Razne stvari. Iz domačih krajev. Slovenjebistriške kmetske občine! Dne 22. t. m. v pondeljek ob 9. uri predpoldan se vrSi volitev kmetskih občni za okrajni zastop slovenjebistriški. Volilei iz kmečkih občin! V vaSih rokah leži sedaj narodna čast našega okraja. Rešite jo ter izvolite može, ki se bodo odločno borili za vaše kmetske in narodne pravice. Ne udajte se prilizovanju nasprotnikov, ki skrbe le za svoj žep! Volilni možje naj prinesejo s seboj izkaznice. Narodni volilci se zbirajo v čitalničnih prostorih pri g. Petru Novaku. Pridite vsi, kajti nevarnost je velika! Nesramen napad. V «Narodu> od torka nek jungovski učitelj na nesramen, nizkoten način napada tovarišice-učiteljice, ki so izstopile iz učiteljskega društva za ptujski okraj, ker se niso hotele jungovcem ukloniti. Če mi le s fineso malo potipamo mokraška rebra jungovcev, tedaj kričijo in vpijejo nad nami, da teptamo ugled učiteljskega stanu. Ce pa učitelj napada na podel način učitelja, ali pa celo učiteljieo, torej žensko, ki se ne more braniti, takrat učiteljski ugled nič ne trpi! Jungovska logika! Iz šole. Kot Solski vodja v Rogatec pride g. Alojzij Schechel, dosedaj učitelj v Gornjem gradu. Rogaški nadučitelj Dreflak je imenovan nadzornikom v sloveniegraškem okraju. Sodnji dan v Mariborn. Dne 15. t. m. so nemški in nemškutarski trgovci v kazini delali črne naklepe zoper konzumna društva. I^plikiii^sioojDpučeni, se jim je izjned slovefiskih trjjovcev pridružil samo Elsbacher iž^LašEega trga. TOžil je^da je sedanje stan^e trgovcev B^-ez «trošta.> Če je tako govoril Elsbacher, ki lahko išče «trošta» pri svojihmnogoštevilnih tisočakih, kaj pa naj rečekmet, izmed kojih marsikteri nima tolikokrajcarjev, kakor Elsbacher tisočakov? Ne-resnico je govoril, ko je rekel, da imajo konzumi neomejeno zavezo. Zatrjeval je, da trgovci ne sesajo ljudstva, agip_ak__lE^duhoyniki so tako TTudobni. Vši navzoCi so se muzali pri teh Elsbacherjevih besedah ter občudovali jezikovno spretnost bogatega laškega trgovca. Nas veseli, da ni bilo več slovenskih trgovcev zraven, kar kaže njih treznost in mirnost v presojanju tega kočljivega vprašanja, vsled česar upamo, da se bo cela stvar končno iztekla povoljno za oba dela, za trgovca in konzumenta. Kajti naimanj, kar nam slovenski trgovci morajo dovoliti, je to, da se ustanavljajo konzumi v krajih, kjer so trgovci nasprotniki naše vere in zemlje. Še enkrat ponovimo, da nas veseli, da se venski trgovci niso udeležili shoda, ki so sklicali nemški in nemčurski tovariši in kojega ie vodil liberalni duh dr. Tavčarjev in niegovega učenca dr. Mravlaga. Učitelj dr. Tavčar. Kranjski odvetnik dr. Tavčar, kojega velikansko bogastvo je občeznano, se je začel vmešavati v štajerske zadeve. Brezplačno se je razgovarjal z dr. Mravlagom, kako naj udriha po konzumih in mu zatrjeval, da se bodo kranjski liberalci pridružili sklepom nemških in nemčurskih trgovcev. Živel dr. Tavčar, učitelj in somišljenik štajerskih Nemcev in nemškutarjev! Resnica in dr. Mravlag. Celjski odvetnik dr. Mravlag je v govoru proti konzumom izgovoril več neresnic. Neresnica je, da bi konzume snovali samo duhovniki; neresnica je, da bi duhovniki imeli kak dobiček pri konzumih; neresnica