279. Us«.
P&šfniaa pS£&;isa v getovmi.
,, % sehei® 10. decembra 1321,
Ishaja rasen nedelj in prašnikov v s a le cJ a rs
ob 10. uri depeše.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust
feB3ZŠSBEgB^gBW*Btai,sa!a:
KmHBHS
Pcsamezna šiev* 5® par = K 2,
Let© ¥.
fcsesonsjja št. 212.
Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na clom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, lemo K 540.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
dtisflo iugcilev. lecSsIne
gBeag^ggBsgagg
BgBaaaaGBaBaagsaagaBaBBSBHž
trs© stranke.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Delavska zbornica.
Ko so časopisi razglasili člane začasne delavske zbornice, je nastala divja in razburljiva debata.
Toda: nastala jc debata, nastalo je prerekanje čisto osebne, čisto politične nravi. Debata brez zrna in brez vsakega jedra.
Klerikalno časopisje je takoj po imenovanju obkladalo soc. demokratično stranko z judeži. 2' judeži zato, ker imajo večino v zbornici in ker je dekret o ustanovitvi podpisal slučajno minister Kukovec.
Ta debata, to pisarenje je dokazalo le eno: gotove stranke, ki hočejo zastopati delavstva interese, so izpričale, da tem nalogam niso kos. Te stranke so dokazale, da jim jc delavski dobrobit deveta briga, knjiga s sedmimi pečati. Ustanovitev delavske zbornice motrijo le raz političen, lokalno strankarski vidik. Ustanovitve delavske zbornice pa niso motrili niti klerikalci, niti demokrati, kaj šele narodni socialisti raz vidik delavnega sloja, brez politične in strankarske primesi iv. strasti.
Debata po ustanovitvi zbornice je dokazala neizpodbitno dejstvo: ti ljudie hočejo delati in tudi delajo politično delavsko vprašanje, ne delajo na delavske politike.
Ker delajo tako. zato bodo doživeli katastrofo in delavstvo bo moralo obračuniti s tem, delavskemu gibanju kvarnim in nezdravim elementom.
Sicer bo utrpelo delavstvo škodo na lastnem telesu.
Človek bi pričakoval, da bodo časopisi pisali o nalogah ki jih bo morala vršiti delavska zbornica. Pričakovali bi, da se bodo kosali med seboj, kdo bo dal delavski zbornici boljše in lepše darilo za krst. Mesto tega: blatenje, zmerjanje in psovanje.
To pa zaradi tega, ker se namišljeni voditelji v naiften delavske zbornice niso poglobili, njenega pomena niso doumeli. Ker pa hočejo imeti i v tem slučaju besedo, grdo in žaljivo, zato je tudi ob ustanovitvi delavske zbornice teklo gnusno in zlobno psovanje izpod mnogih peres.
Socialne demokracije niso vznemirjali, kaj šele vznemirili ti napa-Yaien£l nestvarnih napadov, osebnih,, krivičnih izpadov, gre svojo pot. Pot, ki jo bo moralo hoditi delavstvo, da bo doseglo svojo pravico in jo bo doseglo takrat, kadar v delavskih discipliniranih vrstah ne bo prostora za dobičkarje, puhlih in praznih glav.
Odkrito pa povemo lahko to-le: Socialna demokracija bi bila edina in izključno le ona upravičena, da protestira proti taki, raz politični vidik motreni sestavi
IVAN CANKAR:
križem.
Gospod je trplenjem svojim »vet odrešil, iako se je izpolnil .ukaz, ki je bil od vekomaj.
Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse oči sp zastrmele vanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Golgati, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža.
Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca Izlite, m kanila brez koristi. Korak, pod križem trepetajoč, je namerjen veselju naproti.
Pi ide ura, ko bodo pogledale proti nebu zakrvavele oči, ko bo vzkriknilo srce od prevelike bolesti.
»Klohi, Elolii, lama sabaktanil"
Pa škoda je papirja, ki bi ga popisali za proteste in šg bolj škoda papirja, ki bi ga potratili z odgovarjanjem na leve in desne napade.
Socialna demokracija bo odgovorila na te napade v zbornici z delom in delo bo kronalo uspehe za delavne sloje.
Socialna demokracija bo položila največjo važnost na to, da se čimpreje izvedejo volitve. Izvedene volitve, ki bodo izpadle gotovo socialistom v prilog, bo naš najboljši protest zoper sedanjo zbornično sestavo. — Na volilnem redu, postopku bodo delali socialisti, ne pa psovali ostale, to bo prva razlika med člani-socialisti in ostalimi.
Pa še drugo smernico hočejo javno in povdarno dokumentirati in uveljaviti v začasni delavski zbornici člani, predlagani po Strokovni komisiji.
Kdo je razmišljal o tem, naj li bo delavska zbornica bojno ali le vzgoino zastopstvo delavstva. Kdo jc razmišljal o razmerju med delavsko strokovno organizacijo in delavsko zbornico.
Člani vStrokovne komisije bodo i tisti, ki bodo vedeli vzporediti oba faktorja: zbornico in organizacijo.
Le oni bodo mogli to izvesti. Izvesti zato, ker vedo kaj je organizacija.
In ker bodo vedeli člani-sociali-sti vzporediti organizacijo in zbornico, bo zbornica postala faktor v delavskem gibanju, podpiran in podprt no organizacijah, bojnih delavskih vrstah.
^ K- r so v Strokovni komisiji včlanjene in delavne vse stroke, bo moglo to zastopstvo tudi solidarno in medsebojno sc izpopolnjujoče delovati v uspeh vseh in vsakogar.
Strokovna komisija je tudi edina poklicana, da vodilno poseže v delovanje delavske zbornice. Novega kolesa se ne posodi otroku, ki sc uči kolesariti in glinaste pipe se ne da nedoletniku v zobe. Ravno tajco bi bilo pogubno, če bi dobili zbornico novo.Jepo in važno v roke ljudje, ki so še mladi v delavskem gibanju in zahtevam gibanja absolutno nedorasli.
Socialistično delavstvo bo s pogumom in dobro voljo prevzelo vodstvo delavske zbornice. Kompromisov ne bo iskalo. Bojev ne bo hotelo. Če pa bo izzvano, se bo bojevalo do skrajnosti, brez usmiljenja. To storiti bodo dolžni, ker jim bo to velevalo delavstvo, katero bo zastopalo. Posvetilo pa se bo delu, resnemu in odgovornemu, zaveda-joe se, da bo od delovanja in uspe-vanja zbornice zaviselo marsikako življenje.
Vso skrb bo posvetilo delavskim mezdam. Brez pomišljanja bo ugo-
tovilo vzroke propadajoče industrije, rastoče draginje in padajoče valute. Samo te stvari že obsezajo cel kompleks nalog, katere bo morala
obvladati zbornica. In — zbornica bo to zmogla, ker to hoče, in zahteva socijalistično delavstvo.
Člani delavske zbornice v Ljubljani.
A. Delavci.
I. Železniški.
1. Lapuh Ignacij, železničar, Maribor; 2. Kompan Ivan, skladiščni delavec, Celje; 3. Kisovcc Kare!, skladiščni delavec, Ljubljana; 4. Glavnik Alojzij, vozni zapisovalec juž. žel. v Ljubljani; 5. Pezdir Gašper, progovni mojster rov. j. žel., Ljubljana; 6. Kordin Fran, železniški ključavničar,,j. ž. Ljubljana;
II. Rudniški.
7. ICrušič Ivan, strugar, Trbov-lje-Loke; S. Valeučak Ferdo, rudar, Velenje; 9. Čobal Melhijor, načelnik Unije rudarjev, Zagorje; 10. Trebu-šak Lovro, rudar, Zagorje; 11. Cvi-kelj Avgust, rudar, delavski tajnik, Ljubljana :
III. Kovinarski.
12. Jeran Jurij, strojevodja, Jese-nice-Fužine; 13. Poderschan Vincenc, livar. Muta ob Dravi; 14. Moč-; nik Luka, strugar, Guštanj; 15. Ravnik Janko, kovinarski delavec, Jesenice; 16. Bregant Janko, kovinar,
Jesenice-Fužine;
IV. Lesni.
17. Prauhart Ivan, žagar, Mislinje; IS. Razboršek Ciril, mizar, Maribor; 19. Dimic Jernej, žagar, Stari trs> pri Rakeku: 20. Bradeško Andr., mizar, Ljubljana;
V. Stavbni, mizarski.
21. Lebič Valentin, tesarski polir, Celje; 22. Alojzij Treiber, modelni mizar, Ljubljana; 23. Jeriha Fran, stavbinski delavec, Ljubljana;
VI. Usnjarski.
24. Jagodic Mihael, strojarski pomočnik, _ Novi Vodrnat, Ljubljana; 25. Kutnjak Franc, čevljarski pomočnik, Ljubljana; 26. Majeršič Ivan, usnjarski delavec, Tržič;
VII. Kemiškl.
27. Marinšek Alojzij, delavec tov. karbida, Ruše pri Mariboru; 28. Do-sedla Avgust, porcelanski delavec, Liboje.
VIILvŽivilski.
29.^ Leskovšek Alojzij, pekovski pomočnik, Celje; 30. čeh Karel, pekovski pomočnik, Maribor;
IX. Oblačilni.
3L Živkovič Nikolaj, krojaški pomočnik^ Maribor; 32. Pečnik Ka-rel, krojač in strokovni tajnik, Ljub- j ljana.
X. Tobačni.
33. Kramar Angela, tobačna delavka, Ljubljana; 34. Simončič Ivanka, tobačna delavka, Ljubljana;
XI. Tipografski.
35. Druzovič Ivan, črkostavec, Ljubljana; 36. Žagar Fran, korektor, Ljubljana;
XII. Gostilniški in kavarniški.
37. Zupan Rajko, natakar, Ljubljana;
XIII. Opekarski.
38. Peter Lešnik, opekarski delavec, Lajtcrsbcrk;
XIV. Predilnlšk?.
39. Bizjak Luka, skladiščnik predilnice v Litiji.
B. Zasebni uradniki (nameščenci).
XV. Železniški.
40. Gregorka Miroslav, žel. višji revidenf, Ljubljana; 41. Gomilšek Vladimir, železniški pristav, Ljubljana ;
XVI. Trgovski.
42. Urbančič Valentin, uradnik' tvrdke Impex, Ljubljana; 43. Turk Filip, trgovski nastavljenec (Kri« šper), Ljubljana;
XVII. Bančni (denarnih zavodov.)
44. Lovšin Evgen, bančni urad« nik (Jadranska banka), Ljubljana;
XVIII. Rudarski.
V°lčanšek Franjo, podurad« mk t rboveljske premogokopne dnu zbe, 1 rbovlje;
XIX. Zavarovalniški.
46. Čelešnik Rado, ekonom oknaj« ne bolniške blagajne, Ljubljana;
XX. Industrijski.
47. Čargonja Ladislav, višji po« slovodja, Ljubljana.
XXI. Odvetniški In notarski.
48. Gilčvert Dragotin, pisarniški ravnatelj, Maribor;
XII. Novinarski.
49. Žagar Maks, urednik, Ljub«
ljana;
XXIII. Drugi nameščenci.
50. Zupan Ivan, užitninski usliii?« benec, Ljubljana.
Cankarjeva slavnost.
Guštajn. V sredo 7. t. m. je { „Svoboda“ priredila dobro obiskano predavanje o Iv. Cankarju. Oris njegovega življenja in pisateljevanja je podal pro. Iv. Faval, ki je še bral nekaj slik iz Podob iz sanj. Nato je s. Golouh izpregovorii o velikem pomenu Carkarja, zlasti z ozirom na delavno ljudstvo primerjajoč hlapca Jerneja, proletarijatu, ki išče svoje pravice. Večer je lepo uspel.
