Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko vi LETO XXIV. — številka 51 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorili urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 3. 7. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 ko« tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1, januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Preden greste na dopust, obiščite še specializirane trgovine Uđu KRANJ DROGERIJA, Titov trg 23 MODA, Titov trg 15 KLUB, Cankarjeva 5 MAJA, Prešernova 11 KONFEKCIJA, Titov trg 7 BABY, Titov trg 23 — kozmetika, fotomate-rial — kopalke in žensko perilo — moške letne srajce — žensko perilo in pletenine — ženska in moška letna oblačila — vse za vaše otroke XVI. izseljenski piknik Izseljenci že v Škof ji Loki V škofji Loki je že vse pripravljeno za jutrišnji XVI. izseljenski piknik, ki bo tokrat že četrtič v tem mestu. Tudi prvi obiskovalci so že začeli prihajati. Seveda bo velika večina prišla šele jutri zjutraj pred začetkom piknika ob 9. uri. Skoraj gotovo je, da bo število naših rojakov, ki bodo prišli na piknik, večje kot kdajkoli doslej, še nobeno leto namreč nI na obisk domovine prišlo toliko izseljencev kot letos. Skoraj ni dneva, da ne bi na letališču Brnik pristalo vsaj eno letalo z našimi rojaki, poleg tega pa je treba upoštevati vse tiste, ki prihajajo iz evropskih držav z lastnimi vozili ali vlakom. Vse to kaže, da niso prav nič pretirane trditve, da se bo jutri v Škofji Loki zbralo več kot 10.000 ljudi. J. Govekar XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. RADOVLJICA O V sredo je bila v Radovljici seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so najprej sprejeli akcijski program občinske skupščine in njenih organov v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi in na podlagi programa, ki ga je pred nedavnim sprejela občinska konferenca zveze komunistov Radovljica. V nadaljevanju seje so odborniki obravnavali problematiko onesnaženja vode in zraka v občini, sprejeli odlok o podeljevanju občinskih priznanj in razpravljali o sklenitvi družbenega dogovora med izvršnim svetom republiške skupščine ter občinsko skupščino in radovljiško kulturno skupnostjo. Predlog tega družbenega dogovora so odborniki sprejeli. Do glasovanja o sklenitvi družbenega dogovora med občinsko skupščino in kulturno skupnostjo pa ni prišlo, ker zbor delovnih skupnosti ni bil več sklepčen. A. Z. ŠKOFJA LOKA 0 Prvi dan bivanja v Sloveniji je delegacija svetovne konfederacije dela v četrtek obiskala škofjo Loko. Delegacijo je najprej sprejel predsednik občinske skupščine Zdravko Krvi-na. Nato pa so se člani delegacije na občinski skupščini pogovarjali z loškimi predstavniki o ureditvi našega komunalnega sistema. Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta Škofje Loke. Sledil je obisk tovarne Iskra v Železnikih, kjer so se pogovarjali o gospodarjenju v tej delovni organizaciji, o delu krajevne skupnosti in o povezovanju podjetja s krajevno skupnostjo. Popoldne ti je delegacija svetovne konfederacije dela ogledala tudi razstavo male Groharjeve slikarske kolonije. V četrtek pa je delegacijo sprejel predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Zvečer je delegacija odpotovala v Beograd. -lb TRŽIČ 0 Odbor združenja prijateljev pobratenja med francoskim mestom Sainte Maric aux Mineš in Tržičem je na ponedeljkovi seji razpravljal o nadaljnjih načrtih sodelovanja z alza-škimi prijatelji. Ze med 10. in 13. julijem bosta v Tržiču gostovali dve nogometni moštvi iz pobratenega mesta na turnirju, ki ga organizira domači nogometni klub. Tako se plavalcem, šahistom in mladim smučarjem priključuje nova športna skupina, ki na področju športa utrjuje stike, saj bodo v prihodnjem letu Tržičani — nogometaši novim francoskim prijateljem vrnili obisk. Sredi tega meseca pa se odpravlja v Francijo 34 tržiških gasilcev, ki bodo tam prikazali nekatere svoje veščine. Z njimi bo odpotovala tudi uradna delegacija Tržiča, ki jo bodo sestavljali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter združenja prijateljev pobratenja. Višek letošnjih prireditev pa bo ob občinskem prazniku v Tržiču. Iz Francije bo prišlo 100 gostov, od tega 50 članov »druženja Amicale (organizacija bivših francoskih interniran-cev mauthausenskih taborišč), ostali pa bodo meščani pobratenega mesta. Morda naj kot atraktivnost omenimo tudi to, da bo med njimi tudi skupina 8 lovcev, saj se Al/.ačani že dlje zanimajo za možnosti lova na Gorenjskem. Tako bo tudi praznovanje občinskega praznika razdeljeno v dva dela, z dvema vsebinskima poudarkoma: ob tradicionalnih svečanostih v spomin na prve padle borce pod Storži-čem bo tudi posebna slavnost ob 5. obletnici podpisa listine prijateljstva med mestoma, ki ima svoje korenine v isti kruti preteklosti, ko so francoski jetniki prebijali predor pod Ljubeljem, jugoslovanski pa delali v predoru pod Vogezi. Zato bodo letos pripravili celoten program občinskega praznovanja pod Storžičem in tako simbolično povezali spomin na borbo in trpljenje v času druge vojne. To so seveda uradni stiki med meščani obeh mest. Vse bolj pa se razvijajo tudi obiski posameznikov v obeh krajih, saj so se številna poznanstva razvila v tesno prijateljstvo. V prihodnjem letu bodo poleg nogometašev obiskali pobrateno mesto v Franciji tudi odborniki obeh zborov občinske skupščine Tržič. — ok 0 Jutri bo s tradicionalnim pohodom na Bistriško planino ki partizanskim slavjem zaključen celotedenski spored ob dnevu borca, katerega organizacijo je prevzela komisija za vojaške vojne invalide pri ZZB Tržič. Ves teden so se vrstila športna tekmovanja v balinanju, šahu in streljanju, na katerih so poleg domačinov sodelovali še člani zveze iz Kranja in Trbovelj. Na drcvišnji prireditvi na dvorišču občinske skupščine pa bodo podelili zmagovalcem teh tekmovanj pokale in priznanja, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali recitatorji KUD Tržič, folklorna skupina Karavanke ter kot eostie člani pevskega zbora KUD Cerklje. — ok Dolgoročni razvoj Gorenjske Svet gorenjskih občin je na četrtkovi seji v škofji Loki obravnaval poročilo o