Razne stvari. Iz domačih krajev. Politično zborovanje. V Doužah, v gostilni gosp. I. Casa p. d. Jevšnik, bo v nedeljo, dne 3. avg. popoludne ob 3. uri zborovalo katoliško politično druStvo za Sv. Martin pri Slovenjemgradcu. Poročali bodo gg. držav. oziroma deželni poslanci Zičkar, Robič ter VoSnjak. Volilci, udeležite se zborovanja v mnogobrojnem Stevilu ter povejte 'poslancem svoje želje. V nedeljo na svidenje t Doužah! Lz šole. Razpisano je mesto naduCitelja pri Sv. Marku blizu Ptuja ter mesto učitelja oziroma učiteljice pri Sv. Bolfenku v Sl. gor. Umrla je dne 26. julija Marija Ploj v Cogetincih pri S v. A n t o n o v S1 o v. g o r. po kratki mučni bolezni. Bila |e obče spoStovana ter od vseh priljubljena. Zapustila je šest otrok. Naj v miru počiva! Cadež graškega BSfingerfestau. Kakor slišimo iz zanesljivega vira, pel je na graSkem »Sangerfestu« med drugimi čudeži k a p u n, in to kapun iz bližine Pohorja. Vedelo se je sicer tudi že prej, da pojejo včasih tudi k a p u n i, ali to niso bili vsikdar najboljši. Škoda, da nismo slišali!! — Vrtni koncert v JNarod. domn v Maribora bode v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. Pri koncertu, ki je združen z raznimi zabavami, svira slavnoznana godba »Neapolitani«. Začetek ob 4. uri popolupne. Vstopnina 20 kr. V slučaju neugodnega vremena se vrSi koncert v notranjih prostorih. — Ker je čisti dobiček namenjen za »DijaSki dom< t Celju, želeti je mnogobrojne vdeležbe. Za ukusno jed in pijačo kakor točno postrežbo bode najbolje oskrbljeno. Poštni nabiralnik se nastavi s 1. avgustom pri Sv. Kunigundi na Pohorju, poSta Zreče pri Konjicah. PoStni pot bode nosil poSto vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. Trtna uš. V Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici so se pokazala znamenja trtne u*i. Ubogi vinogradniki! Od Sv. Urbana nad Ptnjem se nam poroča: V petek zvečer, dne 25. julija je zahteval tukaj ogenj grozno žrtev. Okoli 11. ure je začela goreti v Vintarovškem vrhn viničarija J. Benka iz Ločiča. Zgorelo je vse in viničar Franc RajSp se je opekel tako, da so ga morali zapeljati v ptujsko bolnisnico in je le malo upanja, da ozdravi. Pafi pomilovanja rredna družina! Posestnik je bil zavarovan le za majhno vsoto. Vzrok nesreče ie ni znan. Od Sv. M&rjete niže Ptnja. Velika nesrefia pripetila se je dne 28. julija ob pol 3. nri popoldne na brodu Sv. Marjete niže Ptuja. Občeznani in priljubljSni posestnik iz MoSkanjc, Anton PukSič, peljal je težko obložen toz živega apna na Zavrč. Kar se na mostiču pri dravskem brodu mostnica stere, voz se nagne in pritisne tako nesrečno PukSiča ob steber, da mu zdrobi prsi in bil je takoj mrtev. PukSič je bil blag in čist značaj, vrl Slovenec in mnogoletni naročnik »Slov. Gospodarja«. Nagle in neprevidene smrti obvaruj nas, o Gospod! Bankovec za 10 K je izgubil v c. kr. davkariji v Ptuju Jakob Sagadin, posestnik v Sesteržah pri Ptujski gori. Kdor ga najde, naj mu ga oošlje, stroSki mu bodo povrnjeni. Napad. Pri Zagorju je napadel v nedeljo neznan mož gospo Hermino Šink s samokresom. Rana gospe Šink ni nevarna. Vojaške vaje. Zdaj je že določen program, po katerem se vrše letoSnje velike vojaSke vaje. Najprej se vrSe na morju in na kopnem ob obali jadranskega morja in sicer blizu Pulja in na Kvarnerskih otokih blisu LoSinja. Cesar se namreč pripelje dne 31. avgusta zvečer v Trst. Od tod se popelje dne 1. septembra zjutrai na jahti »Miramarc v Pulj in koj ta dan prično vaje naše mornarnice na morju, ki se bodo vršile 1. in 2. septembra. Dne 3. septembra skušala se bode naša mornarnica izkrcati na kopno proti jugu od Pulja, a peSpolka 97. in 87. imela bodeta nalogo, da preprečita to izkrcanje. Dne 4. septembra si pa ogleda cesar nekatere nove mornarnične stavbe v Pulju. Ta dan zvečer se odpelje na Dunaj. V njegovem spremstvu pri teh vajah bode tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Dne 11. septembra se pa odpelje cesar v spremstvu nadvojvode Franca Ferdinanda, nemškega prestolonaslednika in nadvojvode Rajnerja v Szatvar na Ogerskem, kjer bodo velike korne vaje, ki pričnejo 14. septembra in bodo trajale do 16. septembra. Od tam se povrne cesar s spremstvom zopet na Dunaj. Mariborski sodišči, okrožno in okrajno, sta se preselili