http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Javni poziv k vložitvi napovedi Novo spletno Klasje Božični dogodki Najboljši ivanški športniki v letu 2004 Franc Kalar, starosta ivanških športnikov str, 17 i Slovenska rokometna reprezentanca ■ KNJIŽNICA IVANCNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODREDVO 17 1295 IVANCNA GORICA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2005 352(497.4 Ivančna Gorica) cobiss 0 120050170,1 Lepa praznovanja, polna zanosa, veselja, ljubezni; troje praznovanj, ki nam jih prinaša februar. Kar dva praznika se letos srečujeta na isti dan resnobni praznik slovenske kulture in veseljaški pust. Kako bomo dan smrti našega pesniškega genija združili s časom šemljenja in sproščenosti? Prepričana sem, da to znamo, spoštljivo do Prešerna, velikega modreca, borca s kulturno zaostalostjo, političnim in družbenim suženjstvom. Z njim smo pokončno stopili v Evropo. Od nas samih je odvisno, ali bomo ohranili slovensko kulturo in z njo svojo identiteto, kako se bomo umestili v multikulturalni mednarodni prostor. Ne dovolimo si, da bi kultura ostala zunaj nas, vzemimo si jo sleherni dan v letu. Sprehodimo se po Prešernovem trgu, Plečnikovi Ljubljani, vstopimo v Jurčičev muzej, galerijo, kupimo si knjigo, zgoščenko, v Cankarjevem domu si oglejmo operno predstavo. Naj malo popustim: udeležimo se prireditev, ki jih prirejajo člani domačih kulturnih društev, vsaj enkrat v letu. Pustimo praznovati tudi Pustu, saj odganja zimo, manj prepričljivo pa čara rodnost. Tudi ženitovanja v predpustnem času se opuščajo. Se vedno pa se mastno je in dobro pije. Je pa to priložnost, da ubežimo rutini vsakdanjika, si dovolimo sprostitev, uidemo iz kletke in skušamo biti iskreni s seboj. In imeti radi sebe in druge: ne samo na dan. ko se ptički ženijo, pa ob godu svetega Valentina ampak leto in dan! Naj ostaja v nas vse. kar je čisto, radoživo in čutno. Na sliki iz leve proti desni: Marko Okorn, Alojz Erčulj, Jožica Poderžaj, Marija Bregar in Martin Tomažin, Tatjana Lampret V snegu so rdeča lica, čeprav je zunaj mrzlo, kajti en pogled na snežno pokrajino je že razlog preveč, da ne pobegneš mi več. OBČINA IVANCNA GORICA ORGANIZACIJSKI ODBOR POHODA PO JURČIČEVI POTI UISNJA. ctart GORA ,J| STflRiGRAoV Oči se iskrijo, I ko snežinke v letu plešejo svoj ples in ti prikradejo na lica smeh, ki prikrije tisto rdečico, ko padeš na led in misliš: »Oh, ne že spet!« PRISTAVA ZftURTACi KRfiVJEH +J. SfflSN« Zdaj na svetu led in sneg vladata, a zima kratka bo, zato izkoristijo in uživaj v mrazu in snegu, t da ti bo lepo, dokler zima bo. «seme ki bo v soboto, 5. marca 2005 TREBHJfi GORSCfi ZNOiltE KRŠKA JANA iZVIR KRKE CRADiČEK CMftJH'A Zarja, 8. razred (9) OS Stična IkTERALTA PVC: OKNA IN VJRATA. GRADITE HIŠO? :a okna ponujamo subvencijo od ioo.w« srr do 200,000 sit. Za informacije pokličite: Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta (I.O.O., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24. fax: 01/511 15 43 www.interalta.si Ponudba velja od 01.02 do 31.03.2005 Oz. do porabe sredstev za subvencijo. SENČILA SOVEN Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Te!./fax: 01/7878-266 umu ■mnoEiaGzaMi IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, ivančna Gorica teUfaks: 01/7878 535 gsm: 041/757 055 120050170,1 ©GttOKB Iz Jernejeve malhe Nič ga ne pogrešamo, tega belega snega, čeprav bi bilo v zimskem času razumljivo, da bi vsaj za nekaj mesecev pokril našo pokrajino. Tako pa se bomo le izognili nekaterim stroškom zimske službe, prekomernemu ogrevanju in temu primerno tudi slabi volji, ki nam jo prinaša mraz in sneg ob prevelikem pričakovanju, da bo komunala postorila vse in za vsakega ob vsakem času. Priznamo, da nam pogled skozi okno na bele snežinke prežene vsakdanje misli, povezane z vsakdanjimi težavami. Najhuje je otrokom, ki ob takih zimah ne bodo več poznali štirih letnih časov, saj bodo meje prikrite še tam, kjer naj bi bil sneg merilo za zimo. Naravne spremembe so torej kot na dlani. Temu primerno pa vsak dan sledimo spremembam v času naše informacijske družbe. Jutrišnji dan bo že veliko drugačen od današnjega, včerajšnji življenjski napotki, ki smo jih dobili od prvih vzgojiteljev iz vzgojno-izobraževalnih sistemov, kažejo, da jim ne moremo več slediti, saj so bile to le želje včerajšnjega dne. Čuden je ta svet, težko je v njem živeti, če gibalo življenja ni zakonitost, vzeta iz naravnega okolja, kije še včeraj veljala za vse nas: da namreč kolikor v okolje daješ, toliko in prav tisto iz njega tudi sprejemaš. Čutno gledano so nam le načelni napotki, kot so sonce, dan, zemlja in človek tisto, kar jutri zagotovo načelno bo, le če bomo razumeli osnovo sveta. Toda mi se obračamo drugače. Vplivamo na ta svet tako, da smo in bomo žrt\>e, ki bomo potonili v lastnem blatu za ceno modernega življenja, ki v svetu pušča produkt nerazumnih odpadkov, ustvarjenih iz obnovljenih in neobnov-Ijenih snovi in temu primerno tudi v nerazumevanju medčloveških odnosov. Občinsko gledano in posplošeno si ustvarjamo velike stroške, da bi odpravili to nesnago, saj enormno porabljena energija ogromno stane. Tako nam usiha podtalnica zaradi prevelike porabe vode, na drugi strani pa si ustvarjamo velik strošek za čiščenje odplak. Vabljiva plastika in dmgi sodobni produkti pa nas silijo v izgradnjo velikih odlagališč za sistemski odvoz in odlaganje te nesnage, ki veliko stane. Ob vsem tem pa še naprej ostajamo neomajni, kot da teh produktov ne ustvarjamo sami in bi jih najraje odrinili sosedu. Vsaka sprememba v stroških, ki po odlokih in zakonodaji obremenjuje družinski proračun, nas spravlja v slabo voljo. Verjetno življenja ne bomo spremenili, bomo pa morali spremeniti odnos pri razreševanju naših problemov, ki so vezani na odvečne produkte in odmike od normiranega življenja. Tako se bomo v prihodnje še bolj ubadali z ljudmi, ki živijo na robu naših splošnih norm, pa četudi gre za Rome, ljudi z razvadami in drugačnimi pogledi. Zato pa moramo tudi v lokalni skupnosti storiti vse, da bomo z institucionalnimi zgledi organizirali morda mladinsko gibanje, ki bo odklanjalo slabosti tega sveta in kazalo pot tistemu, kar je zapisano na začetku prispevka - vrednotam narave in človeka. Zupan Jernej SVETNIKI ŠE ZADNJIČ V LETU 2004 Zadnja seja občinskega sveta v letu 2004 je bila 22. decembra, pred osrednjo slovesnostjo ob prazniku dneva samostojnosti, ki je potekala zvečer istega dne. Svetniki in svetnice so se na seji najprej seznanili z informacijami dveh pomembnih športnih organizacij v Občini Ivančna Gorica. Že na zadnji seji so namreč pri obravnavi rebalansa proračuna govorili o sponzoriranju rokometnega kluba SVIS Ivančna Gorica in nogometnega kluba Livar Ivančna Gorica. Z namenom, da bi bil občinski svet seznanjen z interesi obeh omenjenih klubov in s tem, kakšne so možnosti nadaljnjega sponzoriranja, so bili na zadnjo sejo v letu povabljeni vodilni predstavniki obeh klubov. Predsednik rokometnega kluba SVIŠ Janez Zupančič je vse navzoče informiral, da njihov proračun za leto 2004 znaša 30 milijonov tolarjev in da od občine pričakujejo vsaj takšno pomoč, kot so je bili deležni v minuli sezoni, to je 11 milijonov tolarjev. Klub se nenehno sooča s finančno stisko, vendar kljub temu optimistično gledajo na nadaljevanje sezone in si obetajo obstanek v prvi slovenski rokometni ligi. Stališča nogometnega kluba Livar pa je predstavil njegov predsednik Jaka Sever. Njihov proračun znaša 70 milijonov tolarjev, pri čemer jih 30 zagotavlja glavni pokrovitelj Livar in ostali partnerji. Občina Ivančna Gorica je nogometašem v lanskem letu zagotovila 19 milijonov tolarjev. Namen kluba je, da bi v člansko ekipo vključili čimveč domačih igralcev, kar pomeni manj stroškov in uspešno nastopanje v drugi ligi. Podpredsednica kluba Cvetka Furlan je še opozorila na njihovo delo z mlajšimi generacijami in poudarila, da je vse več star- šev iz sosednjih občin, ki želijo svoje otroke vključiti v programe ivanškega nogometnega kluba. Nikolaj Erjavec je po obeh poročilih dodal, da bi glede na delež financiranja z Občine moralo pripasti podpredsedniško mesto v obeh klubih nekomu iz občinskega sveta. Svetniki, seznanjeni z novimi informacijami, so hitro nadaljevali s predlaganim dnevnim redom, še prej pa je župan sejo prekinil, saj sta občinski svet obiskala predstavnika skavtov iz Grosupljega. Prinesla sta luč miru in svetnikom prebrala poslanico Pridi k sebi ter jim voščila za prihajajoče praznike. Svetniki so nato brez pripomb sprejeli Pravilnik o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz občinskega proračuna. V povezavi s pripravljanjem proračuna 2005 je bilo nato na vrsti kar nekaj točk dnevnega reda. Svetniki so sprejeli sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2005. Predlagana vrednost točke znaša 0,2064 SIT/m2 za poslovne prostore in 0,3146 SIT/m2 za stanovanjske prostore. Vrednost točke je v primerjavi z vrednostjo v letu 2004 višja za 3%, kar je v skladu z navodili ministrstva za finance. Glede na vrednost se s tega naslova pričakuje za 19 milijonov tolarjev prihodkov. Sonja Maravič je ob sprejemanju vrednosti točk še dodala, naj se ponovno pregleda evidenca plačnikov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in tistih, ki niso zajeti v evidenci, so pa potencialni plačniki. Enako, za 3% višja, bo tudi izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Ta bo v letu 2005 znašala 982.620 tolarjev. Povsem zimsko obarvan je bil naslednji sklep, ki ga je sprejel občinski svet. Določil je namreč merila za dodelitev sredstev za zimsko vzdrževanje pločnikov krajevnim skupnostim. Finančna sredstva se bodo delila glede na razpoložljiva sredstva in glede na število kilometrov pločnikov, ki jih ima posamezna krajevna skupnost. Skupna dolžina pločnikov v vseh krajevnih skupnostih znaša 12.300 metrov. Od tega jih je največ v KS Ivančna Gorica - 6.060 metrov, najmanj - 80 metrov - pa v KS Dob. Seja se je že bližala koncu, svetniki pa so imeli na mizah še osnutek Programa dela Občinskega sveta za leto 2005 in predlog za ustanovitev Odbora za mladino. Predlagatelj Andrej Sekirnik namreč meni, da je v občini nujno treba poskrbeti za organiziranje mladine in njenih aktivnosti. Morebitna ustanovitev odbora bi zagotovila sodelovanje občinskih organov in tistih skupin, ki se že zdaj ukvarjajo z mladino. Svetniki so predlagatelja opozorili, da bo, če bi šlo za stalni odbor v Občinskem svetu, treba spremeniti statut Občine Ivančna Gorica. So se pa strinjali, da je mladim treba dati možnosti za aktivno in pozitivno udejstvovanje. Predpraznični čas pa je bil priložnost, da se s svojo radodarnostjo izkažejo tudi svetniki. Na koncu seje jih je namreč Ignac Kastelic obvestil o težki socialni stiski družine Hočevar iz Pungerta. Ostareli oče je že dalj časa na postelji, sin pa se je pred kratkim težko ponesrečil, zato sta se na pragu zime znašla v težki situaciji. Kastelic je svetnike in župana vprašal, kako občanoma pomagati. Župan je predlagal, da se, kot je za takšne primere predvideno, odobri enkratna denarna pomoč v višini 50.000 tolarjev. Svetniki so se strinjali, daje treba pomagati, vendar vsaj s 100.000 tolarji. Sklenili so, da se ta znesek vzame iz proračunske rezerve. In ko je bilo seje zares že konec, je bila prava priložnost, da si svetniki zaželijo veselo božično-novoletno praznovanje in uspešno leto 2005. Praznično vzdušje se je nato nadaljevalo na slovesnosti ob dnevu državnosti in podelitvi priznanj za športnika občine 2004 v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Matej Steh OBVESTILO 0 JAVNI RAZGRNITVI predloga sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ivančna Gorica Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ivančna Gorica bo javno razgrnjen v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, v delovnem času Občine Ivančna Gorica. Javna razgrnitev se začne 14. 02. 2005 in bo trajala trideset dni. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer 03. 03. 2005 ob 17. uri v Kulturni dvorani Ivančna Gorica. V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ivančna Gorica podate pisne pripombe in predloge, ki jih vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve, ali pošljete na Občino Ivančna Gorica s pripisom: »Pripombe na predlog sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ivančne Gorice.« PRVEGA JANUARJA 2005 JE UPRAVNA ENOTA GROSUPUE PRENEHALA POSLOVATI Z UPRAVNIMI KOLKI Cenjene stranke obveščamo, da je Upravna enota Grosuplje s 1.1. 2005 prenehala poslovati z upravnimi kolki. Takso za vloge, vložene na Upravni enoti Grosuplje, od tega dne dalje lahko plačate na blagajni v glavni in sprejemni pisarni, za vse ostale postopke pa lahko kupite upravne kolke na Pošti Slovenije - enota Grosuplje ali pri vratarju Okrajnega sodišča v Grosupljem. UPRAVNE OVERITVE PO l L 2005 S 1.1. 2005 je uveljavljena novela Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2004), ki med pomembnimi novostmi uvaja tudi upravno overitev podpisov, prepisov in kopij. Strankam je s tem omogočeno, da bodo za potrebe upravnih postopkov lahko opravile overitev pred upravnim organom - upravno enoto - in za ta namen ne bo več treba obiskovati notarjev. To pa ne pomeni, da overitev podpisov, prepisov in kopij ne bo mogoče še naprej opravljati tudi pri notarjih. Upravna overitev je uporabna zgolj v upravnih postopkih in je takrat tudi popolnoma enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije. Pri overitvah se ne bodo uporabljala siceršnja pravila o krajevni pristojnosti, ampak stranka lahko zahteva upravno overitev podpisa, prepisa ali kopije pri vsaki upravni enoti, ne glede na kraj stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma sedeža. Upravna enota Grosuplje strankam omogoča izvajanje upravnih overitev v času uradnih ur v glavni in sprejemni pisarni pri svetovalcu za stranke. Upravna taksa za upravne overitve je določena z Zakonom o upravnih taksah in znaša za overitev podpisa v višini 15 točk (x 17 SIT = 255 SIT). Zakon o upravnih taksah pa ne določa takse za overitve prepisov in kopij, zato upravna enota upravne takse za te overitve ne bo mogla zaračunavati, dokler ne bo spremenjen zakon. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica UstanoviteljčasopisaKIASJEjeObčinskisvetObčine Ivančna Gorica.Sedežuredništva: Ivančna Gorica,CestaII.grapeodredovl7,te^ Andrej Agnič, odgovorni urednik, MatejŠteh,pomočnikodgovornegaurednika,NatalijaPavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko,MarjetaGlavan (lektor), SimonBregar(šport),Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjskastran), DanijelaPirman (Uradni vestnik). Oblika: AjidrejVerbič;Računalniš^ Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 GXttSm JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2004 Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2004 najkasneje do 31. marca 2005 na predpisanem obrazcu. Obrazec je objavljen tudi na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije (http:/www.sigov.si/durs), zavezanci pa lahko napoved vložijo tudi v elektronski obliki preko sistema e-Davki na spletni naslov: http:/ edavki. durs.si Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen: - zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2004; - učencev in študentov, katerih (bruto) prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2004; - zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 2004 v skladu z zakonom niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Napoved vložijo: - zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem uradu, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi; - zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri davčnem uradu, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Pojasnilo: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2005 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2005 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. 3. 2005. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 2004 postali lastniki denacionalizi-ranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanci, ki so v letu 2004 oddali fizičnim osebam v najem premično ali nepremično premoženje, so morali vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja najkasneje do 15. januarja 2005 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine, če je ne vloži ali če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v njej izkaže neresnične podatke. Dohodninske napovedi se bodo sprejemale 21. 3. 2005 in 22.3. 2005 od 8.00 do 18.00 ure, v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica. MINISTRSTVO Z4 FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije IZ SEJE SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Aktualnih tem v zvezi z problematiko varnosti v cestnem prometu je vedno dovolj, po novem letu pa je začel veljati tudi nov zakon o varnosti v cestnem prometu in bilo je dovolj razlogov, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skliče sejo. Ta je potekala 13. januarja, na njej pa je bilo predvideno predvsem obravnavanje omenjenega zakona in problematike prometnih znakov. Predsednik sveta Franc Grabljevec je navzoče člane sveta seznanil, da pri uveljavljenju novosti v zakonu o varnosti v cestnem prometu, država oz. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, daje pomembno vlogo tudi občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet naj bi tako predvsem v sodelovanju z policijo uspešno izvajal preventivne programe, s katerimi bi se skupna zavest vseh udeležencev v prometu dvignila na raven, ki bi omogočala primerno varnost v prometu. Vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica in član sveta policist Marjan Fric je povedal, da policija skoraj vsakodnevno dobiva navodila za izvajanje novosti v zakonu. Poudarek je na kvaliteti in ne toliko na številu primerov, kar pomeni, da se obravnavajo predvsem hujše primere oz. prekrške. V pristojnosti policijske postaje je obravnava prekrškov in izrekanje kazni za prekrške, ki predvidevajo do 7 kazenskih točk ali pa do 0,8 promila al- kohola v krvi. Vse kar je čez to mejo obravnava po novem sodišče, kakor tudi skorajda vse prometne nesreče. Sicer pa je za plačilo kazni še vedno 8-dnevni rok in možnost plačila polovičnega zneska. Policija se tudi zavzema za izvajanje preventive zlasti v šolah in vrtcih. Grabljevec je opozoril na nezadostno pazljivost staršev pri uporabi varnostnega pasu za otroke, včasih se v avtomobilu vozi več otrok kot je dovoljeno število potnikov in podobno, zato bo v prihodnje tudi ta problematike ena izmed tem preventive v šolah in vrtcih. Druga, prav tako zelo aktualna problematika, pa je bila vezana na prometne znake in ostalo signalizacijo. Tone Jereb z Občine Ivančna Gorica je povedal glede križišča pri Merca-tor centru, da zaenkrat ni predvidena sprememba na tem mestu, krožno križišče je bilo namreč predvideno v povezavi z izgradnjo cestninske postaje, katera pa je trenutno odložena. V zvezi s prometnim režimom v okolici Mercatorja, je opozoril Marjan Fric na prehod za pešce, na mestu kjer se zavije k trgovini, za katerega je nujno potrebno urediti opozorilno osvetlitev nad samim prehodom. Ker je ta cesta regionalna, se bo zato o tem obvestilo direktivo za ceste Republike Slovenije. V zvezi z lokalnimi cestami je bilo sprejetih kar nekaj sklepov. V Temenici je potrebno na cesti iz smeri Breg in iz smeri Bukovica postaviti oznako za naselje. Omejitev hitrosti 40 km/h na cesti Radohova vas-Breg, se bo odstranila, ker po mnenju članov zadostuje znak, ki opozarja na grbine na cesti in poškodbe na cesti. Z ogledom na terenu se bo skušala najti tudi rešitev na cesti Kriška vas-Polževo, na kateri so zaradi izredno hitrega prometa ogroženi zlasti pešci. Tu je predviden postavitev znaka za omejitev hitrosti 60 km/h takoj za znakom konec naselja Kriška vas, z dopolnilno tablo o razdalji veljavnosti omejitve. Člani sveta so med drugim ugotovili tudi pomanjkljivosti v sistemu na novo uvedenih ekoloških otokov. Opaža se namreč, da je marsikje na mestu, kjer se otok nahaja zelo neprimeren dostop do zabojnikov, zlasti če uporabnik želi odpadke dostaviti z svojim vozilom. V največ primerih gre za to, da mora uporabnik ustaviti vozilo na cestišču in iz njega preložiti odpadke v zabojnike. Seveda pa se razume, da je takšna postavitev zabojnikov priročnejša za praznjenje zabojnikov s strani komunalne službe. Na koncu seje je Marjan Fric navzočim posredoval še nekaj statističnih podatkov v zvezi z prometnimi prekrški v minulem letu. Matej Šteh LETO 2003 2004 Cestno prometni prekrški 2848 3610 Prometne nesreče 367 420 s smrtnim izidom 3 2 s hudimi telesnimi poškodbami 9 11 z lahkimi telesnimi poškodbami 153 199 samo z materialno škodo 263 277 Prekoračena meja alkohola v krvi 217 268 SDM NA SMUČANJU Občinski odbor Slovenske demokratske mladine, ki smo ga ustanovili 23. septembra lani, zelo uspešno deluje in izpeljali smo že prve projekte. Namen našega delovanja je, da v občini Ivanča Gorica mladi okrepimo svoj vpliv in predvsem, da se družimo in zabavamo. Tako smo se v soboto, 22. januarja 2005, odpravili na smučanje. Vsi udeleženci, bilo nas je okroglih 30, smo bili dobre volje že zjutraj, ko smo se zbrali in se z avtobusom odpravili proti Rogli. Dobre volje ter obilo zabave in smeha je bilo tudi na avtobusu; vzdušja nista mogla skvariti niti manjši zastoj na cesti niti veter, ki nas je pričakal na Rogli. Ko smo prispeli, smo se takoj pognali po belih strminah. Uživali smo vsak na svoj način: nekateri so si organizirali svojo tekmo v veleslalomu, drugi so sankali, tretji so se zapeljali naokoli na motornih saneh ... Vmes nas je razveselila še novica, da je naša Tina Maze zmagala na veleslalomu, in dogodek smo seveda takoj ustrezno proslavili. Ob povratku smo se ustavili še na Trojanah in se okrepčali s slastnimi krofi. SDM Ivančna Gorica v letošnjem letu pripravlja še mnoge druge projekte. Med zanimivejše sodijo turnir v malem nogometu, kolesarska dirka, obisk državnega zbora RS ter glasbeni koncert. Če želiš tudi ti vplivati na dogajanje v naši občini in se predvsem dobro zabavati, se pridruži svojim vrstnicam in vrstnikom v SDM-ju. Izpolni pristopno izjavo in nas obišči na naši internetni strani www.ivancnagorica.sdm-si.org Gregor Strubelj IZJAVA A t slovenska demokratska mladina Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: GSM: Elektronski naslov: Datum rojstva: S podpisom se zavezujem, da sprejemam program in statut Slovenske demokratske mladine in pristopam k SDM in SDS. Za osebe stare od 15 do 18 let je potrebno predložiti pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika. Podpis: Pristopno izjavo pošljite na naslov: SDM, Koimenskega 11, 1000 Ljubljana 24 Ivančna Gorica, januar 2005 MERCATORJEVIH (SKORAJ) 100 DNI V začetku decembra smo lahko opravili prvi nakup v novem Merca-torjevem trgovskem centru v Ivančni Gorici. Do danes, po dobrih dveh mesecih, smo ga že bolje spoznali v dnevnem in nočnem nakupovalnem utripu, in po skoraj stotih dneh že lahko podamo prve sodbe o njem. Mercatorjev center, v katerem je dobilo redno zaposlitev 45 domačinov, je v naše okolje prinesel marsikaj dobrega. Po pripovedovanju mnogih naključnih sogovornikov je bil že skrajni čas, da lahko tudi v lastni občini zadovoljiš tedenske potrebe po dobrinah v velikem, svetlem in prijaznem okolju. Mercator si je za postavitev centra izbral dobro lokacijo, mu pa nekateri vseeno očitajo premajhno parkirišče in neroden izhod na cesto v smeri proti centru Ivančne Gorice. Sicer pa večjih zamer do zdaj ni bilo. Peter Zavrl Naša občina je območje s pozitivno naselitveno rastjo, poseljena s prebivalstvom z relativno visoko kupno močjo, in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo tu pojavil prvi večji nakupovalni center. Po pripovedovanju Petra Zavrla, direktorja maloprodaje, je študija pokazala, da »je širše območje občine Ivančna Gorica zelo perspektiven trg, za postavitev našega centra smo pridobili dobro lokacijo in postavili center v rekordno kratkem času.« Zavrl še dodaja, da velikost in oblika parcele sicer nista idealni, da pa so optimalno izkoristili dani prostor. »Tudi sam bi si želel okoli centra nekaj več parkirnih mest, bomo pa v kratkem postavili dodatno parkirišče za zaposlene,« je komentiral Zavrl. S poslovanjem ivanškega centra je Mercator zadovoljen, saj se zastavljeni cilji pokrivajo z dejansko realizacijo, pričakujejo pa rast prodaje v naslednjih treh letih poslovanja. Šele po dobrih treh letih od začetka poslovanja takšnega centra se po Mer-catorjevih izkušnjah rast ustali. Gravitacijsko območje trgovskega centra je 10-15 kilometrov, namenjen pa je zadovoljevanju tedenskih potreb gospodinjstev. Kako pa Mercatorjev novi trgovski center občutijo obstoječe živilske prodajalne? Niti eden od poslovodij trgovin ni želel dati uradne izjave za Klasje, sicer pa že bežen pogled na parkirišča trgovin odkriva precej manjši obisk kot pred Mercatorjevim prihodom. Ocena poznavalcev razmer je, da se je obseg prodaje v pretežno živilskih prodajalnah zmanjšal tudi do 50 odstotkov. To potrjujejo tudi besede Zavrla, kije na vprašanje o vplivu Mercatorja na lokalne trgovce odgovoril, da »kjerkoli je Mercator prisoten s svojim trgovskim centrom, dosežemo 40- odstoten tržni delež. Tudi sami smo v zadnjih letih zaprli več kot 200 manjših prodajaln, odprli pa 50 večjih nakupovalnih centrov in podeseterili velikost nakupovalnih površin.