nedeljo zasedli Poletno gledališče Studenec, da bi še zadnjič prisluhnili njihovemu petju.
13 Siren, od katerih jih je do zadnje zasedbe z 22 pevkami vztrajalo 6, se je prvič zbralo leta 1994 v Homcu pod vodstvom ustanoviteljice Petre Grkman. Po poklicu ekonomistka je uspela z neverjetno glasbeno nadarjenostjo in občutkom za občinstvo narediti Sirene prepoznavne v svetu slovenskih vokalnih zborov. Njihov repertoar se razlikuje od repertoarjev drugih zborov, obsega Pop, rock, soul, jazz, slovenske zimzelene popevke in črnsko-duhovno glasbo. Nastopale so z Znanimi izvajalci (tudi z New Swing Quartetom), bile so gostje več televizijskih oddaj, koncertirale so v tujini (Berlin, Slovaška,
Dalmacija) ter izdale eno kaseto in dve zgoščenki »Noč božična«,
‘Malo sonca, malo smeha« ter ‘Pridi v svet Siren« (slednja je izšla nekaj dni pred koncertom).
Sirene so nas razveseljevale tudi v Kamniku.
Odete v črno in z rdečimi šali so, kot vselej, na oder stopile
samozavestno. Pod dinamičnim vodenjem ustanoviteljice in zborovodkinje Petre Grkman ob razkošnem glasbenem ozadju, ki so ga ustvarili klaviaturista Tomaž Pirnat in Nejc Škofič, kitarist Ma-
Da kura zrno najde ... ' ... včasih rabi petelina!
Letošnjo sezono Doma kulture zaključujemo silovito. Kamniški srednješolci, čeprav jim letos ni uspelo osvojiti Vrtomirjevega prstana, so nam vsem Pripravili pravo gledališko presenečenje. Pod vodstvom neutrudnih Claudie in Katje in ob spremljavi živega benda zvenečih priimkov, kot so Skalar, Smolnikar, Burja in še kdo (ne razumeti narobe, igrajo kot se spodobi) so nas vse presenetih s konkretnim mjuziklom, ki ga za povrh odigrajo v treh jezikih. Dobro, res se jim zaenkrat zdi, da so bolj pomembna Učila in frizure kot pa še ena mizanscenska vaja, ampak to je pač naš ljubi zeitgeist. Koga briga, kaj je zares, samo da je slika v časopisu kot se šika. Dvakrat so igrah in obakrat je DKK pokal po šivih. In v času, ko tole pišem, se dvorana pri-vvavlja za zaključni špektakelček naših ljubih orientalskih plesalk. Kup Polnih dvoran, mi pa še vedno brez klime, madonca. Bomo pa imeli novo fasado. Živeli kamniški obrtniki, ki se topijo na soncu in pripravljajo naš Dom kulture za veliko tekmovanje zvenečega imena. Entente florale. Sliši se kot ena taka huda arcnija, ah pa zapletena coprnija. Kakor koli, čast in slava tej coprniji, ki nam bo prinesla novo fasado.
In Kamnik je doživel, kot pravijo organizatorji, pravi Spektakel. Tak švicarsko srednjeveški. Tudi če ne bi pisalo, da je švicarski, bi vedeh. Naši ljubi prijatelji so se vedno držali bolj zase. Vsi vemo, da so izredno sposobni, strašno napredni in inovativni, a to bolj neradi kažejo, sploh pa Dvi-n svojih meja. Nekaj drugega so Nemci, ah, kot jim v Kamniku pravijo Uekateri, Švabi. Ti bodo privršah v začetku julija v veliki maniri, zavzeh eno od kamniških parkirišč in v zrak spustih osem kubikov vode, okoh pa Lodo razpostavili vsaj dve prostovoljni gasilski brigadi, da bodo pogasile vse tiste ognje, ki jih bodo zakurih. Upajmo, da jih Božo in ostah partizani ne b°do pregnali pred koncem šova, ker denarja menda ne vračajo. Da pa bo letošnji festival Ana Desetica v Kamniku politično korekten, pridejo tudi Mbanci s Tirana Cirkusom in Hrvati, obogateni z mično Francozinjo. To
tic Smolnikar, bas kitarist Uroš Trebižan ter bobnar Domen Kern, so že z dobro izbrano prvo skladbo Enakonočje (solo je v tej in več naslednjih skladbah odpela tudi zborovodkinja) navdušile občinstvo, ki se je iz pesmi v pesem stopnjevalo.
Nekdanja članica in prva gostja Siren Eva Černe je z angelsko milim, a neverjetno močnim glasom v pesmi Mesto sanj presenetila občinstvo in požela aplavz že med samo izvedbo pesmi.
V nadaljevanju se je Sirenam z izvedbo skladbe Do you believe in love pridružila gostujoča skupina Tribute 2 Love s simpatičnim pevcem Matevžem Šaleharjem, nato občinski pihalni orkester sv. Rupert pod vodstvom dirigenta Boštjana Dimnika, ki je skupaj s Sirenami izvedel dve pesmi: Na prepihu sanj ter Kakor pravljica. Občinstvo je proti koncu navdušeno dočakalo še nastop Eve Černe, s katero so Sirene izvedle pesem Circle of life Eltona Johna.
Med izvajanjem posameznih pesmi so sledili aplavzi Sirenam, ko so med izvajanjem pesmi stopale do mikrofona, odpele solo in se vračale v zbor; ko so na humoren način povezovale program ali so v domiselnih in iskrivih verzih in notah na izviren način delile spomine iz svojega pevskega ustvarjanja, pa najsi so bile to avdicije, praznjenje hladilnika po nočnih vajah, zgodbica, kako je
med vajo nekega sobotnega opoldneva, ko so se oglasile gasilske sirene, spontano nastala ideja o imenu skupine; ali občasnega prezebanja med pevskimi vajami (glede na nizko temperaturo in hladen večer jih je na odru med poslovilnim koncertom najbrž grela le skupna vnema še zadnjič ustvariti zares dobro vzdušje). Med živahnim in z energijo nabitim koncertom je bilo ves čas čutiti duh ambiciozne zborovodkinje, ki je med drugim tudi avtorica priredb številnih skladb. Sirene so jo na igrivo šaljiv način v pesmi Sirenski mix opisale: »Če mi programa ne boste znale, na odru ne boste-stale!« (vseh 22 pesmi je 22 pevk odpelo brez not!).
Pri celotnem vtisu velja omeniti tudi skrbno koreografijo, ki je neopazno prispevala, da so nastopajoči delovali kot del zaključene celote. Sirenam je za njihov prispevek v pevsko zakladnico izrekel priznanje tudi domžalski župan Toni Dragar.
Na koncu, že krepko po 22. uri, so Sirene skupaj z odlično razpoloženim občinstvom zapele nepozabni Dan ljubezni in se v prijetnem ozračju povezanosti poslovile.
Kljub slovesu velja poudariti skrivnostne zadnje besede zborovodkinje občinstvu: »Nikoli ne reci nikoli«...
VESNA LAKNER
3 res pravi Spektakel.
Goran Završnik
Afriške melodije napolnile cerkev sv. Martina
V sredo, 20. maja, so pri večerni maši v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Tuhinju sodelovali tudi člani glasbene skupine Icengelo iz Zambije, natančneje iz kraja Ndola, ki je Slovenijo obiskala na povabilo Misijonskega središča Slovenije in Slovenske Karitas. Skupino sestavljajo mladi, veseli afriški glasbeniki. Starejši so zaposleni v avdio-video studiu, ki ga vodi p. Miha Drevenšek. Skupino je spremljal na obisku po Sloveniji in vsem zbranim v cerkvi nazorno predstavil kako z mladimi deli srečo in veselje, z njimi pa premaguje tudi vsakdanje težave in žalost.
GLEDALIŠKI abonma
šest izbranih predstav slovenskih gledališč
koncertni abonma
šest vrhunskih koncertov klasične glasbe
GLASBENO - SCENSKI ABONMA INOVO! nekje med šansonom, gospelom, bluesom, flamenkom, popularnimi popevkami in teatrom
F|LMSKI ABONMA INOVO! osem izbranih filmov v ponovno obujenem starem" domžalskem kinu
VPIS OD 10. DO 22. SEPTEMBRA 2009
'"formacije: T 722 50 50, I www.kd-domzale.si
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
www.kamnik-tourism.si
Petek. 26. iunii. ob 20. uri. Glavni trg
OTVORITEV KAMNIŠKE PLAŽE
Športni in glasbeni program
Torek. 30. iunii. ob 19.30. Trg talcev
VEČER FOLKLORE
Nastopili bodo folkloristi FS Šumperk iz Češke republike, FS Naklo iz Naklega na Gorenjskem in FS Društva upokojencev iz Kamnika.
ČA-
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
POLETNO DRUŽINSKO BRANJE - 6. sezona
Vabimo vas, da poletje preživite v družbi dobrih knjig in se udeležite naše poletne bralne akcije. Zapomnite si letošnje počitnice po tem, kaj ste prebrali in ne le po tem kje ste bili.
Otroci - pripeljite v knjižnico svoje starše!
Starši - navdušite za branje svoje otroke!
Akcija traja od 1. junija do 31. avgusta! Vse pridne bralce čakajo privlačne nagrade! Vse dodatne informacije dobite v naši knjižnici!
Matična knjižnica Kamnik vabi vse otroke stare od 5 do 14 let, željne ustvarjanja in veselega vzdušja, na ustvarjalne počitnice od 6. do 9. julija 2009, od 10. do 15. ure.
Ustvarjalne delavnice vodi izkušena pedagoginja in unikatna oblikovalka Rosana Kleindienst Premk. Otroci bodo ustvarjali z različnimi materiali.
Dodatne informacije: 040 838570 (Rosana)
Poletni obratovalni čas (od 1. julija do 31. avgusta):
ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota
13. do 19. ure, 13. do 19. ure 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure ZAPRTO
NAJ BO KNJIGA VAŠA ZVESTA SPREMLJEVALKA SKOZI VROČE POLETNE DNI!
JSKD - izpostava KAMNIK tel.: 01/ 831 98 30
Petek. 3. iuliia. ob 20. uri. Galerija Veronika. Kamnik Odprtje likovne razstave KRIZAVIZIJE
Avtorji: Nina Kočar, Jan Outrata, Špela Outrata, Oliver Pilič, Matevž Sterle, Matic Sterle, Jernej Vavpetič, Jurij Volgemut Likovna dela mlade generacije kamniških avtorjev bodo na ogled do 26. junija - ponedeljek - sobota od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, nedelja od 10. do 12. ure. Vstopnine ni.
Matična Knjižnica Kamnik, ki v letošnjem letu praznuje 60-letnico delovanja, je sredi aprila slovesno prejela certifikat ISO 9001:2008. Zaposlenim je uspelo izpolniti vse zahtevane pogoje in kamniška knjižnica se danes lahko pohvali kot druga splošna knjižnica in ena od prvih kulturnih ustanov, ki je svoje poslovanje uskladila z zahtevami mednarodnega standarda ISO 9001:2008, ki ga podeljuje Slovenski institut za kakovost in meroslovje - SIQ. S tem so potrdili svojo kakovost in predvsem svojo usmerjenost k temu, da so pozorni na kvaliteto dejavnosti, zadovoljstvo uporabnikov in merljive kazalce dejavnosti. Res je,da je kultura vrednota sama po sebi, vendar je to treba dokazati tudi z merjenji.
Prejem certifikata ISO 9001:2-008 je priznanje za vodenje kakovosti v Matični knjižnici Kamnik, ki je uveljavljena v slovenskem strokovnem prostoru, hkrati pa je znotraj lokalne skupnosti in med uporabniki trdno zasidrana kot eden osrednjih kulturnih, izobraževalnih in informacijskih
Breda Podbrežnik, direktorica Matične knjižnice Kamnik, s prejetim certifika-tom kakovosti: »Vodenje kakovosti je proces, s katerim sledimo merilom kakovosti pri vseh fazah našega dela. Že ko smo začeli oblikovati merila za kakovost, smo se kot kolektiv in knjižnica začeli spreminjati. Med drugim redno beležimo in analiziramo vse pritožbe in pohvale naših uporabnikov ter članov. Marsikaj smo že spremenili.«
Med mašo so mladi sodelovali s petjem in plesom, po maši pa je sledil še koncert. V kaplaniji pa je bil na voljo tudi 20-minutni film, v katerem je zambijsko kulturo predstavila 1 l-letna Marija, ki je Slovenijo tokrat obiskala prvič. Druženje se je nadaljevalo tudi na cerkvenem dvorišču, kjer so bili mladi Zambijci na voljo za klepet, druženje in fotografiranje z obiskovalci, ki so župnijsko cerkev napolnili do zadnjega kotička.
Marta Vrankar
prostorov.
Kot je ob pridobitvi certifikata povedala Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik, zaposleni opravljajo knjižnično dejavnost za občini Kamnik in Komenda. Sodelujejo z osnovnimi šolami, srednjo šolo in šolo s prilagojenim programom, vrtci ter z različnimi lokalnimi ustanovami in društvi. Z različnimi projekti vplivajo na informacijsko pismenost in bralno kulturo prebivalcev, sodelujejo pri vseživljenjskem izobraževanju in z vrsto projektov dvigujejo kvaliteto bivanja v našem okolju. »Knjižničarji se veliko ukvarjamo s kakovostjo, predvsem s kakovostjo storitev. Pri tem upoštevamo uporabnike, ustanovitelje, strokovno javnost -skratka vse, s katerimi sodelujemo. Sledimo uporabnikovim željam, potrebam in zahtevam ter svoje znanje nenehno nadgrajujemo«, poudarja Breda Podbrežnik, ki je tudi predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Kaj pomeni kakovost v knjižnici?
»Kakovost za našo knjižnico pomeni takšen nivo storitev, da sta na koncu vedno zadovoljna tako uporabnik kot knjižničar. Uporabniki se bodo z veseljem vračali k nam, zaposleni pa bodo prispevali k dobri klimi v kolektivu. V naši dejavnosti so na prvem mestu uporabniki, zato je vse naše delo usmerjeno v zadovoljevanje njihovih najrazličnejših potreb. Znati moramo prisluhniti njihovim predlogom, mnenjem, kritikam. Zato bomo razvijali profesionalni pristop: strokovnost, učinkovitost, ažurnost, natančnost, odgovornost, prijaznost, doslednost (spoštovanje poslovnika, dogovorov), z namenom, da bomo lahko dosegli in presegli pričakovanja naših uporabnikov« poudarja direktorica Matične knjižnice Kamnik, osrednje kulturne ustanove na kamniško-komendskem območju. Za pomembne dosežke pri opravljanju knjižničarske dejavnosti, širjenju bralne kulture in informacijske pismenosti je v letošnjem jubilejnem letu ob občinskem prazniku prejela Srebrno priznanje Občine Kamnik.
SAŠA MEJAČ
Kar nekaj spretnosti je bilo potrebnih za osvojitev lovorike - visečih mesnih dobrot.