Črna. Ob veliki udeležbi delavstva iz Črne jc s. Golouh predaval o velikem apostolu tlačenega ljudstva, o nesmrtnem našem Cankarju. V temperamentnem govoru je pokazal njegovo veličino, tako da so ga z velikim zanimanjem poslušali moški, kakor ženske, ki bi ga poslušali še več ur. H koncu je prebral Nedeljo iz Podob iz sanj. Za Cankarjev spomenik se je nabralo nad 600 K, — lep znak delavskega navdušenja. Sklenili smo tudi, za knjižnico „Svobode“’ nakupiti kar največ Cankarjevih del.
Maribor. Cankarjeva slavnost jc vsled odsotnosti predavateljev preložena na 18. t. m. Več v kratkem.
Prevalje. »Svoboda" je 8. t. m. ob 10. uri dopoldne priredila Cankarjevo slavnost, na kateri je prof. Favai predaval o njegovem življenju, njegovem svetovnem nazira-
nju in o velikem njegovem optimiz« mu v lepšo bodočnost našega naro« da, kakor celega človeštva. Poka« zal je, kako jc Cankar celo življenja delal za probudo svojega naroda, kako je radi tega tudi z ostro satiro bičal njegove slabosti. In kakor je bil prepričan o nacijonalni revoluciji, ki jo je tudi še dočakal, tako je bil tudi vedno prepričanja, da pride naš narod kakor ves ,svet do lepših časov, večje socijalne pravičnosti. Prečital je Gospoda stotnika iz Podob iz sanj, kar je jako ugajalo. S sonetom, ki ga je Cankar, na koncu Kurentu napisal o Vstajenju, je s. predavatelj zaključil lepo uspelo predavanje. Sklenilo sc je ob posebni priliki nabirati za Cankarjev spomenik.
Mežica. V četrtek (ob 3. pop.) je s. Golouh v polni dvorani ljudstva predaval o Iv. Cankarju. To je bilo za naše ljudi nekaj novega, lepega. Živahnemu govoru je sledilo burno pritrjevanje. Hlapec Jernej jim je segel v dušo.
Po predavanju, ki je trajalo nad 1 uro, so za spomenik nabrali okrog 430 kron, lep dokaz delavske zavednosti.
11. t. m. bo „Svoboda“ priredila še poseben večer z recitacijo Cankarjevih del in sicer v prid nakupa njegovih knjig. Navdušeni so delavci odhajali domov.
Takrat se bo dopolnil čas in duri se bodo odprle!
*
Gospodov dan je bil; puhtelo je Iz razoranih njiv, črešnje so cvetele na vrtu in breskve v vinogradu. Na cesti se je prikazal tujec, bos m gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo, ki mu je segala do nog; rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je ukazoval oblakom. Svetli lasje so mu padali na rame, nebeška glorija v solncu; v tla jc bil uprt njegov pogled,
Prišel mu je nasproti otrok, mladoleten, v etuije oblečen; na glavi je imel butaro drv in ie jokal.
„Kam, otrok, in čemu jokaš?“
»Truden sem in lačen!“ je rekel otrok.
Tujec se je nagnil k njemu in ga jc pobožal po licu.
„Odloži to butaro in pojdi z menoj!‘‘
Otrok je zvrnil butaro na cesto, prijel je tujca za roko In je šel
z njim. Njegov drobni obraz se ni smejal prej nikoli, zdaj sc je smejai; njegove plahe oči se niso svetile prej nikoli, zdaj so se svetile.
In se je ozrl tujec po polju, bogato cvetočem, in jc vprašal otroka.
»Čegavo je to polje?"
»Gospodovo.*1
„ICdo ga orje, kdo seje tam in kdo žanje ?“
»Mi orjemo in sejemo, gospod žanje, zakaj njegovo je polje!"
Ozrl se je tujec z dolgim, tihim pogledom po vsem polju, bogato cvetočem; na desno stran se je ozrl in na levo; v njegovem pogledu pa je bila bridkost; in kakor se je ozrl, so useknile vse bilke in zemlja je bila suha in nerodovitna.
In šla sta dalje.
Prišla jima je nasproti dolga vrsta ljudi; cule so imeli v rokah in so gledali v tla. Globoko so bili upognjeni, do pasu opraženi. Moški in ženske, starci in otroci. Tudi | otroci so bili tilii in so gledali v tla. j
„Kam, ljudje božji ?“ je vprašal tujec.
Niso ustavili koraka, niso vzdignili glave; in vsi so zapeli žalostno romarsko pesem.
„V Ameriko, v obljubljeno deželo, kruha iskat in zemlje in domovine !“
Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti; in kakor so občutili njegov pogled, so se jim nenadoma zjasnili obrazi, ki niso bili prej nikoli jasni in veseli.
»Odložite cule in pojdite z menoj 1“ je rekel tujec.
In takoj so vsi zvrnili cule na cesto in so šli za njim.
Prišli so v vas, tako temno in žalostno, kakor da jo je bil Bog sam zapustil. Lesene bajte, s slamo krite, so visele ob klancih, strmele na procesijo s trudnimi očmi. Na pragih so stali ljudje, tihi in upognjeni; črni molki so rožljali med koščenimi prsti.
»Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen naš delež in molitevJ“
j _ »Odložite molke!11 jc rekel tujec. „Tudi svete podobe obrnite in žegnančke izpraznite in pojdite z menoj!"
Ljudje so vrgli molke na cesto, obrnili so v zid svete podobe, izpraznili so žegnančke in so šli za njim.
Dolga procesija je bila, dolgo so romali. Pa so prišli do velike črne hiše s črnimi okni; kladiva so pela, bobnela so železna kolesa; črn dim se je vil proti nebu; ni se dovil, vračal se jc k zemlji, kakor Kajnova daritev.
»Kdo domuje v tej hiši?" jo vprašal tujec.
In so mu odgovorili.
»Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma, ne zemlje, ne domovine. Njih delo domuje tam — sami domujejo v bridkosti!"
Pogledal jc tujec in hiša je vztrepetala. Odprla so se ogromna vrata; im prišli so iz temne veže in od vseli steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in žalostni; ko
Celje. (Cankarjeva akadefifija.) Podružnica del. izobr. društva „Svoboda“ priredi v ponedeljek 12. t. m. predavanje o Cankarjevem življenja in njegovem delovanju v mali dvorani hotela Union v Celju. Predava g. Podbevšek iz Ljublja-
ne. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sodrugi, sodružice pridite vsi k temu velezanimivemu predavanju, da najsijajnejše počastimo spomin našega velikega romarja In ljubitelja zatiranega naroda Ivan Cankarja. — Odbor.
Kriza kemične tovarne v Mostah.
O	tovarni smo že večkrat pisali. Oglašamo se zopet, ker je uradnik izjavil, da ni v tovarni nobene krize. Tovarna pa je že štirikrat obstala zaradi pomanjkanja surovin in trga. Sedaj zopet stoji, ker se ni preskrbela z lužnim kamnom. Ponujal je tovarni lužni kamen trgovec iz Zagreba nekoč po 3 D. kilogram. Takrat ni bilo denarja, danes ko ni niti kilograma lužnega kamna ne v zalogi (tudi ne v tovarni v Lukovcu v Bosni, ki je glavna tovarna tega izdelka), sedaj so ga našli v Trstu, pravi jugoslovanski lužni kamen, po 3 lire kilogram. Takrat je bila torej cena 12 K, danes pa velja isto blago iz Trsta okolo 32 K. Jasno je, da tako gospodarstvo ni trgovsko.
Nedavno smo tudi dobil nekaj vagonov boksida, a blago je ležalo na kolodvoru toliko časa, da je plačala tovarna 10.000 D. ležarine. Denarna kriza pa ni zadostno opravičilo za tako velike gospodarske škode.
Tudi platna je zmanjkalo, dasi je najbolj potrebno. Precej vreč smo imeli, tovarna ie pa Se tiste prodala,
' namesto da bi jih doma porabila. Vreče so torej prodali, nove pa dražje kupili.
V	tovarni ni strokovnjaškega vodstva. Imamo ravnatelja in inženirja, vrhutega pa še državnega se-kvestra, da nadzira ravnatelja. Taka uprava ima le to prednost, da ni pravega gospodarja in da v vodstvu ni nobenega enotnega sistema, ker hoče uveljaviti vsak svojo voljo. In prav nič se ne čudimo, če je zunanji kapital obrnil našemu hrbet. Če bi v tovarni bilo več gospodarskega duha in vpliva, bi se tovarna prav lahko opomogla. Osebna politika bi pa morala izginiti. Danes ne dobiš v Hrastniku solne kisline, če hočeš dobiti boksid Iz Reke, moraš čakati na dovoljenje uvoza, če hočeš platno moraš na Češko, če hočeš lužni kamen, moraš v srednjo Afriko. i'e p^.nuiaS blago, pa moraš poslati vagon vzorcev. Glejte, taka je kriza te tovarne.
Upamo, da sedaj uvidite, da Je kriza v tovarni. Toda vzroki se dajo odpraviti le z — metlo, s temeljito reformo v gospodarstvu.
Politična vesti.
-!- Nova iznajdba vladnih modri* lanov. V ministrstvu za notranje stvari se je sestavil nov oddelek za državno zaščito, ki bo ločen od oddelka za javno varnost. V tem oddelku se bo vršila kontrola nad tujci, vidirale se bodo potne listine in vršili posli za odstranitev protidr-žavnih elementov.
-f Občinske volitve v Zagrebu so odgodene.
H- Tiskovni zakon. V Belgradu se je sestal odbor, ki mora izdelati končni načrt novega tiskovnega zakona.
H- Priprave za Šopronjskl plebiscit. Dne 8. t. m. je prispel v šooronj aovi transport ententnih čet, ki bodo službovale med ljudskim glasovanjem. Z Dunaja je zopet dospelo 20 Častnikov in ena stotnija italijanskih vojakov. Po zanesljivih vesteh bo mednarodna asistenčna sila obstajala samo iz italijanskih vojakov, in sicer iz 300 konjenikov in 450 Infan-teristov, ki so službovali tudi pri ljudskem glasovanju v Gorenji Šle-zijl. Prejkone dospe danes popoldne (kugi del ententnih čet, tako da se bo moglo ljudsko glasovanje kmalu začeti.
Dnevna vesti.
K stanovanjski bedi. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem stanovanjskim uradom v državi razpis, po katerem naj se pri rekvizi-dji stanovanj na enoten način ozirajo na one posameznike, ki se morajo seliti iz hiš, ki se rušijo. Na ta način 8C bo pospešila stavbna delavnost in obnova in se ne bo dogajalo, da bi se posamezne družine metale na ulico.
Nekateri brivski mojstri še vedli« kršijo obrtne predpise. Ta nered
kriči že do neba, obrtne oblasti pa xc ne zganejo, temveč puste, da nekateri brivski mojstri mojstri še nadalje kršijo obrtni zakon. Izgle-da. kakor da bi obrtne oblasti sploh
ne bilo. Zato vprašamo gospoda načelnika oddelka za socialno politiko, da-II se smejo take nerednosti goditi. Ml smo s pokrajinsko zadrugo mojstrov sklenili delovno pogodbo z veljavnostjo od 8. avgusta t. L Ali na žalost večina gg. mojstrov krši to pogodbo. Predsednik zadruge g. Franchettl ne stori zoper kršitev pogodbe ničesar in vse nerednosti mirno gleda. Tako se je 7. t. m. zopet zgodilo, da so nekateri gg. mojstri prekršili zakon. Naivno so se Izgovarjali, češ da oni pogodbe še ne poznajo, dasi imajo napisano na ceniku, kako je delo razdeljeno. Očividno jim je treba, da jim pride obrtni nadzornik povedat, kdaj je treba zapirati. Omenjeni slučaj kršitve smo naznanili že obrtnemu nadzorništvu.