« Tudi ponudbo v trgovskih centri po Zavrlovih besedah prilagajajo potrebam kupcev, saj načrtujejo v njihovih market trgovinah doseči 40- odstotni delež ponudbe neživil - od gospodinjskih pripomočkov do sezonskega tekstila oz. artiklov, ki so stvar impulznega nakupa in ki ne potrebujejo svetovanja pri nakupu. Alenka Pečnik Še največ pa so z novim nakupovalnim centrom pridobili potrošniki. Kar nekaj sogovornikov nam je zaupalo pozitivne izkušnje glede nakupov v Mercatorju. »V našem okolju je manjkal tak nakupovalni center s tako veliko, raznovrstno in kakovostno ponudbo na enem mestu. Zelo dobro so izbrane tudi spremljevalne trgovine,« je strnila vtise Alenka Pečnik iz Ivančne Gorice. Ob koncu bi lahko še dodali, da edini večji problem obiskovalcev centra predstavlja nepretočno in nevarno križišče v neposredni bližini Mercatorja. Franc Fritz Murgelj GOSPODARSKI INFO POVPRAŠEVANJE DVIGUJE OBRESTI Zaradi nekoliko večjega povpraševanja po denarju na medbančnem denarnem trgu so se v preteklem tednu domače kratkoročne obrestne mere malenkostno povišale. Cena dnevnega medbančnega denarja se je pomaknila proti ravni 3,8 odstotka na leto; na več kot 4 odstotke letno so se povzpeli najbolj kratkoročni SITIBOR, za nekaj stotink odstotne točke pa so se povišale tudi dosežene obrestne mere na dražbah depozitov ter enomesečnih zakladnih menic ministrstva za finance. Po ocenah udeležencev na trgu je bil dvig obrestnih mer kratkoročen, saj bo v prihodnjih tednih na medbančnem trgu ponudbe denarja dovolj. Začasna prodaja deviz centralni banki se je v zadnjih dneh okrepila, ponudbo denaija naj bi povečali tudi pritoki iz zapadlih tolarskih blagajniških zapisov BS. POGODBA 0 ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU Delo na domu na podlagi pogodbe o zaposlitvi je pri nas precej redko, vendar v Evropi postaja vse pogostejše, tudi pri uradnih institucijah. Pri sklenitvi takšne pogodbe je treba upoštevati nekatere posebnosti. Za delo na domu se po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) štejejo tista dela, ki jih delavec opravlja na svojem domu ali v drugih prostorih, ki niso delovni prostori delodajalca. Oseba ni delavec na domu, če takšno delo opravlja začasno, če je samozaposlena ali ima sklenjeno podjemno pogodbo, ampak le, če z delodajalcem sklene pogodbo za redno delovno razmerje. To lahko sklene za nedoločen ali določen čas, polni delovni čas ali krajši delovni čas pri več delodajalcih ali kot dopolnilno delo. Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice iz sistema socialne varnosti kot delavec, ki dela v prostorih delodajalca. SLOVENIJA ZADNJA TUDI PRI NALOŽBAH TVEGANEGA KAPITALA Slovenija se je z devetimi promili naložb tveganega kapitala, izraženimi kot delež v bruto domačem proizvodu (BDP), uvrstila na zadnje mesto med 26 državami iz raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2004. Najbolje so se odrezali Izrael (0,386 odstotka), Južnoafriška republika (0,218 odstotka) in ZDA (0,164 odstotka). Odsotnost tveganega kapitala povzroča izgubo potencialov v hitro rastočih podjetjih in zavira nastajanje visoko tehnoloških podjetij, ki zaradi svoje inovativnosti in velike tveganosti potrebujejo veliko kapitala. NOVO SPLETNO KLASJE (WWW.KLASJE.NET) Oglašujte na spletnem Klasju V Sloveniji ima po zadnjih podatkih že 47 odstotkov gospodinjstev dostop do interneta. To pomeni že skoraj 600.000 aktivnih uporabnikov interneta. Ta podatek pa kaže, da je treba novi medij jemati resno in od večine podjetij zahtevati prilagoditev razmeram Tako lahko za podjetje, ki nima svoje spletne predstavitve, rečemo, da so informacije o njegovih storitvah in izdelkih težko dostopne za veliko večino aktivnega prebivalstva. Nič ni bolj enostavnega, kot biti v sliki in besedi dostopen 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ker pa vsaka spletna stran zahteva vsaj nekaj promocije, vam ponujamo, da opozorite na svojo dejavnost tudi preko našega spletišča klasje.net. Informacije o pogojih sodelovanja so vam na voljo na spletnem naslovu marketing@klasje.net ali na telefonski številki 01/ 784 98 40. BO RES NOVA SEJNA SOBA? Med občani že nekaj časa kroži novica, da je občina kupila prostore za novo sejno sobo. Odgovore je že dajal prvi mož občine, župan Jernej Lampret, v oddaji Radia Slovenije Kje pa vas čevelj žuli, 1. decembra 2004. Občina je res odkupila poslovne prostore v I. nadstropju Poslovnega centra Žolnir, nasproti občinske stavbe, da bo tam uredila novo sejno sobo za potrebe delovanja občine. Od investitorja Zolnirja, podjetja Imos, je bilo odkupljenih približno 225 m2 za nekaj več kot 35 milijonov tolarjev: kvadratni meter za približno 660 evrov. Šlo je torej za velik nakup, ki pa je očitno nujno potreben, saj so delovni pogoji v sedanji sejni sobi resnično slabi. O tem se lahko prepričate tudi bralci Klasja, saj se na fotografijah s sej občinskega sveta lahko opazi, kako tesno je v prostoru, v katerem je navadno 21 svetnikov, so pa tam še strokovni sodelavci Občine, morebitni gostje in predstavniki medijev. Da bo Občinski svet nekoč res zasedal v novih, večjih in moderno opremljenih prostorih, bo treba počakati še kar nekaj časa, morda celo let. Do takrat pa upajmo, da bo delo naših svetnikov dovolj uspešno tudi v dosedanji sejni sobi. Na novem spletnem naslovu www.klasje.net gostuje nova podoba spletnega Klasja. Sedaj vas bomo lahko bolj ažurno obveščali o novicah in dogodkih iz našega ožjega in širšega okolja. Ker pa je Klasje časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica, vas vabimo, da, tako kot tiskani časopis, tudi spletno obliko sooblikujete z informacijami o dogajanju v vaši bližini. Zato je na voljo novi elektronski naslov uredništva Klasja urednistvo@klasje.net, na katerega lahko pošiljate tekstovne in slikovne prispevke. Novo spletno Klasje je & novo še v marsičem. Poleg člankov, ki so razvrščeni v kategori- je, ki jih poznate že iz tiskane izdaje, smo poskrbeli tudi za ^ggjggp; zabavo - vsak dan vas bosta pri- čakala nova smeš- niča v rubriki Vic dneva in nova fotografija v ''^llk rubriki Fotodneva. Če kliknete na eno /., ali drugo sličico, se vam odpre ^ # večja foto- grafijavnovem - , oknu (pop-up). V taze smo za <.;% JIpHk vas pripravili - f^ fotore- portaže f V * X* , , / s po- memb- \ \ .V V nejših do- godkov v " / naši občini. Trudili se ' x bomo, da bomo vsaj dvakrat >♦ mesečno poiskali aktualno temo za 1 pripravo ankete. V prvi vas sprašujemo || za vaše mnenje glede ureditve križišča cest „ pred novim Merca- torjevim TC. ¡.Bi f|jj;, Zelo . . ^ ' ' • . • . raben je po ključnih po bazi objavljenih meniju iskalnik lahko vpi-koli besedo, zadetki iskanja pa koli objavljeni članki, v katerem se je ni pojem. V meniju Kontakt lahko pustite za uredništvo. Ta oblika komunikacije pride prav še posebej takrat, ko obiskujete našo spletno stran, tudi ko niste na svojem domačem računalniku in ne morete poslati običajne elektronske pošte preko poštnega odjemalca (Outlook, Outlook Express ...). upo-iskalnik besedah člankov. V šete kakršno bodo vsi kadar-kjerkoli pojavil iska-kakršnokoli sporočilo Franc Fritz Murgelj 24 Ivančna Gorica, januar 2005 IZ DELA KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE, OBMOČNE ENOTE LJUBLJANA, ODBORA IZPOSTAVE GROSUPUE Novoizvoljeni odbor izpostave Grosuplje seje prvič sestal na konstitutivni seji v juliju 2004 in nato še dvakrat. Vse svoje sile je usmeril v reševanje problematike območij z omejenimi dejavniki (OMD); ob podpori strokovnih odborov in komisij Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je glas prizadetih kmetovalcev območja izpostave Grosuplje segel tudi do Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP). Na zadnji, razširjeni seji v začetku januarja 2005, so predstavniki MKGP ponovno obrazložili (po predhodni pisni obrazložitvi) postopke usklajevanja območij z omejenimi dejavniki v republiki Sloveniji z zakonodajo in predpisi EU. Do sprememb oziroma izpada določenih katastrskih občin v naši izpostavi je namreč prišlo zaradi spremenjenih kriterijev, ki določajo OMD v evropski skupnosti. Končni dogovor tega sestanka je bil, da se na državni ravni ponovno preuči posamezna večja območja (katastrske občine, deli KO, nekoliko težje posamezne kmetije) in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, dejansko ugotovljenih omejitvenih dejavnikov, zanje poišče sredstva v okviru proračuna RS. Tudi v prihodnjih mesecih bo glavnina dela članov odbora izpostave Grosuplje temeljila na reševanju opisane problematike, kar pa seveda ne pomeni, da delo ne bo vključevalo ostale problematike v kmetijstvu. Za lažje razumevanje in boljšo povezavo z vašimi izvoljenimi predstavniki pa v nadaljevanju nekaj podatkov o območju izpostave Grosuplje, članih odbora in programskih usmeritvah. L OSNOVNI PODATKI OBMOČJA 1.1 Predstavitev območja Izpostava Grosuplje spada pod KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO LJUBLJANA, OBMOČNO ENOTO LJUBLJANA in zajema člane kmetijskih gospodarstev in pravnih oseb občin Ivančna Gorica in Grosuplje. Kmetijstvo v izpostavi temelji pretežno na živinoreji, predvsem v predelu občine Ivančna Gorica so tudi poljedelske kmetije (krompir). Dopolnilne dejavnosti so predvsem turizem na kmetijah in predelava sadja ter strojne storitve. Nekaj kmetij se ukvarja tudi z rejo drobnice. Celotno območje zajema 49 katastrskih občin oz. 15.668 hektarov kmetijskih zemljišč, katerih pretežni del leži v območju z omejenimi dejavniki kmetovanj a. Omejitvenih faktorjev je več: nadmorska višina, plitvost obdelovalnega sloja zemlje, pedološka osnova (apnenec), srednje težka do težka tla, poplavni vodotoki in razdrobljena posestna struktura. Velika večina teh omejitvenih faktorjev je značilna tudi za 5.886 ha zemljišč, ki od leta 2004 niso več v t.i. OMD. Za intenzivno pridelovanje je na razpolago premalo obdelovalne zemlje, zato večje kmetije iščejo dodatno možnost najema kmetijskih površin . Na obrobju občin se del zemljišč zarašča zaradi pomanjkanja delovne sile (ostarele kmetije) in otežene rabe mehanizacije. 1.2 Predstavitev članov odbora izpostave Grosuplje - predsednica: Angela Begovič, Podgorica pri Šmarju 9, 1293 Šmarje-Sap: direktorica KZGrosuplje;kme-tija usmerjena v živinorejo - mleko in meso. - podpredsednik: Ignac Kastelic, Pungert 7, 1296 Šentvid pri Stični: kmet, kmetija usmerjena v govedorejo in prašičerejo - član: Ivan Bučar, Veliko Mlačevo 42, 1290 Grosuplje: kmet, usmeritev kmetije je integrirana pridelava zelenjave - članica: Marija Erjavec, Gorenja vas 4, 1295 Ivančna Gorica: sadjarstvo in predelava sadja - članica: Sonja Boh, Zgornja Slivnica 17,1293 Šmarje-Sap: integrirana pridelava zelenjave in živinoreja - član: Darko Har, Ig 193F, 1292 Ig: menedžer, zaposlen v Samostanu Stična, univ.dipl.inž.gozdarstva - član: Andrej Mirtič, Primča vas 4, 1303 Zagradec: lastnik zemljišča; vodja gradbišč - strokovna tajnica: Ana Pavčič -KSS Grosuplje Razlogi za kandidaturo KGZS OE Ljubljana Odbor izpostave Grosuplje so različni. Strnemo jih lahko v nekaj točkah: 1. V štiriletnem mandatu naj bi se problemi, ki nastajajo na podeželju, s pomočjo Kmetijske gozdarske zbornice hitreje in bolj učinkovito reševali. 2. Želimo aktivno vplivati na reševanje problematike v kmetijstvu (teritorialno) in s tem prispevati k izboljšavi stanja v kmetijstvu na vseh področjih. 3. Seznaniti hočemo nekmečko prebivalstvo s kmetijsko problematiko in tako spremeniti miselnost ljudi (za kmete poskrbi že država s subvencijami). 2. VSEBINA DELA 2.1 Naloge odbora izpostave Grosuplje - reševanje aktualne problematike v kmetijstvu na območju OI Grosuplje, predvsem na področju OMD (z MKGP in ARSKTRP); - sodelovanje z upravnimi organi našega območja pri ocenjevanju škode v primeru naravnih nesreč; - predvideno redno sestajanje vsako trimesečje oziroma po potrebi; - sodelovanje z občinama Ivančna Gorica in Grosuplje ter vključevanje v oblikovanje in izvajanje njihovih programov kmetijstva (sodelovanje z odbori za kmetijstvo na občinah); - sodelovanje pri oblikovanju občinskih proračunov za področje kmetijstva (dveletna izhodišča); - sodelovanje z regijskimi razvojnimi centri (agencijami) pri pripravi in izvajanju projektov; - sodelovanje v lokalnih medijih in predstavljanje svojega dela; - sodelovanje z izpostavami Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS pri reševanju najemnih površin in nakupih oz. prodajah. 2.2 Terminski načrt Predvidoma bodo sestanki odbora izpostave vsake tri mesece oz. po potrebi. Upoštevali bomo aktualno problematiko in dogajanje, in če bo treba, sklicali dodatne sestanke. Na sestanke bomo, v skladu s poslovnikom, vedno povabili predsednika in vodjo KGZS OE Ljubljana ter predstavnike občin, po potrebi pa tudi člane OE KGZS ali predstavnike Sveta KGZS in UO KGZS. PROMOCIJA: V lokalnih medijih bomo sprotno seznanjali javnost z delom in rezultati dela izpostave. Novembra bomo v sodelovanju s KGZS OE Ljubljana v Grosupljem organizirali okroglo mizo: Rezultati reševanja problematike OMD. 2.3 Dnevnik delovanja izpostave V začetku leta smo se odločili, da bomo na Odboru izpostave Grosuplje zabeležili vse dejavnosti našega odbora oz. vse pobude, ki bodo prihajale s terena. V ta namen bomo vodili DNEVNIK IZPOSTAVE, ki bo na voljo pri strokovnem tajniku oz. predsedniku odbora. Pripravila: Ana Pavčič SKOP IZOBRAŽEVANJE V petek. 18. 2. 2005 ob 9. uri bo v Gasilskem domu v Stični osnovno izobraževanje o SKOP programu, namenjeno vsem kmetovalcem, ki nameravajo v letošnjem letu pristopiti k omenjenemu programu. Za vse ostale, ki so že vključeni v SKOP program, bo od 16. do 17. marca 2005 potekalo izobraževanje v Koloseju v Ljubljani. Vsi prijavljeni bodo prejeli pisno vabilo. TESTIRANJE ŠKROPILNIC Redni pregled in servis naprav za nanašanje FFS bo predvidoma aprila. Testiranje je veljavno dve leti, zato bodite pozorni na zadnji datum testiranja. Prijave zbiramo na KSS Ivančna Gorica, na telefonski številki 7869-310. OBČNI ZBOR DPZ IVANČNA GORICA- 10. 3. 2005 na Turistični kmetiji Fajdiga V okviru občnega zbora DPŽ bo tudi predavanje na temo DEJAVNIKI TVEGANJA IN SRČNO-ŽILNA OBOLENJA. Predavateljici bosta A.Kozinc, d.m.s., in dr. K. Vukelič. Q. O. Ctstercijansfa opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna gorica SLOVTiMjiA •Proizvodnja čajev,, jabotfnega Hiša in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnik recepturaA p. Simona yisiia. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debeto. IZ ZAKLADNICE ZDRAVILNIH RASTLIN - STISKI VIRI Predavanja - delavnice Tudi za leto 2005 smo pripravili delavnice, ki se jih lahko udeležite vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri v prostorih stiškega samostana. V zimskih mesecih bodo na programu predavanja bolj teoretične narave, o uporabi zdravilnih rastlin ter zdravem načinu življenja, in pogovori o ohranjanju zdravja s pomočjo naravnih virov. V času, ko iz zemlje poženejo številne spomladanske zeli, bo priložnost spoznati, kaj nam ponuja naša okolica ob prijetnih sprehodih po cvetočih travnikih. Urnik delavnic torek 1. marec ob 17.00 torek 5. april ob 17.00 torek 3. maj ob 17.00 torek 7. junij ob 17.00 VODA, VIR ŽIVLJENJA S POZITIVNIMI IDEJAMI DO ZDRAVJA ZDRAVILNE RASTLINE SPOMLADI RASTLINE SO VIR ZDRAVJA Predaval bo g. Jože Kukman, mag.farmacije. Lepo vabljeni! SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE NE POZABITE, BLIŽA SE VALENTINOVO - 14. februar Praznik, ki je k nam zašel iz Anglije, je že stoletja zaščitnik zaljubljencev, le malo ljudi pa ve, da je to praznik ljubezni. Zato lahko ta dan podarimo »rožico» komurkoli, ki nam je ljub: npr. prijateljem, staršem, otrokom, znancem. Mislim, da ni nikogar, ki mu s cvetjem ne bi polepšali dneva. DAN ŽENA - 8. marec Praznik, ki se je obdržal še iz preteklih časov in bo v naših srcih ostal za vedno. V poplavi različnih daril, ki jih dobite v trgovskih centrih, pa je še vedno najbolj prava in najbolj iskrena cvetlica. MATERINSKI DAN - 25. marec Na ta dan pa ne pozabimo na naše mame in babice, ki nas vse leto obdarujejo s svojo ljubeznijo.Vsak cvet bo našel pot do maminega srca. Za te praznike bo naša SAMOSTANSKA VRTNARIJA še posebej bogato založena z raznovrstnim sobnim cvetjem ter dekorativnimi cvetličnimi posodami.Razcvetele pa so se že tudi trobentice pisanih barv. Le-te boste lahko pozneje presadili v vaš vrt, kjer vas bodo razveseljevale vsako pomlad še vrsto let. Letos je novost mini trobentica, ki jo boste lahko kupili pri nas. Ideja za spomladanski nasad Trobentice posadimo po več skupaj (npr 3 ali 5) v nizke sklede .Kombiniramo jih s spomladi cvetočimi čebulnicami, kot so žafran, crocus, nizki tulipani... Takš cvetoč nasad lahko postavimo v zimski vrt ali pa v zavetje, kjer se temperatura ne spusti pod 0 °C. Trobentica je rastlina, ki potrebuje dovolj vlage, zato poskrbimo, da bo cvetlični nasad primerno zalit. Obilo cvetenja in obiščite nas! PON-PET od 8. do 15. ure NEDELJA in PRAZNIKI zaprto SAMOSTANSKA VRTNARIJA LpAr Smo največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost in zaradi povečanja obsega del iščemo več novih sodelavcev za prosta delovna mesta v proizvodnem centru Ivančna Gorica: OPERATER NA CNC BRUSNEM STROJU - 4 kandidate s končano IV. Stopnjo izobrazbe strojne, metalurške, elektro ali druge ustrezne izobrazbe, ter osnovno računalniško znanje VODJA IZMENE - 1 kandidat s končano V. stopnjo izobrazbe strojne, metalurške ali druge ustrezne smeri VEČ NOVIH SODELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI s končano poklicno šolo ali brez Ustrezne delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom ter možnostjo podaljšanja pogodbe za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe Livar d.d. ljubljanska cesta 43.1295 Ivančna Gorica, za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 914 ali 78 69 995. VABIMO VAS DA SE NAM PRIDRUŽITE! 24 Ivančna Gorica, januar 2005 IWMMm^ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA SADJE IZ DOMAČIH LOGOV JUMO DOMA PRIDELANA JASOIKA Ljudje se vse bolj zavedamo, da je zdravo pridelana hrana tista dobrina, ki nam med drugim omogoča tudi bolj zdravo in s tem kvalitetnejše življenje. Poznamo več načinov pridelave. Za razliko od nam znane klasične - konvencionalne - se je na našem območju uveljavila t.i. integrirana in ekološka pridelava sadja. INTEGRIRANA PRIDELAVA Integrirana pridelava sadja pomeni ravnovesje, ki se vzpostavlja z ohranjanjem raznovrstnosti življenja v naravi, tako da se na gospodarsko sprejemljiv način pridelujejo visoko kakovostni pridelki za zdravo prehrano. Uporaba kemičnih sredstev je skrbno izbrana in zmanjšana na minimum, škodljivce sadnega drevja pa zatirajo tudi njihovi naravni sovražniki, ki se nahajajo v nasadih. Tako pridelana hrana je kvalitetnejša, saj ne vsebuje prekomernih ostankov sredstev za varstvo rastlin in nitratov. Nadzor nad pridelavo opravlja za to usposobljena strokovna organizacija. S sadjem iz integrirane pridelave se lahko oskrbite pri naslednjih pridelovalcih: Kmetija Janežič, Poljane nad Stično 2, 1295 Ivančna Gorica, tel. 01 7878 - 533 Kmetija Erjavec, Gorenja vas 6, 1295 Ivančna Gorica, tel. 01 7876 - 136 Kmetija Petan, Vel. Pece 26,1296 Šentvid pri Stični, tel. 01 7885 - 231 EKOLOŠKA PRIDELAVA Največjo kakovost pridelkov pa dosežemo z ekološkim načinom pridelave, pri katerem so prepovedana lahko topna mineralna gnojila in vsa sintetična sredstva za varstvo rastlin. Dostojen nastop na evropskem trgu in ceno ji prineseta šele ustrezen nadzor in registrirana blagovna znamka. Certifikat za ta način pridelave pa ima pri nas trenutno Kmetija Bregar, Znojile pri Krki 5,1301 Krka, tel. 01 7802 - 038, kjer se lahko oskrbite z jabolki sorte Topaz. Omenjeni proizvajalci pripravljajo pokušino različnih sort jabolk na ploščadi OF v Ivančni Gorici, in sicer ob sobotah dopoldan. VABLJENI NA POKUSINO ! KSS Ivančna Gorica ALi POZNATE STRUPENI RASTLINE (3) V zadnjem sestavku smo začeli obravnavati rastline, ki vsebujejo glikozide. Polifenolne glikozide vsebujejo čreslovine (tanini), ki so v rastlinskem svetu močno razširjeni. Posebno veliko tako imenovanih hidrolizirajočih taninov, ki pri svojem razpadu odpuščajo proste fenole, pa je v hrastu in hrastovih plodovih (Quercus sp.) ter v lesu pravega kostanja (Castanea sativa) in luščinah njegovih plodov. Čreslovine so na splošno strupene spojine, ker obarjajo beljakovine, čeprav jih pravilno dozirane in v malih količinah lahko uporabljamo tudi kot zdravila pri opeklinah in proti driskam. Čreslovine vsebujejo tudi borovnice (Vaccinium sp.) in borovničevje ter ruski in indijski čaj (Camellia sinensis L.) Zastrupitve s čreslovinami so razmeroma redke, opisujejo jih pri rastlinojedih živalih v tropskih in subtropskih predelih sveta, kjer se živali zaradi pomanjkanja trave in druge zelene biomase hranijo z zelenim drevesnim listjem in mladim vejevjem. Pri teh zastrupitvah prevladujejo okvare jeter in ledvic. Antrahinonske glikozide vsebujejo korenika rabarbare (Rheum sp.) in skorja navadne krhlike ali kačjega grozdja (Rha-mus frangula L.). Ti glikozidi učinkujejo odvajalano v širokem črevesju in se natančno odmerjano lahko uporabljajo tudi kot odvajala; pri nekontroliranem uživanju pa povzročajo zastrupitve. Različne druge strupene glikozide vsebujejo še številne rastline. Volčini (Daphne sp.), ki pa, kolikor je meni znano, na Dolenjskem ne rastejo, vsebujejo glikozid dafnin, ki učinkuje toksično na prebavila. Pri zastrupitvah se pojavljajo količni napadi, krvava driska, glavobol, vrtoglavica in ohromitve. Zelo strupena rastlina pa je tudi velika trobelika (Cicuta virosa L.), ki raste na mokrih tleh, je do 1,5 metra visoka in neprijetno smrdi po zeleni. Glikozid, ki ga ta rastlina vsebuje, draži osrednje živčevje in povzroča mišične krče. Na Slovenskem poznamo še številne druge strupene rastline, ki vsebujejo manj specifične strupene snovi, kot so eterična olja, smole, saponini in drugo. Veliko eteričnih olj vsebujejo pelin (Artemisia absinthium L.), rododendron (Rhododen-dron sp.), brin (Juniperus communis L.) in smrdljivi brin (J. sabina). Eterična olja dražijo osrednje živčevje in povzročajo epileptične napade. Zlatičnice (Ranunculaceae sp.) vsebujejo saponine, ki dražijo prebavila in povzročajo vnetje prebavil. Suhe so veliko manj strupene kot sveže. Saponinske glikozide vsebujejo še divji kostanj (Aesculus hippocastanum), lučnik (Verbascum sp.), navadni kokalj (Agrostema githago L.) in volčja jagoda (Pariš quadrifolia). Kislice (Rumex sp.) vsebujejo veliko oksalne kisline in čreslovine. Oksalna kislina veže serumski kalcij ter povzroča hi-pokalcemijo in nastajanje sečnih kamnov. Najbolj je po tem znana konjska kislica ali ščavje (R. hydrolapathum L.). Pre-slice (Equisetum sp.), znani sta njivska in močvirska, vsebujejo veliko kremenčeve kisline, akonitinsko, oksalno in jabolčno kislino. Veterinarji poznamo močvirsko preslico predvsem po tem, da vsebuje tudi encim tiaminazo, ki razkraja vitamin B 1 (aneurin). Ta preslica povzroča pri konjih barjansko bolezen (opotekanje in zanašanje živali). Konoplje (Canabis sp.), znani sta navadna in indijska, vsebujejo (zlasti indijska konoplja) učinkovine, ki delujejo predvsem na osrednje živčevje. Pri ljudeh povzročajo najprej dobro razpoloženje in razgrajaštvo, pozneje pa telesno slabost in utrujenost; okrepi se fantazija in sledijo slušne in vidne halucinacije. Tudi pri živalih te učinkovine delujejo podobno. Navadna konoplja se prideluje kot industrijska rastlina za pridobivanje izredno močnih in vodo-odpornih naravnih vlaken za vrvi. Gojenje indijske konoplje pa je pri nas prepovedano. Valentin Skubic NOVO AROMATERAPIJA Od 15,02.do 15.03.2005 10% popust za aromaterapijo ® "Nega obraza in telesa • Masaža • Pedikura, manikura • Solarij • Shujševalni, anticelulitni tretmani • Oxi tretman • Individualni trening • Darilni boni • Ambulantna fizioterapija • Fizioterapija na domu FizioFit ccnter Mediko fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 3:p " 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.tjt$S :si/mediko, mediko.ordinacija.net medilp'@siol.net V oskrbnih centrih KZ Stična nudijo vse za kmetijstvo: Železnina Radohova vas: 01/7887-628 Železnina Zagradec: 01/7888-032 V kmetijsko vrtnem centru v Ivančni Gorici Je že na zalogi tudi SEMENSKI KROMPIR Informacije na tel: 01/7887-624 ZADRUZNI HRAM Kmetijske zadruge Stična pa vas vabi na DNEVNO SVEŽE OKUSNE MALICE REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Referat za upravno notranje zadeve Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900 / Fax: 01 7810 919 RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAOORJEV NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2005 VIDEM DOBREPOLJE (pri Gostilni Majolka) torek, 8.3.2005 od 8. do 16. ure četrtek, 10. 3. 2005 od 13. do 17. ure torek, 6.9.2005 od 8. do 11. ure MULJAVA (pri Trgovini Kmetijska zadruga) torek, 15. 3. 2005 od 8. do 16. ure ZAGRADEC (pri Trgovini Kmetijska zadruga) četrtek, 17. 3. 2005 od 8. do 16. ure torek, 6. 9. 2005 od 13. do 16. ure RADOHOVA VAS (pri gostilni »Johan«) torek, 22.3.2005 od 8. do 16. ure četrtek, 24.3.2005 od 8. do 11. ure torek, 13.9.2005 od 8. do 12. ure VIŠNJA GORA (pri gasilskem domu) četrtek, 24. 3. 2005 od 13. do 17. ure STRUGE (pri zbiralnici mleka) torek, 21. 6. 