Tudi letošnji drugi junijski vikend so zaznamovali Srednjeveški dnevi. Petkovo dopoldne, 12. junija, je bilo namenjeno otrokom, ki so v spremstvu dvornih dam iskali Veronikin zaklad. V večernih urah
so organizatorji pripravili predavanje dr. Andreje Eržen z naslovom »V službi žensk«, na Malem gradu pa je potekalo odprtje informacijske točke, ki bo odprta do sredine septembra, obiskovalcem pa bo ponudila promocijsko gradivo in nakup tipičnih kamniških spominkov. Odprtje je pospremila srednjeveška glasba v izvedbi glasbene skupine Antorino.
Sončno sobotno dopoldne je v mesto privabilo precej obiskovalcev, ki so občudovali sprevod udeležencev, konjenike in mečevanje vitezov, bru-halce ognja, srednjeveško gospodo, ki si je ogledovala dogajanja. Predstavili so se člani Kulturnega društva Viteza Gašperja Lambergerja Jesenice in Gledališča Kolenc, zaigrali so glasbeniki iz Glasbenega ateljeja Carl Orff iz Kamnika. Zlasti živahno je bilo na srednjeveški tržnici, kjer pa smo
pogrešali ponudbo izdelkov, ki bi bili vsaj blizu srednjemu veku.
Otroci so na Malem gradu z zanimanjem spremljali postopek kovanja novcev in čudovite napise, ki so nastajali izpod prstov grajskega pisarja, ki mu podobo že vrsto let posodi Stane Osolnik. Sobotno popoldne je bilo, tako kot minuli dve leti, v znamenju tekmovanja za Vrtomirjev prstan. Z lesenimi katapulti je na sedemglavega zmaja »streljalo« šest ekip: Šolski center Rudolfa Maistra iz Kamnika, rokovnjači iz Lukovice, ekipe iz Moravč, Trzina, Litije in avstrijskega Trofaiacha. V tej srednjeveški igri, ki temelji na kamniški legenci o junaku Vrto-mirju, ki ga v boju za najdražje ni ustavil niti večglavi zmaj, so bili letos najuspešnejši rokovnjači iz Lukovice. Dvodnevno dogajanje pa je zaokrožil spektakel ognja in žogliranja skupine Lumen iz Švice.
Besedilo: SAŠA MEJAČ Foto: KATJA TROTOSEKj
SAŠA MEJAČ
KAVARNA
Na Glavnem trgu so odmevale pesmi in balade, namenjene lepi princesi, ki je svoje snubce opazovala iz okna svoje kamrice.
V srditem boju blejskih vitezov za čast in slavo so se kresale iskre...
Šest ekip se je pogumno spustilo v boj za Vrtomirjev prstan in s streljanjem z lesenim katapultom poskušalo
ugnati zlobnega zmaja ter rešiti mesto.
Obiskovalci in udeleženci o srednjeveških dnevih
Ekipa ŠCRM za Vrtomirjev prstan
Dijaki: Na tekmovanju za Vrtomirjev prstan naša šola sodeluje že tretjič. Zmagali smo predlani in lani. Lani je bilo tako iger kot tekmovalnih ekip manj, konkurenca je bila nekoliko okrnjena, katapulti
drugačni... Danes se bo potrebno za zmago zelo potruditi, pot do cilja bo težka, a kot ekipa z najmlajšim srcem, ki je dobro fizično in psihično pripravljena, verjamemo vase, v svoje sposobnosti in se konkurentov ne bojimo. Oblečeni v lepa srednjeveška oblačila, ki sta nam jih se-šili profesorici Renata Capuder Mermal in Tatjana Cvrtila Ložar, ter podkrepljeni s spodbudnimi besedami profesorice kemije se bomo odločno spustili v boj za zmago. Dali bomo vse od sebe.
Renata Capuder Mermal, prof.: Ekipa Šolskega centra Rudolfa Maistra s svojim sodelovanjem ne predstavlja le šole, temveč Kamnik, celotno občino, zaradi česar imajo dijaki še malce večjo psihično odgovornost. Na kamniških srednjeveških dnevih radi sodelujemo in uživamo tako ob pripravah nanje, kot pri urejanju, barvanju naše stojnice, na in po tekmovanju za Vrtomirjev prstan ter drugem srednjeveškem dogajanju.
Srednjeveški rezbar - Živko Širec z Dola pri Ljubljani
Letos sem se vašega »praznika« udeležil prvič. Ker je zanimanje ljudi za mojo dejavnost oz. delo srednjeveškega rezbarja veliko in ker mi je dogodek kot tak v celoti zelo všeč, bom prihodnje leto, če bom le povabljen, prav rad ponovno prišel. Po slikanju, s čimer sem se ukvarjal prej, sem se našel v lesu. Rezbarjenje je postalo moj hobi, ustvarjam za svojo
dušo, obdelam vsak kos lesa, ki ga dobim in nastajajo najrazličnejše skulpture. Svoje delo rad prikažem obiskovalcem, ki z zanimanjem postojijo ob stojnici, izdelkov pa ne prodajam, saj jih pripravljam za samostojno razstavo.
Vitez Janez Kamniški in njegova kovnica denarja
Nekoč sem živel v Kamniku, zato se tukajšnje prireditve srednjeveških dnevov še posebej rad udeležim. Leta 2000 sem se pridružil Karantanskem viteškemu redu Okrogla Miza, katerega glavna dejavnost je viteštvo, pomembne pa so tudi dvorna kultura, kulinarika, proizvodnja vina... Kovnica, s katero sem danes tu, je naša postranska dejavnost in je nastala leta 2003- Željo in namen sem imel narediti kovnico z vsemi novci, ki so se nekoč kovali na Slovenskem. Ker je bila prodaja, ki bi mi to omogočila, slabša od pričakovane, sem ostal pri le nekaj različnih kovancih. Ob stojnici se radi ustavijo numizmatiki, veliko pa je tudi obiskovalcev, ki se prestrašeni ozrejo k meni, ko zaslišijo pok in se nato prešerno zasmejijo, ko vidijo, da se tako kujejo novčki. Marsikdo ta zgodovinski kovanec oz. »kovanček za srečo« rad odnese tudi domov.
Mitja in Matjaž v družbi vitezov in dvorne gospe
Mitja iz Grahovega (Notranjska): Za prireditev srednjeveški dnevi v Kamniku sem izvedel preko spleta in se ga zaradi radovednosti ter navdušenja nad fotografijo odločil obiskati. Zasledil sem, da se ta dogodek pri vas odvija že trinajstič, sam pa sem tu prvič. Dogodki, kot je današnji, nam naslikajo majhno okence v slovensko zgodovino
7. /1 111»!
PUJSM I jml
4U£gf-i 1 1 1
in lokalne legende, kar je meni zelo priljubljena tematika. Program, ki sem si ga ogledal skoraj v celoti, se mi je zdel zanimiv in razgiban. Najbolj so me navdušili blejski vitezi z demonstracijo borilnih veščin in spektakularnim bruhanjem ognja. Celodnevno dogajanje je bilo pestro, ves čas se je nekaj dogajalo... Med premori glavnega dogajanja pa so me privabile še stojnice in stranske ulice, kjer sem se zapletel v zanimive pogovore s srednjeveškimi obrtniki, trgovci. Prihodnje leto zagotovo spet pridem!
Matjaž: Čeprav sem iz Šmarce, sem letos na srednjeveške dneve prišel prvič. Za njih vedno izvem, ko so že mimo in tudi letos sem se tu znašel povsem po naključju. V družbi prijateljev sem se prepustil dogajanju na srednjeveških ulicah, užival ob plesu, mečevanju in bruhanju ognja, navijal za ekipo ŠCRM-ja na tekmovanju za Vrtomirjev prstan, sedaj pa že nestrpno pričakujem večerni nastop švicarske skupine Lumen in njihovo igro z ognjem.
Grega, Romana in Blaž
Srednjeveških dni smo se letos udeležili drugič. Utrip srednjega veka danes nam je bolj všeč kot lanski, saj je program mnogo bolj pester. Vrhunec dneva so bili vsekakor spopadi vitezov, zanimivo pa je bilo tudi streljanje s katapultom. Najpomembnejše pa se naffl zdi to, da se v mestu nekaj dogaja.
Družini Kastelic in Sadar
Doma smo iz Kamnika in srednjeveške dneve si radi pridemo pogledati vsako leto. Nit prireditve sicer ostaja enaka, a organizatorji poskrbijo tudi za to, da vidimo kaj novega.
Dogajanje je zanimivo tako za otroke, kot starejše. Danes se imamo enkratno.
Posebne zasluge za to ima lukoviška stojnica, kjer so nam postregli z okusnim golažem. S še večjim veseljem smo zato navijali za njihove Rokovnjače, ki so na koncu osvojili Vrtomirjev prstan.
Pogovarjala se je KATJA TROTOŠEK
Gorsko kolesarstvo - 12. Kamniški kros
Tuhinj ec Kodra zmagovalec Kamniškega krosa
Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji povsem v znamenju kolesarstva. Rekreativci so moči merili na tradicionalnem Maratonu Franja, Kranjska Gora je gostila Evropsko prvenstvo v gorsko kolesarskem spustu, Kamnik Pa tekmo gorskih kolesarjev Za Pokal Slovenije in Pokal Alpe Adria v olimpijskem kro-Na edini slovenski gorsko kolesarski tekmi s štartom in
Kodra je drugič letos stopil na naj višjo stopničko.
^latej Pikovnik (12. mesto) med Zahtevnim vzponom.
ciljem v središču mesta, je v moški konkurenci zmagal domačin Luka Kodra, med dekleti pa Nina Homovec (oba *Mrk Orbea). Zelo uspešno so nastopili tudi člani domačega KD Calcit Kamnik.
»Odpeljal sem lepo in tekoče,« je po zmagi na domači tekmi povedal tuhinjski kolesar, ki je naskok na vrh napovedoval že pred tekmo. Za drugo letošnjo zmago v slovenskem pokalu je potrebo-nekaj več kot uro in petinšti-r,deset minut (1:45:48). Slabi dve Minuti za Kodro je v cilj prikolesari] njegov klubski kolega Matjaž Budin, absolutno tretje mesto pa
je zasedel kolesar KK Žirovnica Nejc Černilogar. Slednji je bil hkrati najhitrejši v konkurenci članov do 23 leta. Kamničani so v članski konkurenci zasedli naslednje uvrstitve: David Vogrin (ŠD Energija Domžale) 7. mesto, Matej Pikovnik (KD Calcit Kamnik) 12. mesto in Boštjan Lavtar (KD Calcit Kamnik) 15. mesto). V okrnjeni konkurenci deklet je zmagala Nina Homovec (MBK Orbea). Z zmago svojih varovancev je bil seveda zadovoljen vodja ekipe, olimpijec s Sydneyja 2000, Primož Štrancar. »Formo smo tempirali tudi za domače tekme, ki so zelo pomembne. Še posebej pa zmago v Kamniku, kot domačinu in bivšemu članu kluba prireditelja seveda privoščim Luki!« Da je kamniška proga med najbolj zahtevnimi v Sloveniji dokazuje tudi dejstvo, da je doslej tu v članski konkurenci dvakrat zmagal zgolj Radovljičan Miha Šolar. »Proga je tehnično zelo zahtevna, tako da tu lahko zmagujejo le ‘kompletni kolesarji’, ki niso le močni, pač pa tudi dobro tehnično podkovani,«
je kompliment Kodri namenil Metod Močnik, ki je bil aktivno prisoten pri rojevanju ideje o kamniškem krosu. Tekma je tekom let postala nepogrešljiv del koledarja gorskih kolesarjev, KD Calcit Kamnik se nadeja, da se bodo kolesarji prihodnje leto po letu 2001 znova merili tu za naslove državnih prvakov.
Rajko Novak z Laz v Tuhinju je bil najhitrejši »masters II«.
Slovenski Tour tudi v Kamniku
p0 štirinajstih letih, ko se je v £amniku končala ena od etap 0lrke po Sloveniji, se je kara-vana cestnih kolesarjev znova ^stavila v našem mestu. Štart uruge etape šestnajste izvedbe airke je bil namreč minuli petek a Glavnem trgu, pot pa je kole-jrrle čez Tuhinjsko dolino mimo a,hnika vodil tudi v predzadnji tretJ' etapi.
H i°.naporni prvi 229 kilometrov I 3 9i uvodni etapi, ki je kolesar-r v?dila od Kopra preko Nove °nce, Vršiča, Kranjske Gore in Jenskega sedla do Beljaka, so členi petih domačih in enaj-'h tujih ekip v petek nekaj po poldnevu na startu druge etape Podstavili Kamničanom. Dvema P omocijskima krogoma po me-Tu je sledil leteči štart v Podgor-„ ' .?t je nato kolesarje v poletni Jocini mimo Križa, preko Vodic, kofje Loke, Grosupelj in Vrhnike °dila na cilj etape na Ljubljanski
grad. 143 kilometrov dolgo »kamniško« etapo je dobil italijanski državni prvak iz leta 2007 Giovanni Visconti. Karavana se je po naši občini peljala še naslednji dan. Na deževno in hladno soboto so kolesarji krenili iz Lenarta, pot pa so preko Slovenske Bistrice, Celja in Vranskega nadaljevali čez Kozjak v Tuhinjsko dolino, Kamnik, Komendo in Cerklje. 177 kilometrsko »kraljevsko« etapo so zaključili na Krvavcu. Rumeno majico vodilnega, ki jo je oblekel že po prvi etapi, je zadržal 24-letni danski kolesar Jakob Fuglsgang. Nekdanji gorski kolesar je vodil-
Korošec in Zupančič nadaljujeta niz zmag
Med mlajšimi mladinci (do 17 let) serijo zmag nadaljuje Tuhi-njec Rok Korošec (KD Calcit Kamnik), ki je bil tokrat prepričljivo hitrejši od Avstrijca Daniela Wol-banka in Žana Podgornika z idrijske Sloge 1902. Med dekleti je Tina Perše z Završ-nice ugnala domačinko Sonjo Sušnik.
»Dobro se mi je izšlo. Štirinajst dni sem treniral na progi in ‘naštudiral’ vse linije,« je bil po tekmi zadovoljen Rok. Preostali mladi člani KD Calcit so se zvrstili med petim in štirinajstim mestom: Sašo Trebušak (5.), Matjaž Pirš _(7.), Luka Vrankar (11.) in Žiga Vran-kar (12.).
Tudi med mladinci do 15 leta, podobno kot Korošec, s serijo zmag nadaljuje Peter Zupančič, ki je znova ostal nepremagan. Med mladinci do 19 leta Kamničani niso posegli na stopničke. Zmagal je Vid Tancer (KK Ravne), peto mesto je pripadlo Kamničanu v dresu domžalske Energije Domnu Vogrinu, Cal-citovec Nejc Bleje je končal mesto za njim, njegov klubski kolega Andrej Zupančič pa je zasedel deveto mesto.
