Slov^nfsko-nacijonalen lisi. 5Voboda, ifast, narod, resnica. .Jeseniška Straža" izlinja vsako soboto opoldne. - Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na iipravništvo ..leseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. > Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sejieozi.a. Pos. številke po 10 vin. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano umrat 10 Vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju. St. 1. v K;KA.:X^.fU, a. 10055. II. leto. / Denarni zavodi v radovljiškem oktaju. I. v ij^dovljiškem poliličnetn okraju je bilo konceo^" leta 1904 deset denarnih zavodov, in sicer ena hranilnica, ena posojilnica po Schulze-Beličeveui zistemu in 8 rajfajznovk. Ako p|'ir«erjamo delovanje posameznih zavodov \^teku zadnjih štirih let, pokaže se nam slepca .slika: iS t a 11 3 e *) Ime denarnega zavoda Mestna hra uilflica v'Radovljici **) 187.126 134.422 176.058 47.157 860.876 1,207 210 151.417 256,633 147.140 227.804 1.542.314 •i,l30.355 252.578 756.300 228.747 681.688 171.162 241.421 41.781 120.145 89.588 132.896 178.172 C 2 is a o C ^ 245.257 336.451 34.9b8 91.487 27.040 50.111 3.471 11.316 4.268 6.512 4.291 13.177 772.326 334.088 362.808 186.077 222 947 44.272 80.065 a S"« g« Si "i S N u 2.125 2.627 4.235 12.294 962 2.272 47.806 64.276 97.231 1900 3,468.068 2,820.720 5,655.396 79.268 19046,461 863|4,469.0841 1I,616.305| |9|,92| Med rajfajznovke prištevamo vse zgoraj .imenovane posojilnice razen radovljiške. Glavni r.izloček med obema vrstama posojilnic je v da se pri rajfajznovkah ne posojuje na iiienice, posojilo je omejeno le na lastne zadružnike, vsi letni prebitki se devljejo v rezervni zaklad in se ne izplačuj^jo nobene di-^^ende. Tudi razširjajo rajfajznovke svoj ^ 1 odatkd smo posn di po t^Narodnein ii^ospo-od nekaterih zavodov smo jm dohili iViinske same, **) Pomenju leto UHlanovilve, delokiog na majhno okolico, po navadi ie eno ali dve občini. Pri Deličevem zistemu pa se posojuje tudi na menice, delokrog je neomejen in izplačujejo se tudi dividende. Dalje prih. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Tsem svojim podružnicam. Dvajseto družbeno jetp 1905 se bliža svojemu koncu in gotovo bi bilo čas'no za naše podružnice, ko bi mJIliis trditi: Družba je imela ob svoji dvajsetl^ici^ delujočih podružnic — niti jedna izm?id.*jih ni spala. Žal, da te sodbe glavHO vo"dstvo ne more izreči še letos v »Koledar-Vcstniku» za 190G. leto. A veliko pa nam je do tega, da se v prihodnjem «Koledar-Vostniku* za 1907. leto z večjimi prispevki, kakor je bilo to do-sedaj, izkažejo vsaj one podružnice, ki so to letošnje leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domorodna Ijubav. Zato prosimo vse svoje jiodružnice in njih častite odbore, da sigurno še pred potekom tega leta — to je pred ;U. decembrom 190,o. — vpošljejo vse svoje prispevke, ki so jih nabrale za letos in svoje eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagajnico s priloženo položnico c. kr. poštno-hranilnega urada. Preostajajoče položnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji vporabi. Vodstvo druibe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani dne 20. novembra 1905. PODLISTEK. Mimogrede . .. v. Dadanov. Konec. Deklica skomigne nepotrpežljivo z ramami in gre proti vratom, skozi katere se je čulo kl'canje. «Takoj pridem zopet, gospod,» reče, obrnivši se na pragu. In zgine za vrati, «Go-spod! Vlak že pri-haja!» se oglasi s ceste voznik. «Precej bodo zaprli prehod,> Kolodvor je bil takoj zraven, samo na oni stran tira, in mora'o se je hiteti, predno se je zaprl prehod. f Na planjavi se-je videla lokomotiva, koje luči sta