te dni v novo sodiSčno poslopje ter se ondi vr8i že vse uradovanje. Mariborska porota. Porotne obravnave pri iesenskih porotnikih bodo vodili gg. dvorni svetnik Robert Greistorfer, deželnosodni svetnik dr. Franc Vovšek, dr. Igaacij Pevec in Anton Morocutti. Požar je uničil v Podovi 26 hiš. Goreti je začelo včeraj dopoldne ter sta zgorela tudi dva otroka. Požarna bramba iz Maribora je tudi odrinila na pogorišče. Goreti je baje začelo kar na treh straneh. Na vinorejski šoli v Mariboru bodo 13. avgusta sklepčne skuSnje. Diamantni doktorski jnbilej škofa Strossmayerja. Na Slatini, kjer biva sedaj škof Strossmayer, se je sestavil poseben odbor, da proslavi dne 5. avgusta t. 1. Skofov diamantni doktorski jubilej. V ta namen pride tudi na Slatino odposlaništvo dunaiskega vseučiliSča, da izroči jubilarju obnovljeno doktorsko diplomo. Škof Strossmayer sprejme ta dan tudi večjo odposlanistvo iz Hrvatske. Zopet Slovenec — škof. Slovenski župnik č. g. Stariha v Ameriki je imenovan škofom v Leadu v Južni Dakoti v Amerikj. Brzovlak trčil. Dne 29. julija zjutraj se je pri Zagorji brzovlak iz Trsta zaletel v neke vozove premoga, ki so stali na nepravem tiru. Brzovlak je bil močno poSkodovan, k sreči pa ni bil nihče izmed potnikov ranjeu. Po kralki zakasnitvi se je brzovlak odpeljal dalje. nNarodne" trgovine v Celju. Poroča se nam: V zadnji cDomovini* potipalo se je nekoliko na žilo našim trgovcem; toda bojimo se, da bo malo vspeha. Prijemlje se uslužbence, gospodarja pa se oprošča, češ, da on nič o tem ne ve! S tem ne pridemo do cilja. Gospodar je pravi krivec, njega se mora prijeti, od njega se mora zahtevati, da ima narodne uslužbence, ako se hoče sploh šteti za narodnega trgovca. Da bi gospodar ne vedel, kake uslužbence ima, tega ne bode nobeden verjel; on svoje Ijudi dobro pozna — pa kaj je nekaterim narod! — denar, denar! . . V tem oziru so pri nas razmere res skrajno žalostne. Narodne trgovine in narodna podjetja se množijo od dne do dne — in ž njimi narodni troti in odpadniki; po pevcih, telovadcih, tamburaSih, godcih in sploh narodnih delavcih pa se zastonj oziraS. Kam pridemo?! Povdarjati pa moramo Se enkrat, da krivda ni na uslužbencih, krivda je na šefih. Tu treba odločne odpomoči. — Aut — aut!. .. Celjske novice. Nemec Kandolf, strojevodja pri tvornici ledu, je pred tedni nekemu vozniku, ki je prišel po led, razbil s skladivom glavo, da je ta na mestu mrtev obležal. Vahtarca o tem molči — kajpak — saj je to cvet nemSke kulture. — Župan Stiger je bojda županovanja sit in je odstopil; torej mesto brez župana. — Odvetniku Stepischneggu so zaprli pisarno za jedno leto. On sicer odvetnistva še ni sit — pa je že tako volja viSje gospode, proti kateri Se celo «dr. Janezov* rekurz nič ne igra. — Koncert mariborskih in celjskih abiturijentov se je siiajno obnesel. Njih dovršeno petje je kar očaralo poslušalce. Toda obisk —! Škoda da niso mesto plesa dali na vspored kako igro; stavimo, da bi bila dvorana polna. Sejmi na Stajerskem mes. avgusta. Arnovž 25., Lučane 11., Sv. Janž 5., Brežice 11., Kapela 18, Sv. Jakob v Vodršu 18., Šmarje 18., Zalec 29., Nemški Podčetrtek 11., Sv. Martin v Sulmski dol. (samo za blago) 16., Osvald (samo za blago) 5., Švaaberg 2., Ljubno 26., Mozirje 16., Grosflorian na Laznici 4., Sv. Duh na Stari gori žup. Sv. Jurij ob Ščavnici 25., Sv. Filip v Veračah 29., Sv. Gore pri Petru 4., Podčetrtek 11., LaSko 25, Loka 5., Sv. Lenart v Slov. gor. 1., Sv. Trojica v Slov. gor. 28., Sv. Jurij v Slov. gor. 12., Gomilica 1., Sv. Miklavž pri Draslingu 11., Sv. Miklavž v Sausalu 5., Strass 16., Muta 29., Vuzenica 16, Jarenina 18., Sv. Jurij ob Pesnici 20., LimbuS 16., Prepolje 1., Svinčina (samo za blago) 28., Cmurek 25. Sv. Peter 29., Snežnica ali Nova cerkev 6., Straden 16., Sv. Jernej 25., Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 29., Ptujska gora 14., Hajdina 30., Kaniža pri Ptuju 5, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 11., Nova cerkev 6., Pobrež 16., Ptuj 6., Turnišče 26., Radgona 11., Rogatec 25., Sevnica 16., Poličane 29., Slov. Bistrica 25., Slovenji Gradec 11., Lemberg 5., Sv. Ili pri Šoštanju 4., Velenje 25. Žitne cene. V Mariboru: lhl. pSenice 18 K 40 v, rž 16 K, ječmen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 