—	Osrednje društvo brivskih in Iasničarskih pomočnikov v Ljubljani
Izplačevanje pokojnin invalidom ta družinam padlih vojakov v inozemstvu. Naši državljani, ki žive v inozemstvu, bodo morali predložiti prošnje za nakazilo pokojnin našim diplomatskim in konzularnim za-st< pnikom na tujem. Ti zastopniki bodo odposlali prošnje pristojnim invalidskim sodiščem, oz. pokrajinskim upravam, ki bodo o njih sklepala ter jih predložila ministrstvu za socialno politiko v svrho končnega odobren ja izplačevanja pokojnin v inozemstvo.
Shod železničarjev. Včerajšnji shod koaliranlh organizacij železničarjev je bil sijajno obiskan. Govorniki posameznih organizacij so razpravljali o važnem delu za izboljšanje službene pragmatike. V tem oziru je potreben skupen nastop vseh železničarjev.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani je v tednu od 27. m. m. do 3. t m. umrlo 26 oseb in 16 oseb v zavodih, rodilo pa se jih je 28 in 3 mrtvorojenčki. izmed nalezlijvih bolezni nastooajo davica (2 slučaja), škerlatinka, ošpice. Griža je ponehala.
Tiskarski škrat. V feljtonu Zvonimira Kosma »Sveti Miklavž« od 6. decembra t 1, v 726. številki »Na-preja« naj se bere namesto »s katerim kanjaš vse dni noči« pravihio*
o	katerem... dni in noči; stričk — stričko; črna morija — črna morja; poskončne — poskočne.
Harifeor.
Mestni magistrat mariborski kot
; stanovanjska oblast I. inštance obvešča stranke, da je treba vse vloge na stanovanjski urad opremiti z dvodinarskim kolkom. Na vloge, pri katerih se ta določba ne bi upoštevala, se urad ne bo oziral.
€elle»
Osrednje društvo živilskih delavcev podružnice Celje opozarja vse člane tudi zunanje iz omenjene podružnice, ki še niso plačali, da poravnajo najkasneje do 12. t. m. članarino za letošnje leto, da bo sodrug blagajnik lahko še pred praznikom obračunal.
Seja občinskega odbora občine Ceije-okoiica se vrši v nedeljo 11. decembra ob pol 9. uri dop. o občinski pisarni na Bregu.
Celje. Nerednosti na celjski pošti. Pri blagajni sta bila vedno dva uradnika, eden za sprejemanje poštnih nakaznic ter eden za šeke. V najnovejšem času mora to opravljati en uradnik. Posledica tega Je, da ne more dohajati z delom. Stranke čakajo večkrat po cele ure, da pridejo na vrsto. Cele ure Izgubljati ča? na svoj račun vsled slabe poštne uprave. Mnenja smo, če ima država dovolj ljudi v raznih policijskih picamah in vojašnicah, ki so neza-, poslenl. bi storila boljše, če bi dala
•	potrebno število pošti, da ne bi se oviral promet — Prizadeti.
Nafrov«!!«,
KRIZA V VLADI.
LDU. Belgrad, 9. dec. Danes ob 11. dopoldne se |e Ljuba Davidovič razgovarjal z dr. Korošcem o političnem položaju. Dr. Korošec je Izjavil Davidoviču, da vztraja na stališču, da je treba takoj izvesti volitve z geslom revizije ustave. Že prej ob 9. je bil pri Davidoviču
predsednik zemljoradnlškega kluba
Lazič, kateremu .ie Davidovič obrazložil program, ki naj bi ga izvedla nova vlada. V prvi vrsti naj bi se po proračunu sprejel zakon o zavarovanju poljedelcev za slučaj vremenskih nezgod, zatem zakon o kmetijskih kreditih, vlada pa bi imela izvršiti tudi upravno razdelitev države, izvesti izpopolnitev glavne kontrole in državnega sveta ter eventuelno predložiti tudi volilni zakon. Vlada bi vsekakor imela tudi skrbeti, da se pred tem sprejmejo vsi zakoni, ki so v organski zvezi z ustavo. Vojislav Lazič je odgovoril, da ne more dati nobenega definitivnega odgovora, dokler se ne sporazume glede pogojev s člani svojega kluba. Radi tega je sklical popoldne sejo svojega kluba, ki mu je razložil načrt vlade, katerega naj bi izvedel Da-vidovičev kabinet. Klub je razpravljal o zadevi, zlasti pa glede politike, ki bi jo naj vlada vodila napram Hrvatom. Lazič je v ta namen odšel k Davidoviču, da bi se poučil o stališču, ki ga hoče vlada zavzeti napram razmeram, ki vladajo v Hrvatski. Ker pa je bil Davidovič na dvoru, kjer je poročal kralju o poteku pogajanj med zastopniki strank in o položaju, v katerem se nahaja njegova naloga z sestavo nove vlade, bo Lazič pose-
pa jih je osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali, radost je aardela v njih obrazih, prijeli so se za roke in so šli za njim.
.,Kam?‘‘ so vprašala usta.
Srce je slutilo, kam.
Tujec je šel pred njimi v dolgi rdeči halji, njegovi svetli lasje so vihrali v vetru.
Sli so in so prišli v kraj, ki ga Bog ni blagoslovil. Kakor v grob Je bil pogreznjen; od vseh strani so strmele v grob visoke črne ska-
»Čegav je ta kraj?“ je vprašal tujec.
..Gospodovi1* je odgovoril otrok.
Ozrl se je tujec, na levo je po-jdedal z žalostnimi očmi in na desno; in tedaj so se nenadoma odpr-
lo	koče, plaho skrite pod skalami. Iu iz koč so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih je bilo, počrnela Je dolina.
»Odkod, ljudje božji?" je vprašal tujec.
„Izpod zemlje!“ so odgovorili. ».Črno zlato kopljemo pod zemljo;
črno zlato za gospoda, črn kamen
Z3.S6!44
Tujec jih je pogledal, nagnil je glavo in šli so za njim; lahek je bil njih korak, kakor nikoli porej; oči so gorele — v zmagoslavju že, nič več v koprnenju.
Šli so in doiga je bila procesija. Vila se je s hriba v hrib iz doline v dolino. Pod senco te črne procesije, pod senco rdeče halje in svetlih vihrajočih las so čudežno umirala poba, veneli so travniki; doline so se vzdigale, padali so hribi. Bogastvo, iz prokletstva vzklilo, se je vračalo v prokletstvo.
V	klanec so šli, zmirom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor na dlani. Pred njimi se je svetila doiga rdeča halja, svetli lasje so goreli v solncu.
„Kam?“
Tujec hi odgovoril
Obzorje Je vse vzplamenelo, kakor pred tretjo uro nad Golgato; vzplamenel je na nebu križ, ki Je segal s silnima rokama od Izhoda 4q zahoda.
Tujec pa je stopil na hrib, nagnil je glavo in je zakril obraz; zakaj velika je bila bridkost v njegovem srcu.
•	„Ne ozrite se v prokletstvo in trohnobo, vsi vi tisoči In milijoni, ki ste koprneli z menoj 1 Vsi vi ponižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je naš dan, pojte hozana in aleluja! Iz bičanja in križanja, iz sramote in trpljenja je zrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš križ — pojte mu hozana in aleluja 1“
šel je pred njimi, visok In lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šil za njim, vsi ponižani in razžaljeni, vsi zasužnjeni in obremenjeni.
Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za nijimi nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in obsodbe.
Šli so za njim v zmagoslavle in radost; tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas!
tli Davldovlča ponovno zopet jutri. Vsekakor je zemljoradniški klub pooblastil Laziča, da mora nadaljevati pogajanja z Davidovičem. Lazič more po klubovem sklepu dati samo negativen odgovor, medtem ko se mora glede pozitivnega odgovora prej šele sporazumeti s svojim klubom.
LDU. Zagreb, 9. dec. Kakor poročajo »Novosti« Iz Belgrada, je mnogo upanja, da bo Ljuba Davidovič rešil vladno krizo. V političnih krogih trdijo, da bi radikalci mogli že tekom današnjega dne sprejeti demokratsko ponudbo glede razdelitve portfeljev. V tem primeru bi mogla biti po izjavi enega izmed radikalnih voditeljev vlada sestavljena že nocoj. Merodajni politiki trdijo, da bo Davidoviču uspelo v slučaju negativnega odgovora radikalcev sestaviti večino na drugi strani.
LDU. Zagreb, 9. dec. Po vesteh lista »Novosti« iz Belgrada se je Ljuba Davidovič sporazumel v glavnem z načelnikom kluba SKS Rajarjem. Slovenska samostojna kmetijska stranka zahteva, naj vlada posveti čim večjo pozornost kmetijski zakonodaji. Posl. Rajar bo podal danes definitiven odgovor.
LDU. Belgrad, 9. dec. Ljuba Davidovič, ki mu je kralj poveril sestavo nove vlade, vodi neprestano razgovore z vsemi strankami. Z ozirom na današnjo stanje političnega položaja, je precej verjetno, da bo mogel Davidovič sestaviti vlado do nedelje, ko mora kralju predložiti listo novih ministrov. Ugleden član radikalne stranke je Izjavil da so ponudbe demokratov, ki so jih stavili radikalcem Izzvale pri njih najboljši vtis. V radikalnem klubu je večina za sprejem demokratskih ponudb. Danes se še vrše pogajanja glede zakonov, ki bi jih imela skupščina rešiti v prvih sejah. V vseh političnih krogih prevladuje mnenje, da je brezpogojno potrebna parlamentarna vlada, ker bi drugače moglo priti do še težje krize, katere ne želi nobena stranka. Moglo bi namreč priti do vlade. v kateri bi uradniki in generali prevzeli ministrske listnice, dokler bi se ne sporazumele stranke.
NOVE VOLITVE.
Politična situacija v Belgradu je
taka. da bo nova vlada najbrže pripravila volitve za narodno skupščino, ker je nastal spor med radikalci In demokrati že prevelik. Pašič ne mara demokratov. Radikalski kongres bo dal radikalni stranki nove smernice, ki bodo šle za tem, da se ustvari nova vladna večina.
e
Glede občinske volilne pravice Je ugotovil ustavodajni odsek za volilno pravico enoletno bivanje. Zenska volilna pravica je bila odklonjena. Končno se je sklenilo, da se v občinah, kjer so imeli komunisti relativno večino, izvrše nove volitve, v občinah, kjer so imeli malo mandatov, se pa izvrše dopolnilne volitve. Namerava se uvesti vsaj v šestih mesecih enoten občinski volilni red za celo državo.
Sz stranke.
LJuMSansklm sod ru go ral Po sklepu seje načelstva z dne 9. t. m. vabimo vse ljubljanske sodruge na občni zbor Ljubljanske krajevne organizacije JSDS, ki se bo vršil v torek dne 13. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Vstop samo z izkaznico! Udeleže naj se pa vsi, ker je razen volitve odbora na dnevnem redu tudi volitev delegatov na strankin zbor. — Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Včeraj, dne 9. t. m. smo razposlali okrožnico z dne 9. decembra vsem krajevnim organizacijam, ki imajo pravico do udeležbe na strankinem zboru. Organizacije, ki bi te okrožnice ne prejele, dasi so obračunale pravilno, naj takoj reklamirajo. Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Spodnja Šiška. Krajevna politična organizacija JSDS sklicuje za pondeljek. dne 12. t. m. ob 19. uri 30 minut v Zadružnem domu (bivša nemška šola v Spod. Šiški, 2lberto-va ulica) člansko zborovanje s sledečim dnevnim redom:	Strankin
zbor in volitev delegata. Vstop le z izkaznico. Vabijo se na dogovor tudi sodrugl iz Zgornje Šiške. — Predsednik.
Vestnik Svobode.
VlČ-GIInce. V torek, dne 13. decembra ob pol 8. url zvečer se bo vršilo predavanje univ. prof. dr. ! Webra o »Kritiki razvojnega nau-
ka". II. del v društveni sobi po-« družnice ,.Svoboda" Vič-OJinco« Predavanje je zelo poučno in zanU miv0-_ Vstop je vsakomur prost. Udeležite se predavanja mnogošte-vilno.