Calcitovci krojili vrh tudi med veterani in amaterji
V konkurenci »mastersov« sta bila v svojih skupinah na vrhu znova član domačega kluba KD Calcit Gregor Miklič in Rajko Novak, med gorskimi kolesarji brez licenc (amaterji), kjer je zmagal Marko Čretnik (ŠD Ga-nesha) je bil domačin Mohor
V Sloveniji le v Kamniku gorski kolesarji štartajo in ciljajo v središču mesta.
Vrhovnik četrti, njegov klubski kolega Miha Jakšič pa deseti.
»V Kamniku prav zaradi zahtevne proge zelo rad tekmujem. Uspešen sem bil že v absolutni konkurenci, kot veteran pa sem zmagal na vseh tekmah od leta 2006,« pravi absolutno prvi veteran Miklič, ki je kot trener kamniških selekcij do 15 in 17 let zelo uspešen tudi kot trener.
Med legendami tudi nekdanji olimpijec
Zbrane gledalce so navdušile tudi slovenske gorsko kolesarske »legende«. V tej kategoriji so lahko štartali kolesarji brez.licenc, ki so bili nekoč pri vrhu, organizator pa jim je »naložil«prevoziti dva kroga. Vztrajnejši so dirko nadaljevali naprej, a sedem krogov kolikor so jih prepeljali tekmovalci brez licenc v kategorija amater sta zmogla zgolj najhitrejši »legendi« Mohor Vrhovnik in Anže Bizjak (Bam-bi, peti med amaterji). Gledalci so na
M
S .itAiiiHZ m
Luka Kodra v družbi Metoda Močnika, ki je v svoji karieri osvojil tudi tretje mesto na Kamniškem krosu.
progi lahko videli tudi udeleženca Olimnpijskih iger v Sydneyju Primorca Primoža Štrancarja in pa edinega dvakratnega zmagovalca kamniškega krosa Radovljičana Miho Šolarja, ki pa nista segla po najvišjih mestih, ki sta jih bila vajena v času aktivnega tekmovanja.
Poletje bo pestro
Za gorske kolesarje poleti ne bo pretiranega počitka. Že ta vikend (28. 6.) jih v Ravnah na Koroškem čaka tekma za nacionalni pokal, eden od vrhuncev sezone pa bo državno prvenstvo, ki ga sedemnajstega julija gosti Završnica.
Andrej Lindič odličen na Maratonu Franja
*z«se<j|17vse	'H,vsem v znamenju kolesarjev, ti so povsem
'
Rumeno majico vodilnega, ki jo je oblekel že po prvi etapi, je tudi v Kamniku ponosno »razkazoval« 24-letni danski kolesar Jakob Fuglsgang. Nekdanji gorski kolesarje vodilno pozicijo pričakovano zadržaj tudi v zadnji nedeljski etapi od Šentjerneja do Novega mesta in postal zmagovalec 16. Dirke Po Sloveniji.
no pozicijo pričakovano zadržal tudi v zadnji nedeljski etapi od Šentjerneja do Novega mesta in tako postal zmagovalec 16. Dirke Po Sloveniji, na kateri je v dresu ekipe Motomat Delo Revije tekmoval tudi Kamničan Domen Hribar, barve sosednje Komende pa sta branila Hribarjev klubski kolega Simon Novak in Matej Stare (KK Sava Kranj).
DAMIJAN RIFL Foto: SAŠA MEJAČ
Organizatorji najbolj prepoznavne slovenske kolesarske rekreativne prireditve, cestnega Maratona Franja, so 13-in 14. junija na cesto zvabili zavidljivih 6400 privržencev kolesarstva, ki so kolesarili na družinsko šolskem maratonu ter na malem in velikem maratonu Franja. Na najdaljši, 156-kilometrski preizkušnji, je v lepem vremenu kolesarilo 2130 rekreativcev, med njimi tudi številni Kamničani. Med tistimi, ki so pedala vrteli zelo zares, v pravem tekmovalnem ritmu, je bil najhitrejši Velenjčan Gregor Tekavec.
Dobrih deset sekund za zmagovalcem je v cilj na 31. mestu kot najboljši Kamničan pripeljal Andrej Lindič (Bicikel.com), ki se je po nekaj letih znova udeležil Franje. »Z vožnjo sem zadovoljen. Na vrh Kladja sem se pripeljal v ospredju, tudi v nadaljevanju sem se počutil odlično. V zadnjih kilometrih sem nekajkrat poizkušal s pobegom, vendar neuspešno,« pravi Andrej, ki je v cilj prikolesaril v skupini kolesarjev tik za zmagovalcem. V ospredju je poleg Lindiča v cilj pripeljalo še nekaj kamniških športnikov. Član KD Calcit Blaž Omahen je zasedel 48. mesto, nekdanji aktivni gorski kolesar Aljoša Martinjaš 92. mesto, triatlonec Miro Kregar (TK Trisport) 98. mesto in Primož Pustotnik (KD Calcit) 119-mesto. Dirke se je udeležilo tudi nekaj kolesarskih legend. Posebni gost je bil 43-letni Belgijec Johan Museeuw, ki je v času aktivne kariere med drugim osvojil zaključno etapo dirke Po Franciji, pedala pa sta odlično vrtela tudi nekdanja odlična slovenska profesionalca.
47- letni Primož Čerin je zaostal le za Tekavcem,
52 -letni Gorenjec Bojan Ropret, ki živi v Godiču pri Kamniku, pa je zasedel 19- mesto.
DAMIJAN RIFL
Tri ure, šestindvajset minut in triinštirideset sekund je za 156-kilometrsko traso legendarnega Maratona Franja potreboval Andrej Lindič, ki je v cilj pripeljal borih deset sekund za zmagovalcem in kot najboljši Kamničan dosegel izvrstno 6. mesto v kategoriji 1.1975 -1979 in absolutno 31. mesto.
Boljši pogled nasvet!
Odslej tudi v Kamniku!
Izkoristite 7% otvoritveni popust ob nakupu PVC in ALU stavbnega pohištva.
Otvoritveni popust velja od 19.06.2009 do 20.07.2009. Popusti niso združljivi, akcije so izvzete. Velja za vsa naročila in vplačila v tem času, ne glede na opcijo ponudbe.
ZASTOPNIK
JOMONT d.o.o.
Ljubljanska cesta 4j Sl-1241 Kamnik
T: 01/831 18 28 E: ajm.jomont@siol.net I: www.ajm.si
ŠLM
OKNA - VRATA - SENČILA
19. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD
Druščina znamenitih pohodnikov: Kamničan Stane Simšič, član Planinskega društva Kamnik, je bil tudi letos najstarejši udeleženec pohoda, idejni oče Rokovnjaškega pohoda Peter Lavrič (rojen Mengšan, zadnjih 10 let živi na Bledu, vrsto let je bil predsednik PD Mengeš in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev ljubljanskega območja, kamor je sodilo tudi PD Kamnik) in udeleženec vseh dosedanjih pohodov Andrej Bizjak, prav tako član PD Kamnik.
Dandanes, ko pretežno sedimo, postaja hoja ena največjih vrednot. Rezultati analiz kažejo, da lahko že 30 minut hoje dnevno bistveno prispeva k izboljšanju našega počutja in k preprečevanju večine zdravstvenih težav, ki nastanejo kot posledica nezadostne telesne aktivnosti. Tega se zaveda tudi 156 pohodnic in pohodnikov, ki so v soboto, 23. maja, ob 20,30 uri izpred Gostišča Trojane na Trojanah krenili na 45 km dolg nočni Rokovnjaški pohod, letos že 19. po vrsti. Pot jih je vodila na Lipovec in preko Kozjaka do Češnjic v Tuhinju. Od tam so pot nadaljevali preko Osekov do planine Travnik in preko Tomanove planine do cilja na Črnivcu. Vsak udeleženec je za popotnico prejel tudi »pravi trojanski krof«. Kratki postanki in nočna malica so pohodnikom dali novih moči
in po enajstih urah hoje so dobre volje prispeli na cilj pri Gostišču GTC 902 na Črnivcu, kjer jih je pričakal pravi rokovnjaški golaž.
Tudi vreme je bilo pohodnikom letos naklonjeno.
Za poskočne viže, tako na startu kot na cilju, je poskrbel nepogrešljivi Božo Matičič. Na pot sta pohodnike pospremila predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik, ki se je pohoda tudi sam udeležil, in Lojze Jerman, vodja vodnikov, ki je pohodnikom opisal pot in jih opozoril na pasti nočne hoje. Ivan Resnik je
v svojem nagovoru prisotne tudi opozoril, da letos mineva 200 let, ko so po teh krajih razgrajali Rokovnjači.
Na cilju je pohodnice in pohodnike v imenu Občine Kamnik pozdravil podžupan Brane Golubovič. Dejal je, da je ponosen, da ima Kamnik društva z dolgoletno tradicijo in posameznike, ki že več desetletij sodelujejo v njih. Posebno čestitko je namenil najstarejšemu pohodniku, 82-letne-mu Stanetu Simšiču iz Kamnika, z željo, da se v letu 2010 srečamo na jubilejnem 20. pohodu. Stane je tradicijo pohodništva prenesel tudi že na svojega vnuka.
V nadaljevanju je Ivan Resnik, predsednik Planinskega društva Kamnik, skupaj z letošnjim koordinatorjem pohoda Miranom Jerebom in podžupanom Branetom Golubovičem podelil diplome vsem udeležencem pohoda; naziv »Rokovnjač« je bil podeljen štirim pohodnikom, ki so se pohoda udeležili desetič. Štirje pohodniki pa so prejeli posebno zahvalo za udeležbo na vseh dosedanjih 19 pohodih.
JANA RACMAN
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.	e-mail: mibos@volja.net
Zikova ul. 4, Kamnik	tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Pestre dejavnosti članov medobčinskega društva invalidov Kamnik
Rekreacija in šport nas vselej spremljata
Na regijskem prvenstvu v balinanju so nastopili: Jože Goričan, Dani Volčič, Lojzka Vrankar, Joži Rutar, Helena Hribar, Milan Peklar, Mimi Vrhovnik, Erik Kos in Miha Prosen (manjka Janez Sedušak).
Največji poudarek pri delu medobčinskega društva invalidov Kamnik je prav gotovo skrb za težko gibljive invalide, da jim omogočimo ustrezno okrevanje v zdravilišču ali jim pomagamo pri nakupu zdravil ali drugih pripomočkov, ki jih potrebujejo za normalno življenje. Obiski na domu obolelega invalida ali ob njegovem rojstnem dnevu so stalnica našega dela. Tradicionalna je tudi pomoč socialno ogroženim invalidom. 5 svetovalnim delom pomagamo brezposelnim invalidom pri njihovih težavah v zvezi z zaposlitvijo.
Zadnji dve leti v društvu aktivno deluje tudi komisija za rekreacijo in šport. Zelo delavne so sekcije za balinanje, kegljanje, šah in pikado. Zanimivo je tudi vodeno plavanje v bazenu ZUlM-a. Zaenkrat je v vsaki sekciji aktivnih preko 15 članov,
kar je glede na kratko obdobje zadovoljivo.
Poleg redne tedenske dejavnosti se udeležujemo regijskih tekmovanj v organizaciji ZDIŠ. Februarja smo nastopili na regijskem prvenstvu v šahu za posameznike, kjer sta si naša člana priigrala pravico nastopa na državnem prvenstvu. Džemal Veskovič je osvojil zelo solidno 15. mesto, Pavla Košir pa je postala državna prvakinja v ženski konkurenci. Sedem naših članov je nastopilo na regijskem prvenstvu v kegljanju. Rezultati so bili solidni - glede na količino treningov.
V maju sta ženska in moška ekipa nastopili na regijskem prvenstvu v balinanju. Z malo smole so dekleta, le zaradi slabše razlike v doseženih točkah, osvojila lepo tretje mesto. Fantje pa so prekosili sami sebe in postali regijski prvaki. Pred nami je
tekmovanje v pikadu. Zaradi dobrih rezultatov in resnega dela nam je zaupana organizacija regijskega prvenstva. Predvidoma bo sodelovalo 16 moških in 14 ženskih ekip. Tekmovanje bo v soboto, 10. oktobra, v go-
stilni Repnik, počastilo bo tudi 780-letnico Kamnika. Vse člane društva vabimo, da se nam pridružijo. Naredite nekaj za svoje boljše počutje.
Men
Koncert v Zgornjem Tuhinju
TUHINJSKI SKLADATELJI NISO POZABLJENI
»Tukajšnja župnijska cerkev Marije Vnebovzete nas je, pravkar ob' ^ novljena, pričakala ozaljšana kot nevesta. Stari tlak na tleh pa priči j da je po njem v stoletjih hodilo na stotine ljudi. Tudi starši in botri 1 ki so nesli h krstu poznejše zaslužne tuhinjske rojake, kot sta bil‘ j jezikoslovec p. Ladislav Hrovat in njegov nečak p. Florentin Hrovat učitelj in pisatelj, rojena pri Kaližu v Velikem Hribu. Tu sta bila k d j čena Anton Hribar in njegov brat Jožef, bolj poznan kot p. Angelik ' oba organista, zborovodji, skladatelja in učitelja, rojena pri Kok let*' ' Zgornjem Tuhinju.
Še prej, v prvi polovici 18.stol., so tod odmevali koraki Frančiški Mihaela Paglovca - duhovnika, pisatelja, pesnika, prevajalca, glasb? nika in kronista, ki je kot vikar v Šmartnem gradil in obnavljal cerkvi in zapisoval vse pomembne dogodke v Tuhinjski, dolini. Slednjih s« bomo spomnili z današnjim koncertom.«
Tako je poslušalce koncerta v spomin tuhinjskim skladateljem, k' je 6. junija potekal v župnijski cerkvi v Zgornjem Tuhinju, nagovorila povezovalka programa in avtorica veznega teksta Marinka Mošnik
O skladatelju p. Angeliku Hribarju (1843-1907) smo veliko slišali ob 100-letnici njegove smrti, na koncertu pred dvema letoma. Letošnji^ je bil v prvi vrsti posvečen 170-letnici rojstva njegovega brata Antona Hribarja (1839-1887), skoraj neznanega skladatelja, čeprav je njegov opus obsegal okrog 200 skladb. Pesmi Slovenka, Slovan, Slavček in druge so na Goriškem, kjer je bil duša Goriškemu Slavcu, zboru za celo Goriško, ponarodele. Anton Hribar je s svojimi pevci pel cesarju v Gorici in Trstu, kjerkoli so se pojavili, so doživeli velike ovacije. \} vsebine njegovih ohranjenih del (doslej sojih uspeli odkriti deset)je mogoče čutiti njegovo močno domovinsko pripadnost. Potrebno je poudariti, da je bil del njegove glasbe zagotovo v njegovem rodnem Tuhinju izvajan prvič.