je, da bi bil v Selnici ob Dravi kak konzum, in vsled tega je istotako neresnično, da bi ga ustanovil ondotni kaplan. Tudi očeta Mravlaga iz Št. Lenarta moramo popraviti. Neresnica je, da bi bilo pri Sv. Trojici kako konzumno društvo. Zato je tudi neresnica, da bi bil predsednik trojiškega konzuma kaplan, podpredsednik kaplan in tajnik tudi. Ti ljudje več izvejo, kakor je v istini. Modrost radgonskega žnpana. Tudi radgonski župan Reitter je bil na shodu proti konzumom. Izrekel pa je na njem tako modre besede, da se jim smeji sedaj celi svet. Povedal je namreč, da je papež izdal neko diecezansko sinodo (škofijski shod). Reitter misli, da se sinode tako izdajajo, kakor njegove barvarije. Reitter je barvar. Zadrnge in konznmna društva. Kako temeljito so bili poučeni dne 15. t. m. v Mariboru zborujoči Irgovci o zadružni organizaciii, kaže dejstvo, da so vse zadruge vrgli v koš konzumnih društev. In vendar je znano, da se naše zadruge ne pečajo s prodajo kolonialnega in manufakturnega blaga, ampak skrbijo le za napredek gospodarstva. Pri teh gospodarskih zadrugah res mnogi >k\a sodelujejo duhovniki, a trgovci so potrebovali razlogov, da udrihajo po spodnještajerski duhovščini in zato so vrgli vse gospodarske zadruge v konzumni koS. Tako se dela na nemSki strani! Dahovščina in konznmna društva. Vsako zadrugo na Spod. Štajarskem potisnejo nemški in nemčurski trgovci v konzumni koš, in vsaki konzum obesijo duhovnikom na hrbet. Vendar pri nas ve to tudi vsak otrok, da spodnještajarska duhovščina po svoji ogromni večini nima s konzumi nič opraviti, in to je sreča za trgovce, kajti če bi le z mazincem ganila za konzumna društva, bilo bi jih dandanes več, kakor jih je v resnici. Mi poznamo le 5 konzumov na Spod. Štaiarskem in pri večini izmed teh so duhovniki nedolžni. Ljudstvo jih hoče. Nam se le čudno zdi, da naSi duhovniki v istini niso bolj zavzeti za konzume, kajti nihče duhovščine tako pogosto in nihče tako grdo ne napada kot ravno spodnještajarski neslovenski trgovci. Le poglejte v Marburgarco, Petauerco in celjsko vahto! Kako olikano so trgovci tudi na zadnjem shodu govorili o naših duhovnikih! Padale so besede: ein auf niedrigster Stufe stehendes Pfaffenthum (donnernder Beifall), Pfaffen, Ortspfaffen im Priesterkleid hinter der Budel, Pfaffenhande, Strohpuppe der Pfaffenpartei, die Bande von Pfaffen, die die Nachte in Gast- und Kaffehausern oder mit Dirnen verludern (sehr richtig!), Leute, vor denen der letzte Dienstbote bereits ausspuckt, Saupfaffen (stiirmische Heiterkeit) itd. Vse to se je govorilo na shodu trgovcev dne 15. t. m. v Mariboru. V časnikih, v koje pišejo neslovenski trgovci in jih celo tudi podpirajo, lahko čitamo taka psovanja v vsaki številki. Mi še enkrat ponavljamo, da se čudimo, ker je naša duhovSčina vkljub vsem napadom od strani trgovcev tako malo zavzeta za konzume. Saj gotovo tudi trgovci ne pričakujejo, da bi jim naša duhovSčina, katero tako pobalinsko napadajo, poljubljala roko ! Ptujski žnpan Ornik je bil tudi na shodu trgovcev v Mariboru. Kadar naš list kaj piše o kakem ptujskem Nemcu, tedaj je Ornik naenkrat na nogah in vrše se posvetovanja, zborovanja, ugibanja in kujeio se protesti ter pritožbe. Ko so