2005 od 15. do 19. ure Nevenka Dolgan, xiniv.dipl.prav. načelnica 24 Ivančna Gorica, januar 2005 SPOSTOVANI UPOKOJENCI IN DRUGI STAREJSI OBČANU! Naloga policije ni samo iskanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, temveč tudi preventivna dejavnost, s katero želimo skupaj z vami doseči, da bo takih dejanj čim manj in da se bomo počutili bolj varno. Storilci kazniva dejanja poskušajo storiti čim hitreje in s čim manj posledicami zase, zato že vnaprej izberejo najprimernejši kraj in žrtev. Pri tem izkoriščajo vašo nepazljivost. Lahko pa storilca presenetite, tako da se vedete čim bolj samozaščitno in z različnimi varnostnimi ukrepi ne dovolite, da bi postali njegova žrtev. Ko bo to spoznal, si bo verjetno premislil in odstopil od svoje namere. »OBISKOVALCI« NA VAŠEM DOMU (samozaščitni ukrepi) Obiska ste načeloma veseli, predvsem če je najavljen in če je obiskovalec sorodnik, prijatelj ali znanec. Neznanih oseb pa se gotovo ne razveselite, posebej če vam že na vratih ponujajo različne "ugodne" predmete, izlete, potovanja, zavarovanja ipd. Med neznanimi obiskovalci pa so tudi takšni, katerih edini cilj je, da vas ogoljufajo. Ti storilci praviloma "delujejo" daleč od kraja svojega prebivališča in so običajno zelo urejeni, komunikativni in prijazni. Trudili se bodo, da bi na vas naredili čim boljši vtis, in če jim bo uspelo, jih boste povabili v stanovanje. To pa je že začetek zgodbe, katere konec je lahko slab! Naj vas opozorimo na nekaj zvijač, ki jih pogosto uporabljajo storilci takih kaznivih dejanj: "Ali lahko dobim kozarec vode, ker moram vzeti tableto?" "Ali lahko dobim kozarec vode, ker mi je slabo?" "Sosedov ni doma. ali imate svinčnik in papir, da jim pustim sporočilo?" "Ali lahko sporočilo za sosede napišem v Vašem stanovanju?" "Ali lahko od vas telefoniram ženi (otrokom, drugam)?" "Ali imate kaj hrane, oblačil zame (in podobno)?" Že na vratih taki storilci želijo pridobiti zaupanje in usmiljenje. Njihov prvi cilj je, da od vas slišijo: "Izvolite, kar vstopite!", drugi pa, da vas okradejo ali na drugačen način ogoljufajo, kar še lažje storijo, če ste v stanovanju sami. Zmanjšajte možnost, da postanete žrtev kaznivega dejanja na svojem domu, zato vam svetujemo: Vgradite vhodna vrata s kukalom, varnostno verižico ali dodatno ključavnico in domofonom. Vrata odpirajte le ob zataknjeni verižici. Po možnosti pred odpiranjem vrat poglejte skozi okno, kdo je "obiskovalec". Poskrbite, da bo razsvetljava pred vhodnimi vrati ustrezna in brezhibna. Ne nasedajte pretirani prijaznosti, že opisanim zvijačam, opravičilom ter izgovorom neznanih "obiskovalcev". Če se predstavljajo kot uradne osebe, npr. kot policisti, svetovalci zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja ali serviserji, obrtniki, oskrbniki premoženja ipd., zahtevajte ustrezen identifikacijski dokument in pojasnilo o namenu njihovega prihoda. V stanovanje pustite samo serviserje, obrtnike ..., ki ste jih sami naročili. Dogovorite se za kasnejši obisk, do takrat pa si zagotovite navzočnost vsaj še ene zanesljive osebe. Vsiljivim osebam, ki hitro lahko postanejo nesramne ali celo nasilne, se odločno uprite, glasno govorite, da pritegnete pozornost sosedov in po potrebi pokličite pomoč (tudi policijo na tel. št. 113). PREDNOST DOBRIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV Možnosti, da postanete žrtev tatvine ali goljufije, lahko zmanjšajo tudi dobri odnosi s sosedi.Vlomilci, tatovi in goljufi se namreč zanašajo na to, da se sosedje komaj poznajo ali da so celo v slabših odnosih, zato si raje prizadevajte za dobre odnose s sosedi. Medsebojna pozornost in pomoč bosta izboljšali vašo varnost in varnost sosedov. Da bo tveganje za kriminalno dejanje na vašem domu in pri sosedih še manjše, vam svetujemo: Prosite sosede, da pokličejo pomoč, če se bo pri vas dogajalo kaj neobičajnega, dogovorite se za znak, če ste v nevarnosti in potrebujete pomoč. Obvestite sosede in sorodnike, da boste dalj časa odsotni oziroma da bo stanovanje prazno. Pred daljšo odsotnostjo prosite sosede ali sorodnike, naj redno praznijo vaš poštni nabiralnik, občasno dvignejo rolete, odgr-nejo zavese, prižgejo luči, vključijo radio ali televizijo ipd., da bodo morebitnega opazovalca preslepili, da ste doma. NE TVEGAJTE SVOJEGA ZDRAVJA Če pa kljub samozaščitnemu obnašanju postanete žrtev kaznivega dejanja ali prekrška, ne tvegajte! Se vedno je bolje, da ste le premoženjsko oškodovani, da izgubite torbico, denar ali druge predmete, kot pa da z upiranjem nasilnemu storilcu izpostavljate svoje zdravje ali celo življenje. Veliko bolj pomembno je, da si storilca čim bolj natančno zapomnite, da ga boste znali opisati (višina, starost, oblačila, tetovaže in druge posebnosti) ali da si zapomnite ali zapišete znamko, barvo in registrsko številko vozila ter smer pobega s kraja dejanja. Z vašo pomočjo bomo storilce lažje in hitreje prijeli, s tem pa bomo preprečevali njihova nadaljnja dejanja in zagotavljali še boljše varnostne Če nas nujno potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 in takoj vam bomo pomagali. Če želite obvestiti policijo o kakršnem koli varnostnem dogodku ali težavi, vendar želite ostati anonimni, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1200. Če pa želite samo pogovor ali nasvet policista, pokličite vodjo policijskega okoliša v vašem kraju. Za zagotavljanje varnosti vseh si želimo medsebojnega zaupanja ter tudi vašo pomoč in sodelovanje. Vedno in povsod vam bomo stali ob strani, ker ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Če potrebujete pogovor s policistom, pokličite na PP Grosuplje na tel. št. 01/ 781-83-80 ah Policijsko pisarno Ivančna Gorica na tel. št. 01/ 787-84-02 in pri vas se bo v najkrajšem času oglasil eden izmed vodij policijskega okoliša: Marjan Fric ali Rudi Grunbacher. Policijska postaja Grosuplje MODERNI POSTNI ROPI Novice, ki so do nedavnega pretresale le večja slovenska mesta in kraje, so na žalost postale tudi del našega vsakdanjika. Skorajda ne mine teden, da ne bi izvedeli za kakšno oropano stanovanje ali hišo, bodisi v sosednji vasi ali pa celo neposredno v naši bližini. A od kriminalnih dogodkov v zadnjem obdobju najbolj odmevata dva ropa pošt, ki sta se v naši občini zgodila v enem mesecu. Ko človek sliši, kaj se dogaja, nehote najprej pomisli na davne čase, ko je pošta potovala s poštnimi kočijami in konji. Takrat so bili poštni | 'i Vi ' IflSpIll L V '; • ■' flBSSfl i J g. _ ^ tešili 1 ** ' ¿Ur ^ iijl iS w 1 i?; *ssi Mg .—:: gJt " IWW|III 3MP w - ~ ■ ... ropi nekaj vsakdanjega, vsakdanjost pa bodo očitno postali tudi v naši, moderni dobi. Na predvečer novega leta se je nasilni ropar lotil pošte v Višnji Gori. Uslužbenko je lažje ranil, ob tem pa iz kovinske blagajne odnesel kar nekaj milijonov gotovine. Neznani ropar je bil po opisu uslužbenke mlajši moški, visok 180 cm, suhe postave, oblečen v temna oblačila in obut v bele športne copate z rdečimi črtami. Po ropu je pobegnil neznano kam. Scenarij pa se je ponovil v petek, 28. januarja, ko je bila tarča ropa pošta v Šentvidu pri Stični. Ta sicer trenutno zaradi obnove prostorov deluje v sosednji stavbi, a to roparja ni zmedlo. Oborožen s pištolo, je napadel sredi popoldneva, si lastnoročno postregel z nekaj sto tisočaki iz predala in se pognal v beg. A imel je "srečo v nesreči": pri izhodu se je namreč zaletel v krajana Šentvida, pri čemer je raztresel del ukradenega denarja. Prijazni gospod mu je še zaklical, da izgublja denar, a ropar, ki je medtem že snel maskirno kapo, se seveda ni menil za opozorila in je z vso naglico odhitel do svojega rdečega golfa s kranjsko registracijo. Prijazni krajan naj bi, potem ko je videl, za kaj gre, stekel za njim proti tovarni Zmaj, vendar je bil že prepozen. Tudi ta roparje bil visok okrog 180 cm, srednje postave, oblečen je bil v črno. Tako oškodovani pošti kot policijski uslužbenci, pa tudi občani, ki so pretreseni spričo nasilnih roparskih dogodkov v občini, se zdaj sprašujejo, ali sta bila ropa v Višnji Gori in Šentvidu pri Stični delo istega storilca. Da bo cela stvar še bolj zanimiva, omenimo podatek, da je v minulem mesecu do podobnih dogodkov prišlo tudi drugje po Sloveniji. Na Policijski upravi Ljubljana smo izvedeli, da je preiskava obeh primerov še v teku. Je sploh kaj možnosti, da bi prišlo do razpleta obeh kriminalnih dogodkov? Policija poziva, da lahko morebitne informacije o ropih na obeh poštah ali o storilcu posredujete na Policijsko postajo Grosuplje, na telefon 781 83 80, ali na številko 113, lahko pa uporabite tudi anonimno številko 080 12 00. Tudi pošta v Višnji Gori potrebuje obnovo. ČISTILNA NAPRAVA SE ZE GiADI O čistilni napravi v Šentvidu pri Stični se že dolgo govori. No, nekateri menijo, da je bilo teh besed še premalo in vsi razlogi in pogoji premalo pretehtani. Kakorkoli že, zdaj čistilna naprava postaja tudi realnost in ni več samo predmet pogovorov in zapis na papirju. Tisti, ki se večkrat peljete mimo Šentvida proti Dobu ali Radohovi vasi, ste morda že opazili, da se na lokaciji čistilne naprave že nekaj mesecev nekaj dogaja. Prva dela so se namreč začela že novembra lansko leto. Izvedba gradbenih del je bila zaupana podjetju Prevent gradnje NGR, d.d. iz Maribora. V prvi fazi, t.i. predpripravi terena, je bila po izkopu vgrajena posebna PPS folija in opravljeno prednasipavanje terena v višini 1,5 metra. Zaradi specifičnega kraškega terena, ki je v primeru šentviške čistilne naprave sicer razlog za mnoge razprave o ekološki nevarnosti takšnega objekta, je bilo treba ta teren dodatno ojačati s t.i. piloti. Do trdne apnenčaste podlage je bilo zabitih 55 takšnih pilotov tipa Benotto. Njihova globina znaša od 4 do 5 metrov, skupna dolžina vseh teh »stebrov« pa je 250 metrov. Samo za postavitev pilotov je bilo potrebnih 10 ton armature oz. 95 m3 črpnega betona. Predpriprava terena je bila končana 13. januarja letos. Sledil je izkop gradbene jame za začetek temeljenja posameznih gradbenih objektov čistilne naprave. Ti objekti so razbremenilnik z zadrževalnim bazenom, upravni objekt, merilnik pretoka, peskolov, SBR- bazen, zalogovnik blata in merilno mesto. Izdelan je bil opaž za temeljne grede, vgrajene železne armature in izdelane drenaže za bazen. V naslednjih tednih bo potekala izdelava armiranobetonskih temeljev tudi na ostalih objektih čistilne naprave, nakar se bo začelo še njihovo izgrajevanje. S tem bo seveda izgrajena šele »lupina« čistilne naprave, saj bo tem gradbenim delom sledila še vgradnja strojnih in električnih instalacij, ki predstavljajo bistvo bodoče čistilne naprave. Ta dela bo izvajalo podjetje Stadij d.o.o. iz Postojne. Šele ko bo urejena tudi zunanjost objekta, bo na vrsti tehnični preizkus delovanja in čistilna naprava v Šentvidu naj bi takrat tudi dejansko začela delovati. Optimistično se predvideva, da bodo vsa dela zaključena že konec maja 2005. ~ -..... /V § - 'L ... IN KANALIZACIJA Ceste so del vsakdanjika v našem življenju. Težko je, če so slabe, zdi pa se, da je še težje, če imajo ljudje lepo urejene asfaltirane ceste, pa se te nenadoma spremenijo v slabo vzdrževano makadamsko pot. Nekaj podobnega se je zgodilo v Šentvidu, prvič lansko pomlad in nato spet letošnjo zimo. Lani je Javno komunalno podjetje Grosuplje obnavljalo vodovodni sistem od Starega trga skozi središče Šentvida. Hkrati pa je Komunalno podjetje Ljubljana začelo graditi t.i. C- krak kanalizacije v Šentvidu. Bližalo se je poletje in za Šentvid najpomembnejši dogodek v letu, tradicionalni pevski tabor, središče Šentvida pa je bilo eno samo gradbišče. No, pa vendarle so takrat cesto tik pred zdajci zakrpali z asfaltom. Obnova vodovoda je bila v skladu s predvidenimi deli končana, medtem ko je bilo za kanalizacijo predvideno, da se bo gradnja še nadaljevala. Zdaj je tudi drugi krak kanalizacije že skoraj povsem izgrajen in je položenih približno 1400 metrov sanitarne in meteorne kanalizacije s priključki. Ostalo je še približno 100 metrov neizgrajenega dela, za katerega se predvideva, da bo položen še do konca februarja. Po pridobljenem uporabnem dovoljenju za kanalizacijo in čistilno napravo, bo Šentvid takoj razbremenjen sanitarnih in meteornih voda. Nekaj potrpljenja bo torej kljub vsemu še treba imeti, saj se predvideva asfaltiranje ceste, če bodo vremenske razmere dopuščale, vsaj nekako do aprila. Do takrat pa po šentviški cesti peljite kar se da previdno in tudi počasi. \ r nrff • * - - 24 Ivančna Gorica, januar 2005 ISIMMM] K 01N0V5 IOVANOVIČEVIH KIPOV Pil OSNOVNI ŠOLI E1RDA VESELA V ŠENTVIDU PRI STIČNI V Šentvidu pri Stični predstavljajo posebno zanimivost leseni kipi, ki jih je ob 20- letnici delovanja Slovenskega okteta na pobudo njegovega člana Toneta Kozlevčarja začel izdelovati kipar Peter Jovanovič leta 1970. Ob jubileju okteta je najprej izdelal Ribničana. O tem priča napis na spominski plošči, ki je pritrjena na spodnji del kipa: »Rojakom v zamejstvu 1950-1970 Slovenski oktet«. Ribničanu so sledili Mati z otrokom, Ringaraja in Povodni mož. Kasneje je izdelal še nekaj kipov, ki krasijo okolico osnovne šole, Centra za zdravljenje obolelih otrok ter prostor pred trgovino Tuš. S svojimi svojevrstnimi likovnimi motivi bogatijo kraj in hkrati predstavljajo del njegove identitete. Po ustnem izročilu jih je umetnik izdelal iz hrastovih hlodov na dvorišču Centra. V zameno za kipe mu je ta ponudil stanovanje in hrano ter nekaj denarja. Večina kipov je zaradi nerednega vzdrževanja v slabem fizičnem stanju, zato so v Centru za zdravljenje obolelih otrok leta 2003 presodili, da bi jih bilo treba obnoviti in tako rešiti pred nadaljnjim propadanjem. Skupaj z akademskim kiparjem, restav-ratorjem mag. Ljubom Zidarjem, so ocenili njihovo stanje, pripravili predračun stroškov za njihovo obnovo ter se s pobudo in prošnjo za finančno pomoč obrnili na Občino Ivanč-na Gorica, kjer pa za strokovno pripravljeno akcijo niso imeli posluha. Njihova pobuda je zato ostala zgolj pri ideji vse do jeseni leta 2004, ko so se obnove kipov na svojem zemljišču lotili v Osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični. Člani Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela pozdravljamo odločitev vodstva osnovne šole, da se je lotilo nujno potrebne obnove svojih kipov. Način, na katerega se je lotilo obnove, pa je po našem mnenju žal" neprimeren. Ker gre za kipe, ki jih je izdelala umetniška roka, bi morali k njihovi obnovi pristopiti bolj previdno in skrbno. Obnove so se lotili brez predhodne analize in dokumentiranja stanja kipov. Vprašljiva so zaščitna sredstva, ki so jih uporabili pri njihovi dosedanji obnovi (polnitev razpok s peno za vgrajevanje stavbnega lesa in zaščita lesa s sintetičnim lakom). V konkretnem primeru bi se po našem mnenju vodstvo šole pred začetkom obnove moralo posvetovati s strokovnjakom - restavratorjem. V Sloveniji imamo restavratorje zaposlene v muzejih in v spomeniško-varstvenih službah, veliko pa jih dela tudi samostojno. Njihova imena je mogoče dobiti na sedežu Društva restavratorjev Slovenije. Strokovnjak bi jim posredoval smernice, katerim bi lahko po fazah sledili v okviru razpoložljivih finančnih zmožnosti. Na ta način bi zagotovili strokovnost obnove ter trajnejšo rešitev. Kljub nekaterim posegom, ki so bili na kipih že storjeni, mislimo, da ni prepozno, da šola k sodelovanju vendarle povabi strokovnjaka in z njegovo pomočjo dokonča obnovo. Na ta način bo lahko kot vzgojna in izobraževalna ustanova svojim učencem predstavila zgled, kako pravilno pristopiti k obnovi takšnih kipov. Verjamemo, daje imelo vodstvo šole z obnovo kipov dobre namene in da se je obnove lotilo s skromnimi finančnimi sredstvi, vendar pa menimo, da takšna pot dolgoročno ni najboljša. Toplo pa pozdravljamo idejo vodstva šole, da z učenci zberejo podatke o zgodovini oz. okoliščinah nastajanja kipov ter jih predstavijo na posebni prireditvi, na katero imajo namen povabiti tudi avtorja kipov. Na ta način bodo prispevali k ohranitvi spomina na Slovenski oktet, začetke šentviških taborov pevskih zborov in delo kiparja v našem kraju. Vimenu Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela D. Stepec Dobemik, A. Novak in L. Zidar. 'v .......................................................................BlM^nT Paketi za naše občane v domu starejših Grosuplje v decembru 2004. DELOVANJE KORK IVANCNA GORICA V LETU 2004 Delovni načrt za leto 2005 Predvidevamo, da bomo v letu 2005 uspeli realizirati zastavljene cilje: 1. Skrbeli bomo za socialno ogrožene in bolne. 2. Ob dnevu žena in materinskem dnevu bomo obiskali vse žene, starejše od 80 let v KS Ivančna Gorica in Domu starejših občanov Grosuplje ter naše občane, ki bivajo v ostalih domovih starejših občanov po Sloveniji. 3. Aprila in septembra bomo organizirali odvzem krvi. 4. V spomladanskih mesecih bomo podelili priznanja in plakete zvestim krvodajalcem. 5. Nadaljevali bomo z obiskovanjem članov RK ob njihovem jubileju - 90-letnici. 6. Ob morebitnih elementarnih nesrečah bomo sodelovali in organizirali humanitarne akcije, vendar samo za dolgoletne člane RK. 7. V poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje članarine, ki jo v celoti namenjamo za nabavo hrane, daril in ostalih nujnih stvari, in sicer za osebe, stare več kot 80 let, in bolne. 8. Po potrebi bomo sodelovali pri pripravah na izgradnjo doma starejših občanov v Ivančni Gorici. 9. Če bo zbranih sredstev dovolj, bomo v decembru obiskali starejše od 80 let, težko bolne otroke in bolnike z multiplo sklerozo. KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever, predsednica Leto 2004 je minilo. Bilo je v znamenju napornega dela tudi v Krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica, saj smo: e vse leto delovali na področju so-ciale, • uspešno zaključili akcijo Pomagajmo Motozovim, ' ob dnevu žena obiskali več kot 80 let stare in osamljene na področju KS Ivančna Gorica in v domu starejših občanov Grosuplje, • obiskovali težje bolnike, • organizirali izlet krvodajalcev v Veržej, • dvakrat sodelovali pri odvzemu krvi v Ivančni Gorici, a med letom razdelili nekaj paketov pomoči najbolj potrebnim ter obdarovali tudi 90- letnike, • z utemeljitvami organizirali spre- jem težke bolnice v dom starejših občanov, • pisno urgirali na županstvo občine Ivančna Gorica ter utemeljevali, kako nujen je začetek gradnje doma starejših občanov v Ivančni Gorici. V decembru smo razdelili pakete starejšim od 80 let in obiskali socialno šibke, bolne otroke, težje bolnike in osebe z multiplo sklerozo ter vse tiste, ki bivajo v Domu starejših občanov Grosuplje, in naše občane, ki bivajo v domovih starejših občanov Trebnje in Ljubljana. Vsem krajanom, območnemu združenju RK Grosuplje in Občini Ivančna Gorica se iskreno zahvaljujemo za denarna sredstva, s pomočjo katerih smo lažje uresničili cilje. Zahvala tudi Slaščičarni, Cvetličarni Andreja in Vlasti d.o.o. iz Ivančne Gorice za njihovo dosedanjo pomoč. ZELENI TELEFOi SPIl ZV01IL 13. decembra 2004 je Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica po zelenem telefonu prejelo sporočilo o nevarnem dogajanju na območju Farme Stična. Neimenovani občan je sporočil, da je tega dne nekdo iz avtocisterne izlival neznano tekočino v lagune gnojevke, in to v drugo laguno v smeri Farma Stična-Hudo. Člani ekološke patrulje RDEG so si še istega dne ogledali omenjeno območje in ugotovili, da je bila v drugi laguni na površini gnojevke bela plast neznane tekočine. Poleg lagune je bila parkirana tudi avtomobilska prikolica - cisterna. Patrulja je še ugotovila, da se laguna gnojevke zasipa z raznimi odpadnimi materiali. O vse teh ugotovitvah je RDEG Ivančna Gorica nemudoma obvestil Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. Inšpektorat je bil obveščen tudi o tem, da na lokaciji Farme Stična še vedno poteka ilegalno dovažanje odpadnega železa. RDEG je prejel od inšpekcijske službe naslednji odgovor glede ugotovitev ekološke patrulje: 1. Izlitje neznane tekočine v drugo laguno Farme Stična Ugotovljeno je bilo, da je bila 13. 12. 2004 v drugo laguno Farme Stična izpuščena večja količina sirotke. Farma Stična d.d. je namreč v Mlekarni Kočevje odkupila sirotko za prehrano prašičev. Odgovornost vseh vpletenih in čezmerne emisije v okolje se še ugotavljajo. 2. Zasipavanje lagune z odpadki Neznani povzročitelj je verjetno v novembru 2004 odložil približno dva kamiona gradbenih odpadkov. Ker so bili odpadki specifični (posebne vrste luči), je bila za iskanje povzročitelja naprošena tudi policijska postaja Grosuplje. Farma Stična d.d. ima sicer pridobljeno lokacijsko informacijo za zasip prve lagune, ki pa je ne sme zasipavati z neprimernim materialom. Inšpekcijski postopek še ni končan. 3. Zbiranje odpadnega železa na lokaciji Farme Stična Že približno eno leto je uveden postopek proti podjetju Dambo, d.o.o. in pooblaščencu za zbiranje odpadkov papir servis d.d. Izdani sta bili odločbi, več sklepov s prisilitvijo, 20 mandatnih kazni, predlog sodniku za prekrške, predlog za kazenski pregon in predlog za odvzem pooblastila pooblaščencu za zbiranje odpadkov. Po zadnjih informacijah z dne 6.1. 2005 naj bi se dovažanje odpadkov na omenjeno lokacijo prenehalo in naj bi se odpadki začeli odvažati na urejen skladiščni prostor. Inšpekcijski postopek še ni končan. A stvari so se na terenu-v naši naravi-razvijale še naprej. Novo sporočilo preko zelenega telefona je RDEG prejel spet 13. januarja 2005, in sicer je bilo sporočeno, daje potok Stičnica onesnažen, da po površju vode teče bela pena, pomešana z oljem. Po ogledu na terenu je bilo ugotovljeno, da je voda v potoku Stičnica do izliva v Višnjico sorazmerno čista, voda v Višnjici pa je na relaciji Šica do izliva v Krko motna in so v njej sledovi olja. Ekološka patrulja RDEG je stanje na terenu preverila spet 18. januarja, ko je prejela novo sporočilo o onesnaženosti potoka. Ugotovitve so tokrat bile: Voda od Farme Stična v potoku Stičnica , ki se izliva v Višnjico in dalje v Krko, je bila zelo onesnažena: vidna je bila bela pena, voda pa je bila motna in pomešana z ostanki maščob - mulzijo. Po pogovoru z nekaterimi občani Ivančne Gorice je bilo tudi ugotovljeno, da se onesnaženje pojavlja večkrat tedensko in da se je v zvezi z onesnaženjem zgodil tudi pomor rib. Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je v zvezi z zadnjimi ugotovitvami že urgiralo pri Inšpekciji za okolje in prostor in zahtevalo, da se po Zakonu o varstvu okolja. Zakonu o vodah in ZON prepove onesnaževanje potoka Stičnice in podtalne vode, ki ga s svojimi dejavnostmi povzroča Farma Stična. RDEG Ivančna Gorica PREDNOVOLETNO SREČANJE STAREJŠIH OBČAiOV V Ši NT VI DU PRI STIČNI Sredi decembra je članicam krajevnega odbora Rdečega križa Šentvid pri Stični v avli OŠ Ferda Vesela uspelo zbrati precejšnje število modrosti in izkušenj polnih krajanov, ki so se lahko zabavali ob pestrem programu. Z lepim petjem jih je pozdravila Vokalna skupina Šentviški Slavčki pod vodstvom Tanje Tomažič-Kastelic. Nuša Volkar je spretno povezovala program, katerega del so bili tudi učenci OŠ Šentvid. Zbrane je nagovorila tudi predsednica krajevne skupnosti Šentvid, gospa Marjeta Bijec, župan občine Ivančna Gorica pa je bil žal nujno zadržan in se srečanja ni mogel udeležiti. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar Denis Kastelic - učenec OŠ Šentvid. Z veselimi Vidami je razveselil duha vsem mladim in tudi nekoliko manj mladim Janez Bijec s harmoniko. Marsikoga so zasrbele pete tako kot v mladih letih, vendar ... pa se niso dali. Tako kot včasih so stopili skupaj in zapeli nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Med prireditvijo so bila podeljena tudi priznanja in značke jubilejnim krvodajalcem. In kaj članice krajevnega odbora RK delamo ostali de! leta? Obiskujemo in skromno obdarimo vse, ki praznujejo 90. rojstni dan, v marcu obiščemo vse starejše od 80 let, bolne, invalide in vse iz naše KS, ki so po domovih za ostarele. Organiziramo predavanja o zdravju. Vsako prvo sredo v mesecu gospa Zin-ka Svetelj v prostorih KS meri krvni sladkor in holesterol. Pomagamo tudi socialno ogroženim otrokom, da brezplačno ali za delno plačilo letujejo na morju, razdelimo veliko paketov osebam, ki jih najbolj potrebujejo. Seveda pa že vsa leta pomagamo pri krvodajalskih akcijah. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali izpeljati naš program: gospodu županu in ravnatelju OŠ Šentvid Jerneju Lampretu za šolske prostore in vsem nastopajočim in njihovim mentorjem. Seveda se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem, ki nam finančno priskočijo na pomoč: KS Šentvid pri Stični, Občini Ivančna Gorica, Pekarni Dobrepolje, Pekarni Grosuplje, Mesarstvu Andrej Klemenčič, pa tudi vsem vam, ki s plačevanjem članarine poskrbite za nemoteno delovanje te humanitarne organizacije. ODBOR RDEČEGA KRIŽA ŠENTVID PRI STIČNI 24 Ivančna Gorica, januar 2005 KAJ S KRIŽIŠČEM Pil SV. II Krajani Višnje Gore se že dalj časa ukvarjajo s težavami, povezanimi z vzporedno cesto ob avtocesti in križiščem pred višnjegorsko cerkvijo. Potem ko je bila zgrajena cesta od Podsmreke do Višnje Gore, se je namreč izkazalo, da je ta cestna povezava pravi raj za hitre voznike in nevarnost za morebitne pešce in kolesarje. Preden cesta pride do cerkve, sicer nekajkrat ostro zavije in se na ta način promet upočasni. Toda pri cerkvi je speljana pod cerkvenimi stopnicami, kar postaja ob vse večjem prometu tudi vse večja nevarnost za ljudi, ki se tam nahajajo. To so predvsem verniki, ki prihajajo v cerkev k cerkvenim opravilom, in otroci, ki imajo v župnišču verouk. Ne samo križišče pred cerkvijo, temveč tudi del ceste, pa je »zaseden« ob pogrebih. Zato cesta in križišče predstavljata veliko nevarnost predvsem za pešce. Lokalna skupnost je za rešitev nastale situacije večkrat apelirala na pristojne službe v občini. Da je postala zadeva še bolj napeta in nevzdržna, je nevarni cestni odsek terjal tudi prvo smrtno žrtev. K pravi rešitvi je bilo težko pristopiti, saj je bilo obstoječe stanje povsem v skladu z zakonodajo ter lokacijskimi načrti in uredbami. V praksi pa je bila slika povsem drugačna. Da bi se le našel skupen jezik med krajani Višnje Gore in vzdrževalcem ceste, to je Občino Ivančna Gorica, je bil 16. decembra 2004 sklican sestanek med pred- stavniki Krajevne skupnosti in krajanov Višnje Gore ter predstavniki Občine in ostalih pristojnih služb. Takrat so prišli do naslednjih zaključkov in ukrepov: Križišče pred cerkvijo ostaja nespremenjeno, saj ga na tem mestu ni mogoče spreminjati. Rešitev je le ta, da se prometna povezava, kije speljana skozi križišče, prestavi na tak način, da bi bila cesta od cerkve do pokopališča oz. mrliške vežice manj obremenjena s prometom, predvsem pa da bi bil prostor neposredno pred cerkvijo zunaj območja prometa. Za to pa je seveda treba narediti idejni projekt vsaj v treh variantah. Na cesti od Podsmreke do Višnje Gore naj se postavi označba za naselje Stari trg v bližini odcepa za Malo Dobravo, konec naselja Stari trg in začetek Višnje Gore pa se naj označi na mestu odcepa proti Kosci. Tako bo omenjena trasa označena kot naselje, kar pomeni, da je omejitev hitrosti 50 km/h. Zal ta rešitev ni povsem v skladu s predpisi, saj področje ob cesti ne daje videza pravega naselja, toda to je v tem primeru zaenkrat edina mogoča rešitev. Tako krajani Višnje Gore kakor upravljavec ceste in vsi udeleženci prometa v tem delu Občine Ivančna Gorica upamo, da bodo taki ukrepi resnično pripomogli k izboljšanju prometne varnosti v tem delu naše občine. PUTRKOVALSKO TEKMOVANJE ¥ PREČNI PRI NOVEM MRSTU Za nami je že V. pritrkovalsko tekmovanje na Dolenjskem, katerega glavni organizator je bilo Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine. Bila je sončna novembrska nedelja ko se je v Prečni pri Novem mestu zbralo okoli dvajset pritr-kovalskih skupin: pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Šmarja-Sapa, Šmihela pri Novem mestu. Mirne, Otočca, Mirne Peči, Krke. Primskovega ... Gostje so bile pri-trkovalske skupine s Primorske: dve skupini iz Budanj pri Vipavi in pritrkovalska skupina iz Vrtojbe pri Novi Gorici, kar je tekmovanje dodatno obogatilo, saj je bila raznolikost melodij toliko večja. Iz Šentvida sta se tekmovanja udeležili dve skupini pritrkovalcev, in sicer starejši in mlajši. Vsaka skupina je imela pred začetkom tekmovanja možnost ogleda zvonika in kratko vajo pritrkavanja na zvonove. Postavitev štirih lepo uglašenih zvonov je v prečenskem zvoniku drugačna kot v večini zvonikov. Zvonovi so razporejeni v dveh višinskih nivojih, kar zahteva od pritrkovalcev boljšo izurjenost. Po uvodnem nagovoru domačega župnika in razlagi pravil tekmovanja glavnega sodnika se je začelo tekmovanje. Vsaka skupina je imela na razpolago pet minut, da pokaže svoje znanje. Vrstni red skupin so izžrebali. Tekmovanje so spremljali trije sodniki v okolici cerkve, katerih naloga je bila ocenjevanje natančnosti melodije, enakomernosti udarcev, začetka in konca melodije, zahtevnosti melodije, uporabe dinamike in okraskov ter usklajenosti skupine. Četrti sodnik je bil v zvoniku in je ocenjeval obnašanje pritrkovalcev ter pravilen pristop k pritrkavanju. Po dve-urnem muziciranju v zvoniku je sledila pogostitev v župnijskih prostorih ter podelitev priznanj in pokalov. Šentviški pritrkovalci smo se tudi letos dobro odrezali. Starejša skupina je dosegla tretje mesto v svoji kategoriji, mlajša pa odlično prvo mesto med mlajšimi pritrkovalci. Veselje v skupini je bilo neizmerno, saj so po večletnem trudu prišli tudi tako težko pričakovani rezultati. Vrednost doseženega rezultata pa je toliko bolj podkrepila tudi kvaliteta pritrko- valskih skupin, ki je vsako leto na višjem nivoju. Vesela novica je tudi ta, da je na tekmovanju sodelovalo več kot polovica mladih skupin, kar je za razvoj in ohranjanje pritrkavanja prav gotovo zelo spodbudno. Po končam podelitvi so najboljše skupine dobile še priložnost, da so pred vsemi navzočimi zaigrale svojo melodijo na glasbenih ceveh. Med nami pa se je že prebujala tista skrivnostna radost, ki jo prinaša božični čas, ko bomo lahko tudi z glasbo zvonov slavili Boga in polepšali praznovanje božiča. Poslovili smo se polni novih izkušenj in v upanju, da se kmalu spet srečamo. Jože Mehle T D JI T fZ TRANSPORTNO PODJETJE d.d. 1 IVr\ A %3Š CESTA 2, GRUPE ODREDOV 15,1295 IVANČNA GORICA Išče novo sodelavko /-ca za prosto delovno mesto PROMETNI TEHNIK (m/ž) Zahtevana znanja in kvalifikacije: - najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali prometne smeri - poznavanje dela z računalnikom - znanje enega tujega jezika - samostojnost pri delu, zanesljivost in natančnost - zaželjene so delovne izkušnje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbo z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: TRAIG Transportno podjetje d.d. Cesta II. grupe odredov 15 1295 Ivančna Gorica NADŠKOF URAN KRSTIL OSMEGA OTROKA DRUŽINE OVEN Na zadnjo nedeljo starega leta je bilo v stiski baziliki sila slovesno, saj je žup-ljane obiskal novi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je imel za to prav poseben razlog. Nepisano pravilo namreč pravi, da vsakega sedmega in naslednjega otroka v slovenski družini krsti sam nadškof. Družina Oven z Vira pri Stični se je pred kratim povečala še za eno članico, Tinkaro, ki je že osmi otrok zakoncev Antona in Drage. Tako številne družine so v današnjem času resnično prava redkost, zato je Ovnove doletela zaslužena čast, da je njihovega otroka krstil poglavar slovenske Cerkve, Tinkari pa se je pridružil še Erik, prvorojenec družine Kastelic. Nadškof Uran je v svojem nagovoru poudaril, da bi moralo biti več slovenskih družin tako odprtih za življenje, kot so Ovnovi. Za konec prisrčnega srečanja je nadškof zapel še pesem v zahvalo vsem materam, blagoslovil številne otroke ter jih obdaril s podobicami. Tako je še enkrat dokazal svoj pristen odnos z verniki, ki gotovo odpira novo dimenzijo v slovenski Cerkvi. Lojze Grčman m m mm m I -T/ 2 Nad glavno cesto, ki povezuje Kriško vas in Novo vas, že nekaj tednov na travniku "kraljuje" camp prikolica. Ne zanima nas, čigava je in na čigavi zemlji stoji, dejstvo je, da zelo moti videz krajine - Polževske planote, kar se vidi tudi na zgornji sliki. Krajani Polževega \ jT •i TADI JANEZ TADINA Sokolsba ulica 5. 