Laška in slovenska para- lela v šolski politiki na Primorskem. Avstrijska vlada je zopet pokazala, kako zna biti pravična Italijanom, ki se jih boji, iu natn, ki nas sploh ne uvažuje. Eoprsko učiteljišče je znano zaradi svojega germanizacijo pospešujočega ustroja po vsem Slovenskem. Štrajki in sledeča discipliniranja dijakov so tam na doevnem redu, a vladft se za to malo briga ; vsaj do zadnjega časa. Eo so pred drema letoma končno ustanovili v Eastvu hrvaško učiteljišče, sta ostali v Eopru še vedno laška in slovenska sekcija z neroškim učnim jezikom za mnogo predmetov, predvsem za TZgojeslovje in t IV. teČaju tudi za zgodovino in zemljepis. Uradni jezik je seveda tudi nemški. Eer letošnje pomladi uprizorjen štrajk ni imel drugih posledic nego — obljube, da bo jeseni 1908 slovenski del prestavljen v Gorico, na laškem pa uveden izključno laški učni jezik, so začetkom tekočega šolskega leta laški dijaki iznova zapustili zavod ter se zatekli k politiškemu draštru nPatria" in deželni učiteljski zvezi v Trstu, medtem ko 80 slovenski dijaki redno pohajali v šolo. Omenjeni društvi sta na nedeljo 4. pret. m. v Trat sklicali shod staršev štrajkujočih dijakov in interesiranih politikor. Na shodu se je stavila zahteva: Ooi učitelji, ki niso zmožni poučevanja z laškim učnim jezikom, se imajo nadomestiti s takimi, ki 80 izprašani za laški učni jezik. — Izrečno se je zahtevalo, da se odvzame pouk nemščine nekemu za ta predmet neizprašanemu Slovencu, da se za pouk v laščini kot učnem jeziku uamesto za ta predmet neizprašanega kateheta Laha Stolfe določi popolnoma kvalifikovan Lab, da se odvzame pouk v glasbi definitivnemu glasbenemu učitelju Nemcu Sokollu, ker laščino le za silo lomi, ter da se poveri pouk v kmetijstvu laščine popolnoma vešči moči namesto prof. Spintreta, ki zna le nemški in slovenski. Vse te zabtere so se stavile seveda le za laško aekcijo učiteljstva. Precej drugi dan, 5. pret. m. je namestnik Hobenlohe sprejel deputaci.jo gori omenjenih društev ter ji obljubil v polnpm obsegu ustreči stavljenira zahtevam. In že doe 12. pret. m. razglaša oficiozna ,Triester Zeitung" v št. 233 to-le izjavo: nK. k. Lehrerbildangsantalt in Gapodistria. Durch die VerffiguDgen Sr. Durchlaucbt des Herrn Statthalters Prinzen zu Hohenlohe ist eine provisorische Eegelung der Verhaltnisse an der Lehrerbildungsanstalt in Ca|.odistria durch Bestellung fQr den Unterricht in italienischer Sprache habilitierter Lehrkrafte in der Weise erfolgt, daB morgen d^r Unterrieht an der Schule wieder wird aufgenomraen werden. Zum Lehrer der italienischen und der •ieutschen Sprache wurde der Lehrer am Staatsgjranasium in Rorereto Dcpangher ernanot, w*4cher bereits hier eingetrofifen ist und seinen Dienst gleichfalls morgen antreten wird. Mit der ErteiluDg des Musikunterrichtes wurde der Musiklehrer Robert Catolla in Triest und mit der des landwirtschaftlichen Dnterrichtes der Wanderlehrer fflr da9 italienische Gebiet der Gerichtsbezirke Capodistria und Buje, Marsich, betraut." — Torej vlada je kapitulirala na celi črti pred Italijani, četudi je a tem obremenila dižaro. Nas zanima pri tej kapitulaciji dvoje, prvič nervozno hitra rešitev in drugič uporaba za laško sekcijo ne«posobnih učnih oseb. Seveda popolnoma odobravamo postopanje