184
Glasba.
domače obrtnike pri raznih delih doma in v gozdu. Jako srečna in koristna je bila misel, da se sestavi natančen pregled vsega domačega obrtnega dela, s katerim si izkuša revno prebivalstvo prislužiti potrebnih dohodkov. Saj poljsko delo ne more več dati ljudstvu dovolj zaslužka, in ttudi na kmetih je treba iskati stran-
O. Hartmann in njegov oratorij „Sveti Frančišek".
V novejšem času sta se pokazali na obnebju umetnosti dve svetli zvezdi, katerih se raduje ves izobraženi evropski svet. Sredi Ijutih bojev, ki se bijejo na političnem, socialnem in verskem p olju, prodirata dva umetnika s svojimi eminentno krščanskimi ideali in izkušata oblažiti duhove ter jih dvigniti kvišku, da bi jih ogenj krščanskega idealizma ponesel pred Boga samega, kjer najde duša edino in popolno tešilo. Ta dva moža sta katoliška svečenika L o r e n z o Pero si in frančiškan o. Hartmann. Ker je Hartmann sedaj na Dunaju izvajal svoj oratorij „St. Franciscus", in ker se ves muzikalni svet zanima za to skladbo, hočemo tudi mi slavnemu umetniku postaviti majhen spomenik.
O. Hartmann, potomec stare, plemenite rodbine, je rojen dne 21. decembra 1863. v Sa-lurn-u v južnih Tirolah. Pri sv. krstu je prejel imena Pavel, Evgen, Jožef; rodbinsko ime pa mu je „von an der Lan-Hochbrunn". Hartmann je obiskaval gimnazijo v Bozen-u. Ondi delujejo kot profesorji oo. frančiškani. Vodja gimnazije je bil takrat o. Vincencij Gredler, mož temeljite vednosti, ki je bil profesor celih 50 let in ravnatelj nad 25 let, a je šel lani v pokoj. Sredi teh učenjakov se je izobraževal mladi Pavel in z otroško vdanostjo spoštoval svoje profesorje. Obiskoval je tudi glasbeno šolo, v kateri mu je bil Zipperle prvi učitelj. Dne 25. avgusta 1879. je vstopil v frančiškanski red in delal noviciat v Solnogradu. Ondi je bil učitelj novincev slavni o. Peter Singer, ki je iznašel „p a n s i mf o n iko n", krasen god-beni stroj, katerega so občudovali vsi tujci, ki
skih dohodkov, da ž njimi poljedelec podpre svoje gospodarstvo. Kdor prouči to knjigo, pa tudi spozna, kake domače obrti bi se dale pri nas še vpeljati, da si ljudstvo opomore. Zato priporočamo to knjigo vsem, ki se bavijo z narodno-gospodarskimi študijami.               L.
so prihajali v Solnograd. O. Singer je poučeval Hartmanna v glasbi, ga uvel v harmonijo, kompozicijo in v igro na orglah. Filozofske študije je dovršil v Schwaz-u in tam že začel skladati. V prvih skladbah je pokazal živo fantazijo, a njegove bujne misli še niso mogle najti prave oblike. Dne 30. maja 1886. je bil o. Hartmann posvečen, in po končanih bogoslovnih študijah so ga poslali zapored v Lienz in v Reute kot orgljavca. V tej dobi se je seznanil z ravnateljem konservatorija v Inomostu, z Jožefom Pembauerjem, in od njega prejel krasna navodila za kompozicijo in instrumen-tacijo. Odslej so njegove skladbe že imele določnejšo obliko; zasnavljal jih je vedno obširneje in temeljiteje. Hartmann je obiskoval razne glasbene ustave in se v Lipskem seznanil s slovečim profesorjem tamošnjega konservatorija, Pavlom Homajerjem, s katerim je ostal do današnjega dne v najtesnejši prijateljski zvezi. Dne 11. julija 1893. najdemo o. Hartmanna v Jeruzalemu, kjer je bil najprej v cerkvi Božjega Izveličarja in od 15. oktobra 1894. v cerkvi Božjega groba organist in vodja cerkvene glasbe. L. 1895. se vrne v Evropo in postane 25. junija organist v staroslavni in krasni frančiškanski baziliki Aracoeli v Rimu, kjer je neumorno deloval in deluje še dandanes.