postajali vedno svetlejši. Lojevski je prišel ravno o pravem času. Komaj kupi listek in odda prtljago, ko za- Dopisi. Mojstrana/ (Germanski napad.) Dne 2S. m. m. obhajalif'smo pri nas edini sejem v letu. Stara navada je, da se ta dan Dovžani in Mojstrančani vedno dobro zabavajo. Tudi letos se je zbrala večja družba tukajšnjih poštenih prebivalcev v gostilni pri Šmercu. Veselje je bilo vsestransko. Plesalo se je in čule so se lepe narodne pesmi. Ni nam pa bilo dano, to veselje dokončati. Kajti že okolu 10, ure začeli so se zbirati švabski podrep-niki. Ker pa še ni bilo njihovih vodij, so se podali v drugo gostilno, kjer so najbrž avi-zirali svoje kolovodje, da se nahaja pri Šmercu slovenska družba, katera jim je trn v peti. Nekako čez polnoč, se jiovrnejo ti podrepniki zopet nazaj v Smeri ovo gostilno, Akoravno je bilo v zgornjih sobah dovolj prostora, podali so se rajše v sobo, kjer se je nahajala večja, mirno se veseleča slovenska družba. Komaj le-ti zasedejo še proste prostore, prikažejo se pri vratih njih kolovodje in sicer dobro znani izzivači Breitiiiunderl na eni, Sta-lovski na drugi strani peljajoč na sredi tukajšnjega tovarniškega kantinerja Petra, kateri je nesel po sobi stari odprti dežnik, zadaj kot poganjač mladi Pflaum s palico, — S kakim namenom je prišel švabče Stalovski naenkrat k tem kolovodjem, ker je bil vendar prej ves čas v družbi švabskih podrepnikov, je lahko umljivo. Kajti, ko stopijo ti v sobo, začujojo se močno kričeči «IIeil»-klici od kolovodij in od že se notri nahajajoče švabske družbe. To dolgotrajno nesramno iz- zvoni vtretjič. Lojevski skoči na stopnjice vagona in pogleda še enkrat na gnačo judov, ki so stali pred kolodvorom. Kondukter zatrobi, nato zapiska lokomotiva — in vlak r se premakne. V tem hipu se prerine skozi jude, ki so stali pred kolodvorom, ženska z veliko ruto na glavi. Zbegano gleda na desno in levo; ruta ji zdrsne z glave, in Lojevski spozna Malko. Vlak se premika, ona pa hodi ob njem in pazljivo gleda v okna vagonov, Lojevski se skloni čez držaje stopnjic in pomaha s kapo. Slednjič ga zagleda, pa'kolodvorski nasip se jenja, in ona ne more dalje. «0h, gospodi Niste mi še vsega povedali, kaj je bilo potem!» je donel v Lojevskega uho žalostno, očitajoče, njen tresoči glas. «Potem,» začne on, priklonivši se bolj naprej, toda vodnjak, ki je stal tik tira, ga zivanje je razburilo navzoče inirne Slovence in zadoneli so krepki živio-klici. Švabonom še ni zadostovalo. Začeli so s pestmi po mizah tolči, da so kozarci padali in lete so si posluževali kot granate proti Slovencem. Dolgonogi Pflaum si je izbral mirno za mizo sedečega velespoštovanega trgovca g. Zupana in ga hotel s svojo težko gorjačo udariti. Ta udarec je preprečil k sreči popolnoma mirni zraven stoječi posestnik g. Pogačnik, odbil palico, ki je odletela tako močno v visečo svetilko, da se je vsa zdrobila. Nato je nastala v sobi splošna panika in vse je hitelo proti vi'atom v vežo, švaboni in švabonke pa na stopnjice, kjer so naprej izzivali. Ko je bila soba skoro docela izpraznjena, videlo se je nekaj pobitih kozarcev, sredi nje pa glavnega povzročitelja mladega Pflauma, kateri je ponosno gledal svoj storjeni čin in premišljeval izborno izvršeno nalogo — namreč Slovence do skrajnosti izzivati, razburiti in tako napraviti škandal. Slovenci so se hitro pomirili in začeli odhajati. — Sedaj je splošna govorica, da pride ta zadeva pred sodnijo. Mi se veselimo tega, da vsaj enkrat moremo svetu dokazati postopanje in izzivanje tukajšnjih Germanov napram Slovencem. Jasno je torej to nemško izzivanje. Skozi take škandale škodovati nameravajo tukajšnji švaboni in nemčurčki več