Letos se spominjamo tudi 330-letnice rojstva ter 250-letnice sn)rt' Frančiška Mihaela Paglovca (1679-1759), zato je bil koncert posve^ tudi njegovemu spominu. Glasbenozgodovinski oris življenja in dela zadnjih dveh je podal prof. Janez Močnik, s skladbami vseh treh pa so nastopili: Mešani pevski zbor župnije Zgornji Tuhinj pod vodstvom Marjane Kadunc in ob orgelski spremljavi Urške Kadunc. Moški pevsk' zbor Komenda pod vodstvom Lojzeta Kolarja ter sofistke: Renata Vereš Klančič (sopran), Irena Zajec (sopran) in Meta Prelovšek (alt) ob klavirski spremljavi Gregorja Klančiča. Po odzivu poslušalcev sodeč je koncert presegel pričakovanja, nastopajoči so bili nagrajeni z | dolgim aplavzom. V imenu organizatorjev se je vsem, ki so izvedbo koncerta omogočili, vsem nastopajočim in tudi poslušalcem, ki so zagotovo slišali in zvedeli marsikaj novega, zahvalil Janez Novak, predsednik Kulturnega društva Tuhinj, ki je med drugim dejal: »Posebna zahvala našemu rojaku Lojzetu Kolarju, pobudniku vseh dosedanjih koncertov. Po njegovi zaslugi se Tuhinjci spominjamo velikih mož naše zgodovine. Iskrena hvala našemu župniku Jožetu Tomšiču za njegovo pripravljenost na sodelovanje, da je odprl božji hram, da je v njem odmevala pesem tuhinjskih rojakov.«
Tekst: M. M« foto: Roman Žavbi
Po petdesetih letih spet skupaj
fe, mr		Fp.v. Tj			J		
	h "1	a H		Mm*', c W	(A. fllj		
		M. M	±2				
Davnega leta 1960 je osnovno šolo končala generacija, ki je bila spočeta ob koncu vojne. Življenjska pot nas je zanesla širom sveta. Nekaterih ni več med živimi. Marsikateri se od takrat nismo več videli. Beseda je dala besedo in želja po ponovnem srečanju postaja realnost.
Vodstvu osnovne šole Toma Brejca gre zahvala, da smo spravili skupaj spisek učencev 7. a razreda v letu 1959:
Majda Bogataj, Milena Drove-nik, Marija Kač, Metka Karba, Katarina Kirn, Angela Kopač, Marija Koželj, Dragica Kunaver, Edita Lah, Poldka Ribič, Fanči
Roseč, Pavla Semprimožnik, Marija Stanjko, Ivanka Sušnik, Marija Šuštar, Marinka Voljkar, Andrej Brajer, Milan Cvetko, Vinko Dobnikar, Jože Drolc, Marjan Golob, Tone Gerbec, Jože Grošelj, Stane Jeretina, Mirko Kastelic, Andrej Kodrič, Igor Makovec, Albin Pirš, Janez Preklet, Miha Prosen, Matjaž Rupnik, Ludvik Sevnik, Janko Stare, Milan Štritof, Silvo Učakar, Jože Uršič, Roman Vrtačnik in Ivan Žagar. Za nas je skrbela razredničarka gospa Grzinčičeva.
Osip je opravil svoje in v 8. razredu je imela razredničarka gospa Kramžerjava kar nekaj manjši razred. Ker so nas poti vo-
dile po svetu, ni podatkov, zato se obračam na vse sošolce, kot tudi njihove prijatelje, da nam pomagajo z informacijami - prijetno se bo srečati po 50 letih. Prosim, da podatke sporočite Majdi Bogataj (tel. 041991 740, e-naslov: maida. tratnik@siol.net) ali Miha Prosen (tel. 041 207 943, e-naslov: miha. prosen@kks-kamnik.si)
Ker so bile razmere pred 50 leti nekako zmedene (nižja gimnazija in potem osemletka), vabimo celotno generacijo, da se nam pridruži. Tudi za vas veljata ista naslova.
MIHA PROSEN
Gasilsko društvo Sela o ' regijski o 1
Prostovoljno gasilsko društvo Sela je 23. maja priredilo gasilsko tekmovanje v orientacijskem teku na nivoju Gasilske zveze Kamnik za prostovoljna gasilska društva regije Ljubljana 3-
Tekmovanje je bilo namenjeno pionirjem in mladincem, starim od 7 do 17 let. Potekalo je na območju krajevne skupnosti Sela, tekmovalci pa so si pomagali s točkami na tapografskih kartah. Tekmovanja se je udeležilo 89 ekip, skupaj kar 267 tekmovalcev. Zaključek prireditve je potekal na športnem igrišču na Selih, kjer so tekmovalce pozdravili predsednik domačega gasilskega društva Jože Sedeljšak, podpredsednik GZ Kamnik Miro Jegovnik in podžupan občine Kamnik Brane Golubovič.
V PGD Sela pa se že pripravljajo na organizacijo vrtne veselico s kulturnim programom 22. avgusta. Ob tej priložnosti bodo slavnostno prevzeli novo vozilo Renault trafic za prevoz moštva, ki ga je društvo pridobilo s pomočjo donatorjev. Poleg omenjenih prireditev pa so selski gasilci zelo dejavni tudi pri izgradnji prizidka in obnovi obstoječega gasilskega doma. Skupno so opravili preko 3000 ur prostovoljnih delovnih in strojnih ur.
Za konec naj omenimo še naše dobro sodelovanje s KS Sela in podružnično osnovno šolo. Slednji
se zahvaljujemo, 1 nam je dobrodušno odstopila prostore v času tekmovanja. Prav tako pa se za pomoč iskreno zahvaljujemo krajanom in ostalim sodelujočim gasilskim društvom.
Predsednik PGD Sela JOŽE SEDE1JŠAK
Selski gasilci so zelo dejavni tudi pri izgraditi' prizidka in obnovi obstoječega gasilskega doma-Skupno so opravili preko 3000 ur prostovoljni!1 delovnih in strojnih ur.
Vaša y y Matična knjižnica Kamnik
Poletni obratovalni čas Knjižnice Kamnik
tod 1. iuliia do 31. avgusta!:
ponedeljek:
torek:
sreda:
četrtek:
petek:
sobota:
13. do 19. ure 13. do 19. ure
13. do 19. ure
9. do 15. ure 9. do 15. ure ZAPRTO
Knjižnica Komenda (od januarja do decembra): ponedeljek:	12. do 16. ure
torek:	15. do 19. ure
sreda:	15. do 19. ure
četrtek:	ZAPRTO
petek:	15. do 19. ure
NAJ BO KNJIGA VAŠA ZVESTA SPREMLJEVALKA SKOZI VROČE POLETNE DNI!
Po poteh Južne Amerike (iv. del)
Po 24-urni vožnji z avtobusom smo prispeli na argentinsko stran v Puerto Madryn direktno na ekskurzijo v nacionalni park s pestro favno in floro. Vkrcali smo se na ladjo in že prav blizu obale so se nam pridružili kiti. Ogromni kiti, ti so naredili pravi "šov". Prihajali so na površje in elegantno spuščali plavuti v vodo, prišla je tudi mamica z belim kitom, pokazali so se nam delfini in morski levi. Kiti priplavajo povsem do zaliva, tako da sva jih lahko občudovali celo med kosilom. Ogledali smo si tudi morske slone in tjulne. Ležijo in se sploh ne premaknejo,
vsake toliko časa se s plavutko malo popraskajo, to pa je to. Tisti v vodi so bili pa zelo aktivni, dva sta se neprestano »lubčkala«. Malo naprej smo z razdalje pol metra gledali pingvine. Po dveh nogicah, plavutkah, se premikajo sem ter tja, se malo popraskajo in pozirajo. Na tem polotoku živi veliko živali, med njimi tudi mare -patagonjski zajci, podobni psom, le da so precej večji. Pa lame, noji z dvajsetimi mladički, črede ovac, čisto sivih, da se zlijejo s tamkajšnjo puščavo...
Iz toplih krajev se je pot nadaljevala v El Calafatg. Prijetno
Ledenik Porito moreno
majhno mestece, ki je imelo sprva le majhno ulico, zaradi turistov pa so postaviti hotele, hostle, trgovinice. Ko sva se sprehajali po mestu, sva spoznali Angleža, ki je bil v Sloveniji in je kupil zgoščenko Atomik Harmonika, sprva zgolj zaradi naslovnice. Sedaj pa mu je ta glasba zelo všeč, enostavno jo obožuje. Na ipodu je imel naložen album in potem je začel peti Brizgalno brizgo. Saj nisem mogla verjeti, na koncu Argentine Anglež poje slovenske pesmi. V bližini mesta je nacionalni park in ledenik Porito moreno, ki ti enostavno vzame sapo. Nobena slika ne pričara tega, kar vidiš v živo. Ledenik je 30 km dolg in 60 m visok. Stolpiči se dvigajo navzgor in delajo neverjetne oblike. Ledenika vidiš le 20%, ostalih 80% je pod vodo. Ledenik odseva vse barve neba, jezera in vmes med posameznimi stolpiči je čisto turkizno modra barva. Jezero Lago Argentino
m
Konec sveta
je tretje največje jezero v južni Ameriki in ima zaradi globine prekrasno turkizno modro barvo. Zraven je hotel s pogledom nad vso veličino ledenika, nočitev stane 1000 USD in je polno zaseden. Popeljali sva tudi s katamaranom povsem blizu ledeniku. Slišali smo, kako poka in kako led pada v vodo. Ledenik je prekašal vsa moja pričakovanja in je več kot izpolnil moj namen poti.
Prispeli pa sva tudi na konec sveta v Ushuaia, tako imenovano Ognjeno zemljo. Predstavljala sem si, da je tu vse ravno, pa so me od vsepovsod obdajali dvatisočaki pokriti s snegom. Tu je pristanišče, ki vodi do Antarktike, nekaj muzejev, lesenih hišk in nacionalni park. S skupino popotnikov smo odšli do vznožja zasnežene gore, potem pa hodili precej navkreber. Okrog in okrog so bile same visoke gore in fantastičen razgled na pristanišče in mestece. Nekaj jih je smučalo po celem snegu, drugi smo hodili po drsečem terenu. Ampak vsakič, ko si se ozrl nazaj, si videl še več in to ti je dalo moči, da si šel še malo višje. Zgoraj pa je bil slap

. Ognjena zemlja in čudovit pogled proti Antarktiki.
Gorsko kolesarstvo -1. Tuhinjski kros
Mladi gorski kolesarji zavzeli Trebušakovo domačijo

Medtem, ko je »Kamniški kros« potekal v povsem poletnih raz-fiierah, so mladi gorski kolesarji, ki so na tekmi za Pokal Slovenije za mlade pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije le šest dni kasneje ■ v soboto, 20. junija, tekmovali v jesenskih razmerah. Hladno vreme in razmočena ter blatna proga pa mlade ni zaustavila. Na domačem terenu so v najstarejši kategoriji mladincev do sedemnajstega leta do stopničk privozili trije kolesarji KD Calcit Kamnik. Med fanti je Rok Korošec zmagal, Sašo Trebušak je bil tretji, v konkurenci deklet pa je Sonja Sušnik osvojila drugo mesto.
V	tekmi dneva na stopničkah trije domačini
Zaradi dopoldanskega deževja je bila proga, speljana po gozdu 'n travnikih Trebušakove domačije v Ravnah nad Hruševko v Tuhinju, mokra in zahtevna. Gledalci so videli nekaj manjših padcev, ki pa s° se končali brez poškodb.
Y	»tekmi dneva«, v kategoriji mladincev do sedemnajstega leta, sta bila najboljša domačin s Hruševke Rok Korošec (KD Calcit Kamnik)
[n Tina Perše s KK Završnica,
^ tako nadaljujeta niz zmag v nacionalnem pokalu. Do Zrnagovalnih stopničk sta ^•kolesarila še dva Tuhinjca y dresu KD Calcit: Sašo Tre-b.ušak (3. med fanti) in So-n|a Sušnik (2. med dekleti).
;>v drugem krogu se mi je °dlomil sprednji menjalnik, teko da do konca tekme na ravnini in spustih nisem mo-9e/ pospeševati. Ob okvari sem bil nekoliko nervozen,
K° pa sem ugotovil, da je Prednost pred zasledovalci dovolj velika, sem zbrano odpeljal do konca in zmagal,« je po tekmi pove.dal domačin s sosednje Hruševke Rok Korošec. Petindvaj-Set sekund za Korošcem je
v cilj prikolesaril Gregor Dimic iz domžalske Energije, tretje mesto pa je na domači progi osvojil Sašo Trebušak (KD Calcit Kamnik). »Seveda sem bil zelo motiviran. Progo dobro poznam, tu sem veliko treniral, tako da mi tudi blato in spolzek teren ni povzročal težav,« je bil zadovoljen Sašo Trebušak,
Sonja Sušnik (KD Calcit) je kljub razmočeni progi odlično vrtela pedala na poti do zmage.
:
a manj zahtevnem terenu so se pomerili naj-šS1-„Na fot°grafiji Miha Bernik, eden izmed skn! "lh,mladib kolesarjev KD Calcit, za katere 'Thovnik^3 ^C*e’ ^amara Brumen in Mohor
ki je v ciljnem prostoru pred domačo hišo nagrado in medaljo za tretje mesto prejel iz rok zmagovalca »Kamniškega krosa« Luke Kodra in kamniškega podžupana Braneta Goluboviča. Izmed kolesarjev kluba prireditelja sta bila uvrščena še Matjaž Pirš (6. mesto) in Žiga Vrankar (8. mesto).
»Zelo sem zadovoljen z vožnjami varovancev. Rok Korošec je danes dokazal da je s
pravega testa, saj je mirno in do konca vztrajal kljub okvari kolesa,« pravi trener kamniških kolesarjev do 15. in 17. leta
Gregor iviikiic
in dodaja, da se ni bal, da se njegovi varovanci v dežju ne bi znašli,
saj so približno štirinajst dni pred kamniško tekmo v še težjih deževnih razmerah opravili kvaliteten trening.
Revija gorskih kolesarjev prihodnosti
Da se za prihodnost slovenskega gorskega kolesarstva ni bati dokazujejo z delom v KD Calcit Kamnik, domžalski Energiji, pa tudi v nekaterih drugih klubih z gorenjskega, koroškega in idrijskega območja, ki dominirajo na tekmah Pokala Slovenije za mlade. Tako je bilo tudi v Ravnah. V konkurenci kolesarjev do 15. leta je zaradi bolezni manjkal favorit Peter Zupančič s KD Calcit. V tuhinjskih Ravnah je tako zmagal Luka Pušnik s koroških Raven, drugo mesto je osvojil Idrijčan Miha Poljanec (Sloga 1902), tretji pa je bil kolesar z Domžal Luka Mihalič (ŠD Energija). Mesto za Domžalčanom je pristal Matej Vrankar (KD Calcit Kamnik), ki se je dobro držal, kljub poškodbi noge.
Vid Čufar (1.) in Grega Žvan (2.) s kluba prireditelja julijskega državnega prvenstva (KK Završnica) sta bila najboljša v kategoriji kolesarjev do 13 leta, na stopničkah je Gorenjcema družbo delal domačin Uroš Borštnar (KD Calcit). Od četrtega do šestega mesta so se zvrstili še Matic Osolnik, Mark Sitar in Jaka Gradišek (vsi KD Calcit). Med dekleti je domačinka Vita Trebušak (1.) v razburljivem ciljnem šprintu prehitela Tamaro Sitar. Tretja je bila še ena izmed številnih kolesarjev domačega KD Calcit Eva Jagodič. Tudi kategorija kolesarjev do 11 leta je bila povsem v znamenju »Calcitovcev«. Med dečki je bil najhitrejši Luka Gradišek, na drugem in tretjem mestu sta

CF
in sneg. Čudovito vzdušje in čarobnost mesteca sta me povsem prevzela.