pa trgovci tako hudo napadali našo duhovščino, sedaj je Ornik molčal. No, mi si hočemo tozapomniti! Mariborski Grubič je predsedoval na shodu nemških in nemškutarskih trgovcev. Nič se ni ganil, ko so se vršili najhujši napadi. Grubič je trgovec v Mariboru in živi le od vernega slovenskega ljudstva. Vzgojil ga je katoliški duhovnik. Proti yeletržču z moko g. Majdiču v Celju se je začela raed Nemci velika agitacija, ker je predsednik zadruge Merkur za železnino. Vsled__tega_iedolž^5Lt, da naši ljudje po vsehjjgovinah žahtevajo^Majdičevo moko. Izvenčtaiargkl SloyeT]rt nam v tem Središče. Dne 11. {anuvarija ob pol 4. uri popoldne nastane iz dosedaj še nedognanega vzroka pri g. A. Vrablu ogenj ter mu upepeli gospodarsko poslopje in hiši. Tudi hlev soseda Franca Horvata postal je žrtev plamena. Naša požarna bramba se je vrlo obnašala. Gorjč mu, kateri mora v najhujšem času zime, oropan vsega imetja, iskati si hrane in zavetja pri tujcih. Iz Središča. Pogorelo je na sv. Štefana dan popoldne Lončaričevo poslopje na Grabah s skoro vsemi pridelki za zimo. V Savinjo je padel in utonil pretečeni teden v Celji nek 13 leten šolar. Dal si je v družbi drugih otrok opraviti na od narasle Savinje precej pokvarjeni brvi nad kapucinskim mostom ter po neprevidnosti zdrknil v vodo. Naša «izvrstna» mnogokrat pohvaljena mestna golicijo preteče nevarnosti ni videla. Iz St. Jnrija o. j. ž. Na sejmov dan dne 2. t. m. se je splazil neznan tat v pekarijo trgovca g. Matija Kavčiča ter med drugim odnesel škrinjico z denarjem. Izpraznjeno škrinjico so našli drugi dan pri kolodvoru. Ljudska sprememba v Trbovljah. Leta 1899 je bilo v Trbovljah poročenih 105 parov; rojenih otrok je bilo 428, možkega spola 234, ženskega 194. Umrlo jih je 212; možkega spola 113, ženskega 99. Kužne bolezni ni bilo leta 1899, zato ie bilo tudi manj mrličev; pri premogokopu so se štirje ponesrečili. Zadavila se }e bila 16 letna deklica, Alojzija Eltrin, doma iz fare Sv. Trojice na Kranjskem, katera je bila svojega brata obiskala. Prusi na Slovenskem. Iz Berolina so dobile s posredovanjem nadučitelja Prfilla v Gleisdorfu slfir^ftfi Ł"'? pn<^m: Goruži 30 K, Koniige 30 K, Vitanje 30 K, Laško 30 K, Stllj v Slov. gor. 30 K. SlacHčagora pri Spilfeldu 30 K, Mahrffnhmr 30 K, Sevnica 24 K in Slatina 20 K. Tako poročajo «PŠdagogische Zeitschrift> št. 1. 1. 1900. Ijj_najše a^spajgke^bja^li^ja^I^isJL^C111- Okrajno glavarstvo v Mariboru, kaj si storilo v tetn oziru? Politična ekspozitura gosp. Zoffa v Konjicah, zakaj molčiš? Avstrijska deca dobivajo pruski denar! Na ta način bo se pri Solski mladini visoko razvil domoljubni avstrijski čut, tako da je nas strah. Ali cesarskih kraljevskih avstrijskih oblasti nič ni strah ? Volitve v cenilno komisijo. Somišljenike pozivljamo, da se dne 20. jan. t. 1. polnoštevilno udeležijo volitve v cenilno komisijo iz III. razreda. Naši kandidatje so kot ud g. Franc Dolenc, trgovec v Mariboru in kot njegov namestnik Leo A. Brože, faktor tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Volitev je na rotovžu. Vsakdo pa lahko voli tudi po pošti, a mora dne 20. t. m. pred deveto uro že oddati glasovnice in certifikat. Somišljeniki, pridite vsi! — Za okraj Maribor nismo