Uniterm! vesluslk.
Tretja obletnica Cankarjeve smrti. Narodno gledališče v Ljubljani obhaja tretjo obletnico Cankarjevo smrti v nedeljo, dne 11. t. m. Vpri-zori se na novo naštudirana farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« z deloma novo zasedbo. Pri tej pri-« liki prinese »Gledališki list« (11. številka) del doslej še neobjavljene ko* respondence med rajnim Cankar« jem in upravnikom Narodnega gle-dališča, prof. Juvančičem. Zanimiva pisma se tičejo vprizoritve »Pohuj-šania«. Del čistega dobička, nedelj-« ske vprizoritve je namenjen skladu za Canka-5cv spomenik.
Repertoir narodnega gledališča. Opera: Sobota, dne 10. decembra »Vaška šola«, Šeherezada. C. Nedelja, 11. dec. »Boheme«. Izven. Pon* deljek, 12. dec. Zaprto. Torek, 13. dec. »Carmen«. B. Sreda, 14. dec. »Boris Godunov«. E. Četrtek, 15. dec. Zaprto. Petek. 16. dec. »Wer-ther«. D. — Drama: Sobota, 10, dec. »Roza Bemdova«. B. Nedelja, 11. dec. popoldne od 3. uri »Pampe-liška«. Izven. Nedelja, 11. dec. zvečer ob 8. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Pondeljek, 12* dec. »Borba«. A. Torek, 13. dec. Zaprto. Sreda, 14. dec. »Pampeliška«, C. Četrtek, 15. dec. »Roza Berndo-va<r. Izven. Petek, 16. dec. »Pampe-’ liška«. A.
Društvene vesti.
Klub esperantistov v Ljubljani
začne v soboto, dne 10. t. ra. ob 20.
uri v prostorih državne dvorazredno trgovske šole (Kongresni trg 3) s poučevanjem esperantskega jezika* Sprejemal bo ta dan tudi nove člane In izdajal vsa tozadevna pojasnila. Pismene Informacije daje s. Jerko Jurlnac, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. ____________________
Šport.
runkcljonarjem ljubljanskega uo-
gosnetnega podšaveza v vednosti Od večine klubov včlanjenih v L. N. P. je bila izražena nezaupnica dose-danjemu odboru in bilo tudi pismeno zahtevano, naj se v najkrajšem času vrši izredni občni zbor. Kakor je pa videti funkcijonarji L. N. P. zametujejo demokratični princip volitev ter odlašajo z raznimi izgovori Izredni občni zbor. Izgovor s funkcijonarji vpoklicanimi k orožnim vajam no drži več, ker to je bilo pred enim mesecem. Zahtevamo tem potom, da stori odbor L. N. P. svojo dolžnost ter skliče takoj izredni občni zbor. v nasprotnem slučaju smo pa prisiljeni misliti, da pri podsavezu v resnici ni vse v redu in so vse stvari doprlnešene na sestanku klubov gola resnica. — Več športnikov.
Smuški kurz se odloži na poznejši čas. Pričetek sc pravočasno objavi po časopisih. — Športna zva-za.	k.
Poslano.*
Mariborsko gledališče.
V	štev. 294 z dne 1. t. m. Je napadel Miroslav M. E. Godovsky-Feller na perverzen in skrajno zloben način mene, g. gled;.i.Škega ravnatelja Bratino, režiserja Škerla In prof. Voglarja.
Ugotavljam Iz hrvaškega dnevnika »Novosti« štev. 196 z dne 22. 7, 1921 ter iz članka »Cuprum fulml-nans« v štev. 227'21 mariborskega dnevnika »Tabor« da trpi Miroslav M. E. Godovsky-Feller po izreku Izvedencev zdravnikov »pod pseu-dologijo. fantastiko« da ni sposoben, da bi pričal pred sodiščem, ker sam nc zna. kal je res in kaj je njegova fantazija, da pravi, da obstoji nieero-va življenjska naloga, da reši anato-mično skupaj z dr. Perovičem vprašanje nadčloveka, da Je abnormalen človek s slabim ali sploh mkakim etičnim pojmovanjem, eden onih tipov. ki so rojeni sleparji, da »luta svijetom prodavajuč svoj« »Cuprum fulmlnans«.
Od lista »Jugoslavije« ki je dala natisniti skrajno perverzen In zloben napad sem zahteval, da ml da zadoščenje, to pa le zato. da s tem demonstriram, da ni dolžnost publike, da bi trpela divjanje časopisov, ki temelji v pomanjkanji etične odgovornosti časopisja.
 	Dr.	Karl	Škapin.
•	Za vsebino je uredništvo odgovorno !e v zmisJ« tisk. zakona.
ANTON PODBEVŠEK:
Odlomek o umetnosti in Ivan Cankar.
Kakor služi ptičem petje kot sredstvo, s katerim izražajo nesrečo, strah, zmago, veselje in spioii vse mogoče oočutke in domisleke, y tako sluzi tudi umetnost človeku J kot sredstvo izražanja, in sicer je opaziti, da je prešlo pri tlivjaškili narodih govorjenje pri nenavadnem razburjenju v petje, kar je pomenilo veliko zmago v razvoju uoroe po izražanju samega sebe. Bila je to zmaga nad živalskim v človeku, la umetnost je bila instinktivna, tipajoča in se je razvila šele po dolgem času do iinese, ki jo ima danes. Mislim na dobro umetnost. Kako neizmernega pomena je bila duševna stopnja, v kateri se je razvila umetnost, nam še danes priča petje Eskimov, ki pojo po cele ure »nalegak soak“, s katerim izražajo svoje veselje, ker se morejo dvigniti nad realnostjo, v kateri žive.
V	teku časa so prišli divjaški narodi do godDe, slikanja, plesa 111 do poglobljenega petja, kar jim je bilo izraz njihovega duševnega življenja. la izraz pa so pokazali samo ob svečanih prilikah n. pr. pri različnih lovskih prireditvah, boj-nih igrah, domačih praznikih itd. Polagoma so se prisvojili tega duševnega izraza ljudje, ki so sli bolj vase, Kot je Pil oDicaj. Začeli so ga gojiti z ijuDeznijo in kar naenkrat so se pojavili med njimi tkzv. čarovniki, ki niso bili nič drugega kot pesniki, ki so se čutili v zvezi z bogovi, duhovi; nastopali so kot ou-sedenci, bili so sakrosanktni t. j. nedotakljivi, sploh pa je bilo njihovo sociaino staiisče brezprimerno višje kot dandanes. Baii so se jih celo knezi, vojvoue, kraiji, zakaj ni buo doDro zameriti se jim.' bpioh pa so tekmovali ljudje od najnizjega do najvisjega, kdo jim bo boije postregel z vsemi mogočimi stvarmi. Ze v narjstarejsih časih so prišli ljudje tako daieč, da ni bil velik tisti, ki je premagal svojega tekmeca v borDi z mečem, sekiro, lokom itd. ampak tisti, ki je premagal svojega tekmeca s kakšno satirično, zbadljivo pesmicos N. pr. pri (Jronlandcih sta nastopila pesnika vpričo prebivalcev cele vasi, ki so se tolkli od smeha po kolenih, ko sta se tekmeca obkladala drug drugega z beseam-mi puščicami. Zmagal je tisti, ki je postal preje truden od kričanja. To merilo ni bilo sicer pravo, vendar pa nam priča,.da so bili takratni narodi že na precejšnji kulturni stopnji.
Polagoma smo seveda mogli opaziti sentimentalno kineško umetnost, fantastično indijsko, gibčno francosko, miselno nemško, jasno grško, divjo hebrejsko, to je delitev, ki obstoja le v povprečnem umetniškem razvoju kakega naroda. Visoka umetnost te opredelitve sploh ne pozna ozir. ne bo poznala, to pa zaradi tega, ker skuša vkleniti kolikor mogoče veliko barvna-tega vesoljstva v sorazmerno malo obliko. Seveda postaja s tem mednarodna, to se pravi, v njej so zapo-padene vse tkzv. narodne slikovitosti. Umetnik postane mahoma ne samo glasnik svojega naroda, temveč sploh človeštva. Reprezentanti umetnosti so prišli že v najstarejših časih do tega, da ni nikoli govoril celokupen narod posamezniku, temveč obratno, posameznik narodu. Njihova moč je bila ogromna; kot fanatiki so razpolagali poljubno z narodom, to pa zlasti še zaradi-tega, ker so se istovetili z resnico. Individualnost je tedaj že davno zmagala, o čemur se lahko prepričamo še posebno v preroški in
psalmski hebrejski poeziji. Vendar pa se je tudi večkrat zgodilo, da so tako presegli zastopniki umetnosti svoj narod po duševni zrelosti, da je videl narod šele po stoletjih može, ki so bili že davno mrtvi, kako hitijo skozi puščave, kakor pravi perzijska pripovedka, z bakljo v desnici, da zažgo nebo, in z vedrom vode v levici, da pogase pekel.
Ne bo odveč, če še pripomnim, da je bil eden glavnih ustanoviteljev te svečeniške umetnosti Laot-se, kitajski daljnovidec, ki je ustvaril anarhizem, ki zavrača vsako avtoriteto in tradicijo, hoče večno evolucijo, potem pa neodvisnost ozir. samostojnost, skratka individualizem, osebnost. Bičal je z ostrimi besedami kneze, ki so preklinjali prosveto in umetnost, to pa zato, ker so hoteli imeti sužnje, ki ne znajo misliti. Pridigal je zaničevanje vseh zemeljskih dobrin, askezo t. j. osvoboditev vsega živalskega v človeku, kajti le na ta način moremo priti do najpopolnejše duševne stopnje „tao“, ki je bil preje kakor nebo in zemlja. Umetnost je postajala tedaj vedno bolj prosta in že v teh časih se je lahko opazilo vstajenje umetnosti iz surovih form k finejšim, čeprav se je pozneje govorilo o padanju in vstajenju umetnosti, kakor da gre ves napredek v valoviti črti in ne direktni. V tem oziru je znan Ben Akioe izrek: nil novi suo sole, kar pa ne velja, zlasti še, če pomislimo, da ne bi imelo življenje po njemu sploh nobenega pomena. — V nadaljnih stoletjih so reprezentanti umetnosti iz različnih vzrokov pozabili osnovne pojme o umetnosti, tako da je nastala prava zmeda v pojmovanju tega sredstva, potom katerega sino šele postaii ljudje. Le peščica umetnikov je bila, ki je bila v stanu prekoračiti vse mogoče ovire, ki so se zdele nepremostljive. Šli so pogumno po svoji začrtani poti, od katere jih ni strašila niti smrt. Bili so pač na vse pripravljeni, smrt so istovetili z življem. Pa so jih sežigali zaradi njihove revolucionarnosti na grmadah, mrli so po ječah od gladu, vse svoje življenje so se morali, potepati po svetu, nikoli več niso videli svojcev, mrli so v vreli vodi, zastrupljeni, križani, mučeni pozabljeni od sveta, ki jih je obdajal. Oživeli so šeie po stoletjih, zakaj ljudje ne mi-( slijo običajno z glavami, temveč nogami. Število teh genijev je bilo pičlo, zato pa je bilo temvečje število onih umetnikov, ki so se udejstvovali večinoma zaradi poze, ki so se je zavedali, ali pa sploh ne zavedali. Zato pa se je nakopičilo toliko nesmiselnih onanističnih del te ali one vrste, da so bili prisiljeni pečati se s siromašnimi proizvodi sploh vsi ljudje. In 2ak Ruso je 1749. J. odgovoril družbi učenjakov v Dižonu, da umetnost in znanost škodujeta človeštvu, torej povrnimo se k naravi. Ruso seveda ni imel popolnoma prav, ker je istovetil slabo umetnost z dobro umetnostjo, ker se je preveč vživel v dejansko stanje, da ni mogel več pogledati iz njega. Tedaj se je tudi zgodilo, da je nastopila v doglednem razdobju proti nevzdržnim kulturnim razmeram močna reakcija, ki je uvedela brezpomembno početje vsega propagiranega in udejstvo-vanega po kretenskih ljudeh, ki so se ponosno kitili s samostalnikom „umetnik“. Dobra- in slaba umetnost sta se spoprijeli in ta boj traja še danes in bo še dolgo trajal, če pomislimo, da podpira slaba dela po vsem svetu številna kasta ljudi,
ki zajema svojo modrost iz številnih sentimentalnih brošuric in različnih časopisov. S tem hočem seveda reči, da mislijo polovičarsko in da malokateri obstanejo pred vprašanjem kakor: Cernu življenje, čemu umetnost? Njihovo srce bije sicer minimalno 70 krat v minuti, to pa tudi takrat, kadar spijo. To dejstvo jih pa vendar ne vzdrami, da bi si pričeli odgovarjati na navedeni vprašanji. Tolstoj je dognal, da se jima stavijo nasproti na 4 jako nespametne načine. 1. ostanejo glede njih nevedni; 2. jih priznava-j°» pa se skušajo raztresti; 3. si vzamejo življenje; 4. se izognejo samomoru in tirajo dalje svoje brezupno življenje.