opravljenih delih in problematiki pri pripravi dolgoročnega razvojnega koncepta Gorenjske. Koncept pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Predstavnik Instituta je na seji pojasnil, da so dela zaradi zbiranja podatkov malo v zaostanku. Zato so se na seji dogovorili za dopolnitev pogodbe o izdelavi koncepta. Iz pogodbe je razvidno, da bo ob normalnem zbiranju gradiva lahko jeseni na Gorenjskem stekla Javna razprava na občinskih skupščinah in na svetu gorenjskih občin o predlogu dolgoročnega razvoja. Razen tega je svet na seji obravnaval tudi finančni položaj glasila SZDL za Gorenj- sko Glas in ustanovil komisije sveta gorenjskih občin ter Izvolil predsednike posameznih komisij. Nazadnje je bila na seji podana tudi informacija o pripravah za združitev Gorenjske kreditne banke z Ljubljansko banko. A. Ž. V torek odpotujejo izgnanci na obisk v Srbijo V torek zvečer ob 21.30 se bodo v Ljubljani na železniški postaji zbrali nekdanji izgnanci v Srbijo in ob 21.45 že odpotovali z vlakom na obisk k svojim gostiteljem v Smederevsko Palanko. Obisk se ujema s 30-Ietnico izgona velikega števila naših ljudi iz vse Gorenjske, ki so morali z II. transportom zapustiti domače kraje. Pripravljalni odbor izgnancev za obisk Smederevske Pa- V sredo je bil na obisku v Sloveniji minister za zunanje zadeve kraljevske vlade narodne enotnosti Kambodže Sarin Chhak. Med obiskom si je ogledal tudi Iskro Elektromchaniko Kranj, kjer se je pogovarjal s predstavniki podjetja. — Foto: F. Perdan JESENICE 0 Na Jesenicah dneva borca nc bodo praznovali z večjimi prireditvami, organizirali bodo le proslave po kolektivih in organizacijah. Tako bo sindikalni odbor martinarne priredil v počastitev dneva borca in 30-lctnico vstaje kulturno-športno prireditev na Hrušici za zaposlene v martinarni. V kulturnem programu bodo nekdanjim borcem in internirancem podelili spominska priznanja, nastopil bo pevski zbor Jeklar, gojenci glasbene šole in recitatorji, v športnem programu pa bodo tekmovali martinarji in ekipe s Hrušice. D. S. lanke je še v četrtek sprejemal zadnje prijave. Prijavilo se je kar lepo število obiskovalcev Srbije — okrog 65. Večina bo potovala z vlakom, nekaj pa z avtomobili. Po sporočilih iz Smederevske Palanke se domačini z vso vnemo pripravljajo na obisk in zagotavljajo, da se bodo Slovenci pri njih dobro počutili. Poleg prireditev v Smederev-ski Palanki in ogleda tega mesta bodo pripravili še izlet v Kragujevac in druge kraje. Za domačine pa bo ing. arch. Tone Mlakar pripravil predavanje o lepotah Slovenije. Obisk v Srbiji bo trajal do sobote. — jg Pošta h Gorenjki Zaposleni v hotelskem podjetju Pošta na Jesenicah so se z referendumom odločili za pripojitev h hotelskemu podjetju Gorenjka na Jesenicah. S tem bo podjetje mnogo laže uresničevalo svoj program in uspešno izvedlo razne adaptacije, modernizacije in opravičilo svoje investicije. Obenem pa je bila s pripojitvijo Pošte h Gorenjki izpolnjena naloga, ki so jo predvidevali v smernicah razvoja občinske skupščine Jesenice. D. Sedej Valter Galof V sredo je nenadoma umrl zadet od srčne kapi Valter Galof, direktor podjetja šešir škotj.i Loka. Rojen je bil pred 54 leti v špilju v Avstriji. Ze pred vojno in med njo je sodeloval v naprednem gibanju. Po osvoboditvi je opravljal odgovorno delo v raznih podjetjih v Sloveniji. BH je med drugim direktor tekstilne tovarne v Zapužah In v Tržiču. Pred 13 leti se je zaposlil v šešir ju, ko je bilo podjetje tik pred obnovitvijo. Kolektiv je pod njegovim vodstvom dosegel vrsto proizvodnih uspehov, zato pomeni njegova smrt bolečo izgubo. Ob smrti Valtcrja Ga-lofa so v škofji Loki takoj sestavili odbor za pogrebne svečanosti. Pokopali so ga včeraj popoldne. Iskra Elektromehanika Kranj praznuje letos 25. obletnico obstoja. Temu pomembnemu jubileju ne le v kranjskem gospodarstvu ampak tudi v širšem merilu pa se pridružujeta še dva. To sta 10-letnica združenega podjetja Iskra in 20-let-nica samoupravljanja v tovarni. Ne zato, ker senčne stvari nekako ne sodijo v slovesno razpoloženje in praznovanje obletnic, marveč zato, ker se je Iskra prek vseh težav v zelo kratkem času povzpela na raven industrijskega podjetja, ki se je uveljavilo tako doma kot v tujini, smo se odločili, da v kratkem zapisu prikažemo njen uspešen razvoj. Zibelka Iskre je stekla v objektih, kjer je bila pred drugo svetovno vojno tekstilna tovarna. Med vojno so v teh objektih izdelovali dele za zloglasno nemško vojno letalstvo. Ob koncu vojne je objekte s strojnim parkom zavzela prva tankovska divizija in v njih so uredili remontno delavnico. Takoj po vojni je kolektiv takratne Strojne tovarne začel razmišljati o novi proizvodnji. Po temeljitih analizah so ugotovili, da bi lahko začeli s proizvodnjo finomehanskih izdelkov. In v začetku marca 1946 je takratno ministrstvo za industrijo in rudarstvo izdalo odločbo o preimenovanju Strojne tovarne v Iskro — tovarno finomehaničnih in elektrotehničnih izdelkov. Ze to leto so v tovarni naredili 60 različnih izdelkov. Nekaj let kasneje pa so v Iskri že /ačeli izdelovati števce, merilne instrumente, vži-galne tuljave, avtoelektrične izdelke, električne vrtalne stroje in kinoprojektorje. Hkrati pa so se že takrat začeli v tovarni kazati prvi začetki telefonije. Delati so namreč začeli indukcijske in avtomatske telefonske aparate. Kmalu se je pokazalo, da je bil program, za katerega so se odločili v tovarni, pravilen. Kolektiv je zače' dosegati veano lepše proizvodne rezultate. Vendai so se kma lu začele težave zaredi pomanjkanja prostora. Zato so ob kranjski tovarni postopoma začele nastajati nove tovarne v drugih krajih Slovenije. Prav specializacija in razširitev sta botrovali da je fcprila \9b\ prišlo do odločit vc šestih slovenskih elektroindustrij sldh podjetij, da se združijo. Tako je nastalo združeno podjetje Iskra, ki ima danes 14 tovarn v šestnajstih slov nskih občinah, z nekaj več kot 17 tisoč zaposlenimi in milijardo 790 milijoni vrednosti proizvodnje v minulem letu. Čeprav se je tako imenovana velika Iskra v desetih letih srečevala z mnogimi težavami so rezultati, ki jih je doseglo to podjetje, velikanski. se