mogli izdati seznama kandidatov, ker se nam niso vposlala imena, mi sami pa ne vemo, v kateri razred spadajo naši somišlieniki v okraju. Taka nebrižnost v okraju je vse graje vredna! Železnica Sv. Jurij ob juž, žel. — hrvaška meja. Železniško ministerstvo je dovolilo, da se zgradi železnica Sv. Jurij ob južni železnici čez Hlatino do hrvaške meje. V Konjicah vzbuja velikansko zanimanje zadeva ondi občeznanega psa Tirasa, kojega lastnik je slučajno Slovenec. Bil je po pomoti na smrt obsojen. Vendar predno se je kazen izvršila, spoznali so pomoto ter Tirasa oprostili. Tiras pa je globoko užaljen zapustil Konjice ter odišel — Bog ve kam. Iz Selnice ob Dravi nas prosi ondotni gospod poštar, da razjasnimo zadnji dopis iz Selnice, v kolikor se tiče njega. Pisma se iznašajo samo po določenem okraju, kojega ni določil gospod poštar, ampak višja oblast. Iz prijaznosti pa naznanja gospod poštar tudi v prodajalnici strankam, ako jih čaka kako pismo. Umetne orglje, koje izdeluje narodnjak g. Ant. Turk v Celji za cerkveno glasbeno šolo, bodo celo moderno izdelane, zato opozarjamo oziroma vabimo vse prijatelje domače umetnosti, da si ta muzikalični stroj v teku enega mesca ogledaio, kaiti vidijo se sedaj vsi notranji deli n. pr. sapnikovi stožki in hrana, s katero je izvedeni mojster nasitil lesene piščali, tako, da jim ne more nobena vlažnost škodovati. O natančnosti imenovanega godala z dvojnim manualom, sedmimi spremeni, francoskim mehom, s pneumatično izpeljavo se bode poročalo ob drugi priliki. Ža prispevke se še vedno ponižno priporočamo. Javno vprašanje. Zadnja številka našega lista v preteklem letu je bila zapleniena po § 302, ker smo podrezali nemške uradnike. Ali je bila tudi včerajšnja Marburgerca zaplenjena, v koji se je v poročilu o shodu trgovcev tako srdito napadal duhovski stan ? Prosimo odgovora! Nemška omika. Naš Narodni dom so oblili mariborski nemški mladeniči pretekle dni s črnilom in rdečilom. Seveda zaradi tega še vedno stoji Narodni dom in Se je veilno mjkrasn"!^ m najbolj- impoznatno poslopje nemškega (?) Maribora! Nemška mladež mariborska pa se s takimi čini globoko ponižuje ter povzročuje, da se mnenie o nemški omiki pri slovenskem narodu naglo izgublja. Nam je to vseiedno! S takim dejanjem nam pomagajo Nemci buditi zaspano slovensko zavest. To pa nam ni vsejedno! Okrajni zastop v Gornji Radgoni \e zvišal plačo načelniku Bračku na 800 K. Le tako naprej! Zakaj pa zastop ne skrbi rajši, da bi se kmalu konCala ona pravda za svoto 20.000 gld., kajti sicer bodo stroški zrastli na ogromno visočino. V Zrečah pred občinskimi volitvami že dolgo ni bilo tako živo, kakor letos. To gibanje za dobro reč je hvalevredno. Nam se je zadnjič pisalo, da se nekateri občani spodtikajo nad tem, ker na črnej tabli v razpisilu za občinsko volitev dne 25. januvarija niso določene ure za posamezne razrede. Danes naj pristavimo, da ie sedanje razpisilo popolnoma postavno. Postava namreč ne dovoljuje določevati časa drugače, kakor samo za začetek volitve, t. j. v Zrečah ob 9. uri predpoldne. Gospodarji! Na volišče pridite vsi! Glasujte vsi za odkritosrčne prijatelje slovenskega ljudstva! Ne bojmo se ne mraza, ne snega, ne dež|a. Odložimo za