V	svojem razglabljanju sem že odgovoril indirektno na stavljeni vprašanji. Slika pa postaja še jasnejša, še pomislimo, da vodi matematika, kemija, astronomija, fizika, geologija, vsi živi in mrtvi jeziki, mogoče zgodovine, filozofija, umetnost itd. v neko čudovito daljo, v kateri bomo vsi postali bogovi t. j. dosegli bomo najvišjo stopnjo popolnosti, ki je sploh mogoča. Postali bomo totalni duhovi, za katere sploh ne bodo več veljavni vsi obstoječi zakoni. V tej dobi n. pr. ne bomo več govorili z jezikom, temveč pogovarjali se bomo in občevali med seooj Kakor nekakšni moderni Scher-lock Holmesi. Telesno sploh ne bomo več bivali, v pretečena stoletja bomo gledali kakor sedaj n. pr. na najnižjo kulturno človeško stopnjo na kateri smo se klali in skalpirali, da je bilo veselje. Umetnost pa je izmed vseh sredstev, ki jih imamo na razpolago za probuja-nje etične zavesti, t. j. vsega dobrega v nas, najsilnejše in najbolj uspešno, potom nje pridemo na najbolj izdaten način do naše najvišje duševne stopnje, do najvišje popolnosti, o kateri sem ravnokar govoril. seveda se je pokazala umetnost v vsej svoji veličastnosti že v naj-starejsih časih, ko je prehajalo n. pr. govorjenje v petje. Ze takrat je umetnost začrtala mejo resničnemu, vsakdanjemu življenju in pričela operirati z neresničnim t. j. čisto fantazijskem snovanjem. Resnično življenje ji služi še danes kot motiv samo za neresnični svet ozir. resničnejši, nego je dejanski. Podobnost z resničnim svetom je postala za umetnost, ki je brezmejna, popolnoma indiferentna. Ona n. pr. pozna cvetove, ki jih ni na nobenem vrtu in ptiče, ki jih še ni videlo nobeno človeško oko. Wilde pravi popolnoma pravilno. „Noben velik umetnik ne vidi stvari takih, kakršne so v resnici. Zakaj s tem bi prestal biti umetnik. Vzemimo moderen primer. Dandanes vse ljubi izdelke japonske umetnosti. Kakor da bi res kdo verjel, da Japonci v resnici tako žive, kakor jih kaže njih umetnost. Ko bi to bilo res, bi ne razumel ničesar iz japonske umetnosti. Zakaj japonci so silen produkt posameznih svojih umetnikov. Ako primerjamo možke in ženske Hoku-saja ali Hokeja ali kakšnega drugega z živečimi Japonci, takoj opazimo, da ni niti najmanjše podobnosti med njimi. Ljudje, ki žive na Japonskem, so podobni povprečnemu Angležu, kar je istovetno z brezmejno trivialnostjo; nič ni spomina vrednega v njih. Pravzaprav je cela ta Japonska samo izmišljotina. Take dežele in tudi takih ljudi m. Neki naš slikar je potoval tjakaj v krivi nadi, da tam zagleda Japonce! A vse kar je videl in mogel slikati, so bile samo pahljače in lampijoni. Deželanov ni mogel najti. Mož ni vedel, da Japonci niso nič drugega nego slog v umetnosti, z drugimi be-
sedami, prelestna fantazija umetnosti.
Pri nas je pričel prvi odločno propagirati to pravo umetnost Ivan Cankar, največji subjektivist izmed „modernih“ koncem pretečenega stoletja, osebnost, ki bi jo lahko krstili z očetom, zakaj postavil je temelj slovenski književnosti Ta naš veliki romar je prav nakratko obračunal s kretenskim pojmovanjem umetnosti, ki so ga imenovali ob njegovem času „pozitivna ideja“. „Vi, ki ste veren človek in prorok
naroda, povejte mi po pravici, kaj
. da je pozitivna ideja! Očitali ste mi mnogokdaj, da je ne poznam; poka-| žite jo, da pokleknem prednjo ter jo : molim!" Verni človek, prorok naro-I da se je potrepljal po trebuhu, po-
i	mežiknil je ter se nasmehnil, pozitivna ideja... hm!“ Pridigovajte ljudem vse tisto, kar jim pridigujeta ; kri in nagnenje, pa jim boste pridi-govali same pozitivne ideje! Kaj tisto, če vas zakrknjen sanjač zmerja ! z demagogom! Kaj tisto, če vam
1	nespameten moralist kriči v obraz,
• 'T	•	'
••• .
da zatajujete svojo pravo misel, da so vaše besede laž in hinavščina! Povem vam: človek se redi ob takih pozitivnih idejah, doseže čast in oblast, dolgo življenje, mirno smrt, po smrti pa nebesa! Zakaj pozitivna ideja je ... pozitivna ideja. Narodu je treba idealov; brez idealov ni življenja ... Napredek ... svoboda ... višji cilji... vse za narod ... mladina ... hej Slovani..." S tem je Cankar obračunal.
*
Ivan Cankar se je rodil na Vrhniki, katero skoraj redno omenja v svojih spisih. Njegov oče je bil krojač, ki je noslal nadarjenega sina v ljubljansko srednjo šolo. Ko je dokončal svoje študije, je odšel na du-naisko vseučilišče, kjer pa je kmalu ponustil svoj študij in se popolnoma posvetil svojemu umetniškemu poklicu. Že njegovo prvo umetniško delo »Erotika« je zbudilo v javnosti mnoeo hrupa in krika, posebno pa še, ker je pokupil celo zalogo sam ljubljanski knezoškof Jeglič, pa jo dal slovesno sežgati o veliki noči
1899. leta. Živeč v svetovnem mestu na Dunaju, križišču vseh možnih cest in železnic, je kar stresal iz rokava čista umetniška dela, ki po so "ostajala vedno zrelejša in zrelejša. Medtem, ko je bil v svojih prvih delih samo klicar spoznavanja samega sebe, je postal v svojih zadnjih še klicar človečanstva. Kako je postal socijalist, nam je sam opisal v nekem svojem članku. Ker je bil tesno zvezan z domačo grudo, ni nobeno čudo, da se je pečal s problemi, ki so mučili ob njegovem času narod, ki je krvavel že tisoč in petsto let.
V	»Hlapcu Jerneju in negovi pravici« je spregovoril s tako človeško gesto o svojem narodu, kakor v nobenem svojem umetniškem delu. Sicer pa se vleče ljubezen do domovine in vseh ponižanih in razžaljenih kakor rdeča nit skozi vsa njegova dela, katerih je spisal do 40. »Pridi zarja, usmiii se, brž se napoti, da ne boš svetila slepim očem!« je prosil zlasti še ob času svetovne vojne, zakaj njegov glas je postajal vedno slabejši in slabejši.
Ivan Cankar in delavstvo.
Danes je tri leta, kar je Cankar umrl. Ivan Cankar se je poslovil od nas. In vendar -živi, četudi je fizično umrl. Danes je slaven. V vsakem
mestecu ima danes vsaj po ena ulica njegovo ime. Tudi v Mariboru ga ima. Toda to bi bilo premalo. Ulice imajo pri nas tudi imena takih mož.
LISTEK.
Ogledalo Cankarjevih besed.
Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosci se je rodila strahopetnost.
(»Volja in moč«.)
<■
Luč je in Bog je, radost ti življenje' Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vrč iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.
(»Kurent <)
*
Človeška natura je razcepljena v dvoje velikih nagnenj, ki si nasprotujeta neprestano; prvo 'agnenje je revolucionarno, drugo policiisko. Časih nadvlada revoluciji mar, treno-tek pozneje poliest. In 'mj med terna
dvema dušama se imenuje zgodovina človeškega rodu.
(«Knjiga za lahkomiselne ljudi«.)
*
Zakaj ni dandanes velikih ljudi, herojev, kakor beremo o njih v zgodovini starih časov? Zato ne, ker je prepovedano. Kristusa bi dandanes ne pribili na križ, — zaprli bi ga koi od kraja. Stvari so urejene dandanašnji za srednje pametne, srednje močne, srednje poštene ljudi.
(»Knjiga za lahkomiselne ljudi«.'
♦
Življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim solncem, je le medel odsvit, le motna prispodoba onega drugega življenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni.
(»Podobe iz sanj«.)
Včlikega petka je bilo treba za včliko nedeljo; smrti Bogft samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. (»Podobe iz sanj«.)
Napiši po vesti in veri, kako si živel, kaj si videl, kaj si mislil in govoril en sam dan. Če hočeš biti tako odkritosrčen, da bi ne povesil oči kred samim Bogom, boš pisal do groba zgodovino tistega enega dne. In razodel boš tolike strahote, da bodo ljudje najprej tebe kamenjali, nato pa drug drugega. In če bo kateri ostal, bo od prevelike radosti sko-prnel ob nezaslišanih lepotah, ki si mu jih bil razodel.
(»Moje življenje«.)
*
Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greli zoper svetega duha: ne na tem, ne na onem svetu ni odpuščena.
(»Moje življenje«.)
*
Prokletstvo je nad človekom. Kadarkoli poseže samovoljno v življenje, ki ni njegovo, mu je hudodelska roka do komolca krvava. Prekriža se in s Kajnovim znamenjem
na čelu moli Boga, ki ga je bil ustvaril po svoji podobi.
(»Moje življenje«.)
Družba, ki gospodari, je hudo osleparila umetnika. Vzgojila ga je tako, da je spoznal naj višjo kulturo, da je torej željan in vreden vseh njenih darov; hkrati pa ga je zalu-čila med najnižji, iz zemlje izrvani, brezdvomni proletarijat; umetnik je prolet v meščanski suknji. Vse delo je dandanašnji strogo in zmirom strožje organizirano; vsak delavec: uradnik, čevljar in cestni pometač, je enakopraven ud organizirane družbe. Umetnost stoji izven organizacije, izven družbe; umetnost je svobodna in vsled te svobode brezpravna. Tudi fabriški suženj je potreben in v teoriji enakopraven ud družbe, ki mu reže vsakdanji črni kruh, zato da s pridom sužnji. Umetnik niti suženj ni; onkraj plota stoji, na cesto je pognan, brezpraven je, pa če ima na rami vrečo cekinov.
—	Na, pometač, moje pero, ti pa mi daj svojo metlo, da bom enkrat v življenju veselo zažvižgal!
(»Bela krizantema«.)