preseneti j i vej ši so načrti, saj nameravajo 1975. leta proizvesti za 5 milijard dinarjev izdelkov, povečati število zaposlenih na 25 tisoč in izvoziti za 80 milijonov dolarjev. Pa pustimo načrte velike Iskre in poglejmo kranjsko Elektromehaniko: Proizvodnja v kranjski Iskri zelo hitro narašča. To ne zahtevata le vedno večji tehnični razvoj in modernizacija na vseh področjih, marveč tudi dosežki tehnike in tehnologije. Danes se, v kranjski Iskri iz dneva v dan srečujejo z različnimi novostmi. Spreminjajo se materiali, oblike izdelkov, izboljšuje se njihova kvaliteta, uporabnost in funkcionalnost. Iskrini strokovnjaki napovedujejo, da je zdaj na pohodu elektronika in ni več daleč čas, ko ime Elektromehanika, ki ga danes nosi kranjska Iskra, ne bo več ustrezalo bistvu proizvodnje. V zadnjih petih letih so v kranjski Iskri povečali proizvodnjo za 110 odstotkov, v prihodnjih petih letih pa pravijo, da bodo sedanjo proizvodnjo povečali še za 150 odstotkov. To so na pogled zelo optimistični načrti, vendar, sodeč po sporednih načrtih in pripravah, prav gotovo realni. Najbolj se bo v prihodnje povečevala proizvodnja v telefoniji, zato bodo v tovrstno proizvodnjo vložili tudi največ sredstev. 1966. leta je znašala proizvodnja v telefoniji 24 odstotkov od celotne proizvodnje, lani se je novečala na 42 odstotkov, 1976. leta pa bo znašala najmanj 60 odstotkov. Najpomembnejši izdelki telefonije so danes javne In hišne avtomatske telefonske centrale in telefonski aparat!. Tovrstni proizvodnji sledi proizvodila električneca ročnega orodia (vrtalni stroji in razne kombinacije orodja za poliranje, brušenje, žaganje ln podobo). Nekaj manjša, vendar nič mani oomembna, je nadalie proizvodnja števcev in stikal Kdo namreč ne pozna Iskrinih eno- in dvofaznih eno- in dvotarifnlh električnih števcev ter stikalnih ur. Raznovrstna pa je tudi proizvodnja stikal. Danes namreč v Iskri izdelujejo miki oslikala, paketna stikala, razna zaščitna in vklop- na stikala itd. Večino teh so razvili Iskrini strokovnjaki. Povedali smo že, da bo v prihodnjih letih v Iskri najhitreje in najbolj naraščala proizvodnja v telefoniji. Da bi lahko uresničili tovrstne načrte, bodo v prihodnjih letih vložili precejšnja sredstva. Tako pravkar gradijo novo proizvodno halo, v prihodnje pa nameravajo na novi lokaciji zgraditi še en večji objekt. Za uresničitev sedanjih programov pa ne bo potreben le večji prostor, marveč nameravajo povečati tudi število zaposlenih, izboljšati tehnologijo in organizacijo itd. V kranjski Ir.kri je danes zaposlenih že 5400 delavcev; od tega jih je v obratu mehanizmov v Lipnici okrog 200 in v proizvodni enoti telefonije na Blejski Dobravi 260. Tako je samo v Kranju zaposlenih si oraj 5C0'J delavcev V prihodnjih peiih letih pa nameravajo število zaposlenih povečati na okrog 7000. Zanimivo je tudi, da v Iskri hitreje narašča število zaposlenih žensk kot moških. Razmerje med moškimi in ženskami je že danes 42:48 v korist žensk. Pa tudi v prihodnje bodo v kranjski Iskri zaposlovali več žensk kot moških. Delo v telefoniji je namreč takšno, da je primerno predvsem za ženske. Prav povečanje zaposlenih povzroča načrtovalcem in vodstvu kranjske Iskre precej skrbi. Vendar upajo, da bodo z za-interesiranjem mladih v občini, z različnimi prekvalifikacijami, povečanimi osebnimi dohodki itd. dobili potrebno število novih delavcev. Rezultat dobrega gospodarjenja nekega podjetja so prav gotovo tudi osebni dohodki. V kranjski Iskri so v zadnjih letih (po težavah v katerih so se znašli po reformi) zaradi povečane in kvalitetnejše proizvodnje in boljše tehnologije lete precej povečali. Tako se danes z oseb- SI M ® let nimi dohodki že lahko primerjajo z nadpoprečnimi podjetji. Tako znašajo poprečni osebni mesečni dohodki okrog 1400 din. Prav pred dnevi pa je delavski svet tovarne sprejel oziroma dopolnil pravilnik in določil, da v prihodnje najnižji osebni dohodki v tovarni ne morejo biti manjši od 800 din. Mnogi delavci v podjetju pa pravijo, da bodo z boljšo proizvodnjo, modernizacijo in ustreznejšo organizacijo kmalu dosegli, da bo najnižij osebni dohodek v tovarni 1000 din. Tako bodo sistem delitve dohodkov ln osebnih dohodkov začeli preučevati že v drugi polovici tega leta in z novim letom napovedujejo, da bo v tovarni začel veljati nov pravilnik o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Kraniska Iskra spada med tiste delovne kolektive, ki si nenehno prizadevajo, da bi bil kadrovski sestav zaposlenih čimboliši. V proizvodnji kot je Iskrina je namreč strokovnost pogoj za uspeh. Tako vsako leto namenijo okrog 150 milijonov starih din za izobraževanje. Skrbijo pa tudi za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev. Poprečno vsako leto namenijo 520 milijonov starih din za gradnjo stanovanj. V prihodnje pa nameravajo sredstva za stanovanjsko gradnjo, rekreacijo, oziroma družbeni standard nasploh še povečati. Skratka, v Iskri so prepričani, da bo sporedno z naraščanjem proizvodnje naraščal tudi standard zaposlenih oz. družbeni razvoj kranjske občine nasploh. To je logična ugotovitev, saj je že danes v kranjski Iskri 21 odstotkov vseh zaposlenih v kranjski občini, v prihodnjih letih pa bo ta odstotek še večji. Da bi bila slika popolnejša, pa velja tudi povedati, da ta tovarna s svojimi izdelki že danes pokriva precejšen del potreb v Jugoslaviji. Programi o modernizaciji jugoslovanskega PTT omrežja na terjajo še večjo proizvodnjo. Vendar pa kranjska Iskra ne proizvaja izdelke le za domači trg. že sedaj precej svojih izdelkov izvažajo. Letošnja vrednost izvoza bo znašala okrog 6 milijonov dolarjev, za leto 1975 pa predvidevajo, da bodo izvozili za 14 milijonov dolarjev izdelkov in od tega okrog 90 odstotkov na konvertibilno področje. Tako je Iskra že danes po deležu proizvodnje in po njeni vrednosti največji izvoznik v kranjski občini. Ta delež namreč znaša kar 35 odstotkov. Ob teh nekaj ugotovitvah in podatkih najbrž lahko zapišemo, da uspehi, ki jih je kranjska Iskra dosegla v 25 letih obstoja, zagotavljajo, da bodo s takšnim delom in napori tudi v prihodnje uresničevali zastavljene načrte in beležili nove uspehe. To