nekoliko uric domače opravke ter se vestno poslužimo volitvene pravice in državljanske dolžnosti. Sv. Marjeta niže Ptnja. Naglost ni dobra — mislijo si poštni uradniki južne železnice na progi Pragersko-Čakovec in zato pošiljajo stvari, namenjene iz Moškanjec k Sv. Križu na Murskem polju, ki bi po navadnem človeškem spozaanju morale iti čez Ormož in Ljutomer — na Ogersko, tako da je pošiljatev, ki je bila oddana v Moškanjcih 3. prosinca, prispela srečno k Sv. Križu 10. prosinca. Je-li bila hudobnost, nevednost ali nemarnost, se ne ve; vsekako pa bi južni železnici toplo priporočali, da bi osrečevala z magyarskimi uradniki blaženo Magyarsko. Iz Šoštanja Narodna zavest nekaterih občinskih zastopnikov slovenskega trga Šoštanj je tolika, da so zadnjič v okrajni odbor mesto predloženih narodnih kandidatov izbrali si med drugimi tudi predobro znanega nam narodnega nasprotnika Haukeja, kateremu je črno-žolto-rudeče najpriljubljenejša trobojnica. Daleč smo prišli, in ne čudimo se, če se po Šoštanju govori, da nemškutarji napredujejo, kajti v svoji lastni hiši nasprotnika imeti je hujše kakor mnogobrojnega sovražnika nasproti. Možje treznega mišljenja pozabili so, da mora vsakemu Slovencu narodna zavest biti najblagejša svetinja, in zato jih le obžalujemo! Cerkvena glasba. Skladatelj gsp. Val. Stolzer je ravnokar dovrSil «Svete pesmi za postni in velikonočni čas,> koja zbirka obsega 10 postnih in 13 velikonočnih cerkvenopotrjenih pesmi s 2i napevi. Ker je tisk skladbe plačati naprej, naj naročniki blagovolijo poslati za komad 2 K 10 v. gospodu V. Stolzerju v Gradec, Herrgottswiesgasse 24. Posl. Zičkar za vinogradnike. Posl. Žičkar in tovariši so stavili ta-le predlog glede spremembe zakona z dne 28. marca 1892 St 61: Trtna uš provzroča v spodnještajarskih vinogradih vedno večje opustošenje. Tudi nahaiamo n. pr. v Halozah polit. okraj Ptuj, cele občine, ki se morajo preživiti skoro izključno le od dohodkov vinogradništva, sedaj so pa izročene največji bedi. Ker so skoro vsi ondotni vinogradniki obremenjeni z dolgovi, je povsem izključeno, da bi z lastnimi sredstvi mogli obnoviti opustošene vinograde Ł zakonom z dne 28. marca 1892 št. 61 je sicer poskrbljeno, da dežela in država z dovolitvijo brezobrestnih posojil skupno pomagata vinogradnikom obnoviti njih po trtni uši opustošene vinograde, toda ker je po tem zakonu država vezana na deželo in država postavno ne more dovoljevati večjih posojil, kakor dežela; ker so za obnovitev takih vinogradov potrebne izredno visoke svote; ker nadalje skoro nobena dežela ob razmeroma majhnih dohodkih v to svrho ne more dovoljevati znatnejih zneskov; ker se končno s takim postopanjem obnovitev vinogradov zavleče v nepregledno daljavo, bedno prebivalstvo pa je vedno navezano na izredno podporo od strani države, ako se ne odloči raje za izselitev, je nagla in izdatna pomoč neobhodno potrebna. To se pa le s tem omogoči, ako se zakon z dne 28. marca 1892 tako spremeni, da je sicer država praviloma vezana na visokost deželnega prinosa, v posebnih ozira vrednih slučajih pa je tudi neodvisno od dežele opravičena dovoljevati taka brezobrestna posojila. Z ozirom na to stavijo podpisani naslednji predlog: Visoka zbornica skleni: Odobri se nastopni zakonski načrt: «Peti odstavek § 1. čl. II. zakona z dne 28. marca 1892, št. 61, se razveljavi in naj se v bodoče glasi: Dovoljevanje takih predujemov je praviloma odvisno od tega, da prosilec dobi ednako podporo iz dež. sredstev. Izjemoma more pa poljedelski minister potrebnim prosilcetn, ki od dežele niso dobili nikake podpore, dovoljevati jih iz državnih sredstev.