odličnim možem, da bi tako njih delovanje v prid občine in slovenskemu narodu preprečili. A zmotili so se! Mi smo na straži Vsi za jednega Eden za vse. Ka] je legar (vročinska bolezen, ty-phns) in kako nastopi ta bolezen? Legar je kužna, v črevesih se nahajajoča bolezen, provzročena po tifoznih bacilih in tifoznih toksinih, ter se nahajajo ti pro-vzročitelji v blatu in scalnici za legarjem obolelih in na vseh rečeh, katere pridejo v do-tiko s temi človeškimi odpadki. Ge se človek piisili, da se hitro umakne nazaj. Ko pogleda zopet venkaj, bila je njena postava že daleč in njegove besede je niso mogle več doseči. Mora se zadovoljiti, da ji se enkrat pomaha s kapo. Dolgo stoji še Malka na kraju nasipa in gleda na rdeči svetilnici, pritrjeni na zadnji vagon. Njuna razdalja se je manjšala in slednjič sta se sprijeli v eno samo rdečo točko, a nazadnje požre tema tudi to. — Malka pa stoji še vedno tu in gleda nemo in očitajoče v nepredirno temo in razburjenost napolnjuje njeno srce. Zdi se ji, kot bi se bilo zgodilo nekaj važnega v njenem življenju, kot bi bil ta lepi gospod, čegar podoba se je v njeni domišljiji po tako čudni poti stopila z očarujočo podobo Onjeninovo, vzel seboj del njene duše, kot bi se praznota, katero je naenkrat občutila, nikdar več ne mogla izpolniti ne s slaniki, ne s petrolejem, nezrabincem, a še manj s sosedovim sinom. — Lojevski je ostal še nekaj trenutkov, dokler je mogel videti Malko, na stopnjicah vagona. Tudi njemu je bilo nekoliko otožno pri srcu. Toda misel na prihodnjost, na novo življenje, kateremu ga je bližje prinašal vsak obrat kolesa, mu je kmalu pregnala te ravno doživele, mimogredoče vtise iz S])oniina. okuži, zboli čeZ' sedem dni ali šele čez tri tedne.' 'Čestpkrat nastopi legar v podobi že- ' • . . v. : lodčnega ali,-erevesn^a katara. (Ilovek postane otožni, nifiia' teka do jedi, obhajajo ga slabosti, jezik je bel; nekateremu se zapira; drugi ima zopet drisko; tretji zopet glavobol in višjo životno temperaturo. Nekateri tožijo, da jih vedno mrazi, drugega strese kar naenkrat zelo mraz in nato nastopi visoka vročina. E^ri legarju obole lahko vsi človeški organi, špecijalni anatomični znaki vročinske bolezni, najdejo se pa le v lirafatičnih folikelnih črevesne sluznice in v mezen terij al nih bezgavkah in v vranci ter se drže vročinske zunanje videzne izpremembe popolnoma po izpremenibah v teh organih. Životna temperatura (gorkota) se vzdiguje polagoma prvi teden, drugi teden je skoraj vedno v isti visočini, v tietjem tednu se vročina zelo izprenjinja in v četrtem tednu odneha docela. Jezik je prvi teden kakor s popom namazan, proti koncu prvega tedna bolj suh, robovi in konec jezika postanejo čedni in rdeči kakor lepo žgana opeka. Drugi teden se jezik iz-čisti od spred na vzad zmerom bolj ter postane suh in nagrbančen. Proti koncu prvega tedna dobe bolniki najprej na trebuhu, pa tudi po hrbtu in na prsih bledordeče lise, včasih pa tudi na rokah in nogah. Namesto zidu. Bolnik naj bo dobro očejen; premeni mu vsak dan perilo! Rjuhe morajo biti čedne in dobro napete, da se ne nagrbančijo in ne otiščijo bolnika, ker se na ta način delajo sene. Piti mu daj vsake četrt ure (če te prosi ali ne) dobre pitne, najboljše pa prekuhane in hladne vode ali limonade, pa ne prekisle. Nagovarjati ga ni treba, ker tak bolnik ne potrebuje nobene zabave. Ako je životna toplota čez 38".") stopinj Celzija, umij mu ves život s postano vodo večkrat na dan. Na glavo mu polagaj mrzle ohladke. Pri legarju je glavna stvar, da bolnika pri močeh obdržiš in vse zabraniš, kar bi mu utegnilo škodovati. Kaj sme uživati ? Uživa naj na vodi ali na mleku dobro prekuhan