V Jeruzalemu in v Rimu ga je obiskal profesor Homaver, in Hartmann sam pravi, da ga  je   občevanje  s  tem možem zelo blažilo.
Hartmann je v mladeniških letih uglasbil več maš, koračnic in drugih komadov za klavir in orgle. V Jeruzalemu in zlasti v Rimu se je nagnil njegov izborni talent k cerkveni glasbi. V tej dobi je zložil mnogo motetov, litanij, maš in sonat za orgle. Njegove velike zmož-
Glasba.
185
nosti  so se kazale  vedno   določneje in kras-           Dne  1. maja 1901 je postal o. Hartmann
neje, zbujale so pozornost rimskih glasbenih kro-     vodja konservatorija „Scuola musicale coope-gov in našle splošno priznanje. Dne 23. janu-     rativa".   Dne  29.   maja   1901   je   postal   član
Niagara v ledu.
arija 1898 ga je imenovala rimska akademija „Družbe odvetnikov" pri Sv. Petru. Meseca „ Santa Cecilia", 16. januarija 1900 pa kraljeva junija mu podeli sv. Oče srebrni častni križ akademija „Arkadijev" za pravega člana.              ,,Pro ecclesia et pontifice" z diplomo. Slikala
i
186
Glasba.
sta ga slavni Aleks. Schroter iz New Yorka in Evgenija Pigneth; modeliral ga je dunajski po-dobar Rihard Jakič in ga izpostavil v secesijski razstavi.
Zunanje slavje pa ni mikalo preprostega sinu sv. Frančiška. O. Hartmann je živel nadalje vzvišenemu umetniškemu poklicu, delal na tihem in naenkrat dal na svetlo prvo veliko delo, oratorij „Petrus", kateremu je spisal besedilo kardinal Parocchi. Dne 8. januarija 1900 so to delo prvikrat izvajali v Rimu v cerkvi sv. Karola. Bili so navzoči kardinali, prelati, gospoda, umetniki in kar je še duševne aristokracije v Rimu. Dirigiral je maestro B o s s i, organist pri svetem Marku v Benetkah. Oratorij je naredil tak vtisk, da je strmela vsa kritika; tudi nasprotniki so morali pripoznati umetniško delo katoliškega genija, in cel6 najbolj liberalni listi, ki nimajo za redovnike nikdar prijaznih besedi, so napisali cele strani hvale in priznanja. Ugajala je zlasti samostojnost dela, tehnika, simfonično gibanje, elegantna in moderna instrumentacija in klasična resnoba v dovzetju poedinih ulog. Ugajali so zbori, solisti, ugajala cela arhitektura, edinstvenost in blagi značaj umetniškega dela. Ni preveč, ako rečem, da o. Hartmann dela veliko čast serafskemu redu, in da se sme meriti z največjimi umetniki sedanje dobe. Kraljica-vdova Margerita je poslušala oratorij, čestitala umetniku in mu izrekla svoje neomejeno občudovanje. Pa Hartmann ni zaslovel sirom sveta po teh zunanjih časteh, marveč slava njegova izhaja iz umetniške vrednosti njegovega dela samega, ki je glede umetniške inspiracije in tehnične vrednosti delo prve vrste. Dva momenta mu dajeta toliko vrednost; prvi je glasbenega, drugi verskega značaja. Hartman-nova mati je Italijanka, oče Nemec; in zdi se, da sta se v o. Hartmannu spojila oba glasbena zistema, italijanski in nemški. Že v oratoriju „Petrus" opazujemo teženje po resni Wag-nerjevi šoli, hkrati pa tudi italijansko živahnost. Hartmann ima oni fini okus in bistro inspiracijo, s katero je prodrl Perosi, a je čisto neodvisen od tega, tako da se držita oba sicer ene moderne metode, vendar gresta vsak svojo pot.