* Duhovmške vesti. Dekan v Vidnu, Henrik Verk^e dobil nadžupnijo v Vuzenici, kojo zasede dne 1. febr. — Na župnijo v Dobju je bil vmeščen dne 10. jan. ondotni provizor, Jernej Vurkelc. Župnik v Dolu, Anton FiSer, dobil je župnijo Mozirje. _, Iz drugih krajev. Zveza slovenskih in istrsko hrvatskih žnpanov je potrjena. Župani, podžupani in občinski svetovalci, ki mislijo pristopiti, javijo naj svoj pristop ljubljanskemu županu g. J. Hribarju. ,,Naša straža" je zborovala dne 14. t. m. v Trstu. Na zborovanju se je izražala želja, da tudi kranjska liberalna stranka začne podpirati to velevažno društvo. Novo ministerstvo. Skoro gotovo bo novo ministerstvo tako-le sestavljeno: plem. Korber (nemški liberalec) predsedstvo in notranje stvari, Speus-Bonden (nemški liberalec) pravosodje, B6hm-Bawerk (nemški liberalec) finančni minister, dr. v. Hartel (nemški liberalec) naučni minister, Giovanelli (nemški konservativec) poljedelstvo, Gall (nemSki konservativec) trgovski minister, Wittek (nemški liberalec) železnice, Welsersheimb domobranstvo, Pientak minister za Poljsko, dr. Rezek minister za Ceško. Dr. Pientak je bil doslej podpredsednik državne zbornice. Njegovo mesto bodo prepustili sedaj nemškemn nacionalcu iz Češkega Pradetu. Novo ministerstvo ima na sebi nemško-liberalni značaj in s tem je za Slovence dovolj povedano. V ministerstvu ni moža, ki bi poznal jugoslovanske razmere in potrebe. Cudežno ozdravljenje v Lnrdn. Med bolniki, ki so vlani prišli v prvi polovici meseca majnika z alzaškimi romarji v Lurd, je bil tudi neki cerkovnik po imenu Josip Weibel, iz Scherlenheima v Alzaciji. Že pred 7. leti, ko je še bil vojak, je izgubil popolnoma svoj glas. Radi tega je bil odpuščen iz službe in je zato dobival na mesec 30 mark pokojnine. Zupnik njegove občine ga je vsprejel za cerkovnika pri svoji cerkvi. Vsako leto je moral iti pred vojaškega zdravnika, da ga pregleda, če sme §e dobivati pokojnino. Slednjič je zdravnik izjavil, da se mu ne bo nikdar več povrnil glas. Weibel je bil zelo žalosten, odloči se, da pojde v Lurd. Meseea majnika je šel v Lurd. Precej po prvem izmivanju je čutil, da mu je nekoliko bolje, dasi še ni mogel govoriti. Vendar je upal, da popolnoma ozdravi; preje noče zapustitiLurda. Stanje njegovo je bilo vedno ednako, Alzačanje so se že odpravljali na pot, a pred odhodora hočejo §e enkrat pozdraviti presveto Devico v procesiji. Weibel se njim pridruži, dasi mu ni bilo mogoče z drugimi vred peti. Toda kaj se pripeti? Vsi, ki so bili blizu, se obrnejo k njemu in se čudijo. Weibel je pel kakor drugi božjepotniki. Prve niegove besede po preteku 7 let so bile pozdrav mogočni Devici. Društvene zadeve. Pevsko in bralno društvo ,Maribor' ima v svojih društvenih prostorih v nedeljo 21. t. m. drugi večer za predavanje. Začetek ob 8 uri