*
Vsak ples v Ljubljani, vsako veselico v zakotni vasi je papirnim učenjakom inienitnejši kulturni pojav nego vsa umetnost. O plesih in veselicah pišejo s spoštovanjem, z ljubeznijo, z navdušenjem; toalete narodnih dam opevajo z liričnim zanosom, napitnice rodoljubov hranijo stoletjem od prve do zadnje besede; človek občuduje toliko vestnost, resnicoljubnost in resnobo. Komaj izpregovorč o umetnosti, je pri kraiu resnoba in resnicoljubnost in vestnost.	(»Bela krizantema«.)
*
Kdor dvomi o svoji moči, ni več močan, kdor dvomi o svoji veri, ni več veren.
Ko se je Kristus razjokal na Oljski gori, ni bil Bog ...
(»Bela krizantema«.)
katerih zasluge so dvomljive za slovenski narod. Marsikdo bo vprašal, zlasti tu v Mariboru, kdo je bil Cankar? In, ali je bil kdaj Cankar v Mariboru; to pa je čisto postranska stvar. Cankar danes živi v srcu sle-henmva slovenskega proletarca.
Delavstvo spoštuje vse one, ki kaj store za kulturni napredek naroda. Cankar pa ni bil samo pisateli. bil je popolnoma naš. Ni se sramoval proletarske druščine. Cankar je bil do dna svoje duše prepričan, da bo slovenski narod le takrat osvobojen, ko zmaga socijalizem.
Sodrug Cankar je bival precej časa na Dunaju. Tam je opazoval boj med proletarijatom in kapitalizmom. Videl je na eni strani ogromno razkošje, na drugi pa ravno tako veliko bedo. Ko sem prvič slišal ime Cankar, sem vprašal; kje je Cankar, odgovorilo se mi je, da je na Dunaju, In hotel sem vedeti, zakaj ni v domovini, zakaj živi v tujini, in zopet sem dobil odgovor, da domovina nima zanj kruha! Pozneje je prišel Cankar domov, to se pravi — v Ljubljano. Toda v Ljubljani ga ni nihče poznal, razen sodrugov. nekaj umetnikov in pa en sam prijatelj, ki je storil zanj več'kot drugi.
Jaz sem Cankarja prvič videl, ko je prišel pred 15 leti, na povabilo delavskega izobraževalnega društva »Ljudski oder«, v Trst predavat. Tržaško delavstvo je sprejelo sodruga Cankarja navdušeno in velika dvorana »Delavskega doma« je'bila zvečer nabito polna. Tudi tržaška »inteligenca« iz »Narodnega doma« je orišla na predavanje v precejšnjem številu. Narodna gospoda je vsekakor nričakovala, da jo bo Cankar pohvalil ter v svoiem predavanju zamolčal grehe, ki jih gospoda ne sliši rada. Cankar pa je pokazal pravo sliko. In gospoda je bila užaljena. Iz Delavskega doma je odšla v Narodni dom in tam ni niti enega dobrega lasu pustila ubogemu Cankarju na glavi. Možakar med njimi je pa končno le šepnil: »Vsaj Cankar ni slab pisatelj, samo, ua ne bi bil socijalist!« Dama je vzdihnila: »Oh. ta jezik, to vam je divna slovenščina! Skoda, škoda, da ni Cankar narodnjak!« In tako je šlo naprej.
Med tem se je zbrala družba slovenskih sodrugov v preprosti go-
stilni blizu Delavskega doma in med njimi sodrug Cankar. Mi smo bili srečni, da je bil Cankar v naši sredi. Da, in tudi Cankar se je očividno bolje počutil med proletarci, kot pa bi se bil med frakarijo, ki je ni mogel videti.
In tisto Cankarjevo predavanje je bila za nas prava rajska naslada. Samo žal nam je bilo, da je bilo tako kratko. Celo noč bi ga bili delavci poslušali.
Proti koncu nam je povedal nekaj proroškega o spuntanih kmetih in graščaku. Graščak je neusmiljeno ravnal s svojimi podložnimi kmeti. In ko so kmeti bili že popolnoma obupani, so nekega xlne navalili na gro-ra, ga ubili ter graščino zažgali. In kmetje so bili svobodni. Toda mislili so. da brez graščaka ne morejo izhajati, zato so si izvolili drugega graščaka, ki jih je dalje tlači!
Da, res. Ljudstvo, ki je predolgo v suženjstvu, si želi suženjstva, kakor neumna živina ob požaru. Bolj ko jo goniš iz nevarnosti, bolj ti sil vanjo!
Zadnjikrat je predaval Cankar v Delavskem domu v Trstu maja 19IS »O čiščenju ter prerojenju«. Takrat se ni narodnjakom tako zameril kot prvič. Toda kakšno čiščenje in pre-rojenje si je mogel Cankar misliti?
Kaj bi rekel danes Cankar, ko bi prišel nazaj? Kakšno bilanco bi mu mogli pokazati ob triletnici »osvoboditve«?
In danes hoče slovenska buržoa-zija celo tekmovati z delavstvom pri proslavljanju Cankarjevega spomina.
V	»Taboru« sem čital pripombo, da je jako lepo, da hoče slovensko delavstvo proslaviti Cankarjev spomin! Jaz bi pa pripomnil, da je lepo za slovensko kapitalistično družbo, da se spominja Cankarja — vsaj sedaj ko je mrtev.
Hlapec Jernej je ljubil Cankarja in Cankar hlapca Jerneja. Oba sta bila zatirana in obema se je godila krivica. Ali kje je sodnik, ki naj razsodi ?
Uparr^ da ni več daleč. Že se svita zarja tam na vzhodu in suženj bo vstal ter bo svoboden!
Slava Cankarjevemu spominu!
B.
Ob tretji obletnici.
»Svoboda« si je letos nadela nalogo, da proslavi čun lepše tretjo odetnico smrti najveejega slovenskega proletarskega pesnika. Ce se na izreden način spominjamo ženi-jev med človeštvom, nam ne gre toliko za .nj.h osebe same, kot pa da te oseDe m predvsem njihovo dJo prill.žamo široki masi ter jo tako nr 'nojimo z močnimi impulzi, da jo dvignemo iz njene vsakdanjosti v višje sfere duhovnosti, toliko na-kratko o MocjJi namen.h, ki vodiio »SvQ.,odp« ori raznih prireditvah in publikacijah v spomin pokojnega sodruga ivana Cankarja.
Prireditve.
Po vseh »Svobodinih« podružnicah se vrše te dni velika predavanja, ki naj proletarskemu ljudstvu v čim ostrejših obrisih podado njegovo pouoLo in svetle žarke, ki izžarevajo iž nje, znamenje in kažipot slovenskemu trpinu na njegovi temni poti. Doslej so se taka predavanja vršila v Šoštanju, v Radečah in v Zagorju, v Strmšču pri Ptuju in v Ptuju. Po poročil.h, ki smo jih prejeli, je delavstvo v velikem številu posečalo predavanja in jim z globokim razumevanjem sledilo. Po osta-l.h podružnicah se predavanja vrše tekom teh dni — tako jutri v Trbovljah in na Jesenicah, na Vrhniki in v Mariboru, v ponedeljek pa v Celju.
V	Trbovljah in na Jesenicah igrajo obenem Cankarjeva dela.
Prireditve v Ljubljani
cbetajo; da bodo med vsemi največje. Zal, »Svoboda« ni dobila pravočasno dramskega gledališča za dve predstavi Cankarjevih del, ker je tozadevno uradno dovoljenje prepozno došlo, da bi se pripravilo vse potrebno za delavsko predstavo, vendar pa se bo taka predstava vršila najbrže drugo nedeljo, kar bodi našemu delavstvu že danes povedano. Vseeno se jutri kot redna gledališka predstava uprizori po opernih cenah »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Poživljamo ljubljanski proletariat, da se čim številneje te uprizoritve udeleži in na ta način vredno zaključi dan Cankarjeve smrti. Izšel je 6b tej priliki »Gledališki list« v povečani obliki,- ki vse-
buje med drugim tudi par vrlo zanimivih Cankarjevh pisem, ki se tičejo ravno »Pohujšanja« in ki bodo vsakemu odkrila marsikatero skrito fineso uprizorjenega dela. Pisma priobčuje prvič g. gledališki intendant Friderik Juvančič. — Danes zvečer ob 8. v Mestnem domu predavanje o Cankarju z recitacijo njegovih del Predava Anton Podbev-šek, recitira pa gdč. Štefanija Ravnikar. Vstopnina 1 Din. Ker vemo, kako zanimanje je v ljubljanskih krogih za ta večer, ne bomo govorili dosti besed, zlasti na smo o delavstvu prepričani, da nokaže, kako ceni svojega pesnika! — Jutri zjutraj ob 10. položitev venca na Cankarjev grob pri Sv. Križu. Majhen nagovor ima g. Podbevšek.
Cankarjeva številka »Kresa«.
S to številko se je uredništvo »Kresa« res postavilo, posamezni prispevki in oblika dela čast slovenskim proletarcem, ki so tako navdušeno segli po svojem listu in mu s tem pripomogli, da se je razvil. 5.-6. št. je posvečena Cankarju. Dolgo bi govorili, če bi hoteli navesti nje vsebino in je pač najbolje, da si jo vzamete sami v roke in od konca do kraja preberete. Zelo jasno sliko boste dobili o našem Ivanu, umetniku, človeku, otroku, študentu, ki na cesarskem Dunaju v bedi in trpljenju snuje subtilne načrte za svoje poznejše velikoduhovniško delovanje nad izbičanim in od puhle farizejske drhali opeharjenim svojim narodom. »Svoboda« gleda pri svojem delu predvsem tudi na to, da ga vrši s kolikor mogoče malimi žrtvami za proletariat in je ceno tej dvojni številki nastavila samo na 6 Din., kar ni pri nobenem podobnem listu.
Cankarjeve razglednice.
»Svoboda« je izdala dvoje vrst razglednic s Cankarjevo sliko po najboljšem portretu,. kar ga imamo po njem, od slikarja Franceta Podrekarja. To je majhen spomin, ki ga bo lahko hranila vsaka proletarska hiša, ker stane posamezna razglednica le pol Din. In tem rajši ga bo hranila, če bo vedela, da je večji del čistega dobička teh razglednic
—	kakor tudi vseh drugih publikacij
in prireditev — mu spomeniku!
namenjen njegove-
Da, spomeniki! Rečeno je bilo, da jih veliki možje, mnogo, mnogokrat opljuvani in trpinčeni v tem življenju, po smrti ne potrebujejo. Rečeno je bilo, da je najlepši spomenik velikanom duha. ljubeznipol-no srce, v katerega si zaklenejo hvaležni potomci njihove zlate besede in njihova dela, da jih odkle-
nejo v težki uri, sebi v očiščenje in pomirjenje. Vse je res — toda s ka-mnatim spomenikom svojim ženi-jem si postavlja narod zunanji spomenik svoji hvaležnosti in svojemu razumevanju do njih. In zunanji spomenik je včasih znamenje, da si je ljudstvo izklesalo tudi notranji spomenik. Ali bo imel naš dobri Cankar ob četrti obletnici svoje smrti že obadva?
ANTON PODBEVŠEK:
Razmerje umetnika do države.
Že v najstarejših časih so se ljudje organizirali v državo, ki takrat ni sicer še zavzemala današnje oblike, ki pa je vendar bila silen obroč, obsegajoč poljuben narod., Državniki, ki so imeli v svojih rokah krmilo države, so si sčasoma priborili tako oblast, da so razpolagali z narodom, ne, recimo, kakor je zahtevala blaginja države, temveč njihova osebna ambicija. Vse to je bilo razumljivo, ker so se povsod dobili ljudje, ki so bili že utešeni, kakor hitro so mogli živeti komodno. Da bi mislili malo dalje od svojeea komolca, jim običajno ni padlo v glavo, če pa so bili tako drzni, so večinoma drago plačali to svojo predrznost. Zakaj kralji teh držav niso trpeli nobenih kontrol nad seboj, če pa so jo že trpeli, so jo zaraditega, ker je bila prešibka, da bi jim mogla škoditi. Redko se je našel mož. ki je bil tako pameten, da je prišel na dan s svojimi idejami šele takrat, ko mu je til takorekoč uspeh zagotovljen.