Znamenit je tudi drugi moment. Dostikrat je glasba gola zabava, ker se s harmonijami odeva in vžiga le strastnost. Don Perosijeva zasluga pa je, da je glasba jela zopet služiti svoji vzvišeni nalogi; začela je zopet proslavljati apostolsko dobo, uvaja nas v duha svetega evangelija in seznanja blazirani in materialistični svet s svetimi skrivnostmi in resnicami. Oče Hartmann je sledil Perosiju na to polje in obdeluje versko snov še popolnejše. Oba svečenika sta kakor dva žarka, ki izhajata iz istega sre-
dišča večne svetlobe; oba sta podelila glasbi peroti, da se na njih dvigne v višine krščanske estetike, k harmonijam naše sv. vere. Zgodovina nam pravi, da sta katoličanstvo in umetnost od pamtiveka bila sklenjena s tesno zvezo in sta ustvarjala čudovite umotvore.
Uspeh oratorija je bil tako velikanski, da je celo liberalna „Tribuna" pela Hartmannu glasno slavo, le tega ni mogla umeti, kako morejo iz pustih samostanskih zidov prihajati take harmonije.
Ne dolgo po tem nastopu pozove o. Hartmanna k sebi ruski poslanec v Rimu ter mu razodene željo ruskega dvora v Peterburgu, da bi prišel sam v Peterburg in osebno vodil oratorij „Petrus". Redovni general mu to dovoli, a Hartmann izjavi, da zlaga nov oratorij „Sveti Frančišek", in s tem da hoče priti v rusko prestolnico. Hartmann je izpolnil obljubo in meseca februarija 1901 ga najdemo v Peterburgu, kjer sam vodi oratorij, ki ga je izvajalo osobje ruske dvorne kapele. Oratorij se je izvajal trikrat in obiskovavcev je bilo skupaj 10.500: člani carske rodbine, skoro vsa aristokracija, državniki, ministri, generali itd. Hartmanna so odlikovali vsi krogi, ga vabili k raznim konzulatom, mu dajali raznih dragocenih daril. Dasi frančiškanski habit na Ruskem ni dovoljen, ga je vendar smel nositi o. Hartmann; celo policija in uradništvo mu je na vseh postajah ponujalo svojo službo, ker so bili iz Peterburga brzojavno obveščeni o njegovem potovanju. Tako  je Ruska  počastila  slavnega   umetnika.
Oratorij „Sv. Frančišek" je o. Hartmann posvetil Nj. Vel. cesarju Francu Jožefu, ki nosi ime sv. Frančiška Serafskega (4. okt). Cesar je milostno sprejel posvetitev in o. Hartmannu podelil veliko zlato svetinjo. Sedaj so mero-dajni krogi sklenili tudi na Dunaju izvajati ta oratorij in so o. Hartmanna povabili, naj sam vodi priprave. Hartmann se odzove častnemu vabilu in pride na Dunaj, kjer ga sprejme na kolodvoru župan cesarskega mesta, dr. Karol Lueger. Cesar ga pozove k sebi in ga laskavo zahvali za dedikacijo lepega dela. Oratorij se je izvajal 17., 19. in 24. februarija v veliki dvorani glasbenega zavoda (Musikvereinssaal). Zbor, sestavljen v ta namen, je brojil 400 pevcev, orkester nad 100 mož.
Čas je, da sedaj izpregovorimo še o oratoriju samem. Oratorij se deli v tri glavne dele. Prvi del opeva nalogo sv. Frančiška na zemlji: ustanovitev treh redov, namreč prvega za moške (frančiškani), druzega za ženske (klarise) in tretjega za svetne ljudi obojega spola. Oratorij se prične s preludijem, ki muzikalno predstavlja poklic k duhovnemu življenju. Za kratkim
Glasba.                                                                            187
uvodom, ki v disonancah kaže nezadovoljnost     tema,   katerega   povzemo   pozneje   moški   in s svetom, se oglasi v preludiju sledeči glavni     ženski zbori:
Sedaj   nastopi moški  zbor  s preprosto, a     je obljubil Bog večne blagre. Posamezne kitice
zelo cerkveno himno, popolnoma na podlagi     veže prenežen interludij, ki se ponavlja v raznih
gorenjega tema. V tej himni se opeva novo na-     legah in tonovih načinih in v katerem že veje
ziranje sv. Frančiška, ki kaže ljudem vrednost     blagi   Frančiškov   duh   Godala   in  pihala   se
prostovoljnega uboštva in zatajevanja, kateremu     menjuje v tej mili melodiji:
Frančišek,   prej   živahen  in vesel, postane     device in z isto himno, le z drugim besedilom,
naenkrat zamišljen   in   resnoben.   Tovariši  ga     slavijo čednost, zlasti sveto devištvo, kateremu
vprašujejo:   „Zakaj ,ne prihajaš več med nas?     stoji na čelu sveta Devica Marija. Morda si si izbral deklico v nevesto?"—  „Za-           Komaj je Klara sprejeta, že se bližajo trume
deli ste. Toda nevesto slajšo in blažjo, nego     svetnih ljudi obojega spola  in raznih  stanov
je katerakoli druga — evangeljsko ubožnost."     ter prosijo, da jih svetnik sprejme v red. Toda
Ti razgovori so krasno uglasbeni.                        Frančišek  jim   obljubi navodilo,   po   katerem
Sedaj   nastopi   Klara,  ki umeva Frančiška,     ostanejo med svetom, a so vendar redovniki,
in ga prosi, naj ji bo on vodnik na potu krščanske     deležni milosti skupnega reda. Krasno je ozna-
popolnosti.  Takoj za njo se navdušijo druge     čen prihod ljudskih trum v koračnici:
188
Glasba.