zvečer. — Igra »Revček Andrejček> pa se ne bo igrala 2. februvarija, ampak v nedeljo dne 4. februvarija zvečer ob polu osmi uri, po predstavi bo ples, pri katerem bo svirala narodna godba iz Št. Andraža. Bralno društvo v Kostrivnici izvolilo je na svojem letošnjem občnem zboru sledeči odbor: A. Keček, predsednik, Ivan Šerbak, podpredsednik, Alojz But, tajnik, J. Tadina, blagajnik, M. Tadina in F. But, knjižničarja, Blaž Ros, Miha Ogrizek in Fran Drofenik, odborniki. Kmetijsko društvo pri Sv. Emi priredi dne 24. januvarja 1900, ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih J. Strašeka svoj občni zbor, na kterem bo govoril gosp. Ivan Kač iz Zalca. Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo dne 20. januvarja po večernicah v Citalnici svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja o društvenem delovanju 1. 1899. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni predlogi. 4. Šaljiv srečolov z mnogimi dobitki. Udje in prijatelji družtva, pridite vsi! Bralno društvo v Gomilski je zborovalo 7. jan. v šolskem poslopju. Vpisalo se ie veliko novih udov, ki so se razdejili v 5. oddelkov, kar omogočuje, da vsaki ud dobi na svoj dom časnike, da se tudi mladina 8 čitanjem izdbraža. Pri tej priložnosti se je ustanovilo tudi cerkveno podporno društvo, ker se bo morala naša farna cerkev razSiriti. — Županov stolček se je preselil zopet na staro mesto; upamo da se s tem vrnejo tudi občinske doklade na staro višino 33°/oSedaj iraamo 60%- Bralno drnstvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi v nedeljo 21. t. m. v šoli občni zbor z običajnim vsporedom in petjem domačega meSanega in moškega zbora. Potem prosta zabava pri T. Tošu. Odbor. Bralno društvo na Cvenu ima v nedeljo 21. t. m. v Soli svoje letno zborovanje, z običainim sporedora. Začetek ob 3. uri. K obilni udeležbi in pristopu vabi odbor. Za šolo na Mnti so nabrali gostje č. g. župnika v Slivnici pri Mariboru 15 kron. Strelsko društvo v Veržeji priredi na 21. januvarja v gostilni Marije Gajser plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Godba domača. Vstopnina za osebo 40 v. Malonedeljsko bralno društvo bode imelo svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom v nedeljo dne 28. januvarja t. 1. v Soli. Zborovanje se začne ob treh popoldne. Ce bi bila tistikrat udeležitev društvenikov premajhna, zboruje društvo isti dan ob štirih popoludne ravno tam ter sklepa brez ozira na število društvenikov. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo «Mir» pri Veliki nedelji priredi v nedeljo dae 28. t. m. v gostilni gosp. J. Goričana veselico z zanimivim vsporedom. Začetek ob polu sedmih zvečer. Uljudno vabi odbor. Iz Središča. Pri zadnjem občnem zboru bralnega društva «Edinost» v Središči izvolien je bil predsednikom veleč. g. M. Šinko, odbornikom pa Jakob Klemenčič, Josip Šinko, Jurij Polanee, Franc Mlinarič, Srečko Dogša in Rudolf Kolbesen. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je imelo dne 14. t. m. svoi občni zbor in volitev novega odbora, ki se je obnesel vkljub neugodnemu vremenu prav dostojno. Šaleška čitalnica v Soštanju ima v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne v hotelu «Avstriia» izvanredni občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Volitev dveh odbornikov. 