konec koncev zagotavljajo izkušnje in napori vodstva, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v tovarni oziroma vseh članov kolektiva. Cez pet let bo vrednost proizvodnje v telefoniji znašala že 69 odstotkov celotne proizvodnje kranjske Iskre. Na sliki: obrat avtomatskih telefonskih naprav. — Foto: F.Perdan Kranj, 2. julija — Ob 25. obletnici Iskre Kranj, 10. obletnici združenega podjetja Iskra ln 20. obletnici delavskega samoupravljanja sta bili dopoldne v dvoranah kranjske občinske skupščine slavnostni seji delavskega sveta združenega podjetja in delavskega sveta tovarne Iskra Elektromehanika. Na sejah so o razvoju Iskre Kranj, združenega podjetja hi pomenu Iskre v našem gospodarstvu govorili direktor Iskre Kranj Jože Hujs, direktor združenega podjetja Vladimir Logar in predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Tone Kropušek. V programu je sodeloval tudi novoustanovljeni pevski zbor Iskre pod vodstvom Eda Ošabnika. Na zasedanju so 113 delavcem Iskre, ki so v podjetju od ustanovitve, podelili zlate značke. Nazadnje pa so si člani delavskih svetov, slavljenci in gostje ogledali tudi nov film To je Iskra. — V okviru srebrnega jubileja Iskre bo danes (sobota) zvečer v kinu Center velika zabavna prireditev, jutri (nedelja) ob 10. uri dopoldne pa bo ob jezeru Crnava v Preddvoru veliko srečanje delavcev združenega podjetja Iskra. Na proslavi bo govoril tudi predsednik slovenske skupščine Scrgej Kraigher. — Na si »Ki: z zasedanja obeh delavskih svetov. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Gorenjska bo dala 22,8 milijona za klinične bolnice Novoizvoljeni člani skup ičine skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj so že na svoji prvi seji morali razpravljati o pomembni zadevi. Razpravljali so o osnutku sporazuma o financiranju in programu za nadaljnjo gradnjo Kliničnega centra v Ljubljani. Po predlogu izvršilnega odbora so člani skupščine sklenili, kot pred njimi ie svet gorenjskih občin, da bo Gorenjska v naslednjih petih letih prispevala za klinične bolnice 22,8 novih milijonov din. Niso pa se še odločili, na kakšen način naj bi ta denar zbrali, vsekakor pa preko prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje. O tem bodo odločali jeseni. Izvršilni odbor meni, da bodo za določitev investicijskega prispevka potrebovali tudi prikaz potreb po investicijah v zdravstvu na Gorenjskem. Zato naj bi do 1. oktobra letos gorenjski zdravstveni zavodi pripravili svoje Investicijske programe za naslednjih pet let. Sporazum o nadaljnji izgradnji kliničnih bolnic bodo morali podpisati še slovenski izvršni svet in dolenjska ter ljubljanska skupnost socialnega zavarovanja. S tem se bodo obvezali, da bodo za dograditev kliničnih bolnic prispevali poleg dosedanjih 19 milijard še dodatnih 23,8 milijarde starih din. Delež Gorenjske pri tej vsoti Je 17 odstotkov, člani skupščine so imeli k osnutku sporazuma več pripomb, predvsem glede stroškov gradnje ln pa glede možnosti zdravljenja gorenjskih zavarovancev v kliničnih bolnišnicah. Na pripombe sta odgovarjala članica izvršnega sveta Zora Tomič in predstavnik kliničnega centra dr. čc-lesnik. L. M. I Enak začetek kljub socialnim razlikam Kako osupljive so včasih posledice nekaterih dejstev, ki nas sicer kot suhe številke na papirju puste razmeroma neprizadete. — Smo na začetku javne razprave o razsežnostih, vzrokih ter posledicah socialnih razlik pri nas. Dohodek, način pridobivanja in delitev, je eden od dejavnikov socialnih razlik. Medtem ko priznavamo razlike v dohodku, ki nastajajo zaradi različnega položaja v procesu delitve dela, pa nas vse bolj bodejo v oči razlike v dohodku delavcev enakih poklicnih kategorij v različnih panogah gospodarstva. Bodejo nas tudi preveč očitna nesorazmerja med najnižjimi osebnimi dohodki in najvišjimi osebnimi dohodki med posameznimi delovnimi organizacijami in še posebej v enakih ali med različnimi panogami gospodarstva. Medtem ko bi bila dovoljena razmerja različna le za 40 do 50 odstotkov, pa dosegajo razlike v dohodkih enakih poklicnih struktur 1:2,4 ali še več. Med tezami centralnega komiteja ZKS za razpravo o socialni diferenciaciji se mi zdi misel in zahteva o enakih začetnih možnostih mladih posebne važnosti. To je — enake možnosti izobraževanja, enake možnosti pri pridobivanju družbene pomoči v času izobraževanja, enake možnosti zapustitve in napredovanja. Deklarirana enakost pa naj bi se začela že veliko prej: kajti pogoji rasti in razvijanja sposobnosti se začno že v najzgodnejši dobi, za kar sta odločilni prehrana in pa okolje, ki stimulira razvoj sposobnosti. Družine z nizkimi poprečnimi dohodki na člana družine pa verjetno ravno zaradi teh dveh dejavnikov ne morejo svojim mlajšim članom zagotavljati enakih pogojev kot družine z višjimi dohodki. Brez določenih ukrepov družbe, o katerih teze jasno govore, pa kategorije prebivalistva z najnižjimi osebnimi dohodki ne bodo mogle omogočiti mladim enakih startnih možnosti. Pravimo, da Je življenjski minimum 450 din na mesec na člana družine. V Sloveniji pa je lani 1000 delavcev zaslužilo manj kot 600 din na mesec, v Jugoslaviji pa tretjina delavcev zasluži na mesec manj kot 1000 din. Slovenski sindikati se zavzemajo naj bo najnižji mesečni dohodek zaposlenega 1000 din, lani pa je v Sloveniji zaslužilo manj kot 800 din na mesec v gospodarstvu in rudarstvu 18,6 odstotka delavcev. Ob tem pa ne gre prezreti podatka, da ves dohodek družin ni iz rednega delovnega razmerja, pač pa iz dodatnega dela. Težko bi bilo ugotoviti, koliko delavcev z nizkimi osebnimi dohodki se ukvarja z dodatnim delom in koliko tistih z visokimi dohodki. Logično pa je, da je pri določenem odstotku delavcev dohodek iz dodatnega dela zanje življenjskega pomena. L. Mencinger Vikendov v Stari Oselici ne bo Višje cene v potniškem prometu V petek, 2. julaja, so začele veljati na Jesenicah v potniškem, mestnem in primestnem prometu nove cene. Medtem ko so drugod zvišali tarifne postavke že v aprilu, se ie Dodietie Ljubljana Transport odločilo, da bo zvišalo cene nekoliko pozneje. Tako so cene v mestnem prometu od 60 do 80 par, v primestnem prometu