40 v. ajda 12 K, fižol 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg., pSenica 9 K 70 v, rž 7 K 70 v, ječmen 7 K 30 v, koruza 5 K 40 v, činkvant 6 K 40 v, oves 7 K 57 v, fižol 10 K 75 v. Cerkvene stvarl. Zlata maša. One 25. t. m. je slavil v mariborski stolnici mil. gosp. stolni prošt Lavrencij Herg zlato sveto maSo. Slovesnost se je začela ob 8. uri zjutraj in se je je udeležilo nepričakovano veliko ljudstva in mnogo prijateljev in častilcev zlatomašnikovih. Mil. g. prelat Karol Hribovšek je ta dan krasno nagovoril slavJjenca nekako z naslednjimi besedami: «Dne 25. julija lanskega leta se je bil oglasil zvon stolne cerkve in nas je klical v hiSo žalosti; oznanjujoč nam tužno vest, da se je ločil s tega sveta naS predragi sobrat, velevreden ud stolnega kapitola lavantinskega, prečastiti gospod dr. Jcžef P a j e k, ki je Sel, kakor upamo, po zasluženo plačilo. Preteklo je leto in zopet isti dan, 25. julija, nas je vabil veličastni glas zvona stolne cerkve v hišo veselja, da se vdeležimo izredae svečanosti: z 1 a t e s v. m a S e. — Mil. monsignore in stolni prošt! Gotovo se Vam širi srce svetega veselja, ako se danes ozirate na preteklo petdesetletno dobo Svojega neutrudno delavnega duhovskega življenja; gotovo ste danes z nami vred prav iz globoCine Svojega srca zapeli: • Gratias agamus Domino Deo nostro — dignum et iustum est!» (Hvalimo Gospoda, svojega Boga! — Spodobno in dolžnost je!) Današnjemu prazniku so res primerne besede, katere poje sv. cerkev ob največjem svojem prazniku: «Haec dies, quam fecit Deus exultemus et laetemur in ea.» (To je dan, ki ga je Gospod naredil, radujmo in veselimo se v njem!) — Današnji dan je prav dan veselja za nebesa in za zemljo: veselijo se ga n e besa, ker pravi pobožni Tomaž Kempčan o v s a k i sveti maSi: «Kadar duhovnik opravlja daritev sv. maSe, časti Boga in razveseljuje angelje>, velja to gotovo — in Se v visji meri — o VaSi z 1 a t i sv. maSi, v kateri ste se gotovo Bogu zahvalili za brezStevilne milosti, ki ste jih prejeli od Njega v teku 50 let duhovništva! Vesela je danaSnje slavnosti tudi vsa lavantinska škofija: veselijo se je pobožni verniki, zlasti oni, katere ste Vi vodili po potu zveličanja s svojimi nauki, s svojimi pobožnimi spisi in knjigami, s svojimi molitvami in z vzgledom pobožnega duhovskega življenja; — veseli se današnje slovesnosti vsa č. dubovSčina lavantinska, ki Vas ljubi in časti kot gorečega, uzornega, za vse sveto vnetega duhovnika; — veseli se danes z Vami zlasti stolni kapitol lavantinski, kateremu ste že nad 20 let častitljivi ud, kateremu ste bili dolga leta požrtvovalen in skrben upravitelj, kateremu ste zdaj ljubljen poglavar; veselijo se danaSnje Vaše slavnosti tudi naS preljubljeni in premilostljivi knez in škof M i h a e 1, ki so telesno odsotni — da si okrepijo ljubo zdravje, za kar mi vsi goreče prosimo Boga — so pa navzoči med nami v duhu, in so mi pred svojim odhodom (v toplice) posebno naročili, da Vam danes izrazim njegovo višjepastirsko priznanje in zahvalo za VaSe neutrudno delo v Cast božjo in za vse, kar ste storili Njim v pomoč, pa škofiji na korist. — Ko sem tako v kratkih potezah označil pomen danaSnje vesele slavnosti, pristavljam 3e v svojem imenu, kakor v imenu stolnega kapitola in vseh navzočih duhovnih sobratov in gostov srčno željo: Ljubi Bog, ki Vas je dozdaj vodil tako ljubeznjivo, in Vam je dal v krepkem zdravju služiti zlato sv. maSo, On naj Vas ohrani Se nadalje v Svoji milosti in ljubezni, da se zlati venec, ki je danes krasil Va§o glavo, spremeni v biserni venec, in kadar pride dan plačila v nezvenljivi venec večne slave! V kar pomozi Bog!» — Slavljencu zlatomaSniku so došle od premnogih strani prisrčne čestitke. Trg SredLSCe, kjer je slavljenec rojen, ga je imenoval častnim občanom. Posebna slavnost v Sredi8ču se priredi dne 10. avg. — Mi kličemo častitemu slavljencu: Še mnoga leta! Obletnica. Pri Sv. Križu na Murskem polju obhajajo rojaki - duhovniki dne 5. avg. t. 1. slovesno obletnico smrti preč. f gosp. stoluega dgkana dr. Ivana Križaniča. Biserno sv. mašo pri Sv. Lenartu poleg Velike Nedelje bodo v torek, dne 5. avgusta peli tamošnji župnik, veleč. g. Fran Toplak, rodom Urbančan. Rojeni so 2. sept. 1818, v mašnika posvečeni 