V	medsebojno tekmovanje za državno oblast je posegel cel narod, kri je tekla v potokih in nazadnje se je zgodilo, da je prijel za državno krmilo mož z bolj napredno ideologijo od svojega prednika. V tem slučaju se je kultura in civilizacija širila s hitrejšo naglico, dokler se ni ljudstvo vseh katerihkoli vzrokov utrudilo pri svojem romanju proti najvišji stopnji popolnosti, ki je sploh mogoča na tem svetu, če je bil vladar kos tisti bolezni, ki se je pričela širiti med narodom, je ustavil propad družbe s tem, da jo je oživljal umetno.
Ziuanje babilon. stolpa, ob vpo-stavitvi katerega delujeio vsi naro-
li	na svoj način, se je sicer ustavilo kar pa je bilo precej, zakaj običajno le je zgodilo, da so ga pričeli podirati. Tako so tudi nastale brezštevilne teorije o večnih kolobarjJt ar so posebno širili tisti filozofi, ki o že davno izgubili elasticiteto svo-ili misli, pa so si pomagali iz zadre-tc s pričujočo tolažbo, ki pa ni mogla nikdar zadovoljiti silnega duha. i'a je stremil vedno za tem, da se azširi med ljudstvo prepričanje, da ie živimo za naš neresnični svet, temveč za resnični, ki pa leži v ono-tranosti, katere meja je smrt mi-sterij še danes v letu 1921. p. Kr. r.
Ko so pričeli živeti ljudje v tej sim-ri, so se uveljavljali vedno in povsod c neverjetnim junaštvom in preziranjem smrti, s čemur hočem reči, da ;e ie širil splošni napredek z neverjetno naglico. Seveda, da sta zadela ob gotovem času skupaj naroda. ki sta stremela po istem cilju, je amoobsebi razumljivo. Tej krizi navadno niso bili kos njihovi knezi, pa sta se spoprijela dva taka naroda na življenje in smrt. Da je svet neizmerno velik, da ne živi na tem svetu samo par milijonov ljudi, temveč sto milijonov in da je še prostora in sploh vsega na razpolago še tisočim milijonom, na to ni nihče pomislil.
icer pa je imela tradicija vedno nreveč odločilen vpliv. Mladina je živela pod vtisom pripovedk in zgodb svojih staršev in je koprnela z brezmejno strastjo po junaških činih, o katerih so si domišljali, da so višek vsega posvetnega. Običajno '' eden izmed dveh nastopajočih narodov zmagal in podjarmil šibkejšega, s katerim se je v teku časa stopil v eno samo celoto. Nastopili pa so še različni načini spojitve, vendar pa je ostal dvoboj dveh narodov še do danes v svoji polni veljavi.
Seveda se je zgodilo, da je prekva-šenje unlivalo blažilno, pa so rastle vidno vse materialne kakor tudi duševne okoliščine dotičtiega naroda, dokler ni naletel na svojega tekmeca. pa se je pričela že znana igra znova. Astronomi prav posebne sorte so pisali v svojih zgodovinah, da se prikazujejo na nebesnem svodu valovite črte, ki bodo segale v neskončnost.
Gotova stvar je, da stremi vsak narod za čim večjo ekspanzivnostjo to se pravi, meje svojega kraljestva hoče razširiti kolikor mogoče daleč.
S tem pa hočem reči, da stremi instinktivno za popolnostjo, ki ne pozna nobenih mej, pa naj bo to v tem
ali onem etičnem oziru. Za to popolnostjo streme pravzaprav vsi državniki, samo da je ta popolnost večinoma materialistična, kar pa je nekaj izvanredno slabega, zlasti še zaraditega, ker ne. služi celoti, temveč posameznikom. Naša vzgoja je vkljub veličastni starosti njene vede tako pomankljiva, da vzbudi v ma-lokaterem človeku, ki nosi to oznako pač zaradi tega, ker hodi slučajno po dveh nogah, človeško čustvovanje, ki mu pravi, da mora ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe. Med ljudmi in filozofi je vse preveč ukoreninjena Danvinova teorija o boju za obstanek. Kajti, koliko pa danes sploh ljudi, ki rrfislijo s svojo glavo? Le tako nam je mogoče razlagati, da nič več ne vemo, čemu smo organizirani v državi, ki je tvorba od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor, kar bi moralo biti v vsaki resnični demokratski državi. Ker kako pridejo posamezniki iz naroda in s tem celokupen narod do tega. da padajo pri vsakem svojem koraku, ker jim je država coklja in ne avtomobil, ki bi jih moral pripeljati čimprej do cilja! Kako težko je za vedno obdržati v sebi človeško čustvovanje, ki bi ga z lahkim srcem prekrstil v socialnega, nam jasno dokazujejo š tevilni slučaji, ki nam govore o gotovo dobo trajajočem nesebičnem delovanju politikov. ki pa jih kmalu vjame v svoje mreže hudobni duh, prikazujoč se v različnih oblekah. Večina ljudi, ki gre v pisani, procesiji za križem, ne opazi tako kmalu, da jo je zavil namišljeni duhoven v stran, pač pa onazijo to ljudje, ki so že nad vsemi podobnimi organizacijami, pa se udejstvujejo neprimerno bolj v svo-iom duhovnem svetu. Pravzaprav hodijo za navedenimi duhovni samo i svojimi telesnimi sfngami, s svo-i'nif dušami pa korakajo v pestrem sprevodu skozi resnični svet ki ni irti najmanj sličen dolini solz in krvi. Ker odkrivajo z vsakim svojim korakom vedno nove in nove svetove orakajo blazni o neizrečene sreče^ v devete nebeške dežele in vzdrarti, jih iz njihovih sanjarij šele obupno kričanje na pomoč vseh tistih ljudi ki gredo za sprevodom s križem, P svojimi telesi in dušami, ki pa so se tako že pretople z mesom, da obstoja zanj je edinole ta označba. V takih slučajih posežejo vmes s svojimi ostrimi meči umetniki politiki, k presekajo gordijski vozel s tem ali onim receptom. Ker mi ni do tega da bi omenjal dolgo vrsto takt:ke omenjam samo najgroznejšo, ki j operirala z vsemi mogočuni zlimi sredstvi, pa krstila vse svoje zastopnike za »anarhiste« ali tudi »nihiliste«.
Zanimivo je, da so živeli ti strašni zdravniki telesa in duha povečini neverjetno kristjansko. Bili so v vsakem oziru neoporečno dobri, kakor hitro pa so ugledali na svoji operacijski mizi bolno človeštvo, sc je zdelo, da so pozabili na vsako človeško pojmovanje v sebi. Po cele dneve in noči so presedeli pri svojih delavnih mizah, premišljevali dejanski stan, pav natančno opisovali, kje se naj počaka na poljubnega človeka, ki se ga naj usmrti v interesu splošnega napredka. Bombe se naj nastavijo po cerkvah kjer se zbira največ ljudi, peklenski stroji naj se polože naravnost v spalne sobe vladajočih despotov, usmrča naj se re-akcijonarje z revolverji znamke Xy. v jedila naj se primeša toliko tega strupa, v privatnem življenju naj se operira na ta način, med ljudstvo naj se širijo ideje s krvjo, ki vriska oo poloditvi itd. itd. Atentati na odlične osebnosti so bili na dnevnem redu, zato pa je bil pokoncu tudi ves državni policijski aparat. Zdelo se ie. da se ljudje vračajo temeljito nazaj v tiste čase, ko so se kar tako pobijali, pa gledali v devetih nebesih, če so od njih bingljali skalpi, katere so potegnili še živečim z glave. Vkljub vsem neštetim žrtvam na obeh straneh pa^ je bil uspeh teroristov zelo pičel, če ne še celo dvomljiv.
Pojavi anarhizma so dali vsem nasivnim umetnikom politikom mi-
sliti, pa so spoznali, da bi se dali sto-glavi zmaji, ki niso nič drugega kot paraziti na narodovem telesu, še najlažje usmrtiti, če se jih ne bi lotili z bombami, temveč z idejami. Mislim, da mi ni potreba še posebej razlagati, da mislim s stoglavimi zrnaii na reakcionarno vladajočo kliko kakega naroda. Da je bilo vsako stoletje skopo s takimi umetniki, je samo posebi umetno. Večina umetniškega naraščaja je delala v tem smislu boi j instinktivno kakor pa miselno in se sploh ni nikdar zavedala, na kako visokem socialnem stališču je bila že v najstarejših časih. Potoni svojih umetniških del so pridigali, da je predvsem potrebno pričeti s temeljito hojo za Kristusom, ali z drugimi besedami, isti vztrajno vase, s čemur je pa že tudi vse doseženo. Vladajoča klika hoče sicer prepričati svoje podložnike, da je država sama sebi namen, v kar so ji na razpolago ogromna najrazno-vrstnejša sredstva, vendar njen trud in napor, da bi se vzdržala na površju, je odveč, kakor hitro prion o nastopati umetniki politiki s propagando za duhovno življenje. Že preje sem omenil, da pride večina ustvarjajočih umetnikov do tega svojega spoznanja instinktivno, to pa zaraditega, ker so prepolni sebe, vsled česar jim navadno tudi odreče avtokritika. Vendar je njihovo udejstvovanje vredno priznanja, zakaj kakor so uplivali v starem veku kipi deklic in fantov na noseče matere, da so potem rodile lepe otroke, tako tudi upliva njihova umetnost na občinstvo, čeprav ne v taki meri, kakor umetniška dela tistih umetnikov, ki so v zelo intimnem razmerju z ve-soljnostjo, kar jih usposablja v največji meri. da zadevajo v tarčo. Te zadnje bi jaz imenoval genije, medtem ko bi prejšnje krstil samo za umetnike, med katere spada pri nas nedvomno predvsem Ivan Cankar, pionir duhovnega življenja, ki je studenec vsega dobrega. Njegovega pomena za slovensko umetnost mi ni potreba podrobno analizirati, ker mislim, da je danes že slehernemu izmed nas znano njegovo ogromno delo, ki ga je zvršil natančno ob predpisani uri.
bopisl.
Dobrava pri Bledu. Dne 28. nov.
t. ). je spbrocd ravnatelj tukajšnje tovarne delavstvu, ua je na ouiuk unekcije K. l. D. odpuščen takoj iz shiZDe mojster Kremžar. Ker mojster Kremžar mkuar m poznat delavstva v tukajšnji Elektrount tovarni in je v zaunjein casu pričet uivje rovariti proti strokovni organuaciji Kovinarjev, v kateri poaruz.il,oi na uuoravi so organizirani vsi uelavd, je delavstvo vzdo to vest inauuu na znanje, osobito, ker je inunovam noiei usuuiov.ti nar. soeiuino zvez.u, m tako razuejati enotno orgamzna-no uelavstvo. izelavstvo pa, ki uan-uanes ne naseua vec na limam^e vsakemu alkolioluvu — je pa, uasi tezivo napram uivjemu nacioiiaiisuc-nemu mojstru Kremžarju ouDijalo pomikanje raznih lazi o lnternaeio-uahini stroKOvrun organizacijah, ivreinžar je Oh odpuščen, ža svoje razdiranje je pndouil tudi tri uruge pomagače, uva Arunka m Brotusa. c tarejši Artmk je pred časom šel tožit svojega tovariša Kremžarja k ravnatelju Bekerju, da je Kremžar izjavil, ua bo ravnatelju »že še pomagal Nič ni tako skrito, da ne bi postalo čisto«... in ta družbica se je zbrala m kot smo že poročali, postavila sebe za odbor ustanovljene podružnice N. S. Z. na Dobravi — toda žalibože brez članov, in tako se je ta četvorica postavila izven naravne zaščite organiziranega delavstva. Delavstvo iz Dobrave je poklicalo tudi takoj glavnega zaupnika vseh treh tovaren s. Jerana z Jesenic, da razsodi odpust tega mojstra, ter obvesti o tein vse delavstvo. da se ne bi tukajšnjemu delavstvu kaj podtikalo. Glavni zaupnik, pa je po podani informaciji kou-siatiral: prvič, ker mojster Kremžar ni z delavstvom skupno reorganizaciji, ga ista ne ščiti, osobito, ker je roval proti nji; glavni zaupnik je postavljen samo zr delavstvo, za nastavljence pa ne — izjavil, da ščiti sicer slednje tudi, ako pripadajo organizaciji, v slučaju, da se jim godi krivica. Delavstvo-se je opozorilo ponovno, da se za slučaj pijanosti med delom nikogar ne more zagovarjati. Kar sc pa tiče ravnatelja tukajšnje tovarne, je mož na svojem mestu od podjetja, mi razredno zavedni delavci pa v organizaciji; vse druge hujskarije nas nič ne brigajo. Za ideje, a la Kremžar, Koritnik, Šetinc itd. pri nas na Dobravi ni terena. Ravnatelju Bekerju pa se Je
Obvestilo.
lepa božična darila
Velika izbira zlatnine, srebrnino in namizne oprave po nizkih cenah (brez carine prevzeta od prednika A. Kfe*
pelka). — Za obilen obisk se vljudno priporoča
Jos. Šelovin-Čuden
Mestni trg 13.