pa so se zvišale za 33 odstotkov. D. S Možnosti za razvoj turizma so v Trebi ji in okolici dokaj ugodne. Trebija ima že lepo urejen hotel Dom pod Planino, če bi uredili smučišča na Ermanovcu, bi pridobili možnosti za razvoj zimskega turizma. Skozi vas teče Sora, ob kateri so bila nekdaj že urejena kopališča. Z urbanističnim programom občine Skofja Loka na Trcbijl so rezervirali prostore za kam-plng, kopališče ln parkiranje. Že v razpravi o tem programu pa je bilo opozorjeno, da Je treba imeti Trebijo za možnostno rekreacijsko poti ročje, ki naj bi se razvijalo ob družbeni pomoči, podobno kot Stari vrh. Zato Je nujno potrebno te kraje podrobneje urbanistično obdelati in določiti tudi prostore za žičnice, trgovine itd. Določijo naj se tudi predeli, kjer bo dovoljena eradnia vikend hišic. Prizadevanjem za tak razvoj Trebije in Ermanovca pa so stopili na pol privatni interesi lastnikov kmetije Rovt v Stari Oselici. Kmetija leži pod Ermanovcem v sredini kmetijskega področja. Meri 22 ha. Lastniki so z vlogo pri občinski skupščini zahtevali, da se zemljišče razglasi za zazidljivo, da bi ga lahko prodali približno 80 interesentom za gradnjo počitniških hišic. Tako bi za zemljišču iztržili veliko več, kot če bi ga prodali kot kmetijsko. Vlogo so obravnavale razne strokovne službe in svet za promet, turizem in obrt, svet za kmetijstvo in gozdarstvo in svet za urbanizem in komunalo. Ugotovili so, da je zemljišče primerno za kmetovanje ln naj se zato tudi uporablja, če na kmetiji nI nikogar, ki bi zemljo obdeloval, naj se le-ta da v najem. Za gradnjo počitniških hišic pa je v Poljanski dolini še dovolj bolj primernih mest. O vprašanju zidanja počitniških hišic v rekreacijskem področju Trebija je v sredo razpravljala tudi občinska skupščina v Škofji Loki. Odborniki so menili, da je Poljanska dolina zanimiva za goste predvsem zaradi izredno ohranjene narave. Zato bo treba za vsak kraj, ne samo za Trebijo, določiti, kaj se bo gradilo. Za turistično območje Trebija pa naj se čimprej izdela podroben zazidalni načrt. Razglasila se bo tudi splošna prepoved parcelacije zemljišč in graditve v Trebiji z zaledjem v Stari Oselici. Splošna prepoved ne zajema površin, ki so določena za gradnjo z urbanističnim programom občine Skofja Loka in gradnjo stanovanjskih kmečkih hiš ln gospodarskih poslopij. L. Bogataj 50B0TA - 3. JULIJA 1971 GI.AS * 5: STRAN gorenjska, kreditna banka KRANJ-RADOVLJICA-TRŽIČ-BLED-JESENICE-ŠKOFJA LOKA-ŽELEZA I KI austin 1300 in 93 denarnih nagrad ZA VLAGATELJE, KI V ČASU OD 1. II. 1971 DO 31. VII. 1971 VLOŽE NA HRANILNO KNJIŽICO ALI DEVIZNI RAČUN 2000 ND vezano za 13 mesecev 1000 ND nad 24 mesecev ali v tem času obnovijo rok vezave za vsak polog — en žrebni listič J •••• !£$*g? ..■ 1 ■lil?-.-. I. ., .: ■ II "' GLAS * 6. STRAN SOBOTA — 3. JULIJA 1971 ,---■ ■ . i. — , i .i ■ mi im ..... i ,.i i M- j as---J Pisana paleta problemov pred Visoko občinsko skupščino Tržič Čeprav je občinska skupščina programirala svojo dejavnost v letošnjem letu, so tekoča gospodarska gibanja T občini in na širšem območju vsilila v dnevni red 24. skupne seje obeh zborov dokaj obsežen program, še posebej, ker je bil to zadnji redni sklic pred poletnimi počitnicami. Odborniki so potrdili zaključni račun proračuna občine za preteklo leto, kakor ga je predložil svet za družbeni plan in finance, in sklenili, da se iz posebne rezerve poravnajo obveznosti tržiške občine za izgradnjo kliničnega centra v Ljubljani v znesku 312.559 din, ostanek teh sredstev (180.000 din) pa so namenili v občinski sklad skupnih rezerv za posege v gospodarstvu. Oddelek za gospodarstvo Je predložil obsežna elaborata o razvoju kmetijstva in turizma na območju občine. Oba izhajata iz sedanjega stanja in razvojnih silnic ter predvidevata realni možni nadaljnji razvoj in ustrezne ukrepe za njegovo ekonomsko usmeritev, čeprav je kmetijstvo v tržiški občini na eni najnižjih stopnic na lestvici gospodarskih dejavnosti (ustvarja le 3,6% družbenega proizvoda, zasebni sektor je se pri tem udeležen s kar 96%, od kmetijstva pa Je neposredno odvisen standard 4,4% prebivalstva), Je načrtovanje njegovega razvoja precejšnjega pomena, saj sedanje stanje ustvarja npr. zaradi neugodne starostne strukture prebivalstva (problem razkmeto-vanja mladih) tudi težke socialne posledice. (Oba elaborata — o kmetijstva in o turizmu — po svoji kompleksnosti presegata okvirni namen našega zapisa, zato bomo bralce z njima podrobneje seznanili ob drugi priložnosti). Medtem ko Je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na prejšnji seji predložil zazidalni načrt osrčja starega dela mesta (T-5) ftn ga razgrnil na vpogled občanom, so na tej seji odborniki obravnavali zazidalni načrt za Lajb v Podljubelju. To Je že prvi skupni rezultat konec lanskega leta sklenjene pogodbe o sodelovanju med občinsko skupščino Tržič in IBT Trbovlje. Območje Laj-ba (vzhodno od mednarodne ceste E-94) bo namenjeno počitniškemu turizmu. Zazidalni načrt predvideva počitniške hišice, gostinske ln trgovske prostore, garaže, parkirni prostor, rekreacijske objekte (smučišča, vlečnice, kegljišče) ln vso komunalno Infrastrukturo. Izdelali so tudi pravilnik zazldav, ki določa vse urban a? ič o toli nične elemente izkoriščanja zemljišča, vključevanje gradenj v naravno okolje ter ustrezno velikost ter značilnost njihove arhitekture. Ta turistična lokacija bo dopuščala 360 prenočitvenih zmogljivosti. O perspektivah, ki se odpirajo podjetju Runo, ki Je sicer še pod prisilno upravo, smo pred kratkim poročali. Bralce smo seznanili predvsem s ponudbo Tehno-im-peksa iz Ljubljane. Za sejo skupščine pa je pripravila ustrezen predlog tudi tovarna Peko, ki se je zdel odbornikom še sprejemljivejši. Peko predlaga pripojitev Runa k svoji delovni organizaciji. V prostorih usnjame bi začeli s proizvodnjo skv-varsa v sodelovanju z belgijskim podjetjem TBM Zaven-tem. Poskusna proizvodnja teh izdelkov v Runu je uspela ob nižjih stroških od uvoznih. Načrt je obetaven, proizvodnja bi lahko stekla Čez dva meseca, če bi s pripravami takoj pričeli. TBM je pripravljena sodelovati pri nabavi dodatne opreme s 49%, kolikor