Lahov, jim čestitamo na uspehu ter želimo, tudi na naši strani takega postopanja. Glede uporabe z laške sekcije izločenih učnih oseb moramo pa na vladen naslov izpregovoriti nekaj resnih besedi. Res je sicer, da pride tu r poštev le eaa oseba, glasbeni učitelj Sokoll, zakaj prof. Spintre je slovenščine zraožen. A druga je pri Sokollu. Na Kranjskem je znano, zakaj je ta mož pred kakimi desetimi leti prišel iz Ljubljane v Eoper; rečemo le, da zaradi morskib. kopeli ali uživanja zdravih koprskih ostrig ne. Ta učitelj glasbe je Neraec z Morave ter se je t Eopru Še precej priučil laščioe, tako da jo za silo lomi, a slovenščine pa mož ne zoa. Da se pa pokori predpisom pri izpraševanju ob izpitih učne usposobljenosti, vprašuje slovenske kandidate: RWie nennen Sie ffUreiklang" sloweuisch 7" Itd. In tega moža hoče vlada pustiti Da slovenski sekciji učiteljišča v Eopru, da, premestiti ga hoče ob nameravani preselitri zavoda v Gorico. Proti temu protestirarao ter opozarjamo Goriške politike na to, da se na hr?aškem učiteljišču v Kastvu uče vsi predmeti v hrraščini. In ravno tako se mora stvar ureditt tudi r Gorici, ko pride moško učiteIjišče tja. Oe je vlada najela za laško sekcijo posebnega glasbenega učitelja v sredi semestra, zahtevamo, da se na novo ot?orjeDem učiteljišča, menda končno v začetku šolskega leta 1909/10, nastavi za glasbo učitelj, ki je ztnožen slovenščine. Sokolla naj pošljejo med Nemce ali pa v pokoj, to nam je egalno, v Gorico ga nočemo! Zdaj pa par besed o nervozni hitrosti te rešitve laških zahtev. Že 25 let zabtevajo Slovenei v Trstu ljudsko šolo; vlada se nikakor ne upa prisiliti mestne občiue k ustauovitvi potrebnih slovenskih šol; obeta že ve6 let ustanovite? potrcbnih Ijudskih šol na državne stroške, oziroma podržavljenje tukajšnje zasebne šole družbe sr. Cirila ia Metoda, ki šteje letos 15 razredov. Prišlo je že tako daleč, da je letos okolo 5. septembra tržnško namestništvo stavilo predlog ministrstvu, imenovati pet nčiteljev te zasebne šole na nemške državne šole ter jih prideliti zasebni sloveoski šoli.*) Druiba 87. Girila ia Metoda je z ozirom na potreta pripravila v mestu ot?oritev dveh norih razredor, a šolsko leto se je pričelo, šolski orostori 80 z velikimi stroški pripravljeni, okol* 90 otrok 86 je na novo vpisalo, tako da jih je za tri razrede v mestu nad 130, a iniaistrstvo ne imenuje obljubljenih učiteljev ia dr» nova razreda se do 6. oktobra nista otvorila. Vse drezanje na namestDištvu ne pomaga nič, namestnik sam je nejevoljen, a Dunaj se ne gane. Končno sta se omenjena dva razreda vendar otvorila. Pa kako! Originalno! Štirje, na državnih zavodih nameščeni učitelji slovenske narodnosti, so prostovoljno ob svojih prostih urah prevzeli pouk Da teh dveh razredih; eden je upregel celo svojo ženo, birš« učiteljico, v šolsko službo na družbeni šoli, le da vpisani otroci niso brez pouka in da se ne izgube t laške šole. Torej itak že sluzbeno obremenjeni učitelji se žrtvujejo, a vlada se ne gane, da bi izpolnila svojo obljubo. Za K»per so pa iz daljnega Rovereta v e n e m t e d n u preraestili prof. Depaogherja, dasi ni bilo učiteljišče brez ufitelja dotične stroke! Tako torej se ustreza Lahom, tako pa se rlada norčuje iz Slovence?. Radovedni smo, kako dolgo bo to trajalo. —