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. do 19. ure Ob sobotah |e prodajalna odprta od 8. do 12. ure. ročno izdelan zlat in srebrn nakit izdelava po naročilu popravila vdelava kamnov čiščenje nakita predelava lomljenega zlata graviranje vstavljanje medicinskih uhanov ¡HIH! popust ob vsakem »sil 24 Ivančna Gorica, januar 2005 PGO©0uI] UtOZICNI ODM1V SPif USPEL Ker nam letošnja zima v predbožič-nem času ni naklonila zasneženih poljan in ne z lesketajočim se snegom okrašenih gozdov, smo si božično vzdušje in praznično razpoloženje člani TD in KDG KRKA pričarali kar sami. Ob sodelovanju z GD Krka smo tudi letos, že sedmič, pripravili vse bolj odmevno prireditev Božični odmev. » Na Štefanovo se vidimo v Krški jami,« smo slišali že večkrat med letom. Res se nam številni obiskovalci tudi letos kljub nič kaj božičnemu vremenu niso izneverili. Prireditev je vodila ga. Mateja Vrhovec Mestnik, domačinom pa so se pridružili številni gostje, ki so poskrbeli tudi za najzahtevnejše gledalce. Nastopili so: Otroški in mladinski pevski zbor Krka, Družina Slana, Mateja Podr-žaj, Harmonikarji DH Krka, Ansambel Marjana Skubica, Pevski zbor Zagradec, Rok Godec, Ansambel Bobri, Stiski kvartet, BE POP, Miloš Genorio in Rebeka Radovan. Na koncu so vsi: nastopajoči in gledalci, zapeli znamenito Sveto noč. Lepe želje ob božiču in novem letu sta gledalcem zaželela g. Tone Hu-mar, krški župnik, in predsednica KS Krka, Andreja Kamin-Fink. Letos smo si že drugič lahko ogledali iz gline izdelano mesto Betlehem, mojstrovino, za katero je domačin Marcel Lah s svojimi sodelavci žrtvoval prenekatero urico. Mestece je še večje, še bolj čudovito kot lani, in pogled na stotine glinastih stavb in več kot tisoč gorečih svečk v njihovih oknih je bil naravnost neponovljiv. Mestece je na ogled obiskovalcem Krške jame preko celega leta. Izneveril se nam ni niti Božiček, ki je z dobrotami iz svojega koša razveselil najmlajše. Ob koncu prireditve je švignilo v zrak na tisoče iskric iz prekrasnega ognje- meta, prav toliko pa je bilo izrečenih dobrih želja in lepih misli.Upamo, da so se dotaknile naših src in da bodo v njih odmevali vsi dnevi v letu. Prireditev so omogočili donatorji, ki se jim ob tej priložnosti še enkrat iskreno zahvaljujemo. To so bili: Občina Ivančna Gorica, Komunalne gradnje, d.o.o, Grosuplje, Imos, d.d., Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Radio Zeleni val, Elcom Ivančna Gorica, Turistično društvo Krka, Protect GL Lublja-na, Multimedia, Mesarstvo Maver Stična, OMV Zagradec, Reševalec, d.o.o., Ljubljana, Kmetija Erjavec Gorenja vas. In kako se sliši pesem Sveta noč, ko zazveni v Krški jami iz dva tisoč grl? Da je to nekaj čudovitega, se boste lahko prepričali prihodnje leto - na Štefanovo. TD IN KDG KRKA BOŽIČNO DOGODKI V ZAGRADCU iozic v postojnski mi Lanski božič je bil za člane otroškega pevskega zbora Zagradec težko pričakovani dan. Zakaj? Z nestrpnostjo in polni pričakovanj so čakali na nastop v Postojnski jami. Kmalu po poldnevu se je množica nastopajočih, katerih je bilo kar 45, zbrala sredi Zagradca, da se z avtobusom odpeljejo v Postojno. Niso pa odšli sami, kajti za njimi so se z drugim avtobusom odpeljali tudi vaš-čani Kitnega Vrha ter nekateri člani Turističnega društva Zagradec. Bilo nam je v ponos, da smo lahko že pred jamo s skupino Čuki zapeli in zaplesali Sankaško polko. Kot avtorica tega teksta in hkrati kot udeleženka pri poslušanju koncerta našega otroškega pevskega zbora v Postojnski jami ne morem skriti navdušenja in moram izreči pohvalo zborovodkinji Vanji Erjavec, ki je tako dobro naučila naše mlade pevce, da so s svojim nastopom očarali vse poslušalce. Bilo je čudovito. Car prelepe jame so popestrili otroški glasovi s čudovitim petjem božičnih pesmi. Menim, da je tudi trud vseh mladih pevcev vsaj delno poplačan s tako dobro izvedenim koncertom. božični pohod Z veseljem poročam tudi to, da je 5. tradicionalni božični pohod uspel. Zaradi nastopa otroškega pevskega zbora v Postojnski jami smo pohod organizirali na dan samostojnosti, v nedeljo, 26. decembra 2004. Kljub dežju se je množica 70 najbolj vztrajnih pohodnikov zbrala ob pol petih popoldan pred gasilskim do- mom v Zagradcu. Pohod je potekal mimo Češnjic, Brega, Velikih Re-berc do Valične vasi in nazaj skozi Češnjice do Zagradca. Med potjo je bilo veselo, saj so nas pogostili skoraj v vseh vaseh. Dobrot, ki so jih pripravile pridne gospodinje, zopet ni manjkalo. Pogreli smo se s kuhanim vinom in čajem. Čeprav vreme ni bilo prav nič praznično, nam je bilo toplo, pa ne samo zaradi vina, pač pa zaradi veselega druženja, ki ga je mnogo, mnogo premalo. Zato ne oklevajte in se nam naslednjič pridružite. Naj ne bo ovira dež, sneg ali kakršnekoli vremenske razmere, važno je le, da hodite in uživate v družbi veselih ljudi. Za Turistično dmštvo Zagradec Nuša Šinkovec II¥E JASLICE V VIŠNJI GORI Tudi letos smo farani v Višnji Gori doživeli žive jaslice. Za to ima zasluge naš g. župnik Boštjan Modic, ki je kljub preboleli pljučnici vse pripravil, zrežiral in neutrudno vodil. Pri tem so mu bili v pomoč mladina in številni posamezniki. Prav vsi so svojo vlogo izvrstno odigrali, celo trimesečni Anže v vlogi Jezuščka. Živali so vse le še popestrile, svoj čar pa so dodali tudi svetlobni efekti. Lepo je živeti v taki župniji. Hvala vam, ker ste nam polepšali božični večer. Naj nas novorojeno dete še bolj poveže, utrdi vero, navda z upanjem in pomnoži ljubezen. J. O. TRADICIONALNI ^LSkG©SL@V KOMS Člani Konjerejskega društva Radohova vas so v praznično vzdušje božično-novoletnega časa spet vnesli svojo vsakoletno prireditev. Na Štefanovo, 26. decembra, je bilo na trgu v središču Šentvida vse pripravljeno, da konjerejci pripeljejo svoje konje k blagoslovu. Na ta način so se poslovili od leta, ki se je iztekalo, in se hkrati že ozirali naprej, da bi, podprti z blagoslovom, stopili v novo leto. Seveda se je tudi tokrat zbrala lepa množica ljudi, ki je nestrpno čakala, da se mimo nje zvrstijo konji: bodisi osedlani bodisi vpreženi v vozove. Le vreme ni bilo čisto po godu organizatorjem, saj je tiste dni dež močno zaznamoval praznovanje. Konje je blagoslovil domači župnik Stane Kerin, v mimohodu pa se je zvrstilo več kot 50 teh plemenitih živali. Večinoma so bili njihovi lastniki člani Konjerejskega društva Radohova vas, pridružili pa so se jim tudi konjerejci s Primskovega in iz Trebnjega. Da pa mokro vreme vendarle ni pokvarilo razpoloženja, so poskrbele članice Društva podeželskih žena s svojimi dobrotami. Tako je bil vsak ljubitelj konj in obujanja starih običajev deležen kratkega postanka in prigrizka. Prepričani smo lahko, da so kakšen sladkorček lastniki namenili tudi svojim konjičem. Tudi harmonika se je zaslišala, le plesalci Folklorne skupine Vidovo so bili zaradi dežja prikrajšani za to, da bi se zavrteli. Spregovoril je tudi predsednik Konjerejskega društva Radohova vas Milan Vrhovec. Zahvalil se je vsem konjenikom in obiskovalcem, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili prireditve. Blagoslov konj je uspel tudi ob pomoči Krajevne skupnosti Šentvid, Turističnega društva Šentvid in župnika Kerina. Prireditelji vabijo vse obiskovalce in bralce Klasja na srečanje ob letu osorej. JASLICE NA KRKI V krški župniji smo se odločili, da se letos drugače pripravimo na božične praznike. Več kot 10 aktivnih jasličarjev je stopilo skupaj in odločili smo se, da jaslice popestrimo s svojimi izdelki. Že v začetku decembra so stekle vse priprave za izdelavo lesenih objektov. Veliko ur smo preživeli skupaj in bilo je prijetno druženje. Nekateri so delo prenesli tudi na domove, in tako so se v izdelavo vključile cele družine. Zanimive so bile odločitve, kaj in kako bo kdo izdelal nekaj, kar bi popestrilo končno podobo jaslic. Zadovoljni smo postavili svoje hišice in zvonik v mesto Betlehem, hlevčke in staje pod njim ter vodnjak na gmajno betlehemskih poljan. Upamo, da so se naši vtisi prenesli tudi na vse, ki so se ustavili ob naših jaslicah, predvsem pa da so bili deležni radosti, kijih prinaša božič. Jože Bregar Vcivtan i rs e n s r 0 n g Vavtar inženiring d.o.o., PE Ljubljana, zaposli sposobne monterje centralnega ogrevanja. Spodbudno plačilo zavestno delo. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj sprejemamo na naslov: Vavtar d.o.o., Zvezna ulica 2b, 1000 Ljubljana (fax 01520 7591, tel. 041555 906- Matej). 24 Ivančna Gorica, januar 2005 KEViVMžGtE 0C35Pra®a7O ŽIVIMO ZDRAVO Od novembra dalje smo se v Družbenem centru na Krki v okviru projekta Živimo zdravo srečali desetkrat. Sredini večeri so bili namenjeni druženju in spoznavanju dejavnikov tveganja za naše zdravje. Predvsem pa spoznavanju tega, kaj lahko sami storimo za ohranitev in krepitev našega zdravja. Sporočila strokovnjakov o škodljivosti nekaterih razvad, ki spremljajo naše vsakdanje življenje, so nas usmerila k razmišljanju in tudi k izmenjavi določenih izkušenj. Na srečanjih smo poleg predavanj o vzrokih za nastanek kroničnih nena-lezljivih bolezni in možnostih za preprečevanje nastanka le-teh prisluhnili še predavanju mag.farm. Jožeta Kukmana o uporabi zdravilnih zelišč in čajev. Poskušali smo nekoliko razgibati naše sklepe, pogostili smo se s čaji podjetja Sitik, d.o.o. iz Stične in si ogledali razstavo knjig na temo zdrava prehrana, telesne dejavnosti, sprostitev in zmanjševanje stresa, ki jo je pripravila Knjižnica Grosuplje, enota Ivančna Gorica. Na januarskih srečanjih smo spoznavali ukrepe za preprečevanje ter zgodnje odkrivanje raka na prsih, prostati in rodilih; pogovarjali smo se tudi o zdravi prehrani. Ob tem so se nam predstavili in nas pogostili s svojimi zdravju koristnimi pridelki in izdelki Pekarna Grosuplje, d.d., Kmetija Bregar iz Znojil s pirinim kruhom in ekološko pridelanimi jabolki, Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi z jabolki, suhim sadjem, naravnim jabolčnim sokom... Sredina srečanja bomo še nadaljevali po programu, ki smo si ga zastavili. Vabljeni ste vsi, ki vam skrb za lastno zdravje nekaj pomeni. VSTOP JE PROST! Program srečanj: Zdravo kuhanje - praktični prikaz - Mlinotest 16. 2. 2005 Pridelava zelenjave v naših pogojih 23. 2. 2005 Ponovne meritve in zaključno srečanje 16. 3. 2005 Anica Kozinc Velike Češnjice so naselje, h kateremu spadata tudi zaselka Preduljce in Na Kleku. Kraj je bil poseljen že vsaj v rimski dobi, kajti v okolici - na Anžlovem hribu - so pred desetletji odkrili ostanke rimske vile rustice (rimska podeželska vila) s centralnim ogrevanjem (hipokavstom). Tam so našli tudi glavo nekega ženskega kipa iz belega marmorja. Češnjice se prvič omenjajo v zvezi s Stično, vendar šele leta 1329. Zanimivo je, da nemški zapisovalci imena Češnjice niso prevedli v nemščino, temveč so slovensko ime samo pisali po nemški transkripciji, z njihovim gromozanskim »č« in »š« torej: Tschreschnitz. V vojaških topografskih kartah iz leta 1785 je zapisano Tscheschncze. V naselju je cerkvica sv. Ane, ki je prvič registrirana v popisu vseh cerkva stiške župnije. Ta register je iz leta VELIKE CESNJICE 1643, cerkvica pa je mnogo starejša. Preiskave so pokazale, da je bila prvotna stavba romanska.Te podatke povzemam po M. Mikužu, ki je zabeležil tudi ljudsko izročilo o nastanku cerkvice: Prvotno je na tem mestu stala le majhna kapelica. Grofica s Pristave nad Stično (Virida) je sovražila nekega svojega hlapca. Hotela se ga je znebiti, zato ga je poslala v gozd nad Češnjicami k apnenici, kjer so njeni delavci kuhali apno. Prej pa je apnarjem naročila, naj prvega, ki ga bo poslala k njim, vržejo v ogenj. Hlapec, ki je bil zelo pobožen, je prišel do kapelice, tam pokleknil in dolgo molil. Grofica, ki je bila preveč neučakana, je za hlapcem poslala svojega sina, češ naj pogleda, če so kurjači izpolnili njeno zapoved. Sin je prišel do apnenice pred hlapcem, delavci so ga zgrabili in vrgli v ogenj. Hlapca je rešila njegova pobožnost, grofica pa se je skesala in se zaobljubila, da bo na mestu kapelice dala sezidati cerkev. Glavni oltar sv. Ane je nastal v prvi polovici 18.stoletja, pred tem, leta 1900, pa je bil prenovljen. Stranska oltarja sta starejša: oltar sv. Uršule je iz leta 1646, oltar sv. Florijana pa je bil postavljen leta 1777. Slogovno je cerkvica nedoločljiva. Prvotni romanski kapelici je prizida-na ladja, zvonik pa je bil dograjen še pozneje, pred tem je bila fasadna stena zgoraj razčlenjena, v odprtini pa je visel zvonček. Tak način obešanja zvona je še danes v navadi po cerkvah v Primorju. Češnjiška cerkev je bila barokizirana leta 1732. Zanimiv je Skarunsov oltar z antipodijem. T. Drab VETERINARJEVE DOGODIVŠČINE V škofjeloških hribih, kjer so kmetije oddaljene druga od druge eno ali več ur hoda, so imeli navado, da so sporočila za veterinarja, takrat ko po kmetijah še ni bilo telefonov, puščali kar v neki kapelici, ki je stala na razpotju in do koder je veterinar prihajal vsakodnevno zaradi osemenjevanja. Tako je nekega dne pri svojem obhodu našel v kapelici za Marijo zatak- njen listek z zapisom: «Prid h nam, krava se gon.« Brez podpisa in brez vsakega naslova. Ni vedel, kako bi si pomagal s takim sporočilom, pa je šel povprašat na samotno kmetijo nedaleč od kapelice. Najprej ni nihče nič vedel o zagonetnem sporočilu, potem so pa šli vprašat še devetdese-tletno mamco, ki je večkrat iz dolgočasja skozi okno opazovala okolico. Mamca se je počasi spomnila, da je videla zjutraj tega pa tega kmeta, kako je hodil okrog kapelice: »Sm še djava, kva se pa ta antihrist mota okroh naše kapevce.« In tako je iznajdljivi veterinar le pravočasno prispel na pravi naslov. Valentin Skubic V NESREČI NISMO BILI SAMI V četrtek zvečer, 27. januarja, je zagorelo ostrešje naše hiše. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in vaščanom za vso pomoč, ki so nam jo nudili, še posej sosedu Lojzetu Retarju, ki se je pred prihodom gasilcev prvi lotil gašenja. Hvala tudi gasilcem iz Metnaja in Stične. Zahvala torej vsem, ki so kljub slabim vremenskim razmeram pomagali s svojim delom in finančno pomočjo. Dmžina Korelec z Dobrave nad Stično OBVESTILO Vadba Joge poteka ob sredah na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ob 18. uri za začetnike in 19.30 uri za nadaljevalno skupino. MALI OGLAS Iščemo varstvo za dva predšolska otroka stara 3 in 5 let, na našem domu v Velikem Gabru. Varstvo bi potekalo vsak delovni dan med 11. in 15. uro. Informacije: 031 339-392 (Aleš). NASA LITERARNA SEKCIJA Pri društvu upokojencev Ivančna Gorica smo že pred časom ustanovili literarno sekcijo, z namenom, da se medsebojno posvetujemo, si izmenjamo nekatere izkušnje in se pogovarjamo o vsem, kar nas povezuje z literarnim ustvarjanjem. Sekcija seveda ni številna, je pa odprta za vsakogar, ki bi se nam želel pridružiti. Poleg mene so članice tri »upokojena dekleta«, ki so doma v dolini Krke in vse tri strašno zaljubljene v svoj kraj in v svojo reko, ki tam leno polzi mimo istoimenskega naselja. Ena od njih, gospa Jožica Zrimšek, sestavlja domoljubne pesmi, včasih pa se v njih nostalgično spomni svoje mladosti Zapisala je: Oj, mladost, življenja zarja, samo enkrat siješ ti, oko berača in cesarja zaman po tebi hrepeni. Ali pa misel iz pesmi, posvečene Sloveniji: Slovenija, prečudoviti cvet, ponos si fantov in deklet, Slovenija kot spev krepak, ti rajski biser si moj zlat. Tudi simpatična Štefka Dragar prihaja iz bližine izvira Krke. Rada ima svoj rodni kraj, še raje pa rože na svojem vrtu: njim tudi posveča večino svojih pesmi. Ko opeva nek čudoviti cvet, pesem zaključi: Ce tuja roka bi se spozabila, da utrgala bi ta čarobni cvet, bi moja srčna rana krvavela do konca mojih življenjskih let. Gospa Marija Bregar je tudi iz istega konca naše domovine, vendar nekoliko bližje: Potok pri Muljavi je njen »najmilejši« kraj. Ima veliko napisanih pesmi, čeprav, kot pravi, ji jemljejo čas opravila na domu, pa vendar: »Vtihoti in samoti, v srcu nemir, že piše se pesem na papir,« pravi v neki svoji pesmi. Tudi kakšna filozofska misel se ji utrne, kot npr. tale: Kadar smo utrujeni, nezadovoljni pro ti večeru, ne izgovorimo žal besede, raje noč prespimo; kajti jutro je modrejše od večera. Nekaj volje za sodelovanje z nami sta pokazala tudi gospod Ciril Jurčič, ki nam je razložil »področje« svojega delovanja, in gospa Jožica Skubic. ki se kar nekajkrat pojavi v Klasju s kakšnim svojim člankom. Tone Drab ZOPET SMO SE SREČALI Čeprav je minilo že nekaj mesecev, se prvošolci iz leta 1949 z radostjo spominjamo lanskega 3. septembra, ko smo ponovno organizirali naše tradicionalno srečanje. V letu 2004 je minilo že 55 let, kar smo prvič vstopili v hram učenosti, v takratno osnovno šolo v Višnji Gori. Naše tokratno srečanje je potekalo v gostilni Serek v Višnji Gori, doživeli pa smo nadvse prijetno presenečenje: sošolec Tone Dremelj namreč pleše pri folklorni skupini Julij ana iz Hrušice pri Jesenicah, vendar tega nihče od nas ni vedel. Tako je na naše srečanje pripeljal štiri plesne pare in harmonikarja v gorenjskih narodnih nošah, da so nam zaplesali splet plesov z Gorenjske. To je bilo za nas zares pravo presenečenje in nepozabno doživetje, zato smo Tonetu iz srca hvaležni. Po nastopu smo s člani folklorne skupine sproščeno in prisrčno pokramljali in preživeli zares nepozaben večer. Seveda pa ob takšni priložnosti ne gre brez »gasilske« fotografije. In kot vedno, smo tudi tokrat obujali lepe spomine na našo učiteljico, danes še živečo Jožico Erjavec. Na koncu pa še nekaj besed o folklorni skupini, v kateri pleše in občasno igra harmoniko naš sošolec Tone. Folklorna skupina Julijana deluje v okviru šport-no-kulturnega društva Hrušica in je v letu 2004 praznovala 10. obletnico delovanja. Skupina šteje 16 plesnih parov in 5 glasbenikov. V 10 letih je imela ogromno nastopov, letno povprečno od 80 do 100. Nastopajo v Sloveniji in v tujini. Gostovali so že v Makedoniji, Avstriji, Italiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Na raznih tekmovanjih so dosegli lepe uspehe. Največjega lansko leto na mednarodnem festivalu folklornih skupin v Ribnitz-Damgartnu v Nemčiji, na katerem so sodelovale skupine iz Nemčije, Bolgarije, Romunije, Latvije, Finske in Slovenije. Publika je folklorno skupino Julijana proglasila za absolutno zmagovalko, po oceni strokovne žirije pa je zasedla 2. mesto. Jože Janežič 24 Ivančna Gorica, januar 2005 BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT V AMBRUSU 11. KONCERT BOŽIČNI KONCERT V ŠENTVIDU Kulturno društvo Vidovo iz Šentvida pri Stični je tudi v lanskem božičnem času pripravilo svojo božično prireditev. V soboto, 18. decembra, so bil zvesti obiskovalci dvorane kulturnega doma v Šentvidu priča prijetnemu programu božičnih pesmi in melodij. Poslušalcem so se predstavili s svojim programom Moški pevski zbor Šentvid pod vodstvom Jerneja Kralja in Ženski pevski zbor Šentvid, ki ga vodi Ka- tarina Makor. Prvič so se šentviškemu občinstvu predstavila prikupna dekleta iz Velikega Gabra, ki sestavljajo instrumentalni kvintet. Štiri sestrične, ki jih vodi njihova teta Fani Anžlovar, so popestrile program koncerta z melodijami, ki so jih izvajale na harmoniko, kitaro, saksofon in čelo. Da se za petje v Šentvidu ni bati, je dokazal cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Simone Cebular. Ob spremljavi dveh kitar so prijetno razigrali dvorano kulturnega doma v Šentvidu. Svoj delež božičnega vzdušja so prispevali tudi člani vokalne skupine Šentviški slavčki, ki jo vodi Tanja Tomažič-Kastelic. Program je s svojimi teksti dopolnjevala in povezovala gospa Nuša Volkar in tako so skrivnosti božičnih melodij zaživele v vsej polnosti. Prijeten koncertni večer je bil lepa priložnost za dobre želje in voščila na pragu božično-novolet-nega praznovanja. mš POTI DO SREDOZEMLJA Nas seveda najbolj zanima srednja Evropa oziroma slovensko etnično ozemlje ter politični, ekonomski in kulturni tokovi , ki so zaznamovali tisti čas in tiste ljudi. V 14. stoletju so se na našem etničnem ozemlju že oblikovale večje ozemeljske in politične enote, t. i. dežele. Ravno v 14. stoletju se je vojvodinama Koroški in Štajerski, po izumrtju goriških grofov, pridružila vojvodina Kranjska. V tem stoletju so se temu ozemlju priključevala gospodstva na Notranjskem, po izumrtju istrske veje goriških grofov pa tudi Slovenska marka (Dolenjska) in grofija Metlika. Vse te enote so predstavljale t. i. Notranjeavstrijske dežele, katerih deželni gospodje so bili Habs-buržani. Ti so skušali prodreti do Trsta in Jadranskega morja ter razširiti svoj politični vpliv na Lombardijo (severno Italijo). Mikala so jih bogata trgovska mesta, ki so izrabljala svoj strateški in gospodarski položaj ter politično izredno spretno krmarila med dvema vplivnima sosedoma: Benečani, ki so postajali pomorska velesila, saj so obvladovali Sredozemlje in s tem trgovske poti, in Habsburžani, ki so vedno bolj krojili usodo srednje Evrope. Povedati je treba, da so se v tistem času politične povezave spletale tudi s porokami med člani vplivnih plemiških oz. vladarskih družin in s t. i. dednimi pogodbami. S porokami so se širile rodbinske vezi na širši evropski prostor oz. na področja, ki so bila trenutno politično ali strateško pomembna (Viscontiji so se s porokami usmerili tako na zahod, v Francijo, kot na sever, in si tako zagotovili mir oz. morebitno pomoč za spopade z Benetkami oziroma pri širitvi svojega vpliva na Apeninskem polotoku). Dedne pogodbe pa so dajale skleniteljem možnost, da brez stroškov in vojnih spopadov pridobe ozemlja. V skladu s tako dedno pogodbo sta v primeru , da ena od pogodbenih strank ni imela več moškega naslednika, vsa posest in premoženje pripadla drugi pogodbeni stranki. Zato so politično izredno spretnim Habsburžanom sčasoma pripadle posesti istrske veje goriških grofov, ki so v 14. stoletju dokončno izumrli, slovenski etnični prostor v Istri in na Tržaškem pa se je tako vključil v notranje avstrijske dežele. Habsburžani so s tem dobili možnost, priti do Trsta in do izhoda v Sredozemlje. Seveda so bile vse te spremembe nemalokrat tudi nasilne in krvave, saj so se razrasle v prave lokalne vojne. Habsburžani in komaj polnoletni vladar Leta 1355 so pred Habsburžanom Albrehtom na Dunaju zaprisegli predstavniki naših najbolj vplivnih plemiških družin, da bodo spoštovali habsburški hišni red (danes bi rekli, da bodo spoštovali ustavni red dežele). V skladu z določitvami tega dokumenta naj bi po Albrehtovi smrti v habsburških deželah vladali složno njegovi sinovi, saj je bilo treba preprečiti, da bi se dediščina delila. Ob njegovi smrti so bili nekateri od sinov še mladoletni, tako da je brez težav lahko zavladal samo najstarejši, Rudolf IV., ki mu je zgodovina dodala pridevek Ustanovnik (der Stifter). Prevzel je svoje dolžnosti komaj osem-najstleten in se v sedmih letih svojega vladanja razvil v sposobnega in spretnega politika, ki je pomembno zaznamoval slovenski prostor. Svoj politični vpliv je po navadi tistih časov utrdil tudi s "primerno" poroko. Njegova žena je bila Katarina Luxemburška, hči češkega kralja Karla IV., ki smo ga že omenjali. Skrivnostna smrt osem let pozneje Vse svoje sile in vpliv je Rudolf usmeril proti jugu. Že spomladi 1. 