dovoljujejo Ko so na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah sprejemali odborniki programska izhodišča občine za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko ln stabilizacijo v letu 1971, Je v razpravi predsednik občine Franc Zvan poudaril, da so izhodišča pripravljena dovolj temeljito in da so realen odraz stanja, v katerem se nahajamo. Pripomnil Je, da z vstopanjem ▼ obdobje stabilizacije mora postati sanacija le izjemen primer, kajti načrtno je treba uvajati novo tehnologijo ln skrbeti za dobre samoupravne odnose, če pa podjetja lz objektivnih vzrokov ne bi mogla dobro gospodariti in doseči planirano proizvodnjo, bi jim lz nastalih težav s preventivnimi ukrepi pomagala tudi občinska skupščina. Poleg tega Je predsednik občine dejal, da ne odobrava predloga lz izhodišč, da bi razvoj kmetijstva pospeševali z raznimi regresi za določene pridelke. Regresi naj bi bili le izjemen, enkraten ukrep, razvoju kmetijstva in kmečkega turizma pa naj bi pomagali predvsem s krediti. Predsednik je v svoji razpravi tudi predlagal, da del presežka sredstev ne bi vračali gospodarstvu linearno, ampak bi jih namenili skladu skupnih rezerv kot brez- jugoslovanski predpisi, Če bo potrebno povečati količino izdelkov. Razlika med sedanjo nabavno ceno omenjenega artikla m proizvodno ceno v Runu bi pri predvideni letni proizvodnji 250 tisoč m1 skvvarsa prinesla 1,450 tisoč din dobička. Ta sredstva pa predstavljajo primerne pogoje za nadaljnji razvoj. Občinska skupščina je zato sklenila podaljšati prisilno upravo v Runu, da se zadeve tudi pravno in samoupravno uredijo. V primeru take rešitve bi tovarna Peko svoje poslovanje razširila tudi na proizvodnjo in prodajo usnja, zlasti ker je v nadaljnji fazi predvidena tudi kooperacij ska proizvodnja usnja po sistemu dodelave. Odločitev, kateri dejavnosti naj bi namenili prostore sedanje osnovne šole v Križah, pa so odborniki preložili na jesen, ko se bodo šolarji preselili. Za novega direktorja delavske univerze Tržič je občinska skupščina imenovala prof. Milana Batista. — ok obrestno posojilo podjetjem za reševanje težav, ki bi nastale iz prilagajanja večjim zahtevam gospodarjenja eks-ternega značaja. V razpravi je sodeloval tudi glavni direktor jeseniške železarne inž. mag. Peter Kune, ki je odločno podprl programska izhodišča občinske skupščine in seznanil odbornike s prizadevanjem delovnega kolektiva Železarne za sestavo svojega programa stabilizacije za leto 1971. V tem programu so zahteve za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, prizadevanja za manjšo fluktuacijo delavcev, prizadevanja za večji Izvoz na konverti bilno področje, za večjo blagovno izmenjavo, za znižanje blokiranega žiro računa in za večjo amortizacijo. Direk tor je opozoril tudi na odnos nekaterih jeseniških podjetij do vedno bolj pereče stanovanjske problematike in dejal, da bo železarna v prihodnje povečala stanovanjski prispevek od 4 na 9 odstotkov, s tem povečala gradnjo in deloma omilila ta problem. Jeseniška železarna je delovna organizacija, ki je v preteklih letih največ vlagala v stanovanjski fond ln še zdaj žive v nekaterih stanovanjih železarne delavci, ki so se potem zapodili drugje. S starejšo zgodovino Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini smo se seznanili že v šoli. V delu Vi-soška kronika jo je lepo opisal pisatelj Ivan Tavčar sam. Z novejšo pa smo se lahko seznanili na zadnji seji loške občinske skupščine. V zadnjem desetletju je namreč dvorec večkrat zamenjal lastnika. Postal je kamen spotike ob katerem se širijo razne govorice, ki so našle odmev tudi v razpravi na seji skupščine. Kako zavarovati dvorec na Visokem pred nadaljnjim propadanjem in kako ga urediti? Kako odpraviti kulturno sramoto? Ne samo Poljancev in Ločanov, temveč vseh Slovencev? čeprav je bila naloga občinske skupščine, da se na sredini seji odloči o nadaljnji usodi nekdanjega Tavčarjevega dvorca, je bilo v razpravi, ki se je ob tej točki zelo razživela, največ slišati o zgodovini visoške domačije. Govorniki so razpravljali predvsem o zadnjem obdobju, ko je dvorec menjaval lastnike. Prevladovalo je mnenje, da so bile razmere pred petimi leti bistveno drugačne. Pozneje je za nekaj let zaradi težkega stanja, v katerem se je nahajala, prekinila z gradnjo, zdaj, ko si je deloma opomogla, pa je spet prva, ki bo vsaj deloma reševala stanovanjski problem in nudila svojim delavcem prepotrebni življenjski prostor. D. Sedcj zato tedanje cene in tudi sa me prodaje ni mogoče oce njevati z današnjimi merili To naj bi bil odgovor govo ricam in kritikam, ki jih jf slišati med ljudmi na račur slabe ali celo nepoštene pro daje. Umestna pa je bila pri pomba, da lastnik ni poravnal obveznosti do občinske skupščine, ki mu je dvorec prodala. Od 100.000 din kupnine je poravnal le dobrih 15.000 din. Odborniki so si bili soglasni tudi v ugotovitvi, da je ureditev kulturnega spomenika, kakršen je Visoko, pretežka za organizacijske, strokovne in seveda tudi finančne zmožnosti sedanjega lastnika Mirka Šinkovca. Ne gre mu odrekati prizadevnosti in tudi dela in denarja, ki ga je že vložil v domačijo. Vendar bi obnovitev dvorca veljala vsaj 3,000.000 din. Toliko denarja pa bi težko vložilo turistično podjetje, kaj šele sedanji lastnik. Odborniki so se ob koncu odločili, da bodo kulturna skupnost, turistična zveza in svet za blagovni promet pri skupščini občine do oktobra pripravili program obnove in razvoja dejavnosti dvorca na Visokem Kulturnozgodovinsko vrednoto naj bi povezali z gospodarsko dejavnostjo najbrž s turizmom. O programu bo na oktobrski seji razpravljala občinska skupščina, ki bo skušala najti najboljšo rešitev. Občinski upravi pa so na skupščini naložili, da pripravi kroniko Visokega v zadnjih desetih letih. L. Bogataj MLADI ROD Konfekcija Mladi rod ZID Kranj sprejme v uk za poklic šivilje 5 učenk z dokončano osemletko. Ustne informacije se dobijo v splošnem sektorju podjetja. Interesenti naj takoj pošljejo pismene prijave na upravo podjetja Pot na kolodvor 2. Pripravljeni za stabilizacijo Zvone Kofler Zvone Kofler bi letos v septembru dopolnil 27 let. Po poklicu je bil mizar