Vaščana Hruševke in Raven Rok Korošec in Sašo Trebušak sta na domačem terenu znova dokazala, da sodita v sam vrh slovenskega gorskega kolesarstva v kategoriji mladincev do 17. leta.
mu družbo na zmagovalnem odru delala klubska kolega Bine Nemeček in Nejc Kotnik. Blaž Terbovešek in Tilen Jagodič (oba KD Calcit) sta končala kot peti. oz. šesti. Med deklicami je Spela Jeglič v cilj prikolesarila
da je prenehal delovati motor še na drugem krilu in da dejansko lebdimo, me je začelo pošteno oblivati. Mrzel pot, strah, tako nemočen si. Nisem vedela ali naj mižim ali gledam dol, kaj se dogaja. Bobnenje se je zopet pojavilo in res smo imeli srečo, da smo pristali na bližnjem letališču. Pričakali so nas reševalci, gasilci, vsi v akciji. Bila se malo v šoku in sem si rekla, da grem raje z busom naprej, pa čeprav traja 40 ur. Čakali smo na informacijo, ali bodo uspeli popraviti letalo ali bodo našli nadomestnega. Za skupino, ki je šla v Puerto Madryn so priskrbeli hotel
Let za Buenos Aires je bil zgodba zase. Leteli sva z vojaško letalsko družbo Lade. Avion je imel že na začetku zamudo, nato pa sva izvedeli, da bomo delali še postanke, kar pomeni trije vzleti in bomo pravzaprav kot avtobus, potniki bodo na relaciji vstopali in izstopali. Po eni uri vožnje nas je začelo premetavati, motor je postajal zelo glasen. Potem pa obvestilo, da smo primorani zasilno pristati zaradi tehničnih motenj. Sedela sem na desnem krilu tik zraven turbine in slišala, kako se zaganja in neha delovati. Vzdušje je postajalo zelo napeto. Kar naenkrat smo se precej nagnili. Bili smo še zelo visoko. Ko sem slišala,
in restavracijo, za drugi dve skupini so dali le kupone za hitro hrano na letališču in čakati smo morali 8 ur, da je prišlo novo letalo iz Buenos Airesa. Pestra dogodivščina za konec poti, nepozabne izkušnje, veliko lepih spominov in želja po ponovnem obisku.
KATJA VRHOVNIK
< 1 ' '■ -

Flamingi v naravnem okolju Argentine.
Odboika
CALCITOVKE POTUJEJO V GRČIJO
pred Anjo Kotnik. Še eno zmago je domačemu klubu privozil Blaž Novak, ki je bil v kategoriji do 9 let boljši od Gašperja Gantarja (Sloga 1902 Idrija) in Aljaža Žnidarja z Završnice. Preostala člana KD Calcit v tej kategoriji sta osvojila četrto (Miha Bernik) in peto mesto (Matjaž Žagar Kranjec). Posebno glasen aplavz publike je na podelitvi požel najmlajši udeleženec ravenske tekme Adam Adamič, ki je kot edini nastopil v konkurenci kolesarjev do sedmega leta.
Damijan Rifl Foto: Gregor Miklič
Odbojkarice Calcit Kamnika so v soboto težko pričakovale, kaj jim bo prinesel žreb Evropskega Pokala GM Capital Challenge, v katerem bodo po velikem uspehu v letošnjem državnem prvenstvu prvič tekmovale.
Kamničanke so pri žrebu imele srečo in hkrati tudi obilo smole. Srečo zato, ker so se izognile prvemu krogu in bodo s tekmovanjem začele v drugem. V začetku decembra bodo tako gostovale pri tretje uvrščeni ekipi Iraklisa iz Soluna, povratna tekma pa bo teden dni pozneje v Kamniku. Po prvih podatkih je bila ekipa Iraklisa v letošnjem letu na nivoju slovenskih ekip, saj sta v njihovem prvenstvu izstopala Panathinai-kos in 01ympiacos. Nasprotnice Kamničank so se v polfinalu dobro upirale kasnejšim državnim prvakinjam ekipi Panathinaikosa. V primeru uspeha Kamničank in napredovanja v osmino finala pa bodo njihove nasprotnice zmagovalke med avstrijsko ekipo iz Dornbirna ali po vsej verjetnosti srbska Subotica.
V ponedeljek bo na Dunaju potekal sestanek, kjer bo določen tudi koledar tekmovanj v
srednjeevropski ligi, kjer bodo poleg slovenskih ekip Maribora, Calcita in Vitala nastopale še hrvaški ekipi Rijeke in Splita, avstrijski ekipi iz Dunaja in Celovca in slovaške ekipe iz Bratislave (dve) in iz Žiline. Kamničanke se bodo državnemu prvenstvu priključile v mesecu februarju, ko bo na sporedu Finalna liga šestih za prvaka.
Sicer pa kamniški odbojkarji in odbojkarice že veselo trenirajo na igriščih za odbojko na mivki, saj bo kar nekaj ekip sodelovalo na državnih prvenstvih v mlajših kategorijah, kjer se lahko OK Kamnik že pohvali z nekaj naslovi državnih prvakov.
Zadnji vikend pa bi moral na kamniških igriščih potekati že tradicionalni turnir za Pokal Radia Hit, ki pa so ga morali organizatorji zaradi močnega deževja prestaviti na soboto, 4. julija. Tako bo prvi turnir v Kamniku turnih mešanih rekreativnih trojk za Pokal Šport Caffeja potekal to soboto, 27. junija, od 10.00 ure dalje. Več informacij glede vsega, kar se dogaja na beach volley igriščih, pa na gsm: 041/760-469-
Cicol.
Zabava in šport z roko v roki s ŠKK-jem
Maj je čudovit mesec-je mesec ljubezni, mesec učenja in pripravljanja na izpite, maturo, zaključevanje letnika, je mesec, ko si želiš svoj prosti čas maksimalno izkoristiti, saj moramo biti študentje in dijaki zelo racionalni z njim. ŠKKje v maju ponujal res ogromno možnosti, kako svoj prosti čas izkoristiti, ga preživeti na zanimiv, zabaven in aktiven način.
Prav na koncu maja smo se odpravili v Gardaland. Zakaj? Precej preprosto - celodnevna zabava je tam zagotovljena, prijetnega druženja in sproščenosti nam ni manjkalo, sonce nas je prijetno grelo, pa še poletni gneči smo se izognili.
V maju smo odigrali tudi finalno partijo pokra. Celoletno druženje ob kartah, pizzah in žetonih se je tako končalo, zmagovalec je pobral svojo trofejo (če bi bila to igra za denar, bi verjetno že užival nekje na Bahamih), mi pa smo sklenili, da kljub poletju pokra ne opustimo in se bomo ob tej zabavnih igri družili tudi čez poletje, le da bo to druženje manj tekmovalno naravnano.
Precej veliko pa smo tudi kolesarili, hodili v hribe in se rekreirali, saj verjamemo, da nam to ne pomaga le pri fizični, temveč tudi pri psihični kondiciji. To pa potrebujemo, če želimo uspešno zaključiti šolsko leto in zajeti poletje s polno žlico.
ŠKK želi vsem svojim članom čim več doseženih ciljev in se vidimo na naslednjem projektu. Katerem? Poglej na www.skk.si
DAS IST DIE KRONUNG - ŽIVLJENJE NA ROBU
Odlična uprizoritev muzikala dijakov ŠCRM Kamnik
Jadranje za jutri ali uresničitev sanj
Bila je še zima, ko sta se na naši šoli »pojavila« predstavnika ŠD Sappa Matjaž in Darko z za nas neverjetnim predlogom - povabilom našim otrokom na enodnevno jadranje ob slovenski obali. Seveda smo želeli o zadevi izvedeti malo več in zgovorni Matjaž nam je takoj postregel z osnovnimi podatki o športnem društvu Sappa, ki je bilo ustanovljeno letos januarja. Ustanovili so ga prijatelji, ki se že nekaj let družijo na večerni rekreaciji. Pred dvema letoma so prvič skupaj izkusili tudi čar jadranja, lansko leto odpeljali Diplomatsko regato in Barcolano, letos pa so se aktivno udeležili regat za Pokal Slovenije in sicer tekmujejo v razredu Open, klasa Zero, kjer so trenutno drugi, v skupnem seštevku pa 29. Članov društva je trenutno 12, od tega je osem verificiranih tekmovalcev,
štirje člani pa so tudi usposobljeni skiperji. Že na ustanovnem sestanku so se dogovorili, da bodo enkrat letno izpeljali kakšno dobrodelno akcijo, sama ideja
Tako se glasi naslov muzikala, s katerim nas je navdušila naša nem-ško-angleška gledališka skupina dijakov šole in s tem dokazala, da je tudi na Šolskem centru Rudolfa Maistra veliko igralskega, plesnega in glasbenega talenta ter predvsem ogromno dobre volje.
Mentorici Claudia Gebhard-Gaberšek in Katja Balantič sta v začetku januarja začeli zbirati dijake, ki bi bili pripravljeni sodelovati v drznem projektu. Zbrali sta skupino igralcev, ki se je z navdušenjem lotila težkega dela in uspela ustvariti resničen spektakel.
Muzikal nas je presenetil že z izbiro zanimive zgodbe, ki je predelava več kot 250 let starega originala angleškega dramatika Johna Gaya. Slednji je tako kot mnogi rahločutni umetniki čutil predvsem s preprostim ljudstvom, vzvišena aristokracija
junake, prav tako pa je bila tudi uspešnica. Današnja predelava vsebuje delčke obeh del, zato so pesmi in besedila dvojezična, torej nemška in angleška.
A nadarjeni mladi igralci so dokazali, da so kos ne le jezikovni raznolikosti besedila, pač pa tudi petju in plesu. Z izvrstno predstavo jim je uspelo, da je bila v sredo, 10. junija, dvorana v Kulturnem domu v Kamniku nabita do zadnjega kotička. Igralcem je uspelo publiko popeljati v velemesto London, ki mu vlada tolpa Macheatha, znanega tudi pod imenom Mackie Messer. Slednji je vsesplošni nepridiprav, ki se zagleda v Polly Peachum, hčerko zaslužkarja Jonathana Pechuma. Zaljubljenca se na skrivaj poročita, to pa ni po godu zakoncema Peachum. Ta se želita znebiti nezaželenega zeta, zato skujeta načrt, ki Mackia končno privede na vešala.
ki pa sta odigrali Sara Trontelj in Špela Janežič. Potem pa so tu še Nika Radelj, Eva Močnik Pečev-nik, Patricija Mušič, Anita Turšič, Nadja Kraševec, Pia Anžel in Nataša Pangeršič, ki se skozi muzikal pojavljajo v različnih preoblekah - kot plesalke, beračice in Macki-jeve prostitutke.
Gledalci smo lahko uživali ob pesmih, ki so bile tako kot v originalnih delih uglasbene na znane ljudske napeve, kot je Should old acquaintance be forgot, spremljal pa jih je prav za to priložnost sestavljen ansambel.
Med navdušenimi obiskovalci muzikala smo lahko opazili tudi kar nekaj visokih gostov, med njimi tudi predstavnico Referata za kulturo nemškega veleposlaništva gospo Matt in predstavnika DSD programa gospoda Prokscha, ki je ob koncu povedal, da mu je bila predstava zelo všeč in da ob-
pa se mu je zdela nepravična in kruta. Tako je davnega leta 1728 v Londonu uprizoril prav posebno predstavo z naslovom The Beggar‘s Opera, ki je bila najbolj posebna v tem, da je bila cenovno dostopna revnejšim prebivalcem velikega mesta. Predstavo si je ogledalo veliko število ljudi, saj je razkrivala in obsojala nepravično oblast bogatih. Zaradi takšne očitne kritike na družbo in napad na vladajočo elito se je Gay znašel v nasprotju z oblastjo. Njegove drame so namreč prepovedali uprizarjati, vendar pa je imela prepoved prav nasprotni učinek, tako da so postale Gayeve drame le še bolj slavne in brane. Njegovo delo je skoraj dve stoletji pozneje navdihnilo nemškega pesnika in dramatika Bertoka Brechta, da je napisal delo Die Dreigrosche-noper, ki si je s predhodnim delom delila isto temo in dramske
V vlogi Mackia blesti Jan Kovačič, ki je odlično odigral vlogo krutega tolpaša in ženskarja, najbolj pa nas je presenetil s svojim plesnim znanjem. Tudi člane njegove tolpe in njegove najbližje prijatelje so'bili odlično zaigrali Jure Gubane, Jernej Bezjak, Sara Mermar in Nika Boršič, ki so s svojim humorjem muzikalu dali prav poseben šarm. Skrivnosten lik agentke Charlize je odigrala vsestranska Martina Šraj ter s tem pokazala ne le odličen pevski, ampak tudi igralski talent. Tipično družino velemesta London pa predstavlja družina Peachum. Poslovneža Jonathana Peachuma je uprizoril Domen Kavka, njegovo ženo Celio Peachum Petja Jarm, njuno romantično hčer pa Monika Kraševec. V vlogi policijskega načelnika in Mackijevega starega tovariša se je dobro znašel Domen Virant, koruptivni policist-
Na Šolskem centru Rudolfa Maistra
LIKOVNI NATEČAJ »SMETIŠČA«
Šolsko leto se zaključuje in uspešno smo pripeljali do konca že sedmi Likovni natečaj na temo Smetišča. Mladi ustvarjalci so razmišljali, kaj smetišča so, kakšna smetišča poznamo, zakaj so nevarna divja odlagališča in ali smetišča sploh potrebujemo. Pri izražanju svojih spoznanj so bili zelo inovativni in ustvarjalni, saj so uporabili različne likovne tehnike.
Sodelovali so otroci iz VVZ Antona Medveda, OŠ Stranje, OŠ Frana Albrehta, OŠ Šmartno, OŠ Marije Vere, OŠ Šmartno-podružnica Zg. Tuhinj in ŠCRM.
so se razporedile v kolono, jadra so se napela in slišati je bilo samo še valove ter vesele vzklike otrok, ki so se z nasmehi na obrazih preizkušali kot krmarji ter pomagali
pa je nato prerasla v projekt, ki povleči tudi kakšno vrv. Z izred-so ga poimenovali JADRANJE ZA nim zanimanjem so poslušali po-JUTRI.	sadko, ko jim je razlagala osnove
Seveda nas je povabilo prema- jadranja. V sproščenem duhu je milo, učenci so povabilo z navdu- bila kar naenkrat pred nami že
čuduje vse udeležene dijake in profesorje ter izrazil upanje, da si bo predstavo z gosti iz Nemčije lahko še enkrat ogledal že jeseni. Podobno navdušenje so izrazili tudi kamniški župan gospod Smolnikar in obe ravnateljici ŠCRM Kamnik
Vse pohvale in iskrene čestitke gredo tako igralcem, mentoricama Claudii Gebhard-Gaberšek in Katji Balantič, ansamblu ter vsej ekipi pred in za odrom. Muzikal Das ist die Kronung je resnično vreden ogleda, zato so v četrtek v Kulturnem domu za vse tiste, ki so zamudili ali se niso mogli udeležiti premiere, uprizorili še ponovitev. Upamo, da to seveda ne bo tudi zadnja uprizoritev in da bo takšnih predstav odlične gledališke skupine v prihodnje še več.