Mia I. Fon m tj Trgovina
s Spe «er l|o In delikatesami
se priporoča svojim cenjenim
odjemalcem.
tudi moralo Že gnusiti denun-cijanstvo. V drugič izpregovo-rimo še več; sedaj smo si na jasnem.	Kovinar.
Solidno domače podjetje
Pridobivajte naročnike!
Črno vršačko vino
okrog 28 vagonov se proda po zelo zmerni ceni; oddaja se najmanj po 1 vagon. Za vzorce in cene se je obrniti na
H. K R S TI Č, BEOGRAD,
Dečanska ulica 18.
božične, novoletne in umetne. Svilen krep in tafet papir, svečke in druge božične okraske razpošilja na debelo
LJUBLJANA, Dvorni trg 3
priporoča svojo bogato zalogo od preprostega do najfinejega
mlin slan m pen m
je najbolj!.
rta k »inrist JuMstanidB Mat te in Kola Jcgoslav. Sester.
j Uran papirnica
•	Ljubljana, Mestni trg 11.
za fino, malo delo, ki bi delal doma, se i$£e za takojien nastop. Vpraša M pri K. Pačnik, I.jabljana, Sodna ulica S.
Potrtim srcem javljamo, da je naš blagi oče, ozir. tast, ded, praded in brat, gospod
V zalogi vseh vrst modne, športne in promenadne obleke za gosode in dečke, površniki/aglani, zimniki, dežni plašči	itd.	itd.
Solidne cene! Lasten izdelekl
Naročila po meri se izvršujejo točno in v prvovrstnem lastnem modnem salonu.
izdeluje
strojna In stavbena kiju iavnltarska delavnica
posestnik, bivši 30 letni župan itd. v starosti 80 ih let danes v Bogu vdan, preminul. Pogreb se vrSi v soboto, 10. t m. ob 15. uri pri sv. Mohorju pri Rogaški Slatini
■ v Šoštanja, r,
Istotam se popravljajo vsakovrstni stroji in izvršujejo ključavničarska dela po nizki ceni.
Marija, Ana, Vera, Rožu,	Marie«,	Leniča, Marija,
ličere.	slnah*.
Dr. Jenko Debelak, direktor poSte fn brsojava ca Slov.
Anton Debelak, posestnik in župan Andrej Debelak, pose*...ik sinovi.
Ladislav Ciglcneckj-, posestnik	Simon	Debelak,	posestnik
Anton Križan, posestnik	Ivan	Debelak,	posestnik v Poljčanah
Martin Sinko, posestnik	bratjo.
zeljo.	Vnuki	in	pravnaki.
Ljubljana — Sv, Mohor pri Rogaški Slatini, dne 8. decembra 1021.
Fr. Korenova
priporočamo tvrdko
Brez posebnih obvestil.
= Celje =
Gosposka ulica 3.
Prepričajte se na teži kruha
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebSilne
za Šivilje. krojaCe, Čevljarje.
Staja, tavati, Hiu, vilke, no!« i.t.i
Metino top sffi;
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodafa
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Tvrdka Josip Rebek, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 9 sprejme takoj v trajno delo
PriporoCam:
Vanilijo Rozi e Cvebe Grozdifa Lednike Orehe
Orehe lufCene Marmelado Fige
čokolado Kandite Rum 1.1 d. . . .
Karol Loibner,
trgovin« ,»pri Zvoncu*1, Coljo.
proti dobri stalni plači,
CROATIA zavaroval- zadruga v Zagrebu
Ustanovljena leta 1884.	Telefon	štev.	336.
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg št. 11.
ZAVARUJE: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti Škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodn za celo živi jensko dobo.
TRANSPORTNO IN VAL0RN0 ZAVAROVANJE.
| Borzni posredovalec |
Dragan Vučkovič
I posreduje pri nakupu In P prodaji državnih in vred- E nostnih papirjev, zastavnic, B deviz in valut
Zagreb, Sv. Duh 19. 9
Telefon Mt.
Braojavt: VoCkov Zagreb.
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI Aleksandrova eesta 5
SSJBS08@Š9ISB Stara slovenska
— SE BAVI -z vsemi v bančno stroko spadajočimi opravili.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljnblfani, Dimniška cesta 17. Pod tiloica Celje, Breg 33 je ustanovila oddelek za ilvllenska zavarovanja. Sprejema: V iiv)jenskem tddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Telefon 367. Brzojavni naslov »Zadrubanka*
Stev. 279.
»SJr.ui
S
53 MHB $
ES^ wS Sfeifeilj
p ga
I
Sr,',>.«a tSitp^ ks m W, M&	ffa
¥&■*** m w N Ek^m H	N N
Plllj fciililiUa b
r©ief©ii šft. s
kupni© m prediel® B>H¥SEE fs% VALUTE p© sial
ugodeselših tin«vnih cenah«
I ■	.
m msnssmMss gEg
I nmsmr^FZ P3^!	gp^p	fp
-a
B?REišH!SERlS®SRBHfflRHHIiliHBHi0»
m
¥ trgovini
Pogmeister
CEH E? Defltov Sre št 4. Izdelovanje vseli vrst molkih obtekt
Cene zmerne.	Postrežba locna.
KM S2!ii, ia feuiiile Bil is. liili®
Slika©, vsake vrste za gospode in dame,
Obleke za gospode in dečke, obleke za delayce od K 950’— nasirej,
krejaške p otrsbžžš ti e pri tvrdki
Ivan Mastnak
Celje, ICrall® Petra ce^sta št. 1H.
Istolam se izvršujejo obleke po najnovcjšl racdi. Izvršitev točna in solidna.
CELJE
a
KUB
m
m
m
m
p.
n
m
m
m
0. Bernatovič
Mestni trg it. S
se dobil m p© jak© niški cepi:
moške obleke ....... od K 650 naprej,
moške raglane .......od	K	1100	naprej,
moške hlače..........od	K	150	naprej,
damski plašči........od	K	550	naprej,
damski kostumi.......od	K	600	naprej,
damske modne obleke . . od K	900 naprej,
damska krila.........od	K	300	naprej,
kožuhovina...........od	K	300	naprej.
Vss te stvari so na ©§Sec3 o ¥saik@ni) gssa.
R
§S
¥
o3
Registrovana zadruga z omejeno zavezo
Razlagova ul. 8.
se priporoča za vsakovrstna naročila v krojaško stroko spadajočih del po najnižjih dnevnih cenah.
Na razpolago vzorci pristnega češkega sukna.
P. n. Članom kulturnih in strokovnih društev zuaten dopust.
in drugo kolonijalno blago dobite nalcenejše samo pri
Frece	k Plahuta, Celje
Kolodvorska ulica 7.
CELJE
-Hi
za delavstvo v božičnih praznikih po znižanih cenah se dobe pri znani tvrdki
Aleksander Oblat,
Sv. Peera eesSa 28.
BS j mhbri uinm.
'I KAROL PAJK
CEVL
CELJE Kralja Petra cesta CELJE
si Jii liiii«.
ter lastna izdelovalnica perila .
bs»saaessrssfP
priporoča svojo veliko zalogo.
Miš II. niig liJtinub Mio 11.»Eiil.
Izvršujoč sklep izvenrednega občnega zbora delničarjev z dne 30. novembra 1921, objavlja podpisavi upravni svet
povišanje delniške glavnice od K 30,000.000'—
na K 120,000.000 -
z izdajo novih
JA* ■-/$ .
SSSS	'Ji&&
Lluhljasia
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana*4.
nom K 90,000-000'-, t. j. 225.000 komadov delnic ij II r « « f 1« f A *lff ©1  ™ v mo-_ o na dividendo za 1. 1921. II 111 d- II1111 & U U « V 11
po nom. K 400'—- s pravico na dividendo za 1.1921.
Emisija novih delnic se izvrši ob sledečih pogojih:
1. Delničarji imajo pravico, da optirajo na vsako slavo delnico tri delnice II. emisije po tečaju od K 600 — plus 5 °/o obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921 (K 28-80) za komad. (Z ozirom na uspeh semeslralne bilance Jadranske banke d. d. v Beogradu za I semester 1921 ^ je pričakovali, da se bo v nove delnice vloženi denar zelo povoljno obrestoval m da bo divi-j denda za 1. 1921 znatno presegala znesek od K 28"80, vplačan na ime obresti od 1. januarja c o
15. decembra 1921.)
2. Delničarji, kateri želijo izvršiti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti v času O® 1. do	15. decembra 1&21 stare delnice (oziroma	začasna potrdila) v svrho prežigosanja na
W B	^	a)	Jadranske banke v Beogradu ali njenih	podružnic v Celju, Cavtatu, Dubrovniku,
Ercegnovcm, Jclsi, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboiu, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji In Zadiu.
b) Banke in štedione za Primorje na SuŠaku ali njenih podružnic na Reki in v Bakru;
c)	Prve lirvatske štedionice v Zagrebu ali	njenih podružnic v Belgradu, Bjelovaru,
Brodu n. S., Celju, Crikvcmci, Čakovcu,	Daruvaru, Delnicah, Djakovu. Gjuvgjevcu,
Boku, Karlovcu, Kraljeviči, Križevcih, Mitroviči, Novi Gradiški, Ogulinu, Osijeku, Požegi, Reki, Senju, Sisku, Subotici, SuŠaku, Sv. Ivanu Zelini, Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovcili, Virovitici, Vukovaru in Zemunu;
b) Frank Saltser State Bank. New York;
e) Banco Yuvoslavo dc Cliile, Vatparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Pucno Natales, Porvenir, in hkrati vplačati prolivi’ednost prevzetih delnic II. emisije.
8. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rezervnemu skladu banke.
4, Delničar, ki v predpisanem roku ne prijavi opcijske pravice in ne izvrši vplačila, zgubi
opcijsko pravico.
5. Prevzem eventualno neoptiranih delnic je zajamčen po domačem kapitalu.
V Beogradu, dno 30. novembra 1921.
luni inl Hille Si 1.11
sprejema hranilne vloge u> t*
obrestuje od dne vloge do dsie dviga po
411 01 večje vloge proti polletni §g! 01 |2 jo^	odpovedi	po	-SP
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah
centrala ¥ Li&sfeSiatii ali pa
6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Krize, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežice, Črna I., Črna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
■ar nad 3 mlllone kren. -w
Član društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseh gori navedenih podružnicah.
200* •	~	Pristopnina	K	10.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik:. Maks Žagar.