zaposlen v Lip Bled. Med njegovimi največjimi alpinističnimi uspehi so prvi vzpon po Walkerje-vem stebru v severni steni Grandcs Jorasses, Obraz sfinge v severni triglavski steni, prva diretissima v naših stenah — severozahodna stena Stenarja, Mrtvaški prt v severni steni Grandes Jorasses, Raz kortinskih veveric > severni steni zahodne Zin ne. Bil je tih, skromen fant, plemenit tovariš. Po svojih sposobnostih je sodil med sam vrh sloven skega alpinizma, čeprav mu še ni uspelo pokazati vsega, za kar je bil spo soben. Mekinjski samostan - knjižnica V samostanu v Mekinjah pri Kamniku bo doslej tudi knjižnica. V tem samostanu so namreč še vedno uršulinke in stanovalci, njim pa se bo pridružila še Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. Pred ustanovitvijo samostana je bil v Mekinjah grad rodbine Gallenberg. V listinah iz leta 1143 in 1169 se kot lastnik omenja neki Viljem Mekinjski. Samostan je z ustanovno listino 9. oktobra 1300 ustanovil posetnik gradu Seifried Gallenberški. 1682 so samostan podrli do tal in sezidali novo poslopje, ki se je v bistvenih delih ohranilo do današnjih dni. Iz verskega zaklada je leta 1830 samostan kupil baron Apfaltrern in v njem so bili do 1848. leta uradi. 1902. leta so ga kupile ljubljanske uršulinke, ga preuredile in ustanovile v njem samostan. V delu samostana so še uršulinke, v drugem delu je nekaj stanovalcev, prazne prostore pa bo po podpisani pogodbi zasedla Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. Stroški vzdrževanja stavbe so dragi, zato je občinska skupščina že pomislila na prodajo samostana. Univerzitetna knjižnica ne bo plačevala najemnine, pač pa bo morala skrbeti za investicijsko in tekoče vzdrževanje najetih prostorov. Knjižnici bodo prostori rabili pravzaprav kot skladišče za tiste knjige, ki se le redkokdaj uporabljajo, v Ljubljani pa so s prostori na tesnem. — Foto; J. Vidic Janez Zagoršek in »električna blagajna«, preizkus poštenosti. — Foto: F. Perdan Električna blagajna -preizkus poštenosti Včeraj je prišla iz Kabula v Afganistanu žalostna vest, da Je za posledicami prometne nesreče na poti domov umri član tretje jugoslovanske alpinistične odprave v Hlndukuš Mojstrančan Zvone Kofler. Podrobnosti o dogodku še niso znane, vest povzemamo le po brzojavki, ki jo je poslal dr. Ivo Valič. Ostali člani odprave so po nesreči nadaljevali pot proti domu in verjet no za smrt tovariša še ne vedo. Zvone Kofler se je skupaj z Jankom Ažmanom 5. Junija povzpel na 7400 metrov visoki Istor-o Nal. Na vrh sta prišla po novi smeri, za katero pravijo, da Je tehnično zelo lepa in težavna. Na povratku sta oba alpinista omagala, tako da su Ju tovariši prišli reševat. Zaradi slabega vremena so do baznega taborišča potrebovali celih pet dni, vendar so ga dosegli vsi zdravi, a precej izčrpaul. Na sliki: člani odprave v baznem taborišču. — Foto: J. žnidaršič Pred dvema letoma se je Creina iz Kranja odločila, da na avtobusih mestnega prometa ne bo več sprevodnikov. Pri vhodnih vratih so namestili posebne škatle, kamor so potniki spuščali denar. Ker je bila posoda precej daleč od šoferja, le-ta ni mogel videti, koliko denarja je kdo spustil v odprtino. Pomankljivost je opazil šofer lokalca Janez ZAGORŠEK iz čirč. Premišljeval je, kako bi stvar izboljal. Sam se je lotil dela. Škatlo, kamor potniki spuščajo denar, je prestavil ob šoferjev sedež na železni drog. Vrhnji del posode je izdelal iz stekla, tako da vsak šofer lahko vidi, koliko denarja je potnik spustil v odprtino. Ploščo, kamor pada denar, je tudi spremenil in jo nagnil. Ko šofer pritisne na gumb, se plošča nagne in denar zdrsi v »električno blagajno«. Naslednji potnik spet spusti denar pod steklo in vsak lahko vidi, koliko je dal, kat je na plošči le njegov deror. Itd. Zato ime električna blagajna, za katero bi lahko trdili, da je obenem tudi dober preizkus poštenosti! Prvih šest blagajn je iz- delal Janez sam, ostale pa v podjetju. Za ta izum je bil avtor tudi nagrajen! Podjetje jih uspešno uporablja od 1. januarja letos dalje. V četrtek smo se pogovarjali z Janezom Zagorskom, in sicer na avtobusu na progi Hrastjc—Britof, ki jo v osmih urah prevozi šestnajsti krat. Ena stran meri 10 kilometrov, postaj pa je 20. Takole nam je pripovedoval o »svoji« električni blagajni: »Ljudje so se je že navadili in le redki so, ki bi me hoteli goljufati. Za vsakega lahko vidim, koliko kovancev je spustil v odprtino. Da pa kdo ne bi hotel plačati, se mi Še nI zgodilo. Potniki so kar pošteni. Edina težava je drobiž. Vsi potniki ga nimajo, če se komu tako zgodi, potnike na tej progi namreč že precej poznam, se dogovoriva, da bo v Kranju dobil drobiž in nazaj grede plačal dve vozovnici.« Janez Zagoršek nam je še povedal, da se v osmih urah zbere v blagajni poprečno 30 starih tisočakov, ob ponedeljkih in petkih, ko je v Kranju semanji dan, pa še več. T KoSnjek Slovenski planinci na Švedskem Skupina šestih slovenskih planincev, ki jih vodi Roman Ilerlec iz Kranja, bo v nedeljo odpotovala na švedsko in Norveško. Člani odprave se nameravajo povzpeti na naj- višji vrh na švedskem Gote-berge (2480 m). Obenem pa bodo tudi navezali stike * švedskimi in norveškimi planinci. Najmlajši član odprave Je 15-letni Matej Herlec. enca na Pentaaonu Transttmst priporoča prijetne poletne izlete: 6 dnevno potovanje LEPOTE ŠVICE !M JEZER GORNJE ITALIJE z ogledom Grossgiocknerja, slapov pri Krimmlu, knjižnice v St. Gailenu, slapov na Renu in mest Zuricha in Luzerna. izlet z zobato žičnico pod Jungfrau, potovanje čez Sustenpass in St. Gothardt ter ogled jezer Luga.no, Maggiore, Como in Garda, vam bo ostal v spominu kot enkraino doživetje. NE POZABITE NA ODHOD 25. JULIJA 1971! enodnevne izlete NA GROSSGLOCKNER 22. 7. in 21. 8. 1971 V CORTINO DAMPEZZO 7. 8. 1971 V PADOVO IN BENETKE 5. 9. 