TANJA ROPAŠ,
ŠCRM Kamnik
šenjem sprejeli, saj je malokdo videl jadrnico v živo, na njej pa ni bil še nihče. S tem projektom so imeli naši otroci, ne glede na njihove posebne potrebe in socialni status možnost izkusiti čar jadranja, vzpostaviti drugačen stik z morjem in sodelovati kot aktivni član posadke na jadrnici ter tako vsaj za trenutek pozabiti na pogosto žalosten vsakdan, sklepati nova poznanstva in prijateljstva ter doživeti nova pozitivna spoznanja, vse to ob izdatni meri smeha, dobre volje in občutka pripadnosti skupini.
Tako so se začele priprave. Pravzaprav so za večino stvari poskrbeli kar člani ŠD Sappa sami ter s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Teden pred jadranjem so imeli predavanje na šoli, kjer so otrokom razložili kaj sploh jadranje je, kaj je jadrnica, prikazali del opreme in jih naučili nekaj vozlov.
V četrtek, 28. maja, pa je šlo zares. Poseben avtobus nas je iz Kamnika odpeljal v izolsko marino, kjer so nas pričakali Sappini mornarji. Učenci in učitelji smo že v Kamniku dobili enotne majice in kapice za zaščito pred soncem ter nekaj sponzorskih daril. Na naši poti nas je spremljal tudi fotograf, ki je pozorno dokumentiral vsak naš korak. Ob prihodu v Izolo je sledilo najprej skupinsko fotografiranje, potem pa nas je morje vse bolj vabilo. Učenci višje stopnje in nekaj učiteljev spremljevalcev ter seveda naši mornarji smo se vkrcali na štiri jadrnice, ki so izplule iz marine. Burja je še kazala svojo moč, ko smo zapluli proti Piranu. Jadrnice
piranska Punta, ko je eden od otrok zaklical: »Policija, bežimo!« In glej, res je proti nam glisiral policijski čoln in izkazalo se je, da je to del projekta. Prijazna po-
Na letošnji razpis sta sejavili tudi VVZ Podgorje pri Slovenj Gradcu in OŠ Žirovnica, ki pa zaradi razpisnih pogojev nrista bili nagrajeni, njihova dela pa smo kljub temu predstavili na razstavi. Zaključna prireditev z razstavo likovnih del izbranih mladih ustvarjalcev je potekala v sredo, 10. junija, v prostorih SCRM. Organizacijski odbor smo sestavljale R. Capuder, R. Kožlakar, B. Trstenjak in M. Veternik iz Občine Kamnik, ki je vsa leta soorganizatorica Likovnega natečaja.
koprske televizije. Po izmenjavi vtisov, klicev s palube na palubo smo odpluli proti Valdoltri, kjer smo bili dogovorjeni za srečanje z vojaki iz vojašnice Ankaran.
Približevali smo se mandraču v Valdoltri, ko smo na obzorju zagledali nekaj temnega - vojaško ladjo Ankaran. Pristali smo ob pomolu, kjer so nam vojaki pomagali pri izkrcanju. Na pomolu so se nam pridružili naši najmlajši, ki so se iz Pirana do Valdoltre pripeljali z avtobusom. Vojaki so prikazali reševanje ponesrečenca iz vode, sledil je prikaz potapljaške opreme, kot vrhunec dneva pa je bilo vabilo na ogled vojaške ladje. Po skupinah smo si jo z veseljem ogledali, poklepetali z mornarji, ki so komaj sproti odgovarjali na vprašanja otrok - otroška radovednost in domišljija res nimata meja. Sledilo je še kosilo v vo/> šnici, otroci so lakoto potešilis pravo vojaško pašto, ki jim je p° napornem jadranju teknila-
Projekt se je zaključil, avtobus je že čakal za povratek domov, vendar so imeli fantje iz društva še eno presenečenje za nas. Povabili so namreč še gusarja in Pozejdona, ki sta vsakega udeleženca pozdravila in se vsem zahvalila za prijetno druženje.
Tudi mi smo se zahvalili društvu Sappa za lep dan, ki smo ga
licista sta obkrožila vse jadrnice in udeležence pozdravila, otroci pa so po prvem presenečenju le to sprejeli navdušeno, jima mahali, nekaj pa si jih je dajalo duška s pozdravljanjem s sirenami za meglo. Krmarji so otrokom razložili, kakšne naloge in delo policisti opravljajo na vodi, tako da se je strah razblinil še pri zadnjih, ki jih je bilo mogoče čisto majčkeno strah jadranja in same plovbe.
Veter nas je gnal proti Bernar-dinu, ko se je pred nami ustavila ladja Subaguatic, ladja s steklenim dnom. Na njej so bili naši najmlajši učenci, ki so si ogledali življenje pod morsko gladino. Dogajanje je posnela tudi ekipa
Najbolj mi je bilo všeč, ko je prišla vojaška ladja in ko smo se peljali z jadrnico. Jadrnica je zelo udobna. Mornar je bil zelo prijazen. Ko smo prišli v Ankaran, smo se odpravili na kosilo.
Damjan Gotar
Na jadranju mi je bilo najbolj všeč, da smo se vozili z jadrnico in videl, kako razprejo jadra. Zelo zanimivi so bili čolni policije. Videli smo vojaško ladjo. Mimo so se pripeljali vojaki, videli smo, kako rešujejo ljudi iz vode.
Gašper Kemperle
preživeli z njimi, za nova spoznanja in za čudovit projekt, kateremu se bomo radi pridružili tudi naslednje leto.
Med jadranjem so nam fantje zaupali,'da imajo tudi klubsko himno, ki jo zavrtijo vsakič ob izplutju, obredno pijačo, veliko ve; selje pa imajo tudi z gurmanskimi specialitetami, ki jih pripravljajo na jadrnici. Prijazno so nam zaupali enega od receptov: PIŠČANČJI FILE SAPPA Za 4 osebe potrebujemo: 4 večje piščančje fileje, začimbe, sladko smetano - 0,25 l, topljeni sit 200g, 0,8 kg krompirja, vloženo zelenjavo - 400 g, skrivni dodatek Sappa...., dekoracija;
Priprava: krompir olupimo, solimo, skuhamo, pripravim0 pire; piščančji file začinimo iJl popečemo v ponvi, nato dušim0 cca. 15 min; smetano skuhamo> dodamo sir in dodatek, začinimo po želji, dobro premešam0’ vse serviramo po domišljiji - n‘l sliki je jadrnica na morju z razpetim jadrom, otok s plažo, pal' mo in zelenjem; Dober tek!
JASNA LAMP*1
Teniški klub Kamnik in Kamniška občinska teniška liga
Liga, ki nudi več kot Wimbledon, Pariz in Špas teater skupaj
Teniški klub Kamnik in Športna zveza Kamnik sta organizatorja občinske teniške lige, ki je k sodelovanju privabila kar 48 igralcev tenisa, poteka pa od maja do konca septembra. Igralci so glede na zoanje razvrščeni v štiri kvalitetne nivoje oziroma lige, v njih pa se Po enokrožnem sistemu pomerijo vsak z vsakim.
Najboljši kamniški igralci nastopajo v elitni ligi, njihovi dvoboji privabljajo lepo število gledalcev, ki imajo kaj videti - odlično izvedene udarce, zanimive točke, napete zaključke, ne manjka pa tudi duho-vitih komentarjev, v katerih so nekateri igralci pravi mojstri, zato se ja lige že prijelo ime »liga, ki nudi več kot VVimbledon, Pariz in Špas teater skupaj«.	...	.
Že po prvi tretjini odigranih dvobojev je jasno, da sta najresnejša kandidata za prvo mesto v elitni skupini Anže Cevka in Boštjan Repanšek, ki se bosta med seboj pomerila v petem kolu. Res pa je,
da je liga dolga in da lahko pride do poškodb in presenečenj, zato tudi drugi igralci niso brez možnosti za končni uspeh. Tudi v prvi ligi igra nekaj znanih imen kamniškega tenisa, omenimo naj samo Nejca Lemiča, Naceta Konciljo, Roka Andiča, Jureta Zagoričnika in Mati-
Nace Koncilja in Matej Pogačar (skupaj z Nejcem ca Žagarja ki so še
Lemičem, ki ga nismo uspeli ujeti v objektiv), naj- ve^ n0. aktiv.nl, a, 1
Dtfajša udeleženca kamniške občinske lige.	mova Icf Terhškega
kluba Kamnik. Prav v vseh štirih ligah gledamo zanimive in napete dvoboje, tisto, kar v letošnji občinski ligi prav gotovo pogrešamo, pa ie udeležba deklet. V Kamniku je veliko odličnih igralk, tudi bivših tekmovalk, ki bi občinski ligi prinesle »dodano vrednost«, zato si vodstvo lige že prizadeva, da bi v prihodnjem letu zaigrala tudi dekleta. Celotno dogajanje v kamniški občinski ligi nadzoruje koodrinator lige, ki skrbi, da so vsi igralci (pa tudi člani kamniških teniških društev) obveščeni o dnevu in uri igranja posameznih dvobojev, o rezultatih, lestvicah in vsem drugem, kar spada k izvedbi tako velikega projekta. Kaj vse se dogaja v kamniški občinski ligi, si lahko preberete na spletni strani Teniškega kluba Kamnik, ki gostuje na naslovu www.teniska-Zveza.si, v rubriki Klubi 2009, Kamnik.
Športnoplezalni tekmovalni dosežki na visokem nivoju
Tako imenovana »perspektivna« oz. tekmovalna skupina pod vodstvom trenerja Matjaža Žavbija je na tekmah športnega plezanja skoraj nepremagljiva. Letos imajo za seboj že kar nekaj tekem Zahodne lige, sedaj pa poteka sezona tekmovanj državnega prvenstva. 16. majk je v Logu potekala prva balvanska tekma državnega prvenstva. Luka Drolc je v kategoriji cicibanov osvojil prvo mesto. Tinkara Capuder je zmagala v kategoriji cicibank, v isti kategoriji je Lana Skušek osvojila 11. Tina Jereb 15. ter Ajda Auersberger 19. mesto. Peter Jereb je v kategoriji mlajših dečkov osvojil 3. mesto, Gregor Spruk Pa 7. mesto.
Naslednja tekma državnega pokala je bila v Laškem (6. junij), kjer seje tekmovalo v težavnosti, to je plezanje v višino, z zmago tistega, ki doseže najvišji oprimek. Pri cicibankah je Tinkara Capuder priple-zala do tretjega mesta, Lana Skušek in Tina Jereb sta si razdelili 9. mesto. Pri mlajših dečkih je zmagal Peter Jereb, Gregor Spruk pa je °svojil 22 mesto.
Glede na odlične rezultate na domačih tekmah sta se Peter Jereb [er Luka Drolc udeležila Youth color Climbing Festival tekme v Imstu, kl ie potekala 30. in 31. maja. Ta tekma je mišljena kot svetovno pr-[enstvo, vendar je bilo bolj evropsko, kajti z drugih celin ni bilo prav ,e'iko tekmovalcev, mogoče eden ali dva. Peter je v svoji kategoriji dosegel 13. mesto, Luka pa je zmagal. 6. in 7. junija pa se je odvila Tekma Rock Junior v Arcu, ki so se je udeležili mladi iz vse Evrope. Kamniške plezalce je tam odlično zastopal Luka Drolc - v vseh treh Kategorijah: težavnost, hitrost in balvani je zmagal!
Ob tako dobrih rezultatih vsem tekmovalcem čestitamo!
Luka Podbrežnik
NK KAMNIK (U10) VICE PRVAK V TEKMOVANJU »RIN«
V tabor NK Kamnik selekcije U10 je mesec maj ponovno prinesel dva velika razloga za veselje. Po osvojeni lovoriki prvaka v Zimski ligi se je uspešen rezultatski niz nadaljeval z osvojitvijo drugega mesta na mednarodnem turnirju v Skopju in osvojitvijo naslova »viceprvaka« RIN (Rad igram nogomet) v
Ljudski vrt v Mariboru. Po težkem dvoboju v polfinalu proti ekipi Britofa in zasluženi zmagi smo se v velikem finalu pomerili z domačo ekipo NK Maribor. Po
je izkazal Gašper Hrovat, ki je bil prvi strelec turnirja. Sreča tokrat ni bila na naši strani, vseeno pa je osvojeno dmgo mesto na državni ravni vsekakor največji uspeh te generacije.
V domačem tekmovanju, ki ga organizira Medobčinska nogometna zveza Ljubljana, pa je ekipa NK Kamnik U10 v svoji skupini prepričljivo osvojila prvo mesto.
Mariboru.
Generacija letnika 1998 nas je že kar navadila, da se z mednarodnih tekmovanj v tujini vrača z osvojenimi pokali. Na povabilo Metoda Vidmarja smo se konec maja udeležili močnega turnirja v Makedoniji »Kup Skopje 2009«. Domov smo se vrnili z velikim uspehom, saj so fantje osvojili 2. mesto na turnirju.
Po suvereni igri v predtekmovanju in polfinalu smo se s petimi zmagami v petih tekmah uvrstili v veliki finale. V finalu smo se pomerili z najuspešnejšo ekipo v Makedoniji - FC Rabotnički. V res težkih razmerah, temperatura se je gibala okoli 39 stopinj, smo po enakovredni igri obeh ekip izgubili z rezultatom ena proti nič. Po finalni tekmi smo si na makedonskem nacionalnem stadionu v Skopju ogledali tudi člansko finalno tekmo makedonskega pokala. V klubu verjamemo, da so za uspešen razvoj naših mladih nogometašev tovrstne izkušnje izredno dragocene, saj krepijo moštveni duh in povezujejo igralce, strokovno vodstvo kluba in starše v uspešno celoto, ki je jamstvo za uspešno delovanje selekcije v prihodnosti. Kljub porazu v finalu nam je turnir ostal v lepem spominu.
Komaj smo se dobro odpočili, nas je že čakal veliki finale giba-
l -
A S«
V _
nja RIN (Rad igram nogomet). Tekmovanje velja za neuradno državno prvenstvo, v njem pa je nastopalo 156 ekip iz vse Slovenije. Kot se za najpomembnejše nogometno tekmovanje mladih nogometašev v Sloveniji tudi spodobi, smo finalni turnir igrali na glavnem igrišču stadiona
rednem delu se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom (2:2), kar je pomenilo, da bo prvaka odločilo streljanje kazenskih strelov. Sreča je bila tokrat bolj naklonjena ekipi NK Maribor, ki je osvojila prvo mesto.