V njej se oglaša trobenta sklicatelja, vmes      sprejema. Navdušenost ljudstva, spokorni duh
pa  done   pomenljivi   tihi   akordi.   Prvi  izmed      in hrepenenje po Bogu se izraža v veličastnem
ljudskih   trum   stopi   pred   sv.  Frančiška  grof     zboru   s  fugo.   V bujnih   harmoničnih   izpre-
Lukezij  in   prosi s svojo   soprogo Bonadono      menih se razvijata temata:
Zbor.
ir
&—0±
L
jS—mz-fL.
-S>-
=t
t
m
(n
—ts>-
±
T
i      ,     r                                                                      |
Glej, kak hi - ti-jo,        Glej, kak hi - ti-jo
ir-l-fr
-0-T-0-
"L
m   se  o
:=fc:±
-K
g
-»-i«?-

H   1 bra-ča-jo     k Bo       -
it:
gu!
J. i   ^J

d   S- 4
&&=p&=l=Z
iz
¦&-?*-*-
-p* ?
Fuga
m
-^m
fe^E^
fM
^j i j:
it
»-;
#:
:^i=a:
r
**=L
-#*-
i-----------»t»---------;--------------1
Drugi del nas pelje v duhu na goro Al-vernijo in nam kaže sv. Frančiška, ki tukaj občuje s Kristusom v neizrekljivi ljubezni, za katero prejme rane Kristusove, pečat in znamenje popolne spojitve Frančiškove duše s Kristusom. Ta del se pričenja z ljubeznivo idilo, v kateri
Andantino.    ________                                             —
okušamo vso zemeljsko čarobnost visoke Al-vernije, tiho šepetanje lahnih vetričev in šumenje grozovitih viharjev ter ihtenje z milostimi obla-godarjene gore. Tukaj jenja zemeljski čut in svetno mišljenje ter se umakne življenju, spojenemu z Bogom:
gfcL
i:
z±
-d.
t
IZJ
r?   ?*-
m
4
IVT*
¦&:**-
Fr~
-jt±&
<§&-
t
i V
ma
m
¦^s-
-Gh
. __^L-
-&-
¦&¦
•&¦--------
— ¦*¦
-¦*¦
»Kristus bodi poveličan v mojem telesu, v življenju in smrti; Kristus mi je življenje, smrt mi je dobiček. S Kristusom sem pribit na križ, nosim namreč njegove rane na svojem telesu." To je skrivnost gore Alvernije, katero v prekrasnem duetu (kanonu) opevata Klara in Lukezij, in v katerem občudujemo živahnost in nepretrgani tok dosledne glasbene ilustracije.
Tretji del opisuje blaženo smrt svetnikovo, katere spomin se vsako leto obhaja po posebnem   obredu  v  frančiškanskih  cerkvah  na
večer četrtega oktobra. Umirajoči oče Frančišek govori le še malo; v kratkih a pomenljivih besedah opominja svoje brate k ljubezni do Boga in jih blagoslavlja. Veli jim, naj za-pojo še enkrat njegovo solnčno pesem, ki pozdravlja tudi sestro smrt, kateri nihče izmed rojenih ne uide. Z zadnjimi močmi zapoje: „S svojim glasom kličem Gospoda"; dalje ne more, zato njegovi sobratje nadaljujejo psalm, med katerim izdihne Frančišek sveto, Bogu tolikanj neizmerno vdano dušo:
*
Adagio.      p p
!____L!