1360 je, komaj dvajsetleten, sklical v Ljubljani srečanje vseh najvplivnejših svetnih in cerkvenih fevdalcev. Kot poročajo sočasni viri, so se tega srečanja udeležili med drugim oglejski patriarh, salz-burški nadškof in škofje iz Freisinga, Brixna, Krke na Koroškem in Passaua, ki so vsi imeli na naših tleh svoje posesti. Od svetnih fevdalcev naj omenimo goriške in goriško-tirolske grofe, ki so bolj ali manj obvladovali Notranjsko in Primorsko, Ortenburžane in Celjane, katerih veličastni vzpon se je ravno začenjal s Hermanom L, dedom znamenitega Friderika Celjskega, moža nesrečne Veronike Deseniške. Da so naše dežele za tega vladarja pomenile politični in ekonomski potencial, ki se ga nikakor ne bi smelo zapraviti, pričajo njegovi številni politični in gospodarski ukrepi: obnovil je stare dvorne službe koroške vojvo-dine, naslednice starodavne Karan-tanije, in tako pritegnil vodilno plast dežele v svoj politični krog. 1364 je povzdignil Kranjsko v samostojno voj-vodino, saj je bila dotlej samo del Koroške. Dobila je svojo upravo in vlado. Ljubljana je postala in ostala upravno in politično središče nove vojvodine. Podpiral je razvoj mest in trgovine, najboljši dokaz je ustanovitev Novega mesta 1365. Zemljišče je Rudolf odkupil od stiškega samostana, kije imel tam velike posesti. Stiški opat Peter je postal Rudolfov hišni kaplan in s tem tudi vzgojitelj oz. učitelj deset let mlajšega Rudolfovega brata Leopolda, kasnejšega moža naše Viride Vis-conti. Nemško ime za Novo mesto je Rudofswerth (ime se je uporabljalo tja do prve svetovne vojne in propada habsburške monarhije) in pomeni Rudofov otok, saj je bilo zgrajeno na okljuku reke Krke, ki je mesto varovala vsaj s treh strani. Postalo in gospodarski center, katerega vpliv je segal daleč v Slovensko mar- ko (Dolenjska z Belo krajino). Tako so se tudi ti deli današnjega slovenskega ozemlja vključevali in vključili v srednjeevropski kulturni prostor. Rudolf je dal zgraditi tudi znamenito dunajsko stolnico sv. Štefana in ustanovil dunajsko univerzo. V sedmih le- tih mu sicer ni uspelo dokončati svojih načrtov, dal pa je usmeritve, ki so jih spoštovali in upoštevali njegovi nasledniki. Žal v času njegove vlade ni šlo brez spopadov in vojn. Najbolj so izčrpavali vojni spopadi z oglejskim patriarhom Ludovicom della Torre (ne smemo pozabiti, da so imeli cerkveni fevdalci v tistih časih na svojih posestvih tudi svetno oblast, dolžnosti in pravice kot ostali fevdni gospodje). Patriarh je v spopadu potegnil "ta kratko", saj mu Rudolf ni hotel vrniti v spopadu osvojenih posesti. Tako se je patriarh moral s posebno delegacijo odpraviti na Dunaj in skleniti premirje, Rudolfu pa so ostale vse že osvojene posesti premaganca: Notranjska - Postojna, Lož in Vipavska dolina. Rudolf je lahko nemoteno "ciljal" proti Gorici, Trstu in Furlaniji. Habsburžanom so po tem sporazumu pripadle tudi ostale posesti oglejskega patriarhata na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in na Krasu, ki so si jih prilastili goriško-tirolski grofje in katerih posesti so po dedni pogodbi pripadle Habsburžanom, ko so goriško- tirolski izumrli. To je nemalo povečalo posest deželnega kneza in s tem njegovo politično in gospodarsko moč. Vojvoda Rudolf IV Ustanovitelj (Novega mesta), svak Viride Visconti Leta 1365 je Rudolfu uspela zadnja pomembna politična poteza. Svojega petnajstletnega brata Leopolda je oženil z Virido Milansko, hčerjo Re-gine in Barnabe Visconti ter sestrično najpomembnejšega Viscontija Giana Galeazza Viscontija. Politični vpliv v severni Italiji je bil s tem Habsburžanom zelo olajšan, če že ne zagotovljen. Na tej poroki je Rudolf, komaj šestindvajsetleten, nenadoma umrl. O vzrokih take nenadne smrti nam viri ne poročajo. Morda pa so mu na oni svet pomagali skriti politični nasprotniki, saj je bil podjetni in novodobno usmerjeni vladar lahko napoti tako zunanjim kot notranjim sovražnikom. V časih, ko so pustošili kuga in plačanci vseh vrst, ko se je razvila alkimija, ni bilo posebej težko spraviti s poti neprijetnega tekmeca in sledi zločina prikriti. V družini Visconti v tem oziru niso bili posebej občutljivi. M. A. Ficko GODBE STIČNA Godba Stična je decembra pripravila že 11. tradicionalni bo-žično-novoletni koncert, kije bil kot vsi doslej izjemno dobro obiskan. Pred božičem se je na koncertu v Kulturnem domu Stična trlo ljudi in godba ni razočarala. Pod vodstvom kapel-nika Maksa Kozoleta je zaigrala veliko božičnih pesmi, na koncu, ob Radetskem maršu, pa se je vsa dvorana združila v velik zbor. Gostje na koncertu so bili Oktet stiskih fantov pod vodstvom Jelke Pušlar, kot presenečenje pa so v Stično povabili tudi hrvaško Klapo Intrade. Program je povezoval Gregor Arko. V nedeljo, 16. 1. 2005, smo v Kulturnem domu Ambrus vsi ljubitelji lepega petja spet imeli priložnost slišati kar nekaj lepih napevov. Bo-žično-novoletni koncert je začel mešani pevski zbor Ambrus pod vodstvom Cirila Hočevarja. Člani zdaj že izkušenega zbora so se tokrat izkazali tudi pred domačo publiko, ki je njihovih nastopov že vajena, pa vendar vedno znova navdušena. Ponovno smo slišali moški pevski zbor Ambrus, navdušili pa so tudi najmlajši v otroškem pevskem zbo- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ru pod vodstvom Mateje Hočevar. Za spremljavo naših zborov je poskrbel Robi Kohek. Prvič pa smo gostili trobilni kvintet Andromeda in tako je bilo na koncertu tudi nekaj instrumentalne glasbe, kakršne v Ambrusu še nismo tako vajeni. Na koncu je nekaj članic otroškega ^BH^HPV' V pevskega zbora uprizorilo poučno zgodbo s prekrasno mislijo o upa- ^H^Hr "flPH: ISiffff' itapi ' Ju^ft L jBK nju. Koncert sta zaključila mešani in otroški pevski zbor s pesmijo ^^H^K» tjiMK aJŽl Sveta noč. ^^^^^^^^HPS^fiMllK^Kn BPjJBIP&JH^IIIjBi V imenu krajanov iz Ambrusa in okolice bi se rada zahvalila tako Kulturnemu društvu kot vsem pevcem in pevkam, ki vedno znova prinašajo veselje v naša srca. Posebna zahvala pa gre Cirilu in Mateji Hočevar za lepo organiziran koncert in ves trud, ki ga vlagata v vodstvo naših zborov. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 CUNAMI - TUDI TI LAHKO POMAGAŠ V času božične idile nas je pretresla novica z drugega konca sveta - rušilni potres je dobesedno izničil obale in pognal v smrt na stotisoče ljudi. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Cunami (tsunami) je beseda, ki izvira iz japonščine in v prevodu pomeni »pristaniščni val«. Je val na morski gladini, ki običajno nastane zaradi potresa, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje. Glavni sunek se je zgodil 26. decembra 2004 in cunamiji, ki so mu sledili, so opustošili obale Indijskega oceana na Šrilanki, v jugovzhodni Indiji, Indoneziji, Tajski, Maleziji, na Maldivih in Mjanmarju. To je bil po 9,2- stopenjskem potresu na Aljaski 1. 1964 največji potres na Zemlji. Stotisoče ljudi je umrlo zaradi do 15 metrov visokih cunamijev, ki so zalili obalna področja in povzročili eno največjih katastrof v moderni zgodovini. Vsa svetovna javnost se je zganila ob posnetkih iz opustošene jugovzhodne Azije. Trpljenje brezdomcev, osirotelih otrok in ljudi brez osnovnih sredstev za preživetje je povzročilo množične dobrodelne akcije po vsem svetu. Tudi v Sloveniji so humanitarne organizacije RDEČI KRIŽ, KARITAS in UNICEF nemudoma organizirale akcije zbiranja pomoči. Na naši šoli smo se odzvali na povabilo UNICEF-a, ki zbrano pomoč namenja predvsem otrokom. Na številko 1919 smo preko mobilnih telefonov pošiljali SMS- sporočila z geslom UNICEF. Vsako poslano sporočilo je pomenilo darovanih 230 tolarjev za žrtve potresa v Aziji. Organizirali pa smo tudi akcijo z delovnim naslovom TUDI TI LAHKO POMAGAŠ, v kateri zbiramo drobiž, ki bo prav tako preko UNICEF-a namenjen otrokom opu-stošenih območij. Ker akcija še ni zaključena, bomo poročilo o zbranem denarju objavili v naslednji številki Klasja. Do takrat pa pozivamo tudi vas, da ob stiski nedolžnih ljudi ne ostanete brezbrižni. Dijaška skupnost SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica DEDEK MRAZ PRIŠEL V VRIEC SONČEK Bil je četrtek, 16. december, ko je Dedek Mraz obiskal vrtec Sonček. Otroci sončki in njihovi starši smo skupaj doživeli ta čarobni trenutek. Da je čas pred prihodom dobrega moža hitreje minil, sta nam vzgojiteljici Nataša in Marija pripravili ustvarjalno delavnico. Tako straši kot otroci smo imeli polne roke dela z barvanjem, striženjem, lepljenjem in oblikovanjem novoletnih okraskov in voščilnic. Po igralnici je odmeval otroški smeh in veselje, pa vseeno je bilo čutiti nestrpnost in vznemirjenje. Sončki so neprestano klicali Dedka Mraza in mu peli: Zima je in pada sneg, zunaj led in mraz, a v naši igralnici je toplo, pridi, Dedek Mraz. In je res prišel: mož z belo brado in z veliko košaro, polno daril za naše otroke. Otroke je lepo pozdravil in že hitel prazniti košaro. Največje presenečenje je bil velikanski voziček, poln igrač, za delo in igro otrok v vrtcu. Dedek Mraz se je še malo pozabaval z otroki in že se je moral posloviti od nas, kajti čakalo ga je še ogromno dela. Samo še pozdrav v slovo in že ga ni bilo več. Zato smo se tudi mi odpravili domov. Seveda pa so sončki komaj čakali naslednjega dne, da se bodo lahko igrali z novimi igračami. Straši in otroci vrtca Sonček se vzgojiteljicama Nataši in Mariji ter seveda Dedku Mrazu prav lepo zahvaljujemo za prijetno preživeto popoldne, v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo. Laurina mamica ctžjref/nfa uj/a Q^o-iifia ojUrj&čiča G$uančrta fžjfromoa C. II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, Tel.: (01) 78 78 720, fax: (01) 78 78 560, ID: SI11898852 vabi vse, ki se odločate za nadaljnje izobraževanje v srednješolskih programih za šol. 1. 2005/2006, na informativni dan. Tabo v petek, 11. februarja 2005, ob 9. in 15. uri, in v soboto, 12. februarja 2005, ob 9. uri. Vabljeni ste vsi, ki se zanimate za vpis v programe: splošna gimnazija, ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik, trgovec, v poklicno-tehniški program ekonomski tehnik in v maturitetni tečaj. Programi splošna in ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik in trgovec so namenjeni učencem, ki zaključujejo osnovno šolo. V poklicno-tehniški program ekonomski tehnik se lahko vpišejo tisti, ki so uspešno zaključili program trgovec, administrator ali poslovni tajnik. Z novim šolski letom uvajamo še program maturitetni tečaj, ki traja eno leto in omogoča pripravo na maturo. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Vljudno vabljeni. »SODNIJA«, »GRAD« OZ. AUERSPERGOV DVOREC V VIŠNJI GORI - DRUGI DEL Po letu 1958 se je vodstvo Zavoda ukvarjalo s funkcionalno ureditvijo dvorca. Uredilo je njegovo dvorišče in ob njem zgradilo igrišče. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja so v njem napeljali centralno kurjavo ter uredili sanitarije. Leta 1975 so za dvorcem zgradili nove prostore za šolo, v katerih so izvajali izobraževalni program, leta 1978 pa še telovadnico. Pozneje v dvorcu ali v njegovi okolici ni bilo večjih posegov. Sčasoma je stavba zaradi velikega števila gojencev postala pretesna. Prostori v njej so za izvajanje strokovnega dela postali neustrezni, zastareli in potrebni temeljite obnove. Po besedah ravnatelja Zavoda Jožeta Horvata so bili to glavni razlogi, da so že sredi osemdesetih let 20. stoletja začeli razmišljati o prenovi dvorca. K temu so jih spodbudile tudi usmeritve Komisije za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami po zagotavljanju boljših oz. primernejših prostorskih pogojev za bivanje. Kljub slabim bivalnim in delovnim razmeram (v Zavodu je bilo takrat med 80 in 100 24 Ivančna Gorica, januar 2005 gojencev) so v Zavodu vztrajali pri odločitvi, da ostanejo v Višnji Gori in da se dvorec prenovi. K temu so jih vodila predvsem tri spoznanja: - Zavod je uspešno izvajal srednješolski poklicni izobraževalni program, ki je bil odprt tudi za zunanje učence, - z vključevanjem zunanjih učencev so se gojenci Zavoda počutili sprejete in manj odtujene, - Zavod je na ta način pri domačinih izgubil slabšalni predznak, gojenci so postali enakovreden člen lokalne skupnosti in širše družbe, mnenje staršev gojencev in okolice do Zavoda se je pozitivno spreminjalo, kar mu je omogočilo dobro vključitev v lokalni prostor. Trend razvoja je šel v smer zmanjševanja števila gojencev - v osemdesetih letih 20. stoletja so oblikovali pet vzgojnih skupin po približno 10 gojencev. Od tedaj dalje je v Zavodu največ 50 gojencev. Zmanjšano število gojencev je po mnenju ravnatelja dodatno pripomoglo k smiselnosti prenove dvorca. Konec osemdesetih let 20. stoletja je Zavod izdelal prvo idejno zasnovo, ki še vedno predstavlja izhodišče prenove: prenovo dvorca za potrebe uprave Zavoda, servisnih služb ter izvajanje strokov-no-teoretičnega pouka. Za potrebe vzgojne dejavnosti pa je bila predvidena izgradnja petih novih bivalnih objektov v Višnji Gori. Zaradi denacionalizacijskih zapletov glede odkupa zemljišč za gradnjo novih bivalnih objektov za gojence se je prenova dvorca začela šele konec devetdesetih let 20. stoletja, natančneje leta 1998, z določitvijo nove lokacije v neposredni bližini dvorca in s soglasjem Ministrstva za šolstvo in šport. Na podlagi soglasja in ob zagotovitvi finančnih sredstev omenjenega ministrstva (600 milijonov tolarjev) je Zavod leta 2002 začel načrtno zbirati gradbeno dokumentacijo. Septembra 2003 je pridobil gradbeno dovoljenje, oktobra pa so se že začela izvajati prva pripravljalna dela. Zavod je gojence preselil v staro višnjegorsko osnovno šolo. Uprava je dobila začasne prostore v telovadnici ob dvorcu. Rok za dokončanje gradbenih del je bil najprej načrtovan za konec novembra 2004, vendar pa so zaradi slabih vremenskih pogojev zaključek pomaknili na začetek leta 2005. Po besedah ravnatelja računajo, da bo to predvidoma februarja 2005. Ob dvorcu sta bila leta 2004 dokončana dva bivalna objekta, v katera je Zavod konec septembra 2004 že vselil dve skupini gojencev. Trenutno si prizadeva za odkup Jarčeve hiše v Višnji Gori, v kateri želi urediti bivalne prostore za tretjo skupino gojencev. Vzporedno s to aktivnostjo pa išče dodatno lokacijo za namestitev še dveh skupin go- jencev. Obe skupini bosta do takrat bivali v stari osnovni šoli. Prenovo dvorca pod strokovnim nadzorom in ob usmeritvah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, izvaja gradbeno podjetje IMOS, d.o.o. s podizvajalci. Potek dosedanje prenove kaže na to, da bo Višnja Gora dobila kvalitetno obnovljen dvorec, Vzgojno- izobraževalni zavod Višnja Gora sodobne delovne prostore, gojenci pa ustrezne bivalne razmere, (se nadaljuje) Dušan Stepec Dobemik ft H I^HH s Fotografija iz arhiva Vzojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora. CanMDBKE PG^MaODX Na odru so se s pesmijo predstavili tudi najmlajši - otroški pevski zbor osnovne šole Stična - podružnične šole Muljava, pod vodstvom vzgojiteljice Maje Sever. A ni se le pelo, tudi plesalo se je. Za ples ob živahnih skladbah sta poskrbeli otroški plesni skupini, ki jih plesa uči Maja Pire. Na sproščen in zabaven način so se Muljavčani poklonili tako Prešernu kot Jurčiču, niso pa pozabili niti na pust niti na valentinovo. SS SPOŠTOVANI UUBITEUI UMETNOSTI IN ZGODOVINE! Slovenski verski muzej vabi k sodelovanju študente, ki jih veseli delo z obiskovalci samostana in muzeja v Stični. Od kandidatov pričakujemo zanimanje za: življenje prednikov v bližnji in daljni okolici, delo in vlogo naših menihov, pomen in vrednotenje kulturne dediščine ... V uvajalnem obdobju je treba usvojiti določena znanja. Delo je honorarno, priložnostno. Vodenje poteka čez celo leto, največ spomladi in jeseni. Interesenti nam lahko pišete ali nas pokličete na tel. 78 77 100, 78 77 295. Kontaktna oseba je Marko Okorn. E-mail: marko.okornl@guest.arnes.si PESEM IN KULTURA OB 8. FEBRUARJU 4. februarja je bila v športni dvorani Osnovne šole Stična že kar tradicionalna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju. Naši šolarji, mladi upi prihodnjih dni, so s svojimi učitelji z zanimivim programom počastili spomin na Franceta Prešerna. Vsi vemo, da gre nam Slovencem marsikaj od rok, zagotovo pa je v vrhu naših vrednot pesem, ki nam kar sama beži iz ust. Četrtega februarja so tudi v Stični mlada grla neutrudno prepevala in pokazala, da je glasba neločljivi del slovenske kulture in naše narodne zavesti. Kulturni prireditvi sta utrli pot slovenska himna, zapel jo je mešani pevski zbor OŠ Stična pod vodstvom Andreja Rupnika, in naša druga, evropska himna, Oda radosti, v izvedbi otroškega zbora matične šole pod taktirko Bojane Kek. Sledili so še Otroški zbor podružnične šole Stična pod vodstvom Marte Okorn, Otroški zbor podružnice Krka in Otroški zbor podružnice Muljava z zborovodkinjo Majo Sever, Otroški zbor podružnične šole Ambrus pod vodstvom Bojane Kek, OPZ podružnične šole Zagradec z zborovodkinjo Slavko Nahtigal ter OPZ podružnične šole Višnja Gora, ki ga vodi Jasmina Zupančič. Kako pa znamo ubrano petje združiti z narodnimi plesi, so pokazali plesalci Folklorne skupine Zagradec, ki so jim nasmejani gledalci s ploskanjem dajali ritem. Ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškur je ob tej priložnosti podelila male Prešernove nagrade petindvajsetim posebej prizadevnim učencem, seveda pa za njih niso bili prikrajšani tudi tisti z druge strani katedra - njihovi učitelji. To leto so malo Prešernovo nagrado za učitelje prejele Ana Zaman, učiteljica razrednega pouka v Višnji Gori, Tončka Sever, učiteljica razrednega pouka na Muljavi, Marta Okorn, učiteljica razrednega pouka v Stični, Jožica Jevnikar, učiteljica 3. razreda v OŠ Stična in organizatorka javnih nastopov, ter Anica Orel, učiteljica razrednega pouka iz Zagradca. Na koncu je gledalce čakalo še presenečenje, ko so učitelji in njihovi učenci združili moči. Učiteljski zbor in združeni pevski zbori OŠ Stična so pod vodstvom Darinke Pire na Orffovih glasbilih zaigrali in zapeli pesem Otroci in kobilice ter pesem iz filma Sreča na vrvici. Helena Adamič TUDI NA SREDNJI ŠOLI POČASTILI KULTURNI PRAZNIK Na srednji šoli se seveda vsako leto spomnijo na kulturni praznik in ga tudi primerno proslavijo. Letos so si proslavo zamislili nekoliko drugače. Ob prebiranju Prešernovih pesmi so pomislili, da imajo, tako kot je imel Prešeren, tudi oni različne probleme. Seveda ne tako življenjsko globokih, kot jih je imel on, pa vendarle ... Zato so se lotili parodiranja nekate- rih Prešernovih mojstrovin, zavedajoč se seveda, da še zdaleč niso tako briljantne kot tiste, ki jih je napisal naš veliki pesnik in idol, in upajoč, da jim mojster, ki se je tudi sam rad pošalil, ne bi zameril. Tako je nastala simpatična proslava brez velikih govoranc in klasičnega koncepta, a so se vendarle spomnili tako Prešerna kot kulture. Ugotovili so, da je kultura mnogo več kot samo različne razstave, predstave, koncerti ... Kultura je lahko tudi način življenja, če se vsak dan obnašamo tako, da spoštujemo tako sebe kot tudi tiste okoli nas. Zato so si mladi izbrali za geslo ob kulturnem prazniku naslednjo misel: Praznujmo kulturni praznik vsak dan v letu! 0 VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA... Tako je vzklikalo Prešernovo srce, tako so se slišali verzi na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 4. februarja, v Kulturnem domu Šentvid pri Stični. Prireditev se je, kot se spodobi, začela z Zdravljico, ki jo je zapel mešani pevski zbor Šentvid. Šentviški ženski pevski zbor pa je slovenski himni odgovoril z znamenito evropsko Odo radosti. Obe sta tako naznanili sicer maloštevilnim poslušalcem v dvorani, da je slovenski kulturni praznik del evropske kulture in daje naš Prešeren del Evrope. Uvodna beseda je pripadla predsednici Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, gospe Marjeti Bijec, med zborovskimi nastopi pa je nekaj skladb na sintesajzer zaigral Žiga Roječ, učenec OŠ Šentvid pri Stični. Mešani zbor je še enkrat nastopil in ob že skoraj ponarodeli Prešernovi Luna sije, kladvo bije je zapel tudi pesem Prešernovega sodobnika in sošolca Antona Martina Slomška Glejte, že sonce zahaja. Svoj delež so prispevali še plesalci domače folklorne skupine Vidovo in pester program v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil tako sklenjen. Program je s svojimi interpretacijami Prešernovih del in s povabilom, naj ljudje večkrat najdemo čas za drobne kulturne utrinke v našem življenju, povezovala gospa Nuša Volkar. mš JURČIČEVA PRIZNANJA 2005 PRAZNOVALI TUDI NA MUUAVI Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dneva, so v grosupeljskem kulturnem domu podelili Jurčičeva priznanja za leto 2005. Prvi del osrednje svečanosti je bil namenjen gledališki predstavi: vse, ki so napolnili kulturni dom, je nasmejal Gregor Čušin s svojo monokomedijo Hagada. Letošnji dobitnik iz občine Dobrepolje je Alojz Erčulj, ki že 30 let poje v pevskem zboru Rafko Fabjani. Iz občine Grosuplje sta dobitnika Jožica Poderžaj, dolgoletna članica kulturnega društva France Prešeren Račna in tamkajšnje folklorne skupine, ter Martin Tomažin, član KD Škocjan pri Turjaku. Iz občine Ivančna Gorica pa sta Jurčičevo priznanje prejela Marija Bregar, dolgoletna članica KD Josipa Jurčiča Muljava, ki jo mnogi poznajo kot ljubiteljsko igralko v letnem gledališču na Muljavi, in Marko Okorn - pevec pri uspešnem ------Stiškem kvartetu. Na prireditvi so v avli kulturnega doma odprli razstavo likovnih del članov študijskega krožka Univerze za tretje živ- Marija Bregar in Marko Okom sta letošnja Jurčičeva nagrajenca iz naše občine. & S« Drugi del je s slovensko himno začel moški pevski zbor Corona Grosuplje. Pozdravni nagovor je pripadel županu občine Grosuplje Janezu Lesjaku, ki je povedal, da je slovenski narod v mnogih letih preizkušenj reševala in povzdigovala ravno kultura. Povezovalka Simona Zore Ramovš je napovedala dogodek, zaradi katerega so se vsi zbrali: podelitev Jurčičevih priznanj. Podelili so jih vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti Tatjana Lampret, predsednik zveze kulturnih društev Janko Jelenčič in Ljubo Vilar. Jurčičeva priznanja podeljujejo že trinajsto leto in so priznanja za vse, ki sodelujejo pri ljubiteljski kulturi. Tako Marija Bregar kot Marko Okorn "sta bila priznanja izredno vesela, saj jima pomeni nekakšno zahvalo za dosedanje delo in vsa leta, ki sta jih preživela vsak pri svoji skupini. Bregarjeva je povedala, da ji priznanje veliko pomeni - tudi vzpodbudo za nadaljnje delo, in je že potrdila, da bo igrala tudi v letošnji predstavi Domen, ki jo bodo pripravili na Muljavi. Marko Okorn je tudi dejal, da bo še naprej prepeval, saj ga navdušeno podpira njegova družina; želi pa si, da bi se za petje navduševali tudi njegovi otroci. Ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - so se velikemu pesniku poklonili tudi na Muljavi. V nedeljskem popoldnevu 6. februarja so muljavski kulturni dom dodobra napolnili s pesmijo in plesom. Nastopil je Moški pevski zbor pod vodstvom Maksa Strliča. Zapeli so tudi pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora Akord, ki jih že v drugem letu delovanja vodi Maja Sever. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 POGOVOR S TATJANO LAMPRET, USTANOVITELJICO UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V OBČINI IVANČNA GORICA V občini Ivančna Gorica od oktobra lani deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTZO). To je prostovoljsko organizirano izobraževalno gibanje za starejše, ki temelji na skupnem učenju, soodgovornosti in sodelovanju vseh: slušateljev, mentorjev in sodelavcev univerze. Odprta je odraslim v poznejših letih, ne glede na starost, stopnjo formalne izobrazbe, politično, versko ali narodnostno pripadnost. Več o UTZO v občini Ivančna Gorica nam je povedala Tatjana Lampret, vodja izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica in koordinatorica območnih izpostav JSKD osrednje Slovenije ter hkrati vodja strokovne službe Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, pod katere okriljem je UTŽO tudi nastala . dražja in bolj obiskana predavanja znanih predavateljev. Tam, kjer je strošek zelo visok in tudi večje povpraševanje oz. udeležba, se odločimo za sodelovanje z grosupeljsko občino. Občina Dobrepolje je bila tudi povabljena k sodelovanju (tudi preko Društva upokojencev) in posamezniki prihajajo in se udeležujejo predvsem predavanj in delavnic, ki so organizirane v Grosuplju. Ni pa direktnega sodelovanja na ravni vseh treh občin. Občina Ivančna Gorica nam finančno zelo pomaga: poravnava stroške za ogrevanje, najem in elektriko v Kulturnem domu Ivančna Gorica, kjer imamo večino naših predavanj in študijskih krožkov. Veliko smo sodelovali tudi z Osnovno šolo Stična, ki nam je odstopila prostor za računalniški krožek, v Osnovni šoli v Višnji Gori pa so nam odstopili prostor za krožek angleškega jezika in za zdravo rekreacijo. Pomembnejša srečanja in dogodki? Prvo večje srečanje je bilo v maju 2004 in odziv je bil neverjeten. Na srečanje je prišla tudi dr. Dušana Findeizen, soustanoviteljica UTZO v Sloveniji. Naslednje pomembnejše srečanje je bilo 3. decembra 2004; na njem je bila predstavljena Univerza in njen študijski program, vključen je bil tudi kulturni program ter likovna razstava izdelkov Adele Petan in drugih članov študijskega krožka. Študijsko leto pa se bo zaključilo 31. maja 2005 s prazničnim zaključkom na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Katere študijske krožke in delavnice izvajate v letošnjem letu? Študijski krožki so naslednji: umetnostna zgodovina, glasba - citre, angleški jezik, slikarstvo in kiparstvo, zdrava rekreacija, zdravilna zelišča, računalništvo (na žalost propadlo zaradi težav pri usklajevanju časa in vožnje), študijski izleti. Trenutno potekajo tudi delavnice: izdelovanje svečk, darilc, spoznavanje kristalov, ročna dela, bralna kultura in nega kože. Kdo je najbolj zaslužen, da se je ideja UTŽO sploh realizirala v naši občini? Pri izpeljavi in delovanju Univerze je pomagalo veliko ljudi. Naj naštejem najpomembnejše: Martina Kralj, Adela Petan, Branka Jakoš, Anica Petrič, Marija Pilko, Vladimira Assejev, Ljuba Štrubelj in vsi ostali, ki so pomagali pri ustanovitvi in še vedno pomagajo pri izvedbi in organizaciji Univerze. S katerimi finančnimi sredstvi se Univerza "preživlja" in kako vam uspe organizirati vsa predavanja, študijske krožke in delavnice, glede na, predvidevam, omejena sredstva? Kot že veste, smo navajeni delati z majhnimi sredstvi in se moramo znajti. Predvsem v smislu dogovorov s predavatelji in pri pogajanjih za zmanjševanje stroškov. Glavnina sredstev prihaja iz proračuna občine Ivančna Gorica, nekaj sredstev pa Tatjana Lampret - vodja strokovne službe Zveze kulturnih društev Ivančna Gotica, pod katere okriljem je nastala tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Kako seje vse skupaj začelo? Kdo je idejni in izvedbeni organizator Univerze v naši občini? UTZO je bila ustanovljena v okviru Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, ideja pa je bila moja. Ta idejaje že nekaj časa tlela, iskric je bilo kar nekaj; predvsem zaradi povezave z delom, ki ga že opravljam. Ljudje so izrazili kar nekaj želja, da bi potrebovali nekaj dodatnih aktivnosti. Veliko jih sicer dela v kulturnih društvih, ampak tam se ne najdejo vsi. Zato smo iskali in iskali še dodatne možnosti, kako organizirati tudi starejšo populacijo. Društva upokojencev so dobro organizirana, ampak kljub temu je bilo treba najti nekaj, za tiste bolj zahtevne. Za tiste, ki hočejo več. Ko smo ustanavljali UTŽO, smo mislili predvsem na te, ki potrebujejo več. Eden najpomembnejših kazalcev, da smo začeli realizirati idejo o Univerzi, je bil ta, daje kar 36 naših občanov hodilo na predavanja UTŽO v Trebnje, kjer Univerza deluje že 7 let. Kot je pokazal prvi vpis v našo Univerzo, je bilo očitno, da nekaj takega nujno potrebujemo tudi v naši občini; v šolsko leto 2004/2005 je bilo vpisanih kar 80 udeležencev. Kako je postopek potekal naprej, od ideje do realizacije? Na koga ste se obrnili in kakšni so bili odzivi? Pogovorila sem se z župani občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje in oni so se strinjali. Zaprosila sem za finančna sredstva in potem je bilo treba kar vztrajati, da smo se pozneje dogovorili za sredstva, ki so omogočila začetek Univerze in z njo možnost nadaljnjega izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju. Ali UTŽO deluje samo v občini Ivančna Gorica ali gre za sodelovanje tudi drugih občin (Grosuplje, Dobrepolje)? UTŽO je organizirana v občini Ivančna Gorica, ampak sodelujemo tudi z občino Grosuplje, saj skupaj organiziramo nekatera predavanja. Predvsem gre tu za Predstavitev Univerze, ki je potekala 3. decembra 2004, so popestrili tudi likovni izdelki Adele Petan in drugih članov študijskega krožka. dobimo tudi preko vpisnine in prispevkov članov za posamezne delavnice, študijske krožke. Sponzorskih sredstev za zdaj še nimamo. S kakšnimi težavami se srečujete pri organizaciji delavnic, predavanj, iskanju predavateljev? Težave so vsakdanje; največji problem so honorarji oz. znosna cena predavateljev in materialov za delavnice, takoj za tem pa sledi stiska s prostorom. Občina je sicer dala na uporabo sejno sobo, ki pa je, na žalost, premajhna, ker je na splošnih predavanjih vedno več kot 30 udeležencev. Vendar pa se z dobro voljo, ki smo je za zdaj še vsi polni, stvari lepo odvijajo. S čim se lahko na koncu prvega šolskega leta Univerze pohvalijo udeleženci? Udeleženci na koncu dobijo potrdilo, kot vzpodbudo, ampak najpomembnejši je dober občutek, da si nekaj naredil zase, za svoj razvoj, predvsem pa nova znanja in poznanstva. Glavni moment je druženje in prijateljevanje, saj so ljudje prepogosto osamljeni, sami. Univerza pa jim nudi tudi to, da se napolnijo z znanjem in prijateljevanjem. Koliko znašajo stroški vpisa ter kje in kdaj se lahko Univerzi pridružijo novi člani? Stroški vpisnine za šolsko leto 2004/2005 so znašali 3.500 SIT (vključuje splošna predavanja, ki so organizirana na dva tedna). Potem pa udeleženec plača še stroške glede na izbrane študijske krožke in delavnice (cena študijskega krožka ali delavnice je od 2.000 do 5.000 tolaqev mesečno), predvsem glede na potrebe in zahtevnost samega predmeta (gradivo, materiali, predavatelj, animatoiji...). Zelo pomembno pa je, da se posameznik najde v skupini in pokaže, koliko je pripravljen vložiti vase. Univerza je tudi krasna priložnost za popestritev tretjega življenjskega obdobja, predvsem pri sklepanju novih znanstev in prijateljevanju. Udeleženci so pestre poklicne sestave, imajo različne življenjske izkušnje, vendar pa se vsak nekje najde. Glede vpisa v naslednje študijsko leto pa velja, da bodo vsi obveščeni preko javnih medijev. Septembra bo objavljen razpis za vpis v Univerzo, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani. In še osebno vprašanje: kako vam uspe združiti vse obveznosti, kijih imate? Dan ima 24 ur. Nekako gre, reči pa moram, da zdaj zase nimam prostega časa; se mi pa počasi bliža. Ampak za zdaj mi ni težko, saj je pomembno, da so stvari opravljene in da tečejo tako, kot morajo. Natalija Pavlin PROGRAM UTŽO TORKOVA SREČANJA Februar 15.2.2005 ob 9. uri Anton Komat: Pitna voda in hormonski motilci Marec 1.3.2005 ob 9. uri Meta Vrhunc: Biodinamično kmetovanje, vrtnaijenje 1. ŠTUDIJSKI KROŽEK Mag.farm. Jože Kukman: Zdravilne rastline 8.3., 22.3., 12.4., 26.4,10.5 in 24.5. 2005 ob 16. uri v Kulturnem domu Ivančna Gorica 2. DELAVNICE Manca Košir: Knjižna čajanka 24.2.2005 ob 16.uri (v Kulturnem domu Grosuplje skupaj z UTŽO Grosuplje) 3. POTUJEMO-RAZISKUJEMO 15.3.2005 - Ljubljana - obisk Etnografskega muzeja (vlak) FKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija T.:+ 386 1 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-pošta: o i.iva.nc.na-gorica@jskd.si_ KULTURNE NAPOVEDI FEBRUAR 18. februar 2005, Litija, Kulturni dom Medobmočno srečanje mladih literatov - Festival Urška 25. februar 2005,18.00 Videm - Dobrepolje, Kulturni dom - medobmočna revija tamburaških skupin - medobmočni seminar za tamburaške skupine MAREC 3. marec 2005 ob 17.00 Muljava. Jurčičeva domačija Podoknica rojaku Jurčiču, odprtje likovne razstave 3. marec 2005 ob 8.30 Ivančna Gorica Območno srečanje mladih literatov in novinarjev (Klasek) 4. marec 2005 19.00. Višnja Gora. Čandkova domačija Odprtje likovne razstave 5. marec 2005. Višnja Gora - Muljava 12. tradicionalni pohod po Jurčičevi poti 15. marec 2005 10.00 Kulturni dom Grosuplje 17.00 Šentvid, avla OŠ Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov 22. marec 2005.17.00. Račna. Kulturni dom Območna revija otroških folklornih in plesnih skupin 23. marec 2005. 8.30. Grosuplje. Kulturni dom Območno srečanje mladih literatov in novinarjev (Vetrnica) 30. in 31. marec 2005. 8.30. Grosuplje. Kulturni dom Območna revija otroških gledaliških in lutkovnih skupin Pripravili: Tatjana Lampret in Simona Zorko PRVI MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL NA DOLENJSKEM Izmenjava folklornih skupin med različnimi narodi, državami oziroma narodnostmi kroji vsebino domačih in tudi tujih mednarodnih folklornih festivalov. Za folklorno skupino velja, da ji je in ji mora biti cilj ohranjanje, negovanje ter prenašanje ljudskega izročila na naslednje rodove. Za člane dolenjskih folklornih skupin pa bi lahko poleg naštetega napisali tudi, da kvalitetno negujemo ljudsko tradicijo že vrsto let, da sta naša pesem in ples očarala marsikaterega gledalca in poslušalca znotraj meja Slovenije in zunaj nje, da nam smeh ni tuj, predvsem pa, da se radi družimo. Želja po druženju je tako rodila idejo po organizaciji folklornega festivala. Štiri dolenjske folklorne skupine (Kres iz Novega mesta, Vidovo iz Šentvida pri Stični, Oton Zupančič iz Artič in France Prešeren iz Račne pri Grosupljem) so se zbrale in dogovorile, da bodo s skupno organizacijo in medsebojno pomočjo organizirale mednarodni folklorni festival na Dolenjskem. Koncept festivala je zastavljen tako, da bodo skupine v Slovenijo prišle iz različnih držav in tako prispevale k raznolikosti in pestrosti nastopov. Festival se bo odvijal od 27. aprila do 2. maja 2005; gostujoče skupine bodo v petih dneh bivanja pri nas plesale na štirih celovečernih nastopih: 28. aprila v Novem mestu, 29. aprila v Grosupljem, 30. aprila v Šentvidu pri Stični in 1. maja v Arti-čah. Med enim in drugim nastopom pa bomo gostom pokazali najlepše, kar imamo. Prav gotovo se ni bati, da ne bi videli pristne dolenjske pokrajine, njene zelene lepotice Krke in njenega izvira, Samostana v Stični, Jurčičevine na Muljavi ipd. Da se bodo naši gostje iz tujine dobro počutili pri nas, ne dvomimo. Samo od vas obiskovalcev festivala oziroma gledalcev katerega od celovečernih nastopov pa je odvisno, ali se jim boste pustili vživeti v kanček njihovega ljudskega izročila in tako skupaj z njimi preživeli čudovit večer. Zato vas že zdaj vabimo, da se pridružite dolenjskim folkloristom in gostom iz tujine na njihovih celovečernih nastopih. Vljudno vabljeni! FS VIDOVO Šentvid 24 Ivančna Gorica, januar 2005 NADEBUDNI MUZIKANTI KONCERTIRALIV GROSUPLJEM Prednovoletni dnevi so tudi čas koncertov in različnih zabavnih prireditev in temu trendu so se priključile tudi nekatere skupine iz naše občine. Če smo bolj natančni, imamo v mislih dve zasedbi, in sicer new metal skupino Don't ask in punk rockerje Zgrešene primere. Ker v naših krajih v zadnjem času niso dobili ravno preveč priložnosti za koncertiranje, so se fantje odločili, da sprejmejo povabilo gospoda Ah-lina iz Grosupljega. Zgrešeni primeri. Preden se lotimo opisovanja grosupeljskega glasbenega dogodka, naj vam obe skupini še predstavimo. Če ne poznate zasedbe Donf t ask, to še ne pomeni, da nimate pojma o zabavni glasbi. Fantje so se namreč zbrali šele na začetku lanskega leta, avgusta pa se jim je pridružil še drugi kitarist Miha Eržen. Od svojega nastanka so dečki nanizali že kar nekaj koncertov, ponavadi kot predskupina Zgrešenih primerov. Nastopili so v Stični, Ivančni Gorici in Grosupljem, dvakrat v Radovljici in enkrat v Škofji Loki. Kvintet Don't ask sestavljajo Miha Eržen (kitara), Ti-len Habič (saksofon, vokal), Miha Ribarič (bas kitara), Martin Sever (vokal, kitara) in Pavel Uršič (bobni). Kot smo že omenili, je našteta peterica svojo glasbo označila kot new metal, v bližnji prihodnosti pa načrtuje tudi demo posnetek. Zgrešeni primeri so starejšega nastanka, saj muzicirajo že od leta 2002. Prvotni zasedbi z Andrejem Podobnikom (vokal, kitara), Jankom Rošljem (vokal, bas kitara) in Boštjanom Uršičem (vokal, kitara) se je pridružil še bobnar Matej Samec. Njihov prvi veliki »spil« je bil Rullstock v Ivančni Gorici leta 2002, nato pa so se predstavili še na srečanju motoristov, v znanem ljubljanskem ročk lokalu Orto bar, v Radovljici, Škofji Loki, Zelenem gaju ... V letošnjem letu kanijo narediti nekaj studijskih posnetkov, ki jih bodo kasneje poslali različnim založbam, pri katerih bodo seveda upali na čimboljši (in čimprejšnji) odziv. Naj bo dovolj uvodnih besed, preidimo h koncertu. Piše se torej 29. december, zadnji zdih-ljaji dva tisoč četrtega leta. Ura gre že precej na deveto in nekaj deset obiskovalcev upa, da se bo razen pri plinskih pečeh lahko ogrelo tudi pri žaganju nadebudnih mladcev. In njihove želje se kmalu uresničijo. Po dokaj dolgi vaji svoj nastop končno začnejo Dont't ask. Na njihovem repertoarju je nekaj priredb, večina pesmi pa je Don't ask. lastne izdelave. Verjetno je skupina morala najeti kredit, da so na koncert prišli vsi v enakih suknjičih, vendar pa živimo v dobi vizualne kulture, ko je izgled zelo pomemben. Gneča pod odrom ob nastopu nadebudnih glasbenikov ni ravno preveč podobna tisti v Globalu, vendar pa občinstvo (tudi tisto ob šanku) po vsaki pesmi fantom nameni spodbuden aplavz. Vendar, fantje, ne skrbite, vaš čas še prihaja! Po kratkih tehničnih opravilih pa svoj nastop začnejo glavne zvezde večera, Zgrešeni primeri.. Zanimiva kombinacija lastne produkcije in pesmi tuje proizvodnje pripravi nekaj osebkov iz občinstva do stanja, ko se jim zdi primerno svoje plesne sposobnosti razkazovati v prvih vrstah pod odrom. Drugi del publike sodeluje pri koncertu z ritmičnim kimanjem glave in glasilkami, tretji pa ne morejo sodelovati, ker je s hot dogom to pač malce težko. V energičnem punčk ročk ritmu zgrešenci tako koncert pripeljejo h koncu, mi pa se ne moremo znebiti občutka, da bi se vzdušje lahko dvignilo premo sorazmerno s termometrom. Muzika je namreč bila na nivoju. Lojze Grčman KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro. sik, si Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 Višnja Gora: 788 45 88 Šentvid: 051 236 436 Podaljševanje gradiva preko stacioniranega telefona: 01 563 49 24 Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24 Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interneta: http://cobiss.izum.si KNJIŽNA ČAJANKA: 10. februarja ob 19. uri bomo počastili kulturni praznik s knjižno čajanko, poimenovano V knjigah je vse. Gostili bomo Tilko Jamnik, knjižničarko, pisateljico in vodilno osebo v Sloveniji pri promociji predvsem mladinskega branja. Vabljeni. LIKOVNA RAZSTAVA: Do aprila si lahko ogledate slike Judite Rainar. Razstava nosi naslov Obrazi. NOV BILTEN: Izdali smo bilten, v katerem je veliko koristnih napotkov v zvezi s knjižnico. Tudi to je korak približevanja vam, dragi bralci. v Želimo vam lepo praznovanje kulturnega praznika. Pesmi iz narodne zakladnice so v današnjih dneh prava redkost, zato smo na uredništvu toliko bolj veseli, da bomo s pomočjo Albine Janežič s Poljan nad Stično lahko objavili eno izmed takšnih. ENA PTIČKA PRILETELA, VRH KASARNE SEJE VSEL4. ONA POJE, ŽVRGOLI, MLADE FANTE GOR BUDI. »MLADI FANTJE, LE VSTAJAJTE, ENO PISEMCE PISAJTE, DO OČETA, MATERE, DO SVOJE UUBCE ZALJUBLJENE.« OČKA SO NA PRAGU STALI, DROBNO PISEMCE SO BRALI, MAMCA JE TO SLIŠALA, MILO SE JE JOKALA. »KOLK NOČI JAZ NISEM SPALA, KO SEM SINČKA POVIJALA, KOLK NOČI PA ŠE NE BOM, KO GA VIDELA NE BOM. ENO MAŠO BOM PLAČALA, DA SE BO ZA SINČKA BRALA, MAŠNIKBO ZA MAŠO BRAL, SINČEK BO NA STRAŽI STAL.« PO GOZDU SEM SE ŠEL SPREHAJAT, PRAV LEP JESENSKI DAN JE BIL, PRAV LEPE PESMI SEM POSLUŠAL, KI JIH JE DROBNI SLAVČEKPEL. TA PESEM MENE PRAV ZANIMA, KI SE TAKO LEPO GLASI, OH, JAZ PAČ MORAM PROSTOR NAJTI, KJER DROBNA PEVKA ŽVRGOLI. ŠE PAR KORAKOV SEM NAREDIL PO GOZDU MIMO RAHLEMU, PA KMALU PRED SEBOJ ZAGLEDAM PTIČKA NA KRIŽU MAJHNEMU. »POVEJ MI, DROBNA PEVKA, ČIGAVO TRUPLO KRIJE GROB V GOZDU TU TAKO SAMOTNEM, KDO IZVRŠIL JE POKOJ?« »V GROBU MAJHNEM POČIVA EN FANTIČ MLAD, EN FEJST VOJAK, KI DUŠO TUKAJ JE IZDIHNIL, KI ŠEL ZA DOM SE JE VOJSKOVAT.« »LE ZLETI, ZLETI, DROBNA PEVKA, TJA ČEZ DALJA VE NA MOJ DOM IN MAMICI TAKO NAROČI, DA SE JAZ VRNIL VEČ NE BOM.« DROBNA PEVKA JE VZLETELA IN TOLAŽILA JE SRCE, POZDRAV OD SINKA JE IZROČILA, POTEM PA ZOPET ODLETI. EN FANTIČ MLAD PO POLJU GRE, PRAV LEPO ŽVIŽGA IN POJE, SE LEPŠI PIŠČE NA PERO. MARIJA GA JE SREČALA. PRAV LEPO GA JE VPRAŠALA: »EN FANTIČ, KAJ SI TAKO VESEL, EN FANTIČ, KAJ SI TAKO VESEL?« »ZAKAJ BI JAZ VESEL NE BIL, SEM DANES PRI SVETI MAŠI BIL.. SEM VIDEL UUBGA JEZUSA, KI SE ZA NAS JE DAROVAL.« 24 Ivančna Gorica, januar 2005 LIVARJE BO VODIL REPREZENTANČNI TRENER Da, prav ste prebrali. V nogometnem klubu Livar so se za (vsaj) polletno sodelovanje dogovorili z Jožetom Prelogarjem, ki pa bo obenem seveda še vedno pomagal tudi Branku Oblaku pri nadaljevanju slovenske nogometne pravljice. Novemu trenerju, ki je pred časom že bil na ivanški klopi, pred tem pa za Livar tudi igral, bo pomagal dosedanji glavni trener Zoran Matovič. Z njegovim delom so bili v klubu sicer zadovoljni, vendar je Zoran poleg dela s člansko ekipo opravljal tudi vlogo koordinatorja vseh klubskih ekip in treneija vratarjev, kar je bilo precej obremenjujoče, zato so se odločili, da bo poslej pomočnik glavnega trenerja. Glede okrepitev, ki naj bi prišle v Ivančno Gorico, je še precej stvari nedorečenih, zagotovo pa bosta nova člana Livarja postala Majerle in Vrbetič. Vodstvo kluba se dogovarja še z nekaterimi nogometaši iz Ljubljane in Zagorja, vendar njihov prihod še visi v zraku, tako da vam bomo lahko z več informacijami postregli v naslednji številki Klasja. Manj nejasnosti je v zvezi z odhodi igralcev: klub so zapustili Starič, Jeršin in Žagar. Za cilj so si livarji v spomladanskem delu sezone postavili obstanek v ligi, zatrjujejo pa tudi, da bodo, tako kot jeseni, mladi igralci tudi v drugem delu sezone dobili veliko priložnosti. Lojze Grčman PO NOVE ZMAGE Rokometaši SVIŠ-a se že od začetka leta marljivo pripravljajo na drugi del prvenstva v Ligi Telekom. Najprej je bilo v ospredju nabiranje kondicije in moči, nato pa so se vijolični lahko pozdravili tudi z žogo, ki je sicer redna gostja na pripravah pod vodstvom trenerja Gorazda Potočnika. Z ekipo SVIŠ-a ves čas vadi tudi Sebastjan Podbregar, bivši član Rudarja, ki je okrepil ivanško ekipo. Sebastjan igra na položaju levega zunanjega igralca, kjer so imeli vijolični v jesenskem delu precej težav zaradi poškodb. Probleme takšne narave je imel tudi novi Ivančan, poleg njega pa še Zidar in Novak, zato SVIŠ vseh pripravljalnih tekem ni igral v polni zasedbi. Kljub temu so vijolični premagali avstrijski Ferlach in Termo, izgubili pa s Prulami. Konec januarja pa so se odpravili tudi na turnir v Imolo, kamor so bili povabljeni po odpovedi Gorenja. V Italiji se je SVIŠ pomeril z nekaterimi tamkajšnjimi ter hrvaškimi prvoligaši, omenjene tekme z močnimi nasprotniki pa bodo gotovo dober test za igralce, ki si skušajo pridobiti trenerjevo zaupanje. SVIŠ-ev strateg Gorazd Potočnik bo namreč v drugem delu potreboval tudi močno klop, saj vijolični ves čas igrajo v silnem ritmu. V jesenskem delu so SVIŠ ustavile poškodbe in kazni, v drugem delu sezone pa bo šlo zares, saj bo za obstanek v ligi treba zmagovati. Seveda bo pomoč navijačev, ki so se v jesenskem delu izkazali tako doma kot tudi na gostovanjih, ne le dobrodošla, ampak nujna. Samo z navijaško podporo bodo namreč igralci SVIŠ-a v pomlad odšli po nove zmage. Lojze Grčman FRANC KALAR, STAROSTA IVANŠKIH ŠPORTNIKOV NAJBOUŠI IVANŠKI ŠPORTNIKI V LETU 2004 Na obisku pri Francu Katarju. Pišemo leto 2005. Redko se ozremo nazaj. Tempo življenja nam tega ne dopušča. Pa vendar bi se morali. Izkušenj iz preteklosti ne smemo zanemariti. Treba je poznati svoj izvor, svoje korenine in jih skrbno negovati. Danes bi se morali mnogokrat spomniti na tiste čase. Na ideale, ki so bili sveti za posameznike, ki so nosili enak dres, enako idejo. Na čase, ko je šport pomenil veselje, igro, pripadnost, entuziazem. Predhodniki so nam izročili bogato športno dediščino. Že pred prvo svetovno vojno, pred letom 1914, so v naših krajih delovali Orli: v Višnji Gori, Šentvidu in Stični, a so bili leta 1929 razpuščeni. Še v času Orlov so se pojavilo društvo Sokol. V Višnji Gori je bilo ustanovljeno leta 1919, v Ivančni Gorici leta 1925 in pred tem tudi v Šentvidu. Vsa ta društva so imela svoje prostore - domove, kjer se je izvajalo društveno življenje takratne mladine. Leta 1934 je bil zgrajen smučarski dom na Polževem in leta 1936 še kopališče v Višnji Gori. Skratka, postavljeni so bili bogati temelji za športno kulturo. In prav veseli nas lahko, da je med nami priča tistih časov. Gospod Franc Kalar. rojen leta 1912. Že od mladih nog so ga navduševale igre in druženje s prijatelji. Prve igre, ki so ga kasneje privedle do navdušenega športnika, so bile pravzaprav otroške, in ena izmed njih je bila prav gotovo »koza klanf«. Pomembno vlogo pri pojavu športa so imeli takrat študentje. Sokolsko društvo v Ivančni Gorici je bilo ustanovljeno in začelo delovati leta 1925. Že ob ustanovitvi pa so se pojavile težave. Namen društva je bila orodna telovadba, zanjo pa v Ivančni Gorici ni bilo pogojev. Začeli so z dejavnostmi, kakršne so bile v danih možnostih mogoče. Ustanovljeni so bili krožki: atletski, nogometni, tam-buraški in pevski zbor. Organizirali so teke, in sicer ob železniški progi. To pa zaradi tega, ker je bila železniška proga označena na vsakih 100 metrov. Tako so dobili poljubne razdalje, na katere je bilo mogoče teči. Tekli so predvsem na 100- in 200- metrske razdalje. Vadili so ob nedeljah. Vadbo je vodil in nadzoroval Vili Šval. Domači študent, kije edini premogel uro štoparico. Teki so bili lokalnega značaja. V kraju so se razvili po 1. svetovni vojni. Že v 20. letih so izumili nekakšno obliko rokometa. Iz cunj so si naredili žogo. Cunje so bile tesno prešite in predmet, ki je spominjal na žogo, si je bilo mogoče podajati. "Žoge" niso metali v gol, pač pa so si jo podajali. Igrali so vsepovsod, kjer je to dopuščal prostor, pred- Konec lanskega leta je v Ivančni Gorici potekala tradicionalna podelitev priznanj najboljšim športnikom v občini. Kot leto poprej so prireditelji njeno vodenje spet zaupali Sašu Severju, ki je na oder najprej povabil župana, zatem ženski pevski zbor KD Šentvid, nato pa se je začelo zares. V kategoriji dečkov sta priznanji prejela motokrosist Luka Kutnar in karateist Nejc Koporc, najboljši športnik občine med dečki pa je postal strelec David Božjak. Med deklicami so si priznanja prislužile nogometašica Špela Gnido-vec, karateistka Nastja Srebernjak in strelka Kristina Gorjanc. Naziv najboljše športnice v Ivančni Gorici med deklicami pa je pripadel tekačici in obenem nogometašici Irmi Zidar. Po kategoriji deklic in dečkov je bila na vrsti mladinska. Tu je najboljši med svojimi vrstniki ponovno postal motokrosist Damjan Smrekar. Med nežnejšim spolom sta priznanji prejeli strelka Petra Kutnar in nogometašica Klara Vidmar, najboljša mladinska športnica pa je postala strelka Špelca Koščak. Po podelitvi priznanj mladincem in mladinkam je za gledalce v polni kulturni dvorani v Ivančni Gorici sledilo nekaj predaha, ki so ga popestrila dekleta iz Plesnega studia M. Program se je nato nadaljeval s podelitvijo najboljšim članom. Priznanje za svoje športne dosežke je prejel strelec Franci Vidmar, športnik občine v letu 2004 pa je postal rokometaš Jure Ceglar. Podelitvi priznanj najboljšim članom je sledila zanimiva demonstracija karateistov, ki so pokazali, kako proti vsakemu napadu uporabiti ustrezen udarec. Po prikazu spretnosti članov Sankukai karate kluba iz Ivančne Gorice so bile na vrsti najboljše ekipe v občini. Za najboljšo moško klubsko ekipo je bila proglašena članska ekipa RK SVIŠ, najboljša ženska ekipa pa je postala ekipa deklic Strelskega društva Sonje Vesel. Organizatorji niso pozabili niti na veteransko kategorijo, v kateri je bil najboljši motokrosist Branko Kavšek. Nato so prišli na vrsto zaslužni športni delavci. Prvo priznanje si je prislužil Anton Vencelj za delovanje v AMD Šentvid pri Stični in dolgoletno športno udej-stvovanje. Drugo priznanje pa je prejel Franc Kalar. Franc se je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in kasneje ukvarjal z rokometom, orodno telovadbo, namiznim tenisom, strelstvom, motošportom, danes, pri dvaindevetdesetih letih, pa rad sede na sobno kolo in še vedno poje tudi pri Zagriških fantih. In to sploh ne slabo, o čemer smo se lahko tudi sami prepričali. Zadnje priznanje prireditve je pripadlo Letalskemu klubu Šentvid pri Stični, kije lani praznoval deseto obletnico ustanovitve. Za konec pa nam je s pesmijo srečno novo leto voščil še otroški pevski zbor OŠ Stična. Pogled v leto 2004 na športnem področju nam torej pove, da imamo v naši občini odlične športnike v različnih panogah in kategorijah, ki so ponesli ime naših krajev po Sloveniji in še dlje. Lojze Grčman Najboljša moška članska ekipa RK SVIS. Skupni nastop Sokolov iz Šentvida in Ivančne Gorice leta 1933 v Šentvidu. vsem na dvoriščih. Tudi nogomet so igrali. Kadujčev travnik, za današnjim Kosom na drugi strani proge, jim je služil za igro. Postavili so gole. Lokacijo igrišč so večkrat prestavili, predvsem zaradi volje lastnikov zemljišč. Na današnji lokacij se je prvič igral okoli leta 1928-29. K orodni telovadbi so hodili v Šentvid. To pa zato, ker so tam imeli prostore za telovadbo, v starem gasilskem domu. Ključno vlogo v Šentvidu je po letu 1929 imel zdravnik Andrej Jenko. Takrat je v Šentvid na orodno telovadbo hodilo več Ivančanov: Franc Kalar, Korl Pajk, Rudi Žlajpah, Ernest Piškur, Ivan Žagar ter še dva trgovska vajenca in Stičan Janez Podobnik. V Šentvidu so takrat v starem gasilskem domu premogli drog, bradljo, konja in kroge. Prvi prostor, v katerem so v Ivančni Gorici lahko telovadili, pa je bil v Štefkovi tovarni parketov, in sicer v sušilnici lesa. Nahajala se je za današnjim Kosom. Gradnja sokolskega doma (današnji kulturni dom, kinodvorana) se je v Ivančni Gorici začela leta 1931, končala pa leta 1932. Nakupili so telovadno orodje. Dobil so tudi učitelja, Lada Ambrožiča - Novljana, ki je takrat prišel poučevat v Stično. Vadili so in leta 1933 odšli na nastop v Ljubljano. Množica nastopajočih, enaka oprema. To je povzročilo nepopisno navdušenje. Primanjkovalo pa jim je opreme - sokolskih uniform. Delavec si jo je v tistem času težko privoščil in edini, ki jo je takrat imel, je bil Ivan Žagar. Ta se je celo udeležil vsesokolskega zle-ta v Pragi. Po vojni je telovadba zamrla. Orodje se je uničilo in izgubilo. Franc Kalar se spominja, da se je v Ivančni Gorici igral tudi namizni tenis - ping pong so mu rekli. Igrali so ga pri Rojcu, za današnjo občino. Namenjen je bil predvsem Rojčevim znancem, ki so ga hodili igrat celo iz Ljubljane. Po drugi svetovni vojni je bil Kalar član strelskega društva Sonja Vesel, in to je še danes. V povojnem času je v Ivančni Gorici deloval še en strelski klub, in sicer Agroservis. Njegova velika ljubezen pa je avto moto šport. Že pred Il.svetovno vojno je sodeloval pri vseh zadevah, ki so "dišale" po avtomobilih. Leta 1946 je bil med ustanovitelji AMD Šentvid pri Stični s takratnim imenom Avto-moto grupa Ivančna Gorica. Je tudi med ustanovitelji ZŠAM (združenje šoferjev in avtomehanikov) Ivančna Gorica. Lahko se pohvali, da je bil velik prijatelj Ludvika Stariča - imenovanega "Leteči Kranjec", nepremagljivega spidvejista v tridesetih letih, ki je veliko časa prebil v mehaničnih delavnicah v Ivančni Gorici. Leta 1962 seje Franc Kalar upokojil. Še vedno pa je aktiven. Doma ima sobno kolo, ki ga kljub svojim letom redno osedla. Franc Kalar se lahko pohvali, da je bil pred kakimi desetimi leti povabljen na proslavo ob 100- letnici sokolskega gibanja na Slovenskem, kjer se je imel priložnost ponovno družiti z velikanom slovenskega športa - Leonom Štukljem. Prav tako redno prepeva v moškem pevskem zboru Zagriški fantje, ki je pred kratkim praznoval 15- letnico delovanja. Kalar je član že vseh petnajst let. Za šport, ki se je pri nas pojavil v 30. letih, je dejal, da je imel pomembno vlogo na Slovenskem. Posamezniki, ki so ga vodili: Jože Rus, Anton Beršnjak, Lado Ambrožič, Vili Šval, Ivo Krevs, Andrej Jenko in še mnogi drugi, so bili pomembni športni delavci v Sloveniji in danes lahko s ponosom izgovarjamo njihova imena. Eden takih je tudi njihov vrstnik Franc Kalar, letošnji dobitnik občinskega športnega priznanja zaslužni športni delavec. S Francem Kalarjem sva se v decembru pogovarjala Janez Zupančič in Marjan Potokar. Marjan Potokar 24 Ivančna Gorica, januar 2005 IPGEu1 zmaga reprezentance - zmaga organizatorjev in občine ivančna gorica vabljene goste. Teh pa ni bilo malo. Franci in Jožica sta se zavrtela. In mnogim je kar prehitro minil čas za odmor, v katerem je vrelo od dogajanja. Mikrofon, ki ga je spretno vrtel Lojze, ni imel miru. Svoj nastop so opravile trebanjske mažo-retke. Izžrebanih je bilo sedem vstopnic za sedem daril in sedem srečnežev. Dres Uroša Zormana, DVD predvajalnik, HI-FI stolp in štirje pršuti... Kot da vsega ne bi bilo dovolj, so se prodajale tudi srečke za izredno bogat srečelov. Vse srečke so zadele ... Vse se enkrat konča in tudi tekma se je. SLOVENIJA : TUNIZIJA 30 : 28 (15 : 12). Spet je sledilo nagrajevanje. Organizator je izbral najboljšega domačega igralca - Uroša Zormana - in najboljšega Tunizijca - Megannema Heykla. Oba sta dobila lična pokala. Tekma se je končala, za mlade domače rokometaše pa šele začela. Lov za zakladom - avtogrami. Mladi so kaj hitro uvideli, da so slavni igralci pripravljeni na sodelovanje. Igralci obeh ekip, še posebej domači, so bili izredno ustrežljivi in niso prav nobenemu odrekli podpisa - trofeje, s katero se še danes hvalijo in se bodo še nekaj časa. Vsem igralcem veljajo čestitke za potrpežljivost in strpnost. Hkrati je potekala tiskovna konferenca, svoje delo so opravljali novinarji. Slednji so imeli na razpolago tudi internetno povezavo. Sledil je zaključek v gostilni Storovje, kjer je ob debati večer kar prehitro minil. Tunizijska reprezentanca se je morala vrniti v Zreče. Pred odhodom so predsedniku kluba predali darilo z zastavico. Vodja ekipe, tisti vodja, ki je zahteval, da se zastava obrne, pa mi je dejal, da si bo Tunizija na bližnjem svetovnem prvenstvu prizadevala vsaj tako potruditi se pri organizaciji, kot smo se mi na današnji tekmi. Pohvala enega ključnih ljudi v Rokometni zvezi Tunizije, ki bo konec meseca gostila svetovno prvenstvo, je bila pika na i našim prizadevanjem. Naši reprezentanti so pot nadaljevali v Umag. Želimo jim uspešen nastop na svetovnem prvenstvu in upamo, da smo delček k uspehu prispevali tudi mi. Organizatorji so s sponzorji še malo poklepetali, padle so prve ocene in dejali smo si: ni bilo zadnjič. Prireditev ne bi potekala tako, če ne bi imeli generalnih sponzorjev za to tekmo. To so bil: Akra-povič, d.o.o. Ivančna Gorica, Mercator, d.d., in Pekarna Grosuplje, d.d.. Zahvala njim. Osnovni šoli Stična in številnim volonterjem - članom kluba, teh je bilo 64, ki so na tak ali drugačen način s svojo prisotnostjo pripomogli, da je prireditev potekala brezhibno. Marjan Potokar slovenija gostovanje v ovančni goric! začinsui s mm zmago Avtogrami za naše mlade rokometaše. Konec decembra je Rokometna zveza Slovenije poslala rokometnim klubom razpis za izvedbo mednarodnih reprezentančnih tekem moške članske rokometne reprezentance. Glede na to, da smo dobili z novo športno dvorano odlične tekmovalne pogoje, se je na razpis prijavil tudi Rokometni klub SVIŠ in 21.12. 