Na turnirju so vsi fantje prikazali odlične igre. Še posebej pa se
Fantje so zmagali na vseh 16 tekmah. Pred njimi je le še zaključni turnir v okviru MNZ Ljubljana, kjer se bodo v konkurenci 5 najboljših ekip konec junija potegovali za naslov prvaka. Kot bi rekel naš bivši nogometni selektor, »fantom kapa dol«.
R.Š.

TRIATLON MURSKA SOBOTA
Pretekli vikend je Pomurje, imenovano tudi »dežela zdravja« (zaradi številnih slatin in vročih mineralnih vrelcev), gostilo triatlonce za tekmo Slovenskega pokala. Tekme ob Bakovskem jezeru se je udeležilo preko 100 tekmovalcev. V skupni ženski uvrstitvi na Sprint razdalji smo imeli Kamničani na prvem mestu članico Matejo Šimic in na drugem mladinko Ano Grkman. V moški konkurenci je zmagal Bojan Čebin (TK Inles Ribnica). Najboljši Kamničan je bil veteran Jani Železnikar na 11. mestu, na 12. in 13- pa sta bila mladinca TK Trisport Alprem: Simon Koželj in Rok Vrhovnik. Ostale uvrstitve tekmovalcev TK TRISPORT ALPREM po kategorijah:
AKVATLON (50 m plavanje, 400 m tek) cicibanke: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 3. Sarah Posl cicibani: 2. Jan Grilj, 3. Jan Uršič, 4. Jan Škrjanc, 5. Lovro Planko, 7. Teo Flis, 10. Nejc Flis
AKVATLON (100 m plavanje, 800 m tek) ml.deklice: 1. Kristina Uršič, 2. Katarina Humar, 5. Nika Bavčar ml.dečki: 2. Matevž Planko, 3. Drejc Kregar, 4. Domen Obreza, 6. Luka Bela Kočar, 7. Martin Grilje
SUPER SPRINT TRIATLON (200 m plavanje, 8 km kolo, 2 km tek)
st. deklice: 1. Liza Uršič St dečki- 5. Leon Obreza, 6. Lovro Humar kadetinje: 3. Vesna Vrhovnik, 5. Lucija Grilje kadeti: 4. lan Lipovšek
SPRINT TRIATLON (750 m plavanje, 20 km kolo, 5 km tek)
ml.mladinke: 1. Ana Grkman
ml.mladinci: 1. Simon Koželj, 2. Štefan Grilje
st.mladinci: 3. Rok Vrhovnik
Šesta tekma od skupaj enajstih za SLOVENSKI POKAL bo triatlon Slovenske Konjice. Tekmovalcev TK Trisport Alprem želimo veliko užitkov v uspešnih treningih in dobrih rezultatov na tekmah. Več informacij o tekmovanjih, rezultatih in delovanju kluba najdete na www. trisport-klub.si.
kOMANA CAPUDER
Mladi tekači in veterani KGT Papež osvajajo zmagovalne stopničke
Tretja pokalna tekma Tek na Ratitovec je bila spet uspešna za gorske tekače KGT Papež. Tek je bil tudi državno prvenstvo navkreber za člane in mladince in izbirna tekma za bližnje evropsko prvenstvo. S 4. mestom absolutno je v izbor slovenske reprezentance prišel tudi Igor Šalamun, tekač KGT Papež. Od-lične rezultate sta dosegla v kategoriji dečki/ Veterana Ivan Urh in Tone Klemenc na zmagovalnih deklice Ma- stopničkah, tevž Škrtič
in Karmen Orehek, ki sta bila na 3. mestu. V kategoriji st. dečki/deklice je bil Miha Kreč tretji, Klara Krošelj pa četrta. Mitja Kotnik je tekel z zlomljeno roko in dosegel odlično 5. mesto. V kategoriji mlajši veterani je zlato prejel Igor Šalamun. Na 4. mestu je bil Bojan Kem-perl, sicer letošnji državni prvak med veterani od 45-49 let s teka na Osolnik, ki je po treh pokalnih tekmah med mlajšimi veterani na 3. mestu. V kategoriji starejši veterani je zlato medaljo prejel Ivan Urh, na 3. mestu je bil Tone Klemenc, ki je bil tudi bronasti na državnem veteranskem prvenstvu, v pokalu po treh tekmah pa je na odličnem 2. mestu.
Tekači KGT Papež pa se že pridno pripravljajo na domači gorski tek na Grintovec, ki bo zadnjo nedeljo v juliju.	Mira Papež
RADIO HIT POKAL KICKBOKING
23. maja je Radio hit organiziral dan mladih v športnem parku v Domžalah in Radio hit turnir v kickbozingu. Na turnir so se odzvali Budokai društvo Nova Gorica, Nanbudo društvo Ljubljana in Klub borilnih veščin Domžale, ki so pokazali dobre borbe.
Kamničan Matej Balantič je tudi tokrat pokazal odlično borbo in talent, je velik up za klub. Sodili so mednarodni sodniki Marjan Šibila s Ptuja, Selektor slovenske kickboxing reprezentance Vadimir Sitar s Ptuja, Tadej in Ivo Vodopivec iz Nove Gorice.
Plavalni tečaji
Jereb^L^Pp111! ^ qZ3*C' ™zaj° usPehe (z leve): Tinkara Capuder, Tina
IN NASVET.
VELIKOKRAT ZAPISANO. VELIKOKRAT POZABLJENO!
Naš kardiovaskularni sistem (srce in ožilje) omogočata stalno kroženje krvi po telesu in s tem oskrbovanje telesnih tkiv s kisikom in hranili ter odplavljanje ogljikovega dioksida in odpadnih snovi. Naj bo temelj notranje nege našega telesa pravilno dihanje, pitje dovolj vode, uživanje uravnotežene prehrane z dovolj gibanja.
1 plavathi tečaji V dolgoletno tradicijo
*	letno Kopali"'/ Kamnik "pod Skateo*
•10 dnevni pčS alm tečaji - skupaj 30 ur
■	tečaj pojpka od 9. Jo 12. ure
■	brezplaiŠo varstvocd 7. do 9. ure
*	ure z doplačilom
prijave sprejemamo na spletni strani	. tfCJg
www.plavalniklub-kdmnik.si u XsC~
p
SREDNJEVEŠKI DAN
V sredo, 20. maja, je na Osnovni šoli Toma Brejca za učence predmetne stopnje potekal srednjeveški dan. Ta dan smo se učenci 6.-9. razreda in učitelji podali pol tisočletja nazaj - na konec srednjega veka.
Srednji vek in delavnice so nam predstavili naša knjižničarka in gostje. V telovadnici so bili razstavljeni tudi srednjeveški predmeti. Veliko je bilo orožja, ščitov in zaščitnih oblek. Razstavljen je bil pergament, boben in nekaj knjig. Gostje so nam te predmete predstavili in razložili njihovo uporabnost. Potekalo je kar 13 delavnic, tri so vodili povabljeni gostje: gospoda Stane Osolnik in Marjan Petač ter plesni par z Dolenjske.
Delavnice so potekale v učilnicah, nekatere tudi na dvorišču, v telovadnici in na gradu Zaprice. Namenjene so bile predvsem poznavanju življenja in običajev v srednjem veku.
V delavnici »grajski pisar« smo spoznavali staro pisavo in gotske črke. Vodil jo je gospod Stane Osolnik, ki je na tem področju dobil že nekaj nagrad. V eni izmed delavnic smo izdelovali star boben in pergament. Plesni par z Dolenjske nas je učil starih plesov. Ostale delavnice so vodili naši učitelji. V delavnici srednjeveške igre smo spoznavali priljubljene srednjeveške igre, v kuharski delavnici smo pripravljali jedi po Santoninijevih receptih, v delavnici plemiške zgodbe smo si pripovedovali zgodbe in si ogledali film, v usnjarski delavnici smo izdelovali usnjene mošnjičke, pri vezenju pa smo vezli na laneno platno z zlato nitko in bombažnimi prejami. V eni izmed delavnic smo izdelali hodulje in se z njimi sprehodili. V delavnici srednjeveška glasba smo se naučili zaigrati dve pesmici, pri kaligrafiji smo izdelovali okrašene in pozlačene črke, prstane in verižice pa v delavnici nakita. Zanimiva delavnica je bila tudi »vedeževanje in uroki«, kjer smo spoznavali prerokovanje, jasnovidnost in napovedovali prihodnost s kartami.
Ob zaključku delavnic smo se vsi zbrali v telovadnici. Nekateri so si nadeli oblačila za boj, drugi so se mečevali in igrali na boben, drugi pa smo si izmenjavali mnenja in vtise. Sledila je predstavitev delavnic. Nekaj učencev iz vsake delavnice je povedalo, kaj smo tam počeli in kakšen namen je imela posamezna delavnica. Na koncu smo vsi prisotni lahko pokusili, kaj so skuhali naši sošolci v delavnici srednjeveške jedi.
Srednjeveški dan mi je bil v celoti zanimiv in poučen. Želim si še več podobnih dni.
Tjaša Vrhovnik, 6.b
[|__~^~
' V Spoštovani!
II Ko ob izgubi vašega Jv- najbližjega ne veste kam, i | so vam naše usluge Ir na voljo Neprekinjeno II Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom
)
POGREBNIK
I j	POGREBNE STORITVE
f j	Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13,
4207 Cerklje <( Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim.
Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju jn dežna kaplja na jesen.
Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim.
Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v boju s težko boleznijo, nas je zapustila in se preselila v večnost naša najdražja hčerka, vnukinja, sestrica, nečakinja, sestrična
PATRICIJA ŠMID
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, učencem in delavcem OŠ Marije Vere, delavkam VVZ Anton Medved, sodelavcem podjetja Finmart, piceriji Napoli, vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Pediatrične klinike in Kliničnega centra za ves trud in požrtvovalnost, še posebej službi za kardiologijo, dr. Samu Veselu, dr. Tomažu Podnarju, dr. Blažu Kosmaču, vsem njenim dragim medicinskim sestram, vzgojiteljici Tini in učiteljici Minci. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in flavtistu za zaigrano Tišino, teti Dragici in razredničarki Majdi Purgar za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo Patricijo imeli radi in ji to na različne načine izkazovali.
Patricija, radi te imamo!
Žalujoči: vsi njeni Junij 2009
Matic Romšak uspešno na Ironmanu 70.3 v Švici
V švicarskem Raperswillu ob ciriškem jezeru je 7. junija potekala ena izmed tekem v svetovni seriji IRONMAN 70.3. Kaj pravzaprav pomeni IRONMAN 70.3? 70.3 pomeni seštevek v miljah in sicer 1,2 milje plavanja (1,9 km), 56 milj kolesarjenja (90 km) in 13.1 milje teka (21 km). Razdalje pa pomenijo polovično razdaljo klasičnega IRONMANA.
Matic je kot edini Slovenec izmed tekmovalcev iz 49 sodelujočih držav na prizorišče prispel že nekaj dni prej, saj sam nastop na takem tekmovanju terja nekaj časa za pripravo opreme, pravočasen dvig štartne številke in registracijo tekmovalca. Kolesa in ostala oprema se odda v menjalni prostor že dan prej. Na dan tekmovanja se postori le še manjše podrobnosti, kot so priprava pijače, zagotovitev optimalnega tlaka v pnevmatikah koles ipd.
Večer pred tekmo je Matica in najbrž tudi ostalih 2200 tekmovalcev najbolj skrbela vremenska napoved. Meteorologi so napovedovali dež in nizke temperature, kar pa za triatlonce ne pomeni nič dobrega, saj so spusti na klancih kolesarske trase le še bolj nevarni in možnost padca in posledičnega odstopa zaradi poškodb toliko večja. K sreči so se tokrat vremenarji nekoliko ušteli s svojo napovedjo, saj je tekma potekala v lepem vremenu.
Plavalni del je Matic po lastni oceni zaključil nekoliko pod pričakovanji na 32. mestu izmed 280-ih tekmovalcev v njegovi kategoriji, vendar še vedno dovolj blizu vodilnim. Že v prvem od dveh 45-kilome-trskih krogov je nadoknadil nekaj izgubljenih mest in napredoval na 22. mesto in nato v drugem krogu kolesarskega dela še za dve mesti.
Tek kot zadnja panoga triatlona največkrat odloča o uspehu ali neuspehu tekmovalca. Tokrat je bilo potrebno preteči dva deset in pol kilometrska kroga vključno s 65 stopnicami, ki so tekmovalcem dodobra načenjale tempo teka. Po prvem krogu teka je Matic napredoval na 14. mesto, v cilj pa pritekel kot deseto uvrščeni izmed 225 uvrščenih tekmovalcev v njegovi starostni kategoriji.
Deseto mesto je bilo tokrat dovolj za tako željeni kvalifikacijski »slot«, ki pelje tekmovalca na svetovno prvenstvo serije IRONMAN 70.3 v Clearwater na Floridi. Tekmovanje se odvija meseca novembra.
S tem dosežkom je Matic že dosegel enega od zastavljenih ciljev, uvrstiti se na svetovno prvenstvo serije IRONMAN 70.3, kar pa ne pomeni, da ga ne bomo več videli na nobeni tekmi. V sklopu priprav na SP bo najprej, kot sam pravi, »ne na polno« nastopil na IRONMANU v avstrijskem Celovcu. Avgusta ga čaka nastop na dveh »polovičkah« v nemškem Wiesbadnu in avstrijskem Podersdorfu. Novembra pa bomo zanj držali pesti za čim boljši nastop na svetovnem prvenstvu na Floridi. Maticu lahko zaželimo čim boljše priprave na svetovno prvenstvo in nič poškodb, seveda pa bomo z vseh tekem še poročali, ko bodo za nami.	Tomaž Planko
Matic po uspešno končani preizkušnji IM70.3
Jaz nočem, da bi svet spoznal skrivnosti moje in bolesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo Bogu in vesti.
(Mihail J. Lermontov)
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča
SLAVKA BRELIH
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala župniku g. Štefanu Steletu z Vranje Peči za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za zapete pesmi in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: vsi njeni Maj 2009
ZAHVALA
V 75. letu življenja nas je za vedno zapustil naš oče, stari ata, pradedek, tast, brat, stric in svak
FRANC ŠTRITOF
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Zarja-elektronika in Eti za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovii zadnji
poti.
Žalujoči: vsi njegovi Junij 2009
Zakaj ohranjati travniške sadovnjake, pridelovati in uživati več sadja iz domačega okolja ?
Lanska ujma, poplave, toče, viharji so na sadovnjakih povzročili dolgo;: trajne posledice, izgube dreves in tudi pridelek sadja za nekaj let vnaprej-Lastniki dreves in potrošniki se bodo morda tega letos še bolj zavedli, saj | na določenih lokalnih trgih in kmetijah ne bo ponudbe dobrega domačega sadja in tudi ostalih izdelkov iz sadja pričakujemo manj. Spomnimo se samo let, ko zaradi napada bolezni na nekaterih lokalnih območjih ni bilo moč kupiti domačih sliv.