31. julija 1842, torej 60 let maSnik. Bisernemu jubilantu čestitamo in želimo Leonova leta! Nova sv. maša. Danes, dne 31. t. m. bo pel v Inomostu novo sveto maSo naš Stajerski slovenski rojak jezuit o. Engelbert R a k o v e c. Breg pri Celju. V nedeljo dne 3. avgusta ob Vs^. uri dop. bo bral prvo sv. mašo o. Lorenc Novak iz kapucinskega reda, doma iz Brega pri Celju, v kapucinski cerkvi v Celju. Pridigoval bo č. g. J. Žičkar, dekan iz Vidma. Pri Sv. Hartinu v Šaleku se bodo dne 3 avgusta blagoslavljale nove orglje. Umrl je dne 27. julija pri Sv. Nikolaju ob LaSkem trgu ondotni župnik č. g. Jakob Smole. Rojen Je bil pri Sv. Petru v Medvedovem selu, v mašnika posvečen 27. julija 1873. Služboval je pri Sv. Rupertu nad Laškim, v Ločah, pri Sv. Petru pod Sv. gorami in nazadnje pri Sv. Nikolaju. ¦¦— Svetila mu večna luč! Iz Celja. Po prizadevanju mil. gospoda opata se je v tukajšnji mestni župniji ustanovila Marijina družba za krSčanske mladeniče in dekleta. Ta družba naj bi še nepokvarjeno mladino ohranila na pravej poti in vtrdila v verskem prepričanju in lepem, krSčanskem življenju. — Pretečeno nedeljo, dne 20. julija, se je pokazalo, da še gori v mladih srcih ogenj navduSenosti za sveto stvar. Ta dan se je namreč vrSil slovesen sprejem udov. — Bilo je ginljivo videti in slišati, kako je nad 50 vrlih mladeničev in blizu 300 pobožnih deklet — z gorečimi svečami v rokah — glasno obljubljalo, da hočejo «popolnejSe častiti nebeško mater Marijo in se pod njenim varstvom truditi, da bi dosegli pravo krščansko popolnostin večno življenje.* — Bog daj, da bi tem obljubam sledila tudi dejanja; da bi udje ostali res zvesti otroci Device Marije, katero so si z lastnoročno podpisanim posvečenjem izvolili za svojo «gospo, priproSnjico in mater»; da bi družbene svetinje bile za vse ude znak izvoljenja za nebesa! — Želeti je samo, da bi število udov, zlasti mladeničev, vedno naraSčalo; vsem, ki imajo pogum, da javno pokažejo svoje versko prepričanje, veljajo besede Kristusove: «Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.* (Mat. 10, 32.). Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi se pod jako ugodnimi okolnostmi takoj po Veliki maSi. Vse natančneje se bo naznanilo že prihodnje dni. Društrema poročila. V nedeljo v Jarenino! V nedeljo je v Jarenini narodna veselica. Jarenina je kraj, kjer dvigajo nemškutarji vedno drzneje svoje glave, a na površje Se ne morejo. V nedeljo se hočemo zopet sestati z narodnimi Jareninčani ter se vnovo navduSili za najdražje svetinje milega naroda slovenskega. Kdor ima čas, bo priSel v nedeljo v Jarenino. Na svidenie! V Selnici ob Dravi bodo 10. in 15. velikega srpana predstavljala tamoSnja dekleta igrokaz <Sveta Neža>. Začetek ob treh popoludne. Vabi se k obilni vdeležbi te prekrasne krSčanske igre. Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor je bilo naznanjeno, se je vršil dne 13. julija prvi občni zbor novo ustanovljene »prostovoljne okoliSke požarne brambe Kranjčica« in so bili izvoljeni v odbor enoglasno: Jak. Mlinar načelnik, Blaž Benedikt podnačelnik, Alojz PlavStajner knjigovodja, Anton Rozman blagajnik, Ivan Oset in Franc Šet odbornikom. Vodja brizgalnic Janez Oset, Janez Sivka njegov namestnik, Franc Šet vodja plezalcev, Jožef DoboviSek njegov namestnik, Valentin Turin vodja cevarjev, Anton LeskoSek niegov namestnik, Avgust DoboviSek pa trobentar. Društvo Steje 26 rednih udov, 1 častnega in 4 podporne ude in ti so sledeči: g. Ivan Kač v Zalcu kot častni ud, podporni pa so: g. Franc Preunseis ml. v trgu, Andrej Kralj in Jakob Mravlak v Šibeneku in Jakob Cretnik, naš rojak v Ameriki. Ti vsi so darovali vsak po par kron; hvala iim. Ker je staliSče naSega novega društva jako dobro in so vsi udje brez izjeme narodno probujeni možje in mladenči, se trdno upa, da naše dru8tvo dremanja ne bo poznalo, in da bo svojo krepost uporabljalo v korist in blagor bližnjega. Ker pa ima druStvo zelo velike stroSke pri nakupu vsega potrebnega novega gasilnega orodja in unilorme, prosi odbor društva bližnje, kakor tudi blage daljne dobrotnike slovenskih druStev, da bi se spomnili na nas z blagohotnimi darovi pri vsaki priložnosti in se bo z veliko hvaležnostjo sprejel vsak dar. PoSiljati jih je pa na sledeči naslov: Prostovoljna