2004 dobil organizacijo mednarodne tekme Slovenija : Tunizija. Določen je bil tudi datum tekme - 8. januar 2005, ob 18. uri. Časa do tekme ni bilo veliko, zato je bilo treba k pripravi celotne prireditve pristopiti maksimalno angažirano. Ustanovljen je bil ožji organizacijski odbor v sestavi: Janez Zupančič, Jože Sadar, Marjan Potokar in Andrej Zelko. Odbor se je kljub prazničnemu času dnevno sestajal in po mnenju številnih akterjev tekme, sponzorjev in gledalcev, prireditev izpeljal brezhibno. Čeprav je priprava na prireditev potekala 14 dni, pa je bilo največji zalogaj treba opraviti zadnji dan. Medtem ko smo že ob 9. uri zjutraj začeli pripravljati dvorano, se je naš voznik, skupaj s prevajalcem Ivom, odpeljal v Zreče, po reprezentanco Tunizije. Ta del urnika je bil takle: 13.30 - Prihod avtobusa pred hotel v Zreče 14.00 - Odhod avtobusa iz Zreč v Ivančno Gorico 15.45 - Prihod v občino Ivančna Gorica in panoramski ogled dela poti (Višnja Gora-Stična) na poti do dvorane 16.00 - Prihod v dvorano Osnovne šole Stična Medtem ko so se vozili skozi naše kraje, je prevajalec, ki je bil obenem vodič, gostom pripovedoval o naši občini. Obe ekipi sta skoraj hkrati prispeli v dvo- rano. Sledil je ogled dvorane in njenih prostorov. Dvorana je bila nova, tudi za večino naših igralcev. Nihče ni skoparil s pohvalami o majhni, a izredno lepi športni dvorani. Vendar so gostje poskrbeli, da vse ni teklo gladko. Zaželeli so si kavo. Vodja tunizijske odprave je imel pripombo na zastavo, češ da ni prav obrnjena ... Se preden se je kava ohladila, je Vinko že imel obrnjeno zastavo. V dvorano so prihajali gledalci, med njimi vabljeni gostje. Za njih so poskrbele hostese, ki so jih popeljale do njihovih sedišč. Tu jih je pričakal uradni bilten prireditve. Bližal seje začetek tekme. Dvorana je bila polna že uro pred tem. Sledil je pozdravni nagovor župana Jerneja Lampreta, nato bdaritev predsednika Rokometne zveze, g. Marjana Sedeja. Predsednik kluba Janez Zupančič mu je izročil plaketo, v kateri se RK SVIŠ zahvaljuje za podporo pri razvoju rokometa v naših krajih (v občini Ivančna Gorica). Lična darila s praktičnimi darili naših sponzorjev in brošurami o krajih naše občine pa sta prejeli obe reprezentanci - Tunizija celo v francoščini. Navdušena mladina, žal je bilo srečnežev le 28, kije izročila darila reprezentantom, je bila vznemirjena, kot tudi Silvo, Uroš in Damjan, ki so jih »držali na vajetih«. Tekma se je začela. Gledalci so prvič v dvorani v Ivančni Gorici uživali v reprezentančni tekmi - v živo. Izjemno vzdušje. Nabito polna dvorana, gledalcev je bilo 800, je donela. Domiselnost organizatorjev je dvorano napolnila do zadnjega, ampak res zadnjega kotička. Tekmo pa si jih ogledalo vsaj še toliko. Tudi obvestila po Zelenem valu, da vstopnic ni več, gledalcev niso zadržala doma. Številni so si tekmo ogledali skozi okna dvorane. Med polčasom je sledil banket za vse Slovenska rokometna reprezentanca v Ivančni Gorici. Sliši se precej neverjetno, vendar je v začetku januarja postalo resnično. RK SVIŠ se je potegoval za organizacijo prve prijateljske tekme v okviru priprav na SP v Tuniziji in v svoji nameri uspel. Povpraševanje po vstopnicah je bilo izjemno in nova dvorana Osnovne šole Stična je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dobesedno. Organizatorji so si na tribuni tokrat zamislili le stojišča, da bi si lahko tekmo ogledalo kar največ ljubiteljev rokometa, ki se jih je tja nagnetlo kakšnih osemsto. In imeli so kaj videti. Začelo se je ob predstavitvi igralcev, ko sta najbolj bučen aplavz dobila Kav-tičnik in Rutenka. Po izmenjavi simboličnih daril se je tekma začela. Našim asom na začetku ni šlo najbolje, saj so gostje zanesljivo povedli. Vendar so se Slovenci kmalu pobrali ter ob valu navdušenja na tribuni dosegli prvi gol na tekmi. Za 1 : 3 je zadel ljubljenec ženskega spola Uroš Zorman. Varovanci Slavka Iveziča so nato strnili svoje obrambne vrste, trud pa je rodil svoj sad v 16. minuti, ko je Slovenija z zvitim zadetkom Jovičiča prvič vodila. "Sviškoti" glasilk niso hranili, pridružili so se jim še ostali gledalci in v takšnem vzdušju Slovenci niso izpustili vodstva iz rok: polčas so dobili s 15 : 12. V drugem delu je selektor Ivezič nadaljeval s številnimi menjavami, gledalci pa z bučnim navijanjem. Posebej jih je podžgal Sergej Rutenka s serijo golov, ki so pomenili povečanje slovenske prednosti na šest zadetkov. Nato pa so nastopile minute krize, ki so jih Tunizijci izkoristili in v 52. minuti izid izenačili. Kljub temu pa se srebrnim vitezom z lanskega evropskega prvenstva niso zašibila kolena. V odločilnih trenutkih so Brumen, Rutenka in Zvižej dosegli nekaj pomembnih golov za prvo zmago v pripravljalnem obdobju. Dolžni smo vam še končni rezultat: 30 : 28. Igralci so se navijačem zahvalili za podporo, mladi in malo manj mladi rokometni navdušenci pa so se podali na lov za podpisi slovenskih zvezdnikov. Kot srednjeveški gradovi so bili oblegani prav vsi, od Gajiča in Špilerja pa do najboljšega desnega krila v Evropi, Vida Kavtičnika. Na svoj račun so seveda prišli tudi novinarji, saj so kamere brnele, mikrofoni pa bili vključeni še dolgo po tekmi. Na tiskovni konferenci sta organizacijo tekme pohvalila tudi oba selektorja in morda je imel novinar Slovenskih novic celo prav, ko je tekmo v Ivančni Gorici označil za kmečko veselico. Da, res je bila prava veselica, v kateri so nadvse uživali tako gledalci kot igralci, in kakršnih si zagotovo še želimo. Morda bi organizatorji morali povabiti še Slapove... Lojze Grčman DHI0VANJ1 SAHOVSKEGA KlUiA VIŠNJA GORA-STIČNA odlične nogometašece in rokometaše Leto 2005 se je za športnike na Srednji šoli Josipa Jurčiča začelo odlično, saj so se tako dijakinje nogometašice kot dijaki rokometaši uvrstili med 8 najboljših srednješolskih ekip v Sloveniji. Dijakinjam je to uspelo na četrtfinalnem tekmovanju v Novem mestu, kjer so prepričljivo premagale dijakinje iz Škofijske gimnazije Ljubljana ter remizirale z domačinkami, gimnazijkami iz Novega mesta. To je bilo dovolj celo za 1. mesto in uvrstitev v polfinale državnega prvenstva, ki bo tudi v Novem mestu. Ponovno so se izkazale vse dijakinje, Andreja Rus pa je bila spet najboljša strelka turnirja s petimi goli. V ekipi so igrale še Špela Gnidovec, Anja Lekan, Nina Klašnja, Karmen Fortuna, Maja Strnad, Erika Lekan, Eva Pajk in Brigita Prime. Rezultati: SŠ JJ Ivančna Gorica : Škofijska gimnazija Lj. 6:0 SŠ JJ Ivančna Gorica : Gimnazija Novo mesto 1 : 1 Gim. Novo mesto : Škofijska gimnazija Lj. 4 : 0 Odlični pa so bili tudi dijaki rokometaši, ki so v Krškem ravno tako igrali v četrtfinalu državnega prvenstva. V prvem krogu so z lahkoto opravili z Gimnazijo Ledina z rezultatom 19 : 14, nato pa v odločilni tekmi še SC za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo Ljubljana z rezultatom 21 : 16. Poleg naših fantov so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili še domačini iz Krškega. Za ekipo SŠ Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so igrali: Gašper Mamilovič, Jaka Sever, Aleksander Polak, Matevž Potokar, Simon Stopar, Jure Tadina, Janez Svetin, Jaka Radič, Kristjan Oven, Klemen Ferlin, Klemen Kos, Ožbolt Kristan, Staš Skube in Dejan Cančar, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja. Prav tako pa so dobro nastopile dijakinje odbojkarice, ki se na dolenjskem področnem tekmovanju sicer niso uspele uvrstiti v nadaljnje tekmovanje, a so se dobro upirale prvim favoritinjam za zmago, Gimnaziji Kočevje in Gimnaziji Novo mesto. Simon Bregar ŠK Višnja Gora-Stična je 16. decembra 2004 organiziralo v gostišču Podobnik v Ivančni Gorici občinsko prvenstvo v »pospešenem šahu« (2x 10 min). Ponovno je zmagal Sašo Pirnat (5 točk), sledijo pa še Damjan Lesjak (3 točke), Milan Perovšek (2 točki) in Boris Kocmur (2 točki). Kot organizatorji tekmovanja ugotavljamo, da je bila udeležba slaba, pa vendar je bilo tekmovanje uspešno izvedeno. Prvi trije so tudi prejeli medalje, ki jih je brezplačno graviralo Zlatarstvo Tadina. Hvala! Obenem se zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica za nakazana sredstva in Gostišču Podobnik za prostor. 13. januarja 2005 se je začelo tudi tekmovanje v I. dolenjski ligi ljubljanske regije. Naša prva nasprotnika sta društvi Zeleni vlak in Upokojensko šahovsko društvo. Državni sodnik in predsednik ŠK Višnja Gora-Stična Janez Dremelj Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanj© <3rosupi|e, cf.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AL! REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacij po starih predpisih - Izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v ©rosupiju In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 18 _,,„„_,„,„ ------------------ Ivančna Gorica, januar 2005 Davljenje spredaj - obramba z udarcem dlani po nosu. Z udarcem odrinemo napadalčevo glavo, istočasno stopimo z levo nogo nazaj ter pogledamo v levo, da se dokončno rešimo prijema. SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica Novost v KK Ivančna Gorica je letos organiziranje dvomesečnega tečaja samoobrambe, poleg začetnih tečajev karateja za dečke in deklice, mladince in člane. Dvomesečni tečaj je namenjen mladim (od 16 let dalje) in tudi malo manj mladim (do 50. leta), skratka vsem tistim, ki jih ni strah novih izzivov in želijo poizkusiti nekaj novega. Naučili se boste osnovnih tehnik samoobrambe, izgubili kak odvečni kilogram in popravili držo. V sam trening so vključene tudi vaje iz korektivne gimnastike, ki povečajo gibljivost celotnega telesa in odpravljajo mišično neuravnoteženost. Na treningu boste okrepili zadnjične, hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na vzdrževanje pokončnega položaja hrbtenice. Naučili se boste postopkov za premagovanje strahu ter se seznanili s pravilnim dihanjem. Verjetno se še spominjate, kako ste bili gibčni kot majhni otroci. Morda se že nekaj časa ne ukvarjate z nobenim športom, imate kak kilogram preveč, se bojite poškodb in tveganja, da ne boste uspešni, ker vaše telo ni več dovolj gibčno? Ta dvomesečni tečaj je namenjen prav vam in vsem tistim, ki prvič začenjajo trenirati kako borilno veščino. Naše izkušnje kažejo, da je mogoče začeti s treningi borilne veščine ali samoobrambe ter napredovati v tehniki, tudi če se začne trenirati po štiridesetem letu. Pri pravilno vodenem treningu so poškodbe izjemno redke, zato je primeren tudi za tiste, ki bi radi pri aktivnem ukvarjanju s športom zmanjšali možnost po- , a s testom pa ^ „ wmh veseliedodeia stipend?e ;»oviPe^a i-o Mladeniču^' testom,sVOr Car ne ^°^osebno od ^ d°m3W svoje najave« Davljenje s pritiskom palcev na sapnik Korak z desno nogo naprej, da se oddaljimo od Znižanje desne rame ter udarec z dlanjo po konici Kontrola napadalca z borbenim blok stavom REKREACIJA S SAMOOBRAMBO ZA MLADE PO SRCU pek motokroslst • artnii letnik PrimOZ ^Sl^^^enpeto^o, sWif tTrne» «o"'!> raIt,r eme*" včasih trei» izvajainj_u . tTJ^^-l starse^. v prostem času P doma(Se na3ra3 dobimspniatei] brs£emokak naibolie.sais^j , p(aV1 Kerže^asvo} s pripelji se OOsJ^ lekarna ^rosupije rabi tudi v vsakdanjem življenju. Ob treningih in tekmovanjih se naučiš bojevanja s samim seboj. Tu mislim predvsem na boj s svojimi negativnimi lastnostmi, z lastnimi omejitvami, na primer strahovi, jezo, sovraštvom, malodušjem, nezaupanjem ... Borba z nasprotnikom postane borba s prijateljem. To pomeni, daje nasprotnik tisti, ki pokaže naše napake. Ker je borba ekstremna situacija, se tu pojavijo tudi tiste človeške lastnosti, s katerimi se v vsakdanjem življenju ne srečujemo. S takim načinom treniranja nam karate odkriva veliko več, kot smo od njega pričakovali. Karate kot vsakdanja borba postane naše življenje. V skupini šolskih otrok in mladine je poudarek na razvoju motoričnih sposobnosti in zagotavljanju čim širše baze gibalnih informacij in izkušenj, ki služijo kot dober temelj za prihodnost. Primerna športna aktivnost v času pubertete pozitivno vpliva tako na telesni kot čustveni razvoj mladostnika. Otroci se pri karateju začnejo učiti pozitivnih delovnih navad. Karate je nemogoče obvladati brez vztrajne in natančne vadbe. Talent ni dovolj. Ko otrok napreduje, osvaja različne barve pasov in se uči odgovornosti za svoj napredek. Tako tudi pomagamo staršem pri vzgoji otrok, saj zelo poudarjamo disciplino in učenje samostojnosti, obvladovanje različnih situacij (strahu, jeze, agresivnosti, uporništva, negotovosti ...) ter vsakemu posebej pomagamo pri izgradnji dobre samopodobe. Najpomembneje je, da se mladi zavedajo, da se je treba potruditi za uspeh in zmago in tako premagati težave na svoji življenjski poti. Brez vztrajnosti imamo malo upanja za uspeh. Vztrajati pomeni vzdržati in se truditi do konca, ostati trden in zvest svojemu cilju. Vztrajati je sposobnost, vzdržati bolečino, pritisk, utrujenost, obup in razočaranje. To je čarobna palica, s katero lahko trenutni neuspeh spremenite v trajni uspeh, poraz pa v zmago. Tisti, ki se jim je posrečilo priti do vrha, imajo vsaj eno skupno lastnost - vztrajnost. Ljudje ne prihajajo h karate športu zato, da bi se potem lahko uspešneje pretepali in strahovali okolico, temveč zato, da se spoprimejo svojimi slabostmi in omejitvami. Če želite začeti leto z novimi cilji, pridite na trening SANKUKAI KARATEJA ali SAMOOBRAMBE. Pri nas vam pokažemo pot, pomagamo in vas spodbujamo, da svoje cilje lažje uresničite. Ravno sedaj vpisujemo v začetne tečaje karateja v pionirski, mladinski in članski skupini ter v dvomesečni tečaj samoobrambe. Vpis poteka v novi telovadnici OŠ Ivančna Gorica, vsak torek in četrtek ob 18.00, ter v telovadnici OS Šentvid, vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00. Trener KARATEJA Jože Kastelic, 2. DAN škodb na minimum. Trening je namenjen tako ženskam kot moškim. Pri rekreativni vadbi je mnogo bolj od zunanjih, izmerljivih lastnosti pomembno, kako se v telesu počutimo. Telesna aktivnost nam torej omogoča, da prisluhnemo telesu, s tem krepimo psihofizično moč in na ta način vzdržujemo zdravje. Cilj našega tečaja je, da izboljšate psihofizično kondicijo ter se naučite tehnik, s katerimi se branite v primeru napada, oziroma tega, kako odvrniti napadalca od napada ali se obraniti pred nekom, ki grozi vaši osebni varnosti. Naš cilj je tudi učenje strpnosti, samozavesti, koordinacije gibanja na osnovi samoobrambnih veščin. To znanje vas lahko nekega dne reši pred napadom in poškodbami. Sam tečaj samoobrambe bo prilago- jen posamezni starostni skupini ter fizični pripravljenosti posameznika. Skrb, da treningu ne bi bili kos oziroma da bo za vas prenaporen, je povsem odveč. Pokazati boste morali le željo do treninga, za vse ostalo bomo poskrbeli mi. S pravilno obrambo se lahko obvarujemo hujših poškodb ali pa si celo rešimo življenje. Na spodnjem primeru lahko vidite, kako se učinkovito branimo pred davljenjem. Vse ostale, ki pa se želijo bolj poglobljeno ukvarjati z borilnimi veščinami, vabimo v začetne in nadaljevalne tečaje SANKUKAI KARATEJA. Skozi treninge in tekmovanja, ki so prirejena za otroke in odraščajočo mladino, si vsak posameznik pridobi izkušnje, ki jih lahko s pridom upo- 24 Ivančna Gorica, januar 2005 ttâSSB Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec stran PUSTNE ČAS SV.VALENTIN V Sloveniji se je ohranilo najmanj sto petdeset tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila, kar je za našo majhno deželo kar veliko. Kurentovanje seje spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom Ptujsko kurentovanje, Kurent pa postaja nekakšna folkorna maskota nove slovenske države. Tipe tradicionalnih mask Sredozemlja, panonskega in alpskega sveta, ki bi jih morali iskati po velikem delu Evrope, lahko najdemo kar pri nas, v mali Sloveniji. iiHTEUia IIPIRIHE MOIE Sestavine: 50 dagpirine moke, 2,5 dl mleka, 7,5 dag medu, 9 dag masla, 4 dag kvasa, 2 rumenjaka, sol, limonina lupina, marmelada za polnjenje Kvas in sol raztopimo v mleku, dodamo pirino moko, limonino lupinico, med, razpuščeno maslo in rumenjaka ter vse skupaj zgnetemo v bolj mehko testo. Pokritega pustimo vzhajati 20 minut. Testo razvaljamo v velik kvadrat, ki ga nato razrežemo na manjše kvadratke 5x5 cm in na vsakega damo žličko marmelade. Vogalčke stisnemo, tako da marmelada ne bo tekla ven. Premažemo jih z razpuščenim maslom in jih zlagamo drugega poleg drugega v pomaščen model. Buhteljni naj še enkrat vzhajajo, nato jih pečemo v prej ogreti pečici ( 170 °C ) približno 40 minut. Potresemo jih s mletim sladkorjem. Pirino moko si lahko priskrbite tudi na biokmetiji Bregar, ki smo jo predstavili v eni prejšnjih številk. SOLAT! I GOVEJIM JEZIKOM Sestavine: 70 dag prekajenega govejega jezika, 40 dag cvetače, 40 dag brokolija, 3 rdeče šalotke, šopek peteršilja, sok ene limone, sol, poper, 6 jedilnih žlic belega vinskega kisa ter 7 žlic oljčnega olja; po želji solatne liste za serviranje mmmmmmmmmmm^ Jezik skuhamo do mehkega, kuhanega - splaknemo z mrzlo vodo ter ga olupimo in popolnoma ohladimo. Cvetačo in brokoli jp očistimo, razdelimo cvetove in ločeno blan- t '' ^ »i f ^ širamo v posoljeni vodi. Nato ju splaknemo ■ « J z vodo in odcedimo. Šalotke olupimo in na- "TJ . režemo na tanke kolobarje. Jezik narežemo jte i C % na zelo tanke rezine. ' "C: ' 3 žlice kisa zmešamo z oljem, soljo in po- prom, sesekljanim peteršiljem in malo vode, nato dodamo jezik in šalotke. Brokoli in cvetačo pomešamo z limoninim sokom in ostalim kisom. Krožnike obložimo s solatnimi listi, nanje naložimo pripravljeno solato, na sredino položimo rezine jezika in potresemo s sesekljanim peteršiljem. JEŠPRENJ Sestavine: 1 čebula, 3 korenčki, česnov strok, olje, 2 jedilni žlici moke, 20 dag ješprenja, liter in pol goveje juhe, sol, poper, 15 dag slanine Ješprenj namakamo v hladni vodi dve uri, da nabrekne. Nato ga splaknemo in odcedimo. V veliki posodi močno segrejemo olje in svetlo popražimo nasekljano čebulo, česen, na rezine narezan korenček ter moko. Dodamo ješprenj, zalijemo z govejo juho in vse skupaj kuhamo na blagem ognju do mehkega. Solimo in popramo.V ponvi hrustljavo popražimo slanino. Preden postrežemo, ješprenj potresemo s praženo slanino. Bliža se tudi 14. februar, praznik zaljubljenih, kot so ga poimenovali na Zahodu. Ta pri nas ni bil v navadi; rekli bi lahko, da gre za vrinjeni praznik. Valentinovo izvira iz Anglije, od koder se je razširil zlasti v Ameriko, se tam docela skomercializiral in se vrnil v Evropo ter nas po idejni in trgovski plati zavzel. Sv. Valentina pa na Slovenskem že dolgo poznamo v drugačnem pomenu. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin prinesel ključe od korenin, in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod se začne delo na vrtovih, vsem pa je znano, da se v tem času ( poleg gregorjevega ) ženijo ptički. To pa je tudi edina slovenska povezava z dogodki, ki so bili o Valentinu značilni za anglosaški svet. Zato so za simbol valentinovega izbrali tudi ptiče: grlice in golobčke. Za te vrste ptic velja, da se s svojim gruljenjem obnašajo zaljubljeno. Poleg tega si za vse življenje izberejo enega partnerja, kar seveda simbolizira zvestobo. Hkrati so vdane in zanesljive ter skrbijo za svoj naraščaj. Zatorej: imejmo se radi kot golobčki! OKRASNI IN SADNI VRT V ZIMSKEM ČASU Mnogim se njihove rastline počasi sušijo. Večina ljudi misli, da v zimi brez snega, kot je letošnja, take rastline pozebejo, vendar temu ni tako. Listi se posušijo zaradi suše. Naj razložimo: Za nižje vrtne rastline je najbolje poskrbljeno, če so pokrite s snežno odejo, ki jih varuje pred hitrimi temperaturnimi spremembami. Najnevarnejša v tem času je zima brez snega, kot je letošnja.Ob soncu se čez dan tla otoplijo, ponoči pa ponovno zmrzujejo. Pri višjih temperaturah porabijo zimzeleni grmi, kot so rododendroni, zimzeleni češmini, panešpljice, kovačniki, več vode, ki izhlapeva iz listov, ne morejo pa jo črpati iz zmrznjenih tal. Zato se listi počasi izsušijo, nekateri grmi pa propadejo celi. Torej rastlina dobi premalo vode. Temu pojavu rečemo fiziološka suša. Pred njo zavarujemo grmovnice tako, da jih pred zimo dobro zalijemo, zasujemo z listjem in zasenčimo s smrečjem. Isto velja tudi za na novo zasajene mačehe, čebulnice in trajnice na gredi in v skalnjaku. CIKLAME SO lepe IN SKROMNE Ena najbolj hvaležnih pozimi cvetočih rastlin je prav zagotovo ciklama. Njeni popki se začno odpirati že od oktobra dalje, naj intenzivneje pa cveti ravno sredi zime, ko si vsi zelo želimo cvetja. Večina ciklam, ki so jih vzgojili vrtnarji, pa propade že med cvetenjem ali takoj po njem. Upoštevati je treba njihove posebne potrebe, ki se razlikujejo od potreb ostalih sobnih rastlin. Dokler ciklama raste, ji najbolj ugaja temperatura 18°C; najdlje cveti pri temperaturi 15°C ali manj, ne sme pa pasti pod 5°C. Zato ciklame ne uspevajo lepo v sončnem, ogrevanem prostoru s suhim zrakom. Moramo jih hraniti v hladnem,vendar svetlem prostoru! Pri zalivanju moramo pazili le na to, da ne omočimo listov in gomolja, ker so podvrženi gnitju. V septembru ciklamo presadimo v dobro svežo prst za lončnice z rahlo kislo reakcijo, vendar ne pregloboko. Ko se ukorenini, jo dognojujemo ves čas cvetenja. Tako jo bomo ohranili za več let, in če nam uspe, lahko požene tudi do 50 cvetov. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 Lastninjenje NAJVIŠJA KARTA AM. FILM. IGRALEC ¡GEORGE) AVTOR 30KALIC SORTA DEBELIH ZIMSKIH JABOLK DOLENJ MESTO ZNANO PO SUHI ROBI K C BS DELAVEC, PALICI AMER RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ SUSILND SREDSTVO V OLJNATIH BARVAH KISE UKVARJA Z APRETI-RANJEM PODOBEN VRTLJIV DEL NAPRAVE SPRINTER TOMO ČESEN (MAURICE! REZEK GLAS - Po moje bi ti morale že pripasti delnice farmacevtskih podjetji, ko toliko uporabljaš te stvari. SAMOHVALA VREZO-VALEC PODOB V KOVINO HRVAŠKI SKLADATELJ (VATRO-SLAV1 SIBIRSKI VELETOK SLOV. PESNIK IN PISATELJ (JOŽE) VISOKA PLANOTA NA SEV. STRANI HIMALAJE ITAL. PISATELJ (UMBERTO) MALIGNA NOVOTVORBA IZRAEL. DENARNA ENOTA JUNAK IZ LJUDSKE PESMI, KI JE OVČICE PASEL SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA S PREKOPOM LITERARNI LIK SLOVm BOKSAR (MOHAMED) NEKDANJA DVOJNA HABSBURŠKA MONARHIJA PREDLOG PETRUSNJA JE PRI ŠENTVIDU PRI STIČNI FRIZURA BESEDNA ZVEZA, KI IZRAZA KAKO MODROST STAROGRŠKI EP ŽIVILSKA TOVARNA V KAMNIKU OČETOVA ALI MATERINA SESTRA RADIJ ANTIČNO NASELJE NA RABU DISECE INDIJSKO MAZILO IGRALKA ARDEN (PO NAŠE EVA) DEBELEGA IMAMO PRI ANKARANU KATRAN POGOSTO IGLASTO DREVO BALKANEC. KI PLEŠE SIRTAKI NEBEŠKI OČE HIŠICA NA VRTU NASA GLASBENA SKUPINA RAČJI GLAS KRIŽAiKA KVIZ 1. Kadar jed kuhamo v pari, jo: a) cvremo b) dušimo c) pražimo 2. Kdo je po hierarhiji najvišji v stiškem samostanu? ............. 