Mnogi travniški sadovnjaki danes niso vzdrževani, propadajo in z njimi propada tudi edinstven izgled krajine in biotska raznovrstnost v naravi. Vse premalo se zavedamo, da drevesa nimajo samo gospodarske funkcije, ampak tudi naravovarstveni pomen.
Sadovnjaki so tudi življenjski prostor za redke živalske vrste, predvsem ptice. Drevesa je človek nekoč sadil v neposredni bližini hiš, okoli naselij, na vrhu hriba, predvsem zaradi preprečevanja erozije in vetrov. Visoke drevesne vrste so sadili vzporedno ob kozolcih z namenom zaščite sena pred dežjem. Še danes najdemo na robovih vasi mogočna drevesa, ki nakazujejo rob vasi in jo ščitijo pred vetrom. Nekoč so bile določene drevesne vrste obvezno zasajene na določenih delih kmečkega dvorišča z namenom odganjanja mrčesa in izsuševanja tal. Morda se še kdo pomni starih namiznih sort grozdja, ki so obdajala pročelja mogočnih hiš.
Sadje je vir sonca, njegovo uživanje pa vir zdravja. O zdravju pa navadno govorimo takrat, ko si ga želimo. Sadje je bistveni, vendar pa ne edini del prehrane. Sadje in vrtnine predstavljajo skoraj idealno hrano za človeka v vseh starostnih obdobjih, ker vsebuje številne vitamine, mineralne snovi, prehranske vlaknine, aktivne encimske komplekse in razen izjem (npr. grozdja) ne prispevajo veliko k energijski vrednosti obrokov.
V preobilju zahodne civilizacije postaja način prehranjevanja simbol-Farmacevtska industrija zato danes ponuja najrazličnejše dodatke v raznih oblikah, ki so običajno prisotne v hrani. Prav gotovo je prednost in ekonomika v uživanju običajnih živil. Sadje je bogat vir antioksidantov. V organizmu nastajajo škodljive snovi, to so prosti radikali, ki so v normalnih razmerah v celicah v stalnem ravnotežju. Kadar se to ravnotežje poruši, pride do poškodbe celičnih struktur in bolezni. Ker se antioksidanti v telesu stalno porabljajo, jih moramo stalno nadomeščati s prehrano. Sadje z visoko vsebnostjo antioksidantov ima boljšo skladiščno sposobnost, ohranja prehransko vrednost, ohranja senzorično kakovost, videz, barvo in obstojno živilo, ki ohranja učinkovine, ki vplivajo na zdravje ljudi. Sadje predstavlja tudi kakovosten potencial v predelavi živil. Prav zaradi visoke vsebnosti antioksidantov imajo tudi predelana živila iz sadja v jabolčni sok, džeme in še kaj visoko hranilno vrednost.
Različne vrste sadja vsebujejo različne vsebnosti antioksidantov. Na splošno velja, da močno obarvano sadje vsebuje več antioksidantov, zato naj v vrtovih ne manjka grmov rdečega ribeza, kakšne češnje,
robide, jagod. Jabolka so tista, za
katere moramo vedeti, da se največ antioksidantov nahaja v lupini, zato jih uživajmo sveža z lupino. Koliko antioksidantov bomo zaužili je odvisno od naših navad. Sadje je pomemben vir prehranske vlaknine in zlasti vode.
Voda je v sadju zelo čista in idealno obogatena, direktno dostopna orga; nizmu. Cim več sadja uživajmo svežega takrat, ko je zrelo. Razni majhni gospodinjski pripomočki nam omogočajo, da viške sadje lahko konzerviramo preko celega leta. S primernimi postopki obnove starih travniških sadovnjakov, ekološko, integrirano in sonaravno pridelavo sadja je možno pridelati ogromne količine zdravega sadja, ki lahko predstavlja velik delež v prehranski bilanci slovenskega potrošnika. Da je bila pridelava in prodaja sadja nekoč pomembna panoga tudi za naše kraje pričajo kraji z imeni, kot i Češnjice,...Morda je to priložnost tudi v svetu globalizacije. Prej, ko se
Kozolec v zavetju mogočnih hrušk
boste odločiti dokončno odstraniti staro mogočno drevo, premislite.
Marta Kos, KGZS- zavod Ljubljana
MESTNE LEKARNE
LEKARNA KAMNIK LEKARNA NOVI TRG
HURA, POČITNICE SO TU!
Žal pa tudi nevšečnosti, ki so povezane s potovanji. Zato kot vsako leto pred odhodom na dopust obiščite našo lekarno, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri zdravil proti alergijam, bolečinam, prebavnim motnjam, potovalni bolezni (novo: akupunkturna zapestnica), prehranskih dopolnil in vitaminskih pripravkov, ki ščitijo telo pri večji izpostavitvi sončnim žarkom, medicinskih pripomočkov za oskrbo ran, sredstev za zaščito pred klopi in komarji, kozmetičnih in dermokozmetičnih izdelkov za zaščito kože pred soncem in nego kože po sončenju.
Še vedno ni prepozno, da pred odhodom na plažo izgubite kakšen kilogram ali si polepšate postavo. Nudimo vrsto prehranskih dopolnil, medicinskih pripomočkov in letos novega zdravila brez recepta za pomoč pri hujšanju ter velikega števila kozmetičnih izdelkov proti celulitu.
Radi pa bomo prisluhnili vašim željam in se potrudili naročiti tudi izdelek, ki ga želite in ga do sedaj še nismo imeli.
Želimo si vašega obiska in vam želimo čim lepše in brezskrbne počitnice!
Lekarna Kamnik, Šutna ^
Odpiralni čas:
LEKARNA KAMNIK: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:30, sobota od 7:30 do 13:00 in od 17:00 do 20:00, nedelja in prazniki od 17:00 do 20:00.
LEKARNA NOVI TRG: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00.


... to ni edini način ...	y Kamniku,
Ljubljanska 4A (objekt Svetilnik II.)
_	TV SERVIS
... mi imamo ...	S&P d.o.o., Godič 4, Stahovica
klima naprave - prodajo in montaža -•s 041/631-148, www.klime.si
Ayf n\\	V okolici Kamnika ODDAM
TRAVNIK za pašo konj ali ko-T ,	,	. šnjo. Tel.: 041/382-250.
INSTRUKCIJE angleščine in	’
Matematike za osnovno in srednje šole. Prva ura brezplačno. Prosim, če mi kdo podari glas-Tel; 031/712-478, Rudi Petrič, beni stolp in gobelin. Tel.: 070/ Novi trg 41, Kamnik.	225-232.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
v Kamniku, Ljubljanska 3d,
SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50
Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur
ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM!
Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
Okna in vrata iz aluminija in PVC Zimski vrtovi Zastekljeni balkoni Fasadne obloge Predelne stene Strešne svetlobne konstrukcije Protipožarna vrata
Alkam
Alkam c o.
ljubljanska cesta 45. 1241 Ka-r-t: f: ioi) 83 08 200, F: (01) 83 08 222 E: into@a:kam.s, vwAv.a:kam.s:
birOprav£ ________________________...
BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in
tehnično svetovanje
Maistrova ulica 16, Kamnik
tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082
www.opravs.si
n 31 3 3 0 06S'GP
Šutna 66. 1241 KAMNIK nasproti stavbe IDEJA
051 402 300
manjana.design@gmail.com
štampiljke vizitke lasersko graviranje darila po vaši domišljiji puzzle iz vaših slik barvno fotokopiranje
33 SKRBI MANJ!
Z vašim peugeotom se v letošnje poletje resnično lahko zapeljete brez skrbi. Za samo
k°do Peugeotovi strokovnjaki temeljito pregledali vaše vozilo na 33 kontrolnih Popravil nmed.drugim tudi klimatsko napravo), in vam svetovali glede morebitnih potrebnih
ha velja do 31.8. 2009 oziroma do razprodaje zalog za vse pooblaščene serviserje, ki sodeHujejo v promocijski akciji.
L)EX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: O I /729 92 O I, prodaja: 0 I /729 92 00, 722 81 3 1,031 /669 367
$
PEUGEOT
Zavarujte vaš dom z DOM AS
Klimatske spremembe nas opozarjajo, kako pomembno je zavarovanje nepremičnin. V trenutku lahko našo hišo ali stanovanje uničijo ali poškodujejo požar, strela, toča, vihar, potres, izliv vode, poplava....Večje tveganje za varnost naših nepremičnin predstavlja tudi ekonomska kriza in padanje življenjske ravni, ki smo jim priča.
O tem, kako najbolje zavarovati nepremičnino svetuje mag. Božidar Marot, vodja poslovalnice Adriatic Slovenica v Domžalah.
V zavarovalnici Adriatic Slovenica smo pripravili celovito zavarovanje doma
Dom AS je sodobno, celovito zavarovanje doma, ki vključuje zavarovanje nepremičnine, premičnin za ključne nevarnosti, zavarovanje odgovornosti članov družine, nezgodno zavarovanje, zavarovanje hišnih ljubljenčkov, glasbil in brezplačno stanovanjsko pomoč Coris.
Prednosti zavarovanja DOM AS
-	vsa zavarovanja so na eni polici
-	zavarovanje po meri zavarovanca (ožji, standardni, optimalni in nadstandardni paket)
-	bogato in široko kritje odgovornosti
-	brezplačna stanovanjska asistenca CORIS
-	zavarovanje na novo vrednost brez doplačil
-	premičnine, steklo in plesk so zavarovani tudi v kleteh, na podstrešju in pomožnih prostorih
-	vključeno kritje stroškov čiščenja
DOM AS nudi tudi stanovanjsko asistenco CORIS
Stanovanjska asistenca pri zavarovanju DOM AS je brezplačna. Zavarovancem omogoča^ da brez dodatnih stroškov in poti hitro, 24 ur na dan pridobijo pomoč pri nujnem popravilu ali sanaciji škode, ki je nastala na zavarovančevem domu. Zagotavlja brezplačno organizacijo obrtniške pomoči ter kritje prve ure dela in potnih stroškov izbranega obrtnika (vodoinštalaterja, zidarja, električarja, ključavničarja, mizarja, steklarja, serviserja klimatskih naprav, čistilnega servisa).
Stanovanjska asistenca Coris krije tudi zagotovitev prevoza in stroške začasne namestitve, če je zavarovančeva nepremičnina uničena ali tako poškodovana, da ni varna za bivanje.
Z DOM AS lahko zavarujete tudi kmetijske premičnine
Poleg zavarovanja nepremičnin (stanovanja, hiše, garaža, bivalni zabojniki, počitniške prikolice, bazeni, kmetijska gospodarska poslopja) in premičnin (stanovanjski predmeti, dragocenosti, vrednostni papirji, umetniški predmeti, modeli in zbirke, hišni ljubljenčki) lahko z DOM AS zavarujete tudi kmetijske premičnine.
ADRIATICSLOVENICA edina v Sloveniji nudi, da se poleg stanovanjskih premičnin lahko zavaruje kmetijske premičnine, kot so kmetijska oprema, stroji, naprave, seno, slama, koruznica, zaloge kmetijskih pridelkov in krmil, živali, traktorji itd.
Zavarovanci, ki želijo skleniti zavarovanje Dom AS, naj pokličejo na ADRIATIC SLOVENICO v Domžalah, Trzinu ali Kamniku. Brezplačno jim bomo pregledali police zavarovanja njihovega doma in jim pripravili zavarovanje DOM AS oziroma se bomo oglasili pri njih.
Strankam smo na voljo v poslovalnicah Adriatica Slovenice v Domžalah, Ljubljanska cesta 90, tel.: 01 7240411 oz. 01 72404 22, vTrzinu, Blatnica 12, tel.: 01 563 73 60 in v Kamniku, Maistrova 1, tel.: 01 839 71 66.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna AuJba djd. • Članica Skupine KD Group H
Kamniški OBČAN ® oli/662-450
V naši mesnici pripravljamo dnevno svežo ponudbo okusnih mesnih specialitet za žar: pleskavice, kotleti, ražnjiči, čevapčiči, razne klobase, hrenovke....
NOVOSTI V PONUDBI: mehiške pleskavice, že začinjeno svinjsko in goveje meso z zelenjavo za pripravo v voku, banjaluški in šiš čevapčiči (100% iz govejega mesa), kare, polnjen s hamburško slanino...
Sprejemamo naročila po telefonu: 01/830 37 42.
Gi mo na p čitnicd
*$!(>/
=■
I
HmJMt torbm
mm
HI a d ilmtftcfr-i
mehka, vefflSjmtčii
6 91 Voda Costella
negazirana, trije okusi: jabolko - brusnica, limeta - kuquat ali robida - borovnica - gozdne jagode,
\ 0,5 litra, PET, Uskok, Kostel
\ Redna cena: 0,47 EUR
Rok dftšEFEKlvb i \ ali Spiderman
Ponudba velja od m 11.6. do 30. 6. 2009.
sladoledi
Voda Jana
negazirana, borovnica - brusnica,
1,5 litra, PET,
Jamnica MinepalncčvOda
Redna cena: 0,72 E UR ■
/1
Brjmm
kofei/mmlmMco, dinffta^
1x120 čm,
mmtmii
monikaš, prireditev
Vse obiskovalce vabimo na odlično rižoto z morskimi sadeži, ki jo bomo za Vas pripravili pred Mercator centrom, ob rižoti pa vas bo z glasbo spremljal harmonika!
Torek. 10. junij, ob 16.10
Morska fešta in otroška kreativna delavnica izdelovanja tropskih ribic,
prireditev
Živijo počitnice
Preizkusili se bomo v petju, slikanju in risanju. Za vse otroke in njihove starše pa imamo tudi slana in sladka presenečenja!
Sobota, -i. iulii. ob 10. ure
Čudovite počitnice -
Glasbeno animacijska predstava za otroke
	■ 		
	
	
5i Mercator Center Kamnik
vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki
Mercator
najboljši sosed 60 let
Casje za piknik!
Torek. 21. junij, ob 16.10 do 19- ure
Mercatorjev trio in peka mesa,
prireditev
Sobota. 27. junij, ob 10. ure
Morski dan in har-
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
mttmmjmmmmimjcmjp!
• BREZPLAČNA DOSTAVA • www.pernecom.si
TEHNIČNA TRGOVINA
ErfW S	TfKSOViNe ir*
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA PONUDBA!
Mali gospodinjski aparati
Svetila I
Posoda
Akustika/
avtoakustika
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
Moč znanja, toplina čustev in globina vrednot nas ženejo že šest desetletij. Predani življenju, skrbni do okolja in odgovorni do družbe soustvarjamo zdrav danes in jutri. Inovativnost in ustvarjalnost sta stalnici na naši poti.
©lek
Zdravje in blaginja posameznika, družbe in planeta v celoti so vodilo za boljšo prihodnost. Zavedamo se, da lahko s svojim delovanjem prispevamo k uresničevanju vizije trajnostnega razvoja.
Ker smo del širše zgodbe, ki jo delimo z vami.
OSNOVNI CERTIFIKAT
Družim prijazno Jm podjetje
član skupine Sandoz
Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57,1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si


i
hSbI®BWwHB88