in potem skozi sito pretlačen riž, moko in gres, nadalje trde zemlje in bel kruh (pa brez skorje), tudi na ta način pripravljen z rumenjakom; goveja juha (ne mastna) je ravnotako dobra za take bolnike. Ge nima posebne driske, daj mu čisto mleko, seveda prekuhano, jajca sme jesti do tri na dan, in sicer rumenjak, surov, stepen v juhi ali v cukreni vodi ali stepen s cukrom samim. Tudi surovo jajce na četrt litra cukrene vode, prav dobro stepeno, je dobra redilna pijača. Prav mehko kuhano jajce je dovoljeno, nikakor pa ne sme jesti ocvrtih jajec. Tudi špinača brez jajec je dovoljena, potem prekuhane in skozi sito pretlačene hruške in, če ni driske, tudi tako napravljen sok iz jabolk. Kamelični teh lis napravijo se čestokrat tudi mehurčki. Trebuh je navadno nekoliko napet, posebno v spodnjem delu in na desni strani, kjer je bolnik posebno občutljiv, in se občuti tukaj neko šumenje pod rahlo tipajočimi prsti (kar pa ni vedno za legar značilno znamenje). Vrane a zateče proti koncu prvega tedna in je včasih dva- do trikrat večja kakor drugače. Blato se od začetka navadno zapira. Polagoma nastopi driska ter je blato tanko, svello-rmeno, kakor stepeno jajca. Vročinska bolezen pa navadno ne nastopa tako lahko. Komplikacije a; opasnejše nego glavna bolezen. Bolniki dobe od lege same pljučnico. Tudi sene ali otifeni prisadi na križu se narede in se dolgo le zacelijo. Ušesna bezgavka zateče in se Mčasih tudi zgnoji, žile na nogah se zamaše hude in opasne so krvavitve iz čreves. Včaiih se pre-derejo črevesne rane v trebušno vdiino. Nekaterim se zgnoji v osredju ušes, ia oglu.še. Tudi duševne izpremembe nadopijo po legarju. Otroci ogluše imse ne nauč« govoriti ter so potem bebasti in mutasti. Nekateri dobe kostni šen, gnojne bule v koži, drugim se zopet gnoji v členih, tudi vodenica se opaža. Znano je pa tudi, da se legar pri nekaterih zopet povrne v četrtem tednu. Kako se ima ravnati z bolnikom? Bolnik naj ima sobo le zase in ta mora bili največja, najmirnejša in najzračnejša; v sobi mora bili gorkote najmanj 17 stopinj Llelzija. Dvakrat na dan se mora dobio prezračiti. Široka plat postelje ne sme biti ob in janežev čaj je dovoljen. Ge je bolnik zelo opešal in ni vroč, daj mu, pa le na ziltavni-kovo dovoljenje kuhano vino. Prepovedana so vsa trda jedila. Bolnik naj si sper? večkrat na dan usta, če pa sam ne morc,'jf^čisti mu jih z mokro ruto ali mokro bato. ' Kako se ubrani m o,lega rja? Blato in scalnico takih bolnikov naj se zakoplje na polju ali pa na vrtu, ko se je poprej pokrilo z negašenim apnom, nilyikor pa ni umestno, zlivati teh človeških odpadkov v gnojišče ali v^ stranišče, posjbno če nimajo cementiraniE jam. ' Bolnikovo perilo, tudi posteljno moraš posebno prati — pa ne v potoku — ker na ta način bolezen zaneseš. Najboljše je perilo prekuhati. V okuženih krajih pijte le prekuhano in ohlajeno vodo ali vodo iz vodovoda. Mleko uživajte vsi le prekuhano! Bolnik naj leži sam in ne z drugim skupaj v eni sobi. Bolnikov strežaj naj se ne bavi z drugim delom — posebno no s kuho in postrežbo drugih ljudi; strežaj naj posebno pazi, da si usta in roke dobro umije s krtačo in milom, in to gotovo vsaki-krat, ko je čedil bolnika in predno hoče sam jesti. Obiskovanje hiš, kjer leži za vročino bolan, naj se popolnoma ustavi, in otroci iz te hiše ne smejo obiskovati šole. Vsak slučaj vročinske bolezni se mora naznanili dotičnemu županstvu. JKovičar. Cenjenim naročnikom! Jeseniška Slraža» stopi z današnjo številko v drugi svoj letnik. Uljudno prosimo vse one, ki nam še niso vposlali naročnine za prihodnje leto, da izvolijo isto storiti čimpreje, da bodo mogli ne-pretr»oma dobivati list. Slovensko