3. Kje je orehov les najlepši? a) v rogovilah b) sredi debla c) pri koreninah 4. Kateri element ni vezan v kuhinjski soli? a) natrij b) klor c) jod 5. Katera krajevna skupnost ima tudi zunanjo mejo naše občine? a) šentviška b) stiska c) ivanška 6. Kateri priimek je najpogostejši v naših krajih? ................. 7. Kaj pomeni naša domača beseda »jar«? a) mlad b) star c) neumen ODGOVORI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. c, 2. a, 3. a, 4. a, 5. b, 6. tri, 7. c. ultra lahka križanka stolpcu lahko izveste, kaj nam ohranja zdravje v tem V osenčenem navpičnem letnem času. J L K 0 Z 0 0 0 0 E VODORAVNO: 1. mastna tekočina 2. z\ntorepec 3. prostor okoli mize 4. železne sestavine voza 5. odprtina v steni 6. kritina. SMEŠNICA Fronc zagleda prijatelja Ludveta in ga ogovori: »Pozdravljen, Ludve, pozdravljen, lepo te je spet videti. Veš, kadar te zagledam, se vedno spomnim na Ceneta.« »Kako to, «je začuden Ludve, »saj si s Cenetom nisva prav nič podobna.« »To ne, ampak tudi Cene mi je dolžan petdeset jurjev,« se kislo zareži Fronc. FIZIKALNA ENOTA ZA ABSOLUTNO TEMPERATURO KOS POHIŠTVA ZA SEDENJE IGRALKA BASINGER FILMSKI DETEKTIV VENTURA IGRAUU ČLOVEK K OH- y UAKEC STAROSTI FRANC. VELIKA ODRSKI REČNA PLES Z RIBA DVIGA- PEVKA NJEM NOG DEŽMAN BESEDJEV LEKSIKONU 100 m2 STOTICA, DESETICA, POKOJNA BALETNA PLESALKA REMSKAR NASLOVNI JUNAK CERVAN-TESOVE USPEŠNICE SL. SKLADATELJA (BLAŽ IN LOVRENC) UMOR SATIRIČNA POPEVKA OPATJE JE HA KRASU poiščite rešitev Prva polovica letošnje zime ni bila preveč radodarna s snegom. Kljub temu nam je uspelo ujeti tri snežinke, ki se vrtinčijo na nebu. Ugotovite, katera od njih bo padla na streho vaške šole. Označite jo tako, da obkrožite ustrezno črko. - V življenju sem spraznil že toliko sodov, da bi lahko iz vinskega kamna hišo sezidal! PLODOVI ZA {NAJBOLJŠE JEDILNO OLJE UNIVERZALNA KARTA, JOLLY ANGLEŠKI AVTOMOBIL ZNESEK, KI GA RESEN KUPEC DA VNAPREJ POLONA VETRIH VODITELJICA ODMEVOV (MOJCA) FUNKCIONALNI DEL VEČJE CELOTE 24 Ivančna Gorica, januar 2005 ZMXmLQ Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli. Vsa sreča, smeh in vse lepo s teboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami. A vemo, da nikoli več ne bo, kot s teboj nam je bilo. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek HENRIK ZALETELI s Kuželjevca 5 pri Zagradcu Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala velja gospodu župniku, gasilskemu društvu, pevskemu zboru in zborovodju ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju. Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti je mirno odšla naša dobra sestra in teta FRANČIŠKA STRMEC rojena Markovič, iz Velikih Cešnjic 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala gospodu župniku Kerinu in gospodu Koželju za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Zahvala članom Društva upokojencev Šentvid pri Stični, ki so svojo dolgoletno članico pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala družini Perpar in kolektivu Doma starejših občanov v Grosuplju za dobro oskrbo in prijaznost. Vsi njeni Čas beži. Za seboj briše sledi in nas opozarja, kako je vse zemeljsko minljivo. Daje veliko, jemlje vse. ZAHVALA Veseli smo, da nam je bilo dano deliti neštete srečne trenutke z našo drago CVETO GODEC Zato je naša žalost še toliko večja ob tem, ko se zavedamo , da je ni več med nami. V težkih trenutkih slovesa nas je bodrila vaša bližina. Zato hvala za iskrene izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče, darove za maše in cerkev. Hvala zdravstvenemu osebju, predstavniku krajevne skupnosti, pogrebnemu zavodu, gospodu župniku za lep obred, pevcem za doživeto interpretacijo žalostink in sorodnikom za nesebično pomoč. Nenazadnje bi se radi zahvalili tudi sosedom in vsem ostalim, ki ste našo mamo spremljali skozi življenje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Družini Godec in Lekan POGREBNE STORITVE - JANEZ PERPAR S.P. Zaboršt 16, Šentvid pri Stični, tel.: 041 785 113 in 041 647 380 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice MARIJE VRENCUR iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, za maše in darove cerkvi: Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospe Julki za njeno pomoč in gospe Elici, ki nam je v času njene bolezni tako nesebično stala ob strani in pomagala. Hvala tudi g. Jožetu Kastelicu za njegove obiske v domu in lepo opravljen cerkveni obred ter Društvu upokojencev Ivančna Gorica za poslovilne besede. Vsi njeni Bolečina in praznina v srcih je ostala, smrt nam mamo v večnost odpeljala. Bog želel je tako, da trpljenje se končalo bo. Mirno in spokojno je zaspala ter svoj križ z ramen oddala. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta MARIJA KOVACIČ po domače Suščeva mama z Vira pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali cvetje in sveče, zanjo darovali v dober namen in za maše ter jo na njeni zadnji poti pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala velja gospodu župniku Janezu Novaku za opravljen pogrebni obred, pevcem Stiškega kvarteta za lepo zapete pesmi. Hvala tudi obema govornikoma za lepe poslovilne besede ter Perparjevim. Žalujoči vsi njeni Nikoli nisem sam, ker ti si z mano, in čeprav mi ni več dano videti te tu ob sebi, vedi: v mislih tam sem, tam pri tebi. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in babice FRANČIŠKE KALAR (1935-2005) po domače Babčne iz Krške vasi 28 pri Krki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ob smrti naše mame darovali cvetje, sveče, prispevali za cerkev, svete maše ali dober namen in v težkih trenutkih čutili z nami. Prisrčna hvala sosedom za vso pomoč in skrb, ki ste jo izkazali njej in nam. Hvala tudi gospodu župniku Tonetu Humarju za pomoč v zadnjih dneh njenega življenja in za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala pevskemu zboru za občuteno petje in Roku za ganljivo slovo ter zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi vsem delavcem ZD Ivančna Gorica, ki ste z znanjem in človeško toplino pomagali mami v njeni težki bolezni. Spomin na njeno dobroto, vedrino in človeško toplino ostaja z nami. Vsi njeni Prav tiho si zapustil nas: dom, družino, prijatelje in vas. Za vedno zdaj odšel si tja, kjer ni ne solz in ne gorja. ZAHVALA V 62. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sorodnik in prijatelj FRANC TEKAVČIČ Bendetov Frenk iz Višenj pri Ambrusu Zahvaljujemo se vsem vam, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede. Zahvala gre g. Franciju Vidmarju za globoke besede in lepo opravljen pogreb, pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano poslednjo pesem ter Novakovim. Prav lepa hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za darovane sveče, cvetje in druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti v njegovo večno počivališče. Žalujoči vsi njegovi Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra in babica MARIJA KLEMENČIČ rojena Novak iz Radohove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji ob smrti izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti ter se poslovili s cvetjem in - Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, g. župniku Stanetu Kerinu, Perparjevim ter vsem, ki ste ji v življenju pomagali in ji stali ob strani. sin z družino ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric JOIE BERCON Osredek 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za darovano cvetje in za izrečeno sožalje. Zahvala tudi dr. Janezu Zupančiču in patronažni sestri Mateji Kralj za požrtvovalno pomoč. Iskrena hvala tudi družini Roječ z Osredka za njihovo neizmerno pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi VA KJ I ■di - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 K ••-' *' -'--'V" À » 24 Ivančna Gorica, januar 2005 SPET PRI LJUBITELJIH UUDSKE ZAPUŠČINE IZKUPIČEK IZ NARODOPISJA Ljudje z začetima -preteklega stoCetja 86-------------------------(isoo -1920)-------------------------96 Marljivi sodelavci kotička Iz zakladnice naših domov ste vse leto pridno trli etnološke orehe in pošiljali jedrca za novoletno potico. V sporočilih ste skrbno zapisali imena, uporabnost in druge spomine na upodobljene predmete. Se posebej sem bil vesel pisem, v katerih ste poleg omenjenega tudi malo pokramljali o vsakodnevnem življenju, dali nasvete za izboljšanje časnika in ga tudi pohvalili. Rezultati našega enoletnega dela so v zgoščeni obliki prikazani v pričujoči razpredelnici. 1. Ružavnik: Ročno orodje za ločevanje koruznih zrn od storžev (ruženje, luščenje, robkanje...). Imena: ružavnik, luščavnik, robkar, strgulc. Pravijo, da so z njim tudi koga popraskali po hrbtu, če ga je prehudo srbelo. 2. Plenkača: Rezilo za obdelovanje lesa (sekanje, tesanje, cepljenje ...) Imena:tesarica, plenkača, cimaraka, žatlaha, žatlaka, tesavka, malarin, bavta, sekača.Imena veljajo za orodje, ki je na podobi in za njemu podobne izdelke. 4. Potovalna košara. Imena: potovalna torba, potovalna pletenka, po-tovavka, rajzekorba. Mnogo naših prednikov je z njo potovalo v Ameriko. Kot potovalko so jo uporabljali nekako do začetka 2. svetovne vojne. Pozneje so marsikje v njej hranili suho sadje, orehe in lešnike, nekateri tudi perilo. 5. Sedlarski primež: Pretežno lesen pripomoček za obdelavo izdelkov iz usnja in podobnih materialov. V prvi vrsti so ga uporabljali sedlarji m čevljarji. Imena: sedlarski primež, stiskač, stiščnik, spojnik, šlvavce, zagrabnik, objemnik, čeljust. __ 6. Nagobčnik: Lesena ali kovinska torba za na-tikanje na živalske gobce. Natikali so jih vprežnim živalim, da se niso pasle med delom na polju in pri metju žita. Z njimi so omogočili delo z živino In preprečevali škodo na polju. Imena: nagobčnik, nagobčna torba kocmavel, govejska torba. 7. Drobež: Med vsemi zastavljenimi ugankami je bil ta predmet za reševalce najtrši oreh, kar pomeni, da ga ljudje že dolgo ne uporabljajo več. Večina meni, da so z njim nekaj gladili, na primer platno po tkanju, ali drobili sladkorno kepo. Predlagana imena: terilo, tolkalo, drobež, špičevnik. ANTON PERKO - STOLETNIH 3. Možnar: Votla kovinska naprava za različne namene (streljanje, .^¡^H Imena: možnar, pokalo, topič, akavnica, drobilec. Z etimološkega in | zgodovinskega stališča je najzanimivejše ime možnar (narečno muž-nar). Ime izhaja Iz besede muženje, to se pravi spravljanje hrane, zdravil, barvil in začimb v zdrobljeno in muženo stanje. Razlikujemo dva tipa možnarjev: a) gospodinjski možnar: v njem so drobili in mužili česen, čebulo, orehe, lešnike, sladkor, zdravilna zelišča, praženo žito, sol in podobno. Ta možnar ima večjo votlino in je opremljen s tolkačem (tarilom). b) strelni možnar ima debelejše stene in odprtino za prižiganje eksploziva (smodnika). Z možnarji so streljali v boju in na svečanostih (novo leto, velika noč, svatba, fantovščina, umestitev novega župana In podobno). Če so v votlino vtaknili ročaj, je možnar postal pripraven drobilec za sadje. Možnarju je nedvomno dal ime gospodinjski možnar, ki je torej etimološko izvirnejši. Smodnik so pri nas začeli uporabljati šele v srednjem veku. Iz možnarjev so se postopno razvili topovi. Malo jih je med nami, ki so skupaj z planetom Zemljo že stotič pripotovali na izhodiščno mesto v našem osončju. Med temi redkimi izbranci je Anton Perko, jiekdanji Višnjan in sedanji Ljubljančan. Anton je na zemeljsko pot stopil 19. novembra 1904. leta. To pomeni, da je v letošnji pozni jeseni pogumno načel svoje drugo stoletje življenja. -Antonova mati Neža je nekaj pred prelomom stoletja z rodne Dolenjske odšla na Češko in si tam ustvarila družino. Ko je po nekaj letih zakonskega življenja ovdovela, se je s tremi otroki vrnila v domovino in si v Višnji Gori z drugim možem, trgovcem Antonom Perkom, uredila novi dom. Njun prvorojenec je bil naš častitljivi jubilant Anton. Za njim je v porodni postelji še šestkrat zajokalo, tako da seje v hiši nabralo deset otrok. Trgovina z mešanim blagom, ki sta jo starša vodila, je dajala skromna, vendar stanovitna sredstva za preživljanje številne družine. V trgovini je pomagal tudi Tonček, potem ko si je v viš-njanski elementarki in v nižji gimnaziji v Ljubljani nabral dovolj učenosti. Mali študent bi šel rad naprej v višje šole, pa se je pri hiši zgodila nesreča: oče so zgodaj umrli in z lepimi načrti je bilo konec. Anton je bil na velikem razpotju in sprva ni vedel, kam bi se dal. Najprej se je napotil v stiški samostan in ondi vprašal, če bi ga vzeli v samostansko družino. Kloštrski so ga natančno izprašali in mu na koncu svetovali, naj o svoji odločitvi še enkrat dobro pre-udari in se potem vrne, če bo presodil, da je primeren za strogo samostansko življenje. Anton je o tem res nekaj časa premišljeval in se potem odločil za posvetno službo - postal je finančni nameščenec. Kot davčni inšpektor je delal v različnih krajih na Slovenskem: v Ljubljani, v Kočevju, v Brežicah in tudi v rodni Višnji Gori. Velik -del "te poti je prepotovabz življenjsko družico Danico, ki je že dobri dve desetletji med pokojnimi. Anton je nekaj časa sameval, potem pa je dobil novo življenjsko spremljevalko Jožico. Ta ga skrbno spremlja na vseh njegovih potih. Tudi mrzlega decembrskega dne, ko sem se z njim sestal v Domu upoko- jencev na Taboru, kamor oba prihajata na obed, je bila zraven in mi prijazno pomagala vzpostaviti stik z našim jubilantom. Gospod Anton je kljub visokim letom še vedno bistrega duha. Različni datumi so se kar vsipali iz njegovega spomina. Natančno mi je opisal avstrijski denar, ki ga je prešteval v očetovi trgovini, in kako je poslušal strahovito grmenje topov na Soški fronti, ko je pasel kozo pod višnjanskim gradom. Dobro se spominja tudi zadnjega rodu baronov Codellijev iz Višnje Gore. Vsi bratje in sestre našega jubilanta so že dolgo pod rušo in Anton si ne zna natanko razložiti, zakaj je prav on doživel tako visoka leta. Prav gotovo je k temu pripomogla splošna zmernost in veselje do hoje v naravi, saj je malo predelov v naši domovini, ki jih ni večkrat prehodil. Najraje se spominja svojih popotovanj po Polževem, Zaplazu in Primskovem. Anton je prepričan da ga je ves čas spremljala božja naklonjenost in ga varovala na dolgi življenjski poti. Za to milost se zahvali vsako nedeljo pri nedeljski maši v cerkvi na Taboru. Gospod Anton Perko nima neposrednih potomcev, zato so mu svečanost ob imenitnem jubileju pripravili njegovi nečaki in nečakinje in mu zaželeli še novih let življenja. Občudovanju in voščilu se iskreno pridružujemo tudi bralci Klasja. Klasjev Polde 10. Kropilnik: Lesena, litoželezna, kamnita ali porcelanasta posodica, v katero so nalili blagoslovljeno vodo. Rabili so jo, ko so se pokrižali ali kadar so za praznike blagoslovili svoje imetje. Imena: kropilnik, kropiv-ček, škropuž, polž, vodar. Imena so v veliki večini domačega Izvora, le nekaj je tujih (nemških). Veliko imen za enak ali podoben izdelek znova potrjuje tezo, da so besede (v našem primeru imena predmetov) nastajale na različnih mestih. Pri nastajanju knjižnega jezika so se uveljavljali izrazi, ki so bili lepo zvočni in so nazorno zadevali naravo pripomočka. LS IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Zaradi obilice narodopisnega gradiva, ki se je nabralo za to številko časnika, bom tokrat še posebej kratek. Poglejte, prepoznajte, poimenujte in sporočite, pa bomo vsi »kontent«. Vljudno vabljeni k sodelovanju. Predmet je iz etnološke zbirke Ivana Betija iz Višnje Gore. Možnarji, ki so jih prejeli najbolj zvesti soust\>arjalci narodopisnega kotička. Vlila jih je znana livarna GOLF iz Šentvida pri Stični. Dominiku Sadarju se za darilo lepo zahvaljujemo. Naši bralci so tudi v minulem letu pridno sodelovali v narodopisnem kotičku in pomagali ohranjati spomine na pretekle čase in na življenje prejšnjih generacij. Ljudski pregovor, daje vsako delo vredno plačila, velja kajpak tudi v našem primeru. Kot vedno doslej ima tudi tokratno plačilo bolj simbolično kot materialno vrednost. Za najbolj zveste in vztrajne sodelavce sem pripravil spominski možnar s tolkačem. Na njem piše: DESET LET SODELOVANJA PRI ČASOPISU KLASJE. Naš časnik namreč izhaja že celo desetletje in prav je, da jubilej počastimo tudi v naši rubriki. Darilo je dvakrat simbolno: po eni strani je izdelek etnološka zapuščina, hkrati pa je železo, iz katerega je narejen, značilnost naših krajev že iz starejše železne dobe, torej izpred treh tisočletij. Vsem nagrajencem sem darilo izročil osebno in se jim hkrati lepo zahvalil za sodelovanje. Zahvala gre kaj- Misel naša v večnost gre, tam je vajino srce -tam ljubezen, ki ne mine, daje svetle nam spomine. A nekoč nad zvezdami spet se bomo srečali... pak tudi dopisnikom, ki jim žreb tokrat ni bil naklonjen. Vse prijazno vabim k sodelovanju tudi v letošnjem letu. Spominski možnar so prejeli: 1. Marija Mandelj iz Ivančne Gorice 2. Anton Kastelic iz Grosuplja 3. Marija Vencelj iz Šentvida 4. Marija Sadar iz Zaboršta 5. Nežka Normali iz Kriške vasi 6. Ivana Novak iz Zaboršta 7. Danijela Jermol z Vira 8. Marija Zupančič iz Šentvida 9. Tone Drab iz Radohove vasi 10. Gabrijel Hrovat iz Zagradca 11. Magda Lavrih iz Ivančne Gorice 12. Frančiška Žnidaršič iz Ambrusa ZAHVALA Novembra nas je v 81. letu starosti zapustila mami ANI FAJDIGA rojena Kavšek Čez dva meseca ji je v 84. letu starosti v večnost sledil naš atek JOŽE FAJDIGA iz Praproč Njuno življenje je bilo polno skrbi in odrekanj, pa tudi veselja in zadovoljstva. Zato smo hvaležni za vse, kar sta nas v svojem bogatem življenju naučila. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njuni smrti stali ob strani, vsem, ki ste izrekli sožalje, prinašali cvetje in sveče, in vsem, ki pokojna ohranjate v lepem spominu. Še posebej smo hvaležni gospodu župniku za ganljive besede ob pogrebu, šentviškim pevcem, Perpaijevim ter dr. Zupančiču in patronažnim sestram, ki so mami in očetu lajšali zadnje trenutke. Žalujoči vsi domači: Joži z družino, Ani z družino in Marija z družino 8. Gasilski kavelj: Pripomoček za gašenje požarov v starih časih. Z njim so vaš-čanl potegnili na tla goreče ostrešje, da se ogenj ni širil na druge slamnate strehe v bližini. V začetku preteklega stoletja so ga imeli v vsaki vasi. Imena: kavelj, gasilska kljuka, maček, krempelj, požarni kavelj, gasilski maček, gasilski ključ, požavor. 9. Špes: Ročno poljedelsko orodje. Z njegovo pomočjo so spravili Iz zemlje korenje, peso, čebulo, hren, česen in druge pridelke, ki so tičali globlje v zemlji. Imena: špes, kopalnik, ruvač, puijač, iz-ruvnik. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 * ZA DOZZO VOLJO # KAKO JE LOJZKA MOŽEV ZAriTEK REŠILA Tik za mejo naše občine, v suhokranjskem Kleče-tu, je sredi januarja potekala enotedenska kiparska kolonija. Organizator, domačin in umetnostni kovač Robert Struna, ji je dal delovni naslov Suha krajina med preteklostjo in prihodnostjo. Kolonija je letos prvič, zato je po številu nekoliko skromnejša. V njej poleg gostitelja Roberta sodelujejo še magister slikarstva Drago Mom iz Ruš, akademski slikar Kumer iz Dolenjskih Toplic in ljubiteljska kiparka Marjeta Baša s Kala pri Am-brusu. Umetniški ustvarjalci so v les, kovino, kamen in glino prelili svoje videnje suhokranjskih predelov skozi čas. Vse, kar je v koloniji nastalo, si lahko ogledamo v žužemberški osnovni šoli. Odprtje razstave bo 4. občinski Enak motiv bo uPorabi' februarja ob 18. uri. la tudi pri izdelavi situle (prazgodo- LS vinske vedrice). - Ivančna Gorica, januar 2005 OBOŽEVANE VODE Kljub veliki časovni odmaknjenosti so se na našem širšem območju ohranili še drugi sledovi nekdanjega naravoverja, povezanega z vodami. Lepo število očitnih znamenj kaže, da je bilo veliko, če ne že največje, zahodnodolenjsko središče čaščenja vodnega božanstva v Skocjanu pri Turjaku. Oglejmo si nekaj najpomembnejših dokazov iz predkrščanskih časov, ki domnevo utemeljujejo. 1. V starih listinah je Skocjan zapisan kot prafara, to se pravi staro versko središče. Znano je, da so prafare pogosto nastajale v krajih z ustaljeno versko tradicijo iz na-ravoverskih (poganskih) časov. Starodavni grb prafare ima v polju narisane tri kroge, ki po vsej verjetnosti simbolizirajo trioblič-no vodno božanstvo (led, voda in para). Iz starega imena za vodo, ki so ji nekdaj pravili muža, je nastalo ime tromužjat (zapisano s staro venetico TAISUMURT). 2. Nedaleč od svetišča je izvir Zdravšček, nekdaj daleč naokoli znan po zdravilnosti in nenavadnih pojavih. Voda je bila pred zajetjem namreč zaganjalka, to pomeni, da je pritok vode iz izvira naraščal in padal v enakomernih časovnih intervalih. Verjetno je ravno ta pojav pri naših prednikih vzbudil vtis, da ima voda globlje, božansko poslanstvo. Svetišče je imelo v okolici še več izvirov, ki pa so že večinoma presahnili. Eden od teh je bil tudi Mrtvaški studenček in jama Kozlovka. Z Zdravščkom so povezani trije nekdanji očiščevalni bajerji. 3. Nad svetiščem se dviga hribček Tičnica, mesto, kjer so davni prednamci darovali ticam (danes pravimo pticam) za hitrejši prenos duš umrlih svojcev na oni svet - to je na osvetljeno stran Lune (Zaradi oblikovne podobnosti z reto imenovana tudi Rejtija.) 4. Nedaleč proč proti zahodu je prazgo- dovinski Gradež, gradišče Sloka gora in še ena Tičnica. Ondi so bila zatočišča v nevarnih časih. 5. Stari grobovi (skeletni in žarni) tako imenovanih Ajdov so zanesljiv dokaz o naseljenosti tega območja v predrimski in rimski dobi. To dokazujejo tudi izkopane kamnite skulpture antičnih "Skocjancev". 6. Današnji zavetnik Škocjana, sveti Kan-cijan, je po krščanskem izročilu pogosto povezan z izviri in podzemeljskimi vodami. Zavetniško vlogo je nastopil v času pokristjanjevanja v zgodnjem srednjem veku. ^E hHI JHlMlPr * J # Grb s naravoverskim trikrožjem se je ohranil kot klesana izkopanina iz Skocjana in kot freska v turjaškem gradu skupaj z drugimi grbi tuijaške-ga gospostva. Starinskost in ljudski izvor kaže s svojo preproščino, za razliko od grbov, ki so nastali pozneje. lo, kje si. Takoj domov!« je z odločno kretnjo pokazala proti vratom. Medtem ko se je Lojz strahoma pomikal proti izhodu, je Lojzin pogled obstal na neizpraznjenem litru na mizi in v hipu se je sprožila prirojena varčnost. S pogledom je ošinila oštirja in si mislila: »Nak, ne boš ga še enkrat prodal, že tako preveč zaslužiš. Rajši ga spijem, čeprav mi niti malo ne diši.« Z veliko ihto je pograbila posodo in na dušek spraznila kozarec in potem še nekajkrat, dokler ni bila steklenica prazna. Vino je na pijače nevajeno Lojzo hitro učinkovalo. Mize in stoli, ki so pred tem čisto mirno stali, so zaplesali okoli nje, da je komaj odra-cala na prosto. Na kamnitem vežnem pragu je premalo dvignila nogo in pošteno bi pogrnila po cesti, če je ne bi prestregel Lojz, ki kar ni mogel zapreti ust od presenečenja. Zunaj se je ženska ponosno vzravnala, visoko dvignila nogo in zavriskala: »Juuuhu-uuu!« ter odvijugala proti domu. Ob strani jo je opiral mož, kajti Lojza se ga je res preveč nalezla. Gostje so zrli za njima in zmajevali z glavami, rekoč: »Ubogi Lojz, že sam ga rad žehta, žena je pa še hujša!« Po tistem Lojza ni več »varčevala« na zgoraj opisani način. Rajši je odločno obračunala z moževim črnim fondom in uvedla strogi nadzor. LS LEOPOLP SEVER 24- Lojza in Lojz sta bila zakonca. V vsem sta se lepo ujemala, le v eni v stvari sta si bila različna: Lojza je bila varčna, da le kaj, Lojz pa je težko trpel nekaj cvenka v žepu. Se posebej je bil vesel, če je novce iz črnega fonda porabil za žlahtno kapljico iz vinorodnih krajev. Lojza je kajpak moževo nagnjenje do vinske kapljice preprečevala, kolikor se je dalo. Kljub temu je Lojzu včasih vendarle V fRETBKlOSn NAJSTAREJŠA SODELAVKA NAŠEGA ČASNIKA uspelo priti do gostilne, in tedaj si ga je bil privoščil čez mero. podlistek Za desetletno delo je Nežka dobila simbolično darilo - Klasjev možnar. Bilo je ravno na svetega Jakoba dan. Lojza se je bila nekje zamudila in možje brž izkoristil ponujeno priložnost. Stopil je v krčmo in plačal liter belokranjca. Niti polovico ga še ni použil, ko je že stala pred njim Lojza z rokama v bokih: »Se mi je kar zde- Nežka Normali iz Kriške vasi je zagotovo naša najstarejša dopisnica in sodelavka, saj šteje že šestindevetdeset pomladi. Pri Klasju je že od vsega začetka: po eni strani kot zvesta bralka, po drugi pa kot njegova ustvarjalka. Ves čas sodeluje v različnih rubrikah, največ v narodopisnem kotičku, kjer je njeno vedenje iz starih časov skoraj nepogrešljivo. Za trud se ji ob desetletnici časnika lepo zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naprej. LS Podružnična cerkev v Višnjah pri Am-brusu je bila med zadnjo vojno močno poškodovana. Sčasoma so prizadevni Višenjci svoj božji hram skrbno obnovili, nečesa pa cerkev vse do zadnjega božiča vendarle ni imela: jaslic namreč. To je lani opazil samoučni rezbar Viktor Seme s Police. Napravil je načrt in se skrbno lotil »cimpranja«. Dober teden pred božičem so bile jaslice nared in zagraški župnik Vidmar jih je v Višnjah obilo poškropil z blagoslovljeno vodo, da so se še lepše svetile. Mojster Viktor je božje rojstvo umestil v suhokranjsko okolje: travniki s pastirci in čredami, kozolec z božjo družino, mlin s kolesom na tekočo vodo in še marsikaj drugega. Prvo dvoje čutimo pristno in domače, mlin pa je nekam tuj - vsi namreč vemo, da v notranjosti Suhe krajine ni mlinov. Bolje bi bilo, če bi mojster namesto mlina prikazal suhokranjski b'č v katerem se napajajo ovce. Upam, da gospod Viktor ne bo užaljen zaradi te dobronamerne pripombe. Nečesa pa o novi pridobitvi v Višnjah vendarle še nismo izvedeli. Zakaj je Viktor naredil jaslice za selišče, ki je daleč od njegovega doma - za devetimi gorami in na oni strani deroče reke Krke? Naredil jih je iz hvaležnosti, ker sta dva njegova sinova dobila dekleti iz te vasi. Kajne, kako nenavadno, po drugi strani pa nadvse prikupno in posnemanja vredno dejanje? Bilo bi prelepo, če bi to prešlo v splošno navado. Bil bi za to, da sprejmemo kar občinski odlok, po katerem bi morali vsi tasti kaj narediti za vas, iz katere so dobili »tamlado«. Naj se izkažejo, če hočejo dobiti dobre snahe. Kaj ni res tako? LS KIPARSKA KOLONIJA ¥ SUHI KRAJINI Marjeta Baša, naše občinske gore list, je med drugim oblikovala tudi ivanški