&
K~
_±
Vo
ce
-i
me
-4-
P*
ad
-J--0—
l#z:
-0JU
=*
=t
==t
Do  -  mi - num   da
4^4----------j-------------,_
ma - vi
w-
Glasba.
IS
Krasno slika glasbenik vhod svetega Frančiška v sveti raj z arpedžiranimi harfinimi akordi, težečimi navzgor, in z nenadnim pre-
hodom iz f-dura v h-dur. Mešani zbor pa slavi blaženo dušo z ljubeznivim spevom „0 san-ctisima anima!   O   sveta duša, kateri prihajajo
Andantino
=T
*
=5S
pS
O       sanc-tis-si
ma
=t
-&-
n
a-ni
ma
~0-
-p.
o            sanc
4 ur k.
o
—«>-
-   tis-si - ma
ni
= J. i      ¦ iti li-
T
m a
naproti nebeščani, katere se radujejo angelski kori in kateri kliče sama presveta Trojica: Ostani pri nas vekomaj! Mane nobiscum in aeternum!" — Pri teh zadnjih besedah se zdru-
žijo vsi solisti in zbori in jih ponavljajo v prekrasnih sekvencah in fugetah, gibajoč se navzgor in navzdol. V krasnih modalacijah se razvija napev:
d—z*
m^m*
Mane no

biscum in ae
4-K
V-
r
ter
U&
-t:
num
\
In zopet .
9»
Ma-ne no - bis-cum
To je kratek opis veličastnega oratorija, v katerem je ustvaril o. Hartmann v resnici misionsko delo, ker je predstavil mrzlemu svetu sv. Frančiška, onega ljubezni koprnečega in globoko čutečega moža, ki je s svojimi tremi redovi preobrazil malone celo lice zemeljsko, moža polnega poezije, katerega zgled more zopet ogreti srca, v materialističnem teženju za Boga oledenela, ne zmeneča se za ljubezen Kristusovo. Vsa poezija in gorkota Frančiško-vega srca dije iz te globoko premišljene, popolnoma izvirne skladbe, katera, dasi vseskozi umetna, se da izvajati lažje, nego marsikatera druga. Kaj takega je mogel zložiti le zvest sin sv. Frančiška, ki se je sam vtopii v skrivnostno ljubezen svojega očaka ali usta-novnika. Lepo bi bilo, ko bi nam „Glasbena Matica" proizvajala v koncertu ta oratorij, kateri tako blažilno vpliva na srca. Dobro pa je tudi, da prijatelji glasbe proučujejo to delo in se izobražujejo ob njem. Oratorij se dobi v Lip-skem pri Breitkopfu in Hartelnu za 6 K, naroča ga vsaka bukvama. Daj Bog, da nam
Hartmannov genij ustvari še mnogo tacih proizvodov, ki delajo čast njegovemu redu in poučujejo svet, da se tudi pod preprosto redovno obleko skriva dostikrat pravi velmož.
P. H. Sattner. Mladinski glasi. Uglasbil p. Angeli k Hribar. (Ponatis iz „Angelčka.") — Pod tem naslovom izdaja društvo „Pripravniški dom" prijetne skladbice za slovensko mladino. „An-gelček" je list za najnežnejšo mladino, zato so tudi te pesmice kar moči preproste in lahke. V prvem zvezku so „Mladinske pesmi J o s. Stritarja". Iz knjige „Pod lipo", ki jo je 1. 1895. izdala „Družba svetega Mohorja", je vzel gosp. skladatelj vseh trideset Stritarjevih pesmic po vrsti ter jih uglasbil. Tudi vse dotične slike je pustila družba natisniti v tej izdaji. Napevi so dvoglasni in če-tverovrstični. Drugi zvezek so „Pesmi svetne in cerkvene". Te so pa vse postavljene za mešani zbor. Cerkvene pesmi so namenjene za šolske maše. Ta zbirka je potrjena od učnega ministrstva.                                       L.