1971 ... in prijetne počitnice V DALMACIJI s 7- in 14-dnevniml aranžmaji. OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI IN SI OGLEJTE PODROBNE PROGRAME! Afera s tajnimi dokumenti Pentagona o Vietnamu, se je v zadnjih dneh prenesla že prek meja Združenih držav Amerike — izvlečke iz poročila ameriškega obrambnega ministrstva so začeli objavljati že mehiški časniki. Medtem je postalo tudi že jasno, kako so časopisi prišli do tajnega gradiva, ali vsaj, kako je to uspelo New Yoik Timesu. Redakciji je gradivo izročil Daniel Ellsberg malce kontroverzna osebnost, ki je precej časa delal tudi za ameriško vlado. To je sto-ril, kot je sam izjavil, zato, da bi seznanil ameriško ljudstvo z zakulisnimi mahi-nacijami njegove vlade, pravzaprav vlad. Mogočna F3I je kajpak takoj, ko je postalo jasno, da je Ellsberg po vsej verjetnosti tista skrivnostna oseba, ki je posredovala taj. no gradivo tisku, začela velik lov za njim, vendar povsem brezuspešno. Ellsberg se je prišel sam javiti bostonskemu javnemu tožilcu, ki pa ga je po uvodnem zaslišanju in proti kavciji 50.000 dolarjev takoj izpustil. Popolnoma nemogoče je sedaj napovedati, kako se bo afera razvijala. Jasno je , da ji daje dejstvo, da objavlja sedaj gradivo že več kot ducat listov (in predvsem tudi inozemski, proti katerim ameriška vlada ne more nič) povsem nove razsežnosti. V Stockholmu se je v zelo ostro zastraženi sodni dvorani začel proces zoper morilce jugoslovanskega veleposlanika Vladimira Roloviča. Na zatožni klopi je pet teroristov, ki večinoma priznavajo navedbe obtožnice, pri čemer pa se obnašajo neverjetno cinično, predrzno in ošabno. Proces spremljajo tudi pravni strokovnjaki jugoslovanske vlade in številni novinarji. Značilno je, da je v sedni dvorani tudi nekaj pristašev obtoženih, kj z občasnimi vzkliki »dajejo pogum* svojim somišljenikom. Prve ure procesa so predvsem osvetlile nekatere podrobnosti gnusnega in okrutnega zločina. Prvič v zgodovini švedskega sodstva predvajajo namreč tudi barvni film — rekonstrukcijo umora. Dosedanje izjave pričajo, da sta morilca Miro Barešič in Andjelko Brajkovlč umorila našega veleposlanika hladnokrvno in okrutno, saj sta že smrtno ranjenega zvezala in potem znova ustrelila vanj. Njuni pajdaši Ante Stojanov, Stanislav Miličević, in Lemo Marinko so obtoženi sode!ovanja pri napadu na jugoslovanski konzulat 7. aprila letos. Za proces vlada na Švedskem veliko zanimanje, spričo tega, da se je šele dobro začel, pa bomo o poteku razprave v naslednjih dneh obširneje poročali na tem mestu prihodnji teden. O sovjetskem znanstveniku Fedosejevu je vse manj poročil. Kaže, da je izginil v anonimnosti, ki slej ali prej (po začetni publiciteti v časnikih) zajame slehernega ubežnika njegovega kova. Ob tem velja le opozoriti na zanimivo podrobnost, da je namreč bilo (v sicer neuradnih krogih) slišati te dni v Moskvi tudi tole: ugledni sovjetski vesoljski strokovnjak Isajev, ki je umrl prejšnji teden, naj bi storil samomor in sicer zato, ker naj bi ga tako hudo prizadejal pobeg njegovega podrejenega znanstvenika Fedosejeva. Koliko je v tem resnice, je Nove žrtve ves i h poletov Po več kot treh tednih bivanja v vesolju so se trije sovjetski kozmonavti v vesoljski ladji »Sojuz 11« v torek ponoči vrnili na zemljo. Pristanek se je začel nekaj po polnoči. Vse je teklo v redu, tudi pristanek je bil normalen. Takoj po pristanku je priletel helikopter, v katerem je bila ekipa za sprejem kozmonavtov. Ko so odprli vrata vesoljske ladje, so našli v njej vse tri ko-zmonavte mrtve. Bili so privezani /a sedeže in v povsem normalni legi. Tudi v kabini ni bilo opaž? t i nobenih sprememb. Posadko, ki je tako tragično končala, so sestavljali: GeorgiJ Dobrovoljski, komandant vesoljske ladje, star 43 let, podpolkovnik in pilot; Viktor Pacajev, 38 let, ■ir industrijske J^oke in pilot, ter Vladls!av Volkov, star 24 let. Volkov je bil član posadke »Sojuza 7«, ki je oktobra 1969 skupaj z dvema ladjama sestavljala »vesoljski vlak«. To Je bil senzacionalni dogodek In •den največjih dosežkov vesoljske tehnike. Tragično preminuli vesoljci so v »Sojuztl 11« zaputili Bajkonur 6. junija. Naslednji dan so dosegli orbitalno postajo Saljut in se preselili vanjo. V njej so preživeli večji del svojega bivanja v vesolju. Iz Sojuza so prenesli v Saljut tudi več sto kilogramov opreme, ki so jo potrebovali pri delu. Delali so skoraj brez predaha in vestno izpolnjevali vse naloge, ki so jim bile postavljene. Neprestano so bili tudi pod zdravstveno kontrolo. Sovjetske znanstvenike je zelo zanimalo, kako vpliva večdnevno bivanje v breztežnostnem stanju na človeški organizem. Od časa do časa so vesoljci kontrolirali drug drugega. Med bivanjem v Salju-tu so se dobro počutili in njihovo zdravstveno stanje je bilo vseskozi zadovoljivo. Zato Je njihova smrt še toliko bolj skrivnostna. V tem trenutku še nI znan neposreden vzrok njihove smrti. Ameriški strokovnjaki navajajo kot možni vzrok na aparaturah, ki zago'av-ljajo normalen pritisk in temperaturo v kabini. Morda Je vzrok tudi v prehodu lz breztežnostnega v težnostno stanje. Znano je namreč, da večdnevno bivanje v breztežnostnem stanju povzroča v človeškem organizmu pri vrnitvi na zemljo določene motnje, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju občut- ka za ravnotežje. Treba bo počakati na podrobnejše raziskave, ki naj bi odkrile vzrok tragedije. Od pivega poleta v vesolje do danes je izgubilo življenje 12 ameriških in sovjetskih vesoljcev. Januarja 1967 se je zgodila najhujša nesreča na Cape Kenedvju, ko se je med pripravami za polet vesoljske ladje »Apollo« vn la kabina, v kateri so zgoreli Grissom, White in Chafee. Poleg posadke »Sojuza 11« je med poletom izgubil življenje tudi Vladimir Komarov, ker je njegova ladja »Sojuz 1« treščila aprila 1967 ob zemeljsko površje. Prvi vesoljec Jurij Gagarin je strmoglavil z letalom. V letalskih nesrečah so umrli tudi štirje ameriški vesoljci, in sicer Fre-man, Lee, Basset in VVillams. Med žrtvami pa je tudi Gl-vens, ki je umrl v prometni nesreči. Deset let človeških poletov v vesolje Je torej zahtevalo tudi dvanajst življenj. Kljub temu, da nesreče vesoljcev pomenijo izredno težke trenutke za vse, ki sodelujejo v \e ijskih programih, pa vseeno ne morejo zaustaviti človeka pri prodiranju v neznana prostranstva vesolja. M. Gabrijelčič kajpak težko povedati, in tako je mnenje tudi moskovskega dopisnika zagrebškega Vjesnika, ki poroča o tem v včerajšnji številki. Sicer pa o Fedosejevu samo še to