meščansko šolo dobe v najkrajšem času v Ljubljani in Postojni. Tudi na Gorenjskem bi bila potrebna. Kaj je z meščansko šolo na Jesenicah? Merodajni faktorji, ganite se vendar! Jeseniško in javorniško delavstvo jc dne 28. m. m. priredilo veliko manifestacijo za splošno in enako volilno pravico. Ude- ležba se sodi okrog 4000 oseb. Vršil se je «pri Jelenu« na Savi shod, na katerem je g. Goslinčar govoril o pomenu le manifestacije. Izvolila se je nato deputacija petih mož, ki naj bi šla k županu na Jesenicah in Koroški Beli. Nato se je razvrstil v najlepšem redu izprevod s Save na Jesenice, kjer se je ustavil pred županovo hišo. Župan Klinar je sprejel deputaeijo in obljubil, da bo občinski odbor delal na to, da se ugodi delavcem in upelje splošna in enaka volilna pravica. Nato se je izprevod podal na Koroško Belo, kjer je pričakoval delavce ves občinski odbor. Deputacija delavcev je izrazila zbranemu obč. odboru svoje zahteve. Odbor je obljnbil sklepati o njih v eni prihodnjih sej, — Ves čas izpre-voda so bile trgovine zaprte. Tako je prav! Občinski odbor jeseniški je v svoji zadnji seji sklenil vložiti na poštno ravnateljstvo v Trstu energičen protest zaradi popolnoma samovoljne in nečuvene izpremembe domačega od pamti veka starega imena »Sava« v *Jesenice-Fužine«. Je res naravnost škandal, da si kdo upa stara, vkoreninjena imena kar čez noč prekrščevati v spakedrana imena gotovim osebam na ljubo. Imenik volilcev za obč. volitve bo v kratkem razpoložen. Kakor se govori, obsega okrog 650 volilcev. Praznik sv. Barbare bo praznovalo delavstvo prihodnji ponedeljek na Hrušici pri gradnji predora. Opozarjamo stariše, da se mnogobrojno udeleže prvega Miklavževega večera v sokolski telovadnici. Vstop prost. V konknrz je prišel urar Gabrijel Am-brožič, ki je zapustil mnogo dolgov. Govori se, da jo je odkuril v Ameriko. Spomenik lansko leto na, Hrušici v predoru ponesrečenim delavcem je odkrilo m-jiulo nedeljo podjetništvo Gros & Comp. na jeseniškem pokopališču. Izklesan je iz domačega surovega kamna iz Mirce in je pravi kinč jeseniškega pokopališča. Nagrobnica se je govorila v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Prešernovo šolsko slavnost obhajajo danes šole v radovljiškem okraju. Tudi jeseniška šola ima danes vsled tega .šole prost dan. Hnd zidar. Matija Uremovič, zidar, je v delavski baraki na Hrušici vrgel proti Milanu Ferpeču kuhinjski nož, ki je priletel tik Per-pičeve glave v zid. Uremovič je bil jezen, ker ga je Perpič posvaril zaradi nepoštenega govorjenja. Pri isti priliki, kakor tudi preje mu je zagrozil, da ne bo šel živ s Hrušice, če bo šel živ od tod, bo šel na Reko za njim ter ga vrgel v morje. Obsojon je bil te dni pred ljubljanskim deželnim sodiščem na 6 tednov težke ječe. Občni zbor gasilnega društva na Jesenicah se vrši jutri v nedeljo ob treh popoldne v gostilniških prostorih g. župana Klinarja. Pričakovali je obilne udeležbe. V Domžalah je zmagala dne 24. m. m. pri občinski volitvi III. razreda — nemška-tarska stranka. Kranjska industrijska dražba je sklenila na zadnjem občnem zboru pod predsedstvom De Noota, da zviša svoj delniški kapital za 15 milijonov K. Za leto 1904/05 se izplača delničarjem 10"/o dividende. Od novih delnic jih je vzel sam baron Born 130 v znesku 2,300,000 kron, Po lO"/, bo torej vlekel ta berolinski baron na leto 230.000 K čistega dohodka iz žuljev slovenskih delavcev — brez dela. „Zabavni klab" v Radovljici priredi v soboto, dne 9. decombra v spomin stopet-desetletnice rojstva radovljiškega rojaka Ant. Linharta, prvega slovenskega dramatičnega pisatelja, »Linhartov večer* s predavanjem, petjem in igro. V odsek za slovensko narodno pesem je ministrstvo naprosilo naslednje gospode: dr. Murko, dr. Štrekelj, Matej Hubad, J. Ko-košar, Jožef Križman, Gabrijel Majcen, Fran Milčinski, Luka Pintar, J. Scheinigg, Anton Štritof in dr. Tominšek. Deželna vlada kranjska je v to komisijo imenovala gosp. Frana Levca. Križem, sveta. «6ospa> —ačiteljica. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je sklenil, da imajo v bodočem vse učiteljice na nižjeavslrijskih ljudskih in meščanskih šolah brez izjeme nositi naslov «gospa», so li poročene ali ne. S tem se je ugodilo želji nižeavstrijskih učiteljic. Dar nemškega cesarja mikadn. Nemški cesar je podaril iz svojih cesarskih konjušnic šest krasnih konjev japonskemu cesarju. Ti konji so bili dne 3. m. m.ukrcani za Japonsko. Obtožen radi zdehanja. V Elzas-Lota-ringiji je nekdo med predavanjem o nemškem cesarju zazdel-al. Redar je to opazil in je predložil tožbo zaradi nespoštovanja cesarja. Hudega vendar ni bilo. Ženitvanjsko potovanje preko Tibeta in centralne Kitajske. Ataše francoskega poslanstva v Pekingu, grof Lesdain, se je oženil z neko Amerikanko. Novoporočenca sta se podala na ženitvanjsko potovanje skozi srce Kitajske. Pred 17 meseci sta odpotovala iz Pekinga ter sta prehodila kraje, kjer ni bil še noben Evropejec. Lisinica uredništva. V Mojstrano 1 Izjavljamo, da g. Josip Ziijian, posestnik in trgovec z lesom, ni nikdar dopisoval v •Jeseniško Stražo«, oziroma ni bil v nikaki zvozi z dopisi iz Mojstrane in Uovjega. X''«i3irvO k OBČNEnU ZBORU prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah v nedeljo dne 3. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni župana Josipa Klinarja na Jesenicah. VSPORED; 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika, 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K občnemu zboru se uljudno vabijo vsi delavni in podporni udje. . prosi, dne 22. novembra 1905 Fr. Krivic načelnik. HOTEL „II.IRIJA CC 16-44 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči,, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) v Lescah na (Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—29 postrežba točna. Cene nUke. urar na Jesenicali priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskili ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6—47 JM ^ M ^ rn dobro idočo uro poceni M%K0 nOtSBmG kupiti, zahtevajte cenik tvrdke J{. Suffner, ur ar v }(ranju. 31-2! u Kaj je SEVDUN? Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talskc ulice 7. 3—49 PiVoVarna (i. ftaer-jdili dedičev V £j Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcih in zabojih. Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokro-J A iiogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v ^ y št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. \jk Tvrdk sf najvi Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Poštne hranilnico račun št. 8(57.oGi). Tisiiatna in založništvo Pošlnt' hrnnilnicp ineiin ?:t. B(>7.r)(')9. K ?r. Catnpret ^ KrcdnUtVo in upraVnišiVo »Gorenjca" KredništVo in upraVni^tVo „3«e«i5Kc 5lražc" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisn)n, račune, okrožnice, vabilaidopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. JzVršuje 4sal(ofr$tna tisHarsHa dela V VsaHent obscgn po HoliHor možno najnižjih ccnalt. Zaloga: Šolske tiskovine. Ilnstrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina^ Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik. t £i(na in uljnsna izVrJiteV. — J(itra in to^na postrežba. — Jla željo s« polije tndi proračun tro51(oV. MSMP UMSM Izdaja narodni konzorcij .Jeienlike Straže'. Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.