okoliska požarna bramba Krajnčiča pri Sv. Juriju ob juž. žel. Gornja Radgona. Pričela se je neka, meni popolnoma nepričakovana in nerazumljiva gonja proti moji osebi in proti naSemu bralnemu druStvu, kateremu začasno predsedujem, gonja, katera moti in bega na8e ubogo ljudstvo in je v stanu, ako molčimo, meni in društvu na dobrem imenu in tudi gmotno Skodovati. Dolžnost me torej veže, da predložim slavnemu občinstvu sledečo izjavo: 1. Moja malenkost se ni nikdar ravnala po liberalnem receptu: «Duhovnik naj ostane ,v cerkvi», ampak po receptu sv. Očeta Leona XIII., ki pravi: »Potrebno je, da duhovnik izide iz sakristije in gre med ljudstvo.* Pristopil sem torej k bralnemu druStvu, in mislim, da ne na škodo društva. 2. Če omenjeno druStvo pod moiim vodstvom in nadzorstvom prireja Ciril-Metodove, SlomSekove in druge slavnosti, ravnam se po določilih naSe škofijske sinode z leta 1896, kjer se ie med drugim določilo: «Enako naj duhovnik ob nedeljah po druStvih, po raznih sbodih, po lepih igrah zabranjuje, da ne bodo mladeniči in dekleta zahajali v bližnje mesto.» To govori kakor nalaSč za naSe razmere. 3. Da se tudi pri takih slavnostih more kdo pregrešiti, česar pa druStvo ne odobrava, to očitanje je ravno tako farizejsko, kakor če bi kdo rekel: «Med 12. apostoli je bil eden izdajica*, ali: «V sv. cerkvi žive veliki gre8niki, ubijalei, prešestniki, roparji*, ali: «Na primicijab se dogajajo škandali.* — To je moje staliSče, oprto na skalo sv. Petra, na katerem bi morali stati vsi verni kristijani, posebno pa vsi katoliski duhovniki, tedaj bi si pridobili ljubezen, spoStovanje in ugled. — V Gornji Radgoni, 29. julija 1902. — Jos. Janžekovič, kaplan. Žiško bralno drnštvo ima v nedeljo, dne 10. avgusta, občno zborovanje, da se sklene polletni račun, voli novi tajnik na mesto prejšnjega g. u6. Časla, ki je odložil svoj mandat, ter reSijo druga važna vpraSanja. — Po zborovanju bo seja druStvenega odbora za nar. veselico, ki se vrSi dne 31. avgusta; obširni vspored obstgal bo igro, petje, govore, deklamacije, godbo, Saljivo poSto, srečolov in ples. V prihodnjič natančnejSe o tej točki. Šaleška čitalnica. ŠaleSka dolina — Kako se lepo ti bliščiš! — Vesela te je domovina, — Ker tako krasno razcvetiš. — S tem lepim verzom začenja se velepomembna pesem, s katero je rajni Davorin Trstenjak počastil slavnostno otvoritev >ŠaleSke čitalnice« v ŠoStanji dne 3. sept. 1882. V proslavo tega dneva, to je svoje dvajsetletnice priredi >ŠaleSka čitalnica« v ŠoStanju dne 3. avg. t. 1. na vrtu hotela »Avstrija« sijajno veselico s.sledečim vsporedom: 1. V. Parma: »Mladi voiaci«, koračnica, tamburaSi. 2. Slavnostni govor, govori dežel. poslanec in častni predsednik g. Vošnjak. 3. H. Volarič: »Gospodov dan«, meSan zbor. 4. FarkaS: Loin du bal, valse brilante«, tamburaSi. 5. H. Volarič: »Slovenski svet«, moSki zbor. 6. FarkaS: »Junak iz like«, koračn., tamburaši. 7. Foerster: »Ljubica«, meS. zbor. 8. FarkaS: »Na valovih«, tamb. 9.1. Hummel: »Brodar«, moški zbor s tenor-samospevom. 10. FarkaS: »Nočni stražari*, tamb. 11. Nedved: »Domovini«, meš. zb. 12. FarkaS: »Putnica hrvackog junaka«, tamb. — Po tem vsporedu predstavIjajo čitaln. diletantje Jurčič - Krsnikovo veseloigro v enem dejanju »Berite novice«. — Konečno prosta zabava in ples. Veselico otvori »Šaleška narodna godba«, koncertni del pa se prične ob 6. uri zvečer. Vstop je prost. Ker je trg Šoštanj v narodnem oziru zalo važna narodna postojanka, ki je vedno izpostavljena sovražnim navalom, nadeja se čitalnični odbor, da bodo Slovenci od blizu in daleč z mnogobrojno vdeležbo pokazali nasprotnikom, da je in ostane ŠoStanj naš! Odbor. Shod odvetniških in notarskih nradnikov se vrši v nedeljo, dne 3 avgusta t. 1., popoldne ob 4. uri v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani. Vspored: 1. nagovor predsednika; 2. govor o organizaciji in druStvenih težnjah; 3. posvetovanje radi ustanovitvi II. skupine; 4. razno. o d b o r. Dijaški dom v Celju. Občinski odbor okolice celjske sklenil je pri seji dne 12. t. m., da pristopi »DijaSkemu domu v Celju« z ustanovnim zneskom po 200 K. Naj bi bil ta sklep izgled drugim narodnim občinam. Iz drugih krajev. Sorodnik Bismarkov zaprt. Amerikanski časnik poroča: V Novem Yorku so