2. Predrugačenje pravil. 3. Razni nasveti. Bralno društvo iz Kapele je priredilo dne 7. t. m. slavni «Slomšekov večer», potem le vsporedu: Petie Slomšekove pesmi «Pri zibeli» pod vodstvom vrlega, nadarjenega pevovodja Janko-ta Cirič-a. Sledil je srčni pozdrav podpredsednika, veleposestnika J. Zemljič-a, ter jako zanimiv slavnostni govor jurista g. J. Kolar-ja, v kalerem nam popiše dičnega, slavljenega pisatelia in škofa SlomŠeka. Igri «Ultra»- in «Svoji k svojim> vršita se v občno zadovoljaost od domačih diletantov, t. j. od zelo sposobnih kmečkih fantov in deklet. Jako zabavna ie bila tombola, na kar se je veselo društvo prosto zabavalo. Petje je sledilo vsaki točki in sicer s tako preciznostjo, da se je čuditi. Čast vsem, ki so poskrbeli za dober prospeh veselice. Mili darovi za družbo vednega čeSčenja: Gornjigrad K 3446, Sv. Ilj v Slov. goricah K 41, Vransko K 26, Središče K 2430, Kapela pri Brežicah K 6 20, Planina K 14-20, Fram K 10, Sv. Lovrenc v PušCavi K 8, Sv. Ilj pri Gradiču K 2280, Olimie K 1264, Svetinie K 1992, Sv. Venčesl K 16, Sv. Miklavž pri Slov. gradcu K 6 40, Sv. Peter pri Radgoni K 2, Sv. Jakob v Galiciji K 40, Brežice K 60, Sv. Peter pod sv. Gorami K. 23, Sv. Ropert v Slov. gor. K 46 18, Kapela pri Radgoni K 42, Gotovlje K 860. Mariborska možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala tekom leta 1899. sledeče doneske ter jih odposlala v Ljubljano glavnemu vodstvu. Darovali so: gg. dr. Glančnik 20 K, Herg, KavčiC, dr. Križanič, dr. Medved in Simonič po 4 K, Ba- Brabenec, Cerjak, A. Čižek, Divjak, Dolenc, dr. DominkuS, dr. Firbas, Fistravec, dr. Glaser, Haubenreich, Holuša, dr. Hrašovec, HribovSek, Hudovernik, Jerovšek, Knef, Koprivnik, Korošec. Košan, Košenina, Koželj, pl. Lehmann, Lešnik, G. Majcen, J. Majcen, Majciger, Marin, Bl. Matek, dr. M. Matek, Miklosich, Milavec, Miiller, Mih. Nerat, dr. Pajek, Pavlič, Peče, dr. Peitler,"Terko, dr. Pipuš, Pokorn, dr. Radaj, Rakovec, Rapoc, Rotner, Schiffrer, Schreiner, Straka, Sver, Šteian, Štrakl, Tajek, Tratnik, Vavroh, VerstovSek, dr. Voušek, Vreže in Zidanšek po 2 K, Hameršak, Hren in neka veselšT družba po 1 K, volitev pokoinega prof. Muršec-a 20 K, pri kresu na sv. Urbanu nabrali «Vandrovčki» 12 K, nabiralnik na kegljišču »Narodnega doma K 1614, nabiralnik na stolpu «Narodnega doma» K 9.86, razglednice «Narodni dom» 31 K. — Vsega skupaj 256 K. Sv. Barbara v Halozah. Bralno druStvo «Naprej» imelo je 6. dne januvarja svoj prvi občni zbor. Po 3. uri popoludne zbrali smo se v društveni sobi. Domači nadučitelj gosp. Anton Ogorelec pozdravil je navzoče, ter nas navduševal s krepko besedo, da vztrajamo, da delujemo složno, kajti v »slogi \e moč.« Njegove besede niso bile brez uspeha. Vpisalo se je lepo število udov; za tera volil se je novi odbor. Voljeni so sledeči: Hvalec Anton, predsednik. Štumberger Jožef, namestnik. Anton Ogorelec, tajnik. Alojzija Freuensfeld, blagajničarka. Vinko Šerona, knjižničar. Korenjak Martin ml., Reicher Ant, Bratušek Jurij, Arnečič Jožef, odborniki. — Volitvi sledila je tombola s prosto zabavo, katero so posebno oživljali pevci od Svete Marjete.