zaprli nekega moža, ki pravi, da mu je ime Karl plem. Bismark ter je oddaljen sorodnik Bismarka. Ukradel je preproge ter jih prodal. Ce je v resnici sorodnik velikega Bismarka, ga bodo bržkone izpustili. Kara — Ahmed. Pred nekaj dnevi se je ločil s sveta slavai rokoborec, Kara Ahmed, ki je v Parizu dobil prvo darilo v rokoborstvu. V Evropi se je produciral trikrat, 37 nasprotnikov je pometal na tla. Njegova prsa je dičilo nebroj kolajn. Zadnji čas je pohajkoval po carigrajskih ulicah, okrašen s svojimi težko priborenimi kolajnami. Ko je bil Se v Evropi, doživel je marsikatero romantično dogodbo. Ko je namreč nastopal v Parizu, zagledala se je v velikanskega hrusta tudi neka Parižanka. Sledila mu je v Stambul, kjer je radi njega postala mosleminka. Kara Ahmed je bil star 35 let. Eakšen kruh j6 kralj ? Dva preprosta težaka sta se pred kratkim na Sedmograšketn prav poSteno skregala. Prišla sta namreč na vprašanje, kakšen kruh je vsak dan naš cesar. Med tem, ko je jeden bil trdo prepričan, da je samo mlečen kruh, je drugi začel z batinami dokazovati, da j6 naš cesar same — potice. Še preden je bilo vprašanje reSeno, sta se tako krvavo stepla, da so ju morali prepeljati v — bolnico. Nov prerok! V Advorče v Slavoniji vstal je nov 19 let star «prerok», ki pripoveduje, da ga je angelj vzbudil iz spanja in ga peljal v cerkev v Bresin, kjer je dobil kolajno z napisom: «Zadnje potovanje Jezusa». Ko ga je njegova mati v cerkvi v Požegi ravno zbranemu Ijudstvu pokazala, je kar naenkrat izpred očij ljudstva — izginil. Ljudstvo s strahom pridakuje, kdaj da pride obljubljeni prerok. Anarhistična zarota proti laskemu kraljn. Preiskava proti anarhistom v Terni na Laškem je pokazala, da se je snovala trda zarota na kraljevo življenje. V Trstu so prijeli nekega Borcechina iz Ara, kateremu so dokazali, da \e sodeloval pri zaroti. Carjeve sanje. Ruski car Nikolaj je imel pred kratkim sanje. Videl je troje krav, lepo debelo, druga je bila suha mršava, ki je debelo kravo molzla, in tretja slepa krava ju je — gledala. Gar je poslal po razlagalca sanj. Ta pride k carju in mu sledeče razloži: Otac, debela krava je velika Ruska, suha, mršava krava, ki raolze debelo, je finančni minister Witte, in tretja slepa krava, ki ju gleda, je — VaSe Veličanstvo. Ruski car se ni nikakor vznevoljil radi hudomuSnega razlagalca, ampak mu je povsem pritrdil. Ministra Witte si je pa vendar-le obdržal. Nova vrsta pšenice. Neka amerikanska poljedelska 3ola je vzgojila novo vrsto žita, ki je dokaj bogatejše in rodovitnejže, kakor vse druge vrste, in ki tudi vremenskim premetnbam lažje kljubuje. Novo vrsto pSenice si je ta šola na ta način vzgojila, da so na vse zgodaj prenesli cvetni prašek jedne pSenice na pestič druge in so jo nato z največjo skrbjo in pazljivostjo varovali pred vetrom in pred ptiči. Po večkratnih poskusih se jitn je posrečilo dobiti novo vrsto, ki bode prekosila vse druge. Zgodovina dežnika. Sredi 17. stoletja je priSel neki podjeten trgovec na idejo, posojevati vseučiliSčnikom v Oksfordu sedaniim dežnikom nekoliko podobne priprave. S tem jim je hotel pripomoči, da so lahko hodili posluSat predavanja tudi pri največji plohi. Začetkom so se smejali dežnikom, a ker so jih nosili samo Studentje, so jim 3e odpustili. Dolgo časa se ni nobeden drugi pokazal na cesto z dežnikom, dokler ni neki Hanwaj prvi priSel na cesto z dežnikom. — Hanwaj je bil dalje časa v Kini in je videl, da se ondi rabi dežnik ne le proti dežju, ampak tudi proti solnčnim žarkom. A komaj se je prikazal na cesto, takoj ga je obsula velika množica. ki je začela delati na njegov račun razne neslane dovtipe. Imenovali so ga prismojeDega«. A izkuseni Hanwaj se ni brigal za predsodke svojega časa in je dosledno nosil dežnik, četudi je bilo lepo vreme. Ko so se ljudje naveličali delati dovtipe, pričeli so premišljevati, da ima vendar ubogi Hanwaj prav, in začeli so nositi dežnike. Tako je Hanwaj prodrl s svojim dežnikom. Hanwaj |e nosil dežnik vsak dan do svoje smrti. Iz Angleškega se {e dežnik razširil tudi na druge kraje. Zvit berač. Prosjak, ki sreča imenitnega gospoda, ga nagovori: »Oprostite, milostljivi gospod, ali niste izgubili vaSe denarnice?« Gospod seže v žep rekoč: »Nisem je izgubil!« »Oj, to je sreča!« vsklikne veselo prosjak, »ali bi vas ne smel prositi za malo podporo ?«' Spanje — bolezen. V Afriki se je pojavila med zamorci nova čudna bolezen. Na tej bolezni oboleli začne spati in zaspi za večno. V enem samem okrožju je umrlo na ta način 7000 oseb. Smrt vsled poljuba. V Beltnu se je ožgal otrok nekega čevljarja z mlekom tako močno, da 'je potem kmalu vsled opeklin umrl. Mati je pred pogrebom še enkrat poljubila svojega otroka. Takoj zatem pa zboli ter je bila v nekaterih urah mrtva. Pri poljubu si je zastrupila kri. Koliko besed se zamore napisati z navadnim svinčnikom. To vprasanje je botel rešiti neki Anglež. Z jednim in istim svinčnikom je pisal tako dolgo, dokler ga je zamogel držati ter je napisal 95.608 besed. Drugemu pa ta rezultat ni zadostoval. Dotični je porabil svinčnik popolnoma do konca ter napisal 400.000 besed. Strašna nesreča v Ameriki. Amerikanski »Mir« prinaša vest o veliki nesreči, ki se je pripetila 10. julija v rudniku »Klondyke« bliza mesta Johnstovn. Vsled velike razstrelbe se je zasula jama, v kateri je delalo 450 delavcev. Število gotovo ponesrečenih je dosedaj 125. Trdi se, da je le kakih 12 ponesrečencev Amerikanov, vsi drugi so S1 o v a n i. Dober odgovor. Nekdo si je vtepel v glavo misel, da zna delati zlato in je pisal papežu Leonu X. ter se mu ponudil, da mu bo naredil zlata, kolikor hofie, meneč, da ga bo papež za to ponudbo bogato obdaroval. Papež mu pa pošlje veliko prazno vrečo s tem sporočilom: »Ker znate delati zlato, ne potrebujete drugega ko vreče, da je vanjo spravite.« Slabo »šalo" dovolil si je masinist Meier na Dunaju. Oblekel se je v neki gostilni v duhovsko obleko. Za talar mu je slažila dolga, črna ženska obleka in na to si je nadel belo dolgo srajco. V tej obleki je posnemal cerkvene maSne obrede in končno poikropil navzoče z mokro krtačo. Pred sodnijo je dejal, da ni imel pri tem nikakega slabega namena in si je dovolil le Salo. Toda sodiSče mu ni verjelo in mu je za to »Salo« prisodilo enomesečni strogi zapor. Slabo naletel. V neki vasi je živel pijanec, kateri se ni hotel poboljSati. Zupnik t dotični vasi se je trudil veliko, da bi ga spravil na boljSo pot. Nekoč ga sreča, ko je pijan kolovratil proti domu ter mu reče: «Miha, glej, žganje je tvoj največji sovražnik!» Miha se pa odreže: «Ali ne pravi sv. pismo, da moramo sovražnike ljubiti ?» «Ja, to je res», odgovori mu župnik, «tega pa ne pravi, da jih moramo tudi požirati!» Pri pozdram — smrt V Cmoršnjicah na Kranjskem se je zgodila 22. t m. »traSna nesre&a. Posestnik Avgust Stangl je priiel z lova domov. Na stopnjicah mu je podala zena roko. Stangl je segel po ženini roki, pri tem pa \e padel, puSka se je spro*la in strel je zadel ieno t glavo. Žena je smrtnonevarno ranjena. Aigleii ia Buri. Dne 19. t. m. s« je Trtil t mestu Žizkora krvav tepez med An- gleži in Buri. Ondotni šolarji so se namreč razdelili v dva sovražna taborja, ki sta se do krvavega spoprijela. Polena in kamenje je padalo na vse strani, da je kmalu kri porudečila zemljo. Ker se je boj poostril do skrajnosti, bila je hitro poklicana policija, pred katero so se Buri in Angleži složno spustili t beg. Zagrebški fljakarji — prijatelji Burov. Te dni se ie mudilo v Zagrebu več angležkih častnikov, da prevzamejo konje za angleško vojsko v Južni Afriki. Rabili so fijakerje, a dobili niso nobenega, ker so se fijakarji zavezali, da Angležev ne vozijo za noben denar. Angleži so si morali naročiti voz z Dunaja. Tako so zagrebski fijakarji pokazali svoje priiateljstvo do Burov. Umor na železnici. Med postajama Pariz—Versailles na Francoskem je bivši poStni uradnik Chabaniex napadel nemškega doktorja Ortensteina. Storilca so prijeli. Ortenstein je v bolnici umrl. (¦ospodarske drobtlnlce. Onoj in gnojenje. (Datfe.) a) D n š e c. Dušec je za rastlinsko življenje gotovo najvažnejši in vse rastline ga potrebujejo kot hrano. Saj beljakovine, ki so glavni del od protoplazme, pogoja vsega rastlinskega življenja ne zamorejo brez dušea nastati. Večiaoma se gnojenje ž njim tudi najbolj splača. Le nekaterim rastlinam ni treba ž njim gnojiti. V zraku, ki nas obdaja, je do 2/s dušca. Brez njega bi bilo življenje kaj kratko, kajti bi prehitro zdihali takorekoč zgoreli y samem kisleeu. V zraku je dušca neizmerno mnogo. Pa le mali del rastlin je, ki zamorejo ta zračen dušec za-se porabiti, vsem drugim moramo ž njim gnojiti. Bastline, ki dušec iz zraka zase porabijo, poznali so uže stari Rimljani kot rastline, ki polje ne izvlečejo, ki je eelo gnojijo. Te rastline 80 metuljnice, med katere spadajo soSivja ia detelje. One lahko zrabijo dušec, ki se v zemlji nahaja pa tudi onega iz zraka. V umetnili gnojilih je dušec zelo drag. Kmetovalec, ki prej omenjene rastljne seje, pridobi lahko veliko množino dušca brezplašno iz zraka. To bode njegovemu gospodarstvu pač mnogo koristilo. Kdo ne pozna dober vpliv detelje na polju ? In ta dober vpliv pripisovati je večinoma zmožnosti detelje, dušec iz zraka vleči. Dušec iz zraka pa zamore ta vrsta rastlin le tedaj za-se porabiti, kadar se nahajajo v zemlji gotove bakterije. To ao neizrečeno majhne, palčicam podobne glivice. Bakterije živijo z dušec nabiralnimi rastlinami ? slogi vknp; one napravijo na njib. koreninab bradavičice. Te bradavičice na koreninab lahko opazimo, ako eno teh dušec nabiralnib rastlin n. pr. grah, iz zemlje potegnemo. V teh mešinah žive bakterije složno z od njih napadeno rastlino. To složnost imenujejo simbiozo. Podpirajo se drug drugega. Detelja ali grah itd. da nekaj malega snovi od sebe, katere te bakterije rabijo. Vsled tega se pa one neizmeruo množijo, porabijo zrakov dušec, za svoj život odmirajo in njib trupla z dušcem pa poTŽiva rastlina, ki jib je imela na etanovanji. Te bakterije so pa glede rastline, 8 katero nameraTajo živeti, precej izbirčljiye. One, ki so bile prej na grahu, ne gredo z labka na volčji bob (lupina), ali katero drugo, sicer eorodno rastlino. Prvotno so bile vse te bakterije menda enake, a sčasoma 60 se privadile na posamezne rastline iz rodbine metuljnic, tako, da ima vsaka družina iz te družine tndi svojo posebno bakterijo kot gostačo. V zemlji, v kateri se ne nahajajo naravnek bakterije, ki živijo na grahu ne nastanejo onebradavice na grahovib. koreninah. V tem slučaju tudi grah ne vspeva, ako mu z dušcem ne pognojimo, ker sam po sebi brez bakterij ne zamore dušec iz zraka porabiti. Ako pa raztrosimo na takem polji nekaj zemlje od polja, kjer je grah preje dobro vspeval in tudi bradavice imel na koreninah, tedaj bode kmalu drugače. Na jeden oral zemljišča zadostovalo bode kakih 10 q zemlje raztrositi. V tej zemlji so bakterije, ki se sila naglo razmnožijo ia kmalu svojo nalogo izvršujejo. Začeli so tudi bakterije umetno odgojevati, da se porabija namesto zemlje. Za sedaj pa kmetovalcu le najbolj kaže, bakterije po prejšnjem načinu z zemljo sejati. .Pričakovati pa je, da bodo ueenjaki v tej zadevi še marsikaj pogodili, kar bode kmetovalec lahko vspešno rabil. Važno je znati, da začno bakterije šele tedaj koristno delovati, kadar ni drugega dušca n. pr. nitrator ali organiziranega dušea v zemlji. V noveji dobi poskuša se tudi o priliki prahu s pomočjo zračni dužec nabiralnih bakterij rastlinam pristopen dušee t zemlja spraviti. Ta namen ima n. pr. alinit. V tej zadevi je treba pa še daljnih posknsov. Vs& druge rastline nimajo te posebne zmožnosti, vsaj v tej meri ne, torej morajo na vsak način in pod vsakim pogojem dušec v zemlji najti^ sicer ne vspevajo. Dušec pride deloma iz zraka z dežjem in snegom v zemljo. Pri trohnenji organičnih tvarin prihaja amoniak v zrak, pri bliskanji nastane solitarna sokislina in kislina v zraku iu v teh snoveh pride dušec s snegom in dežjem v zemljo. To pa je mnogo premalo za rastlinsko rast in se le malo upošteva. Vsem rastlinam razven lequiminoram moramo z duščem gnojiti. Rastline sprejemajo dušec iz zemlje rečinoma r obliki solitarne kisliae. Navadno se mora dušee ? vsaki drugi obliki prej ko ga. rastline rabiti zamorejo, spremeniti t solitarno kislino. Sicer zamorejo nekatere naših kulturnih rastlin amonijak pa tudi dušee t orga* ničnih spojinab. n. pr. neposredno iz kremenca izkoriščati. Organične snovi zamorijo kot antophage, to je same po sebi ali pa v rim birzi n. pr. z gljivami (micorhisa) sprejemati, sft zamorejo n. pr. neposredno od bnma hraniti. To velja glede dvočevatih kakor tudi drugik organičnih epojin. Sicer so naše kulturne rastline le fakultatirna stvar, ki le tedaj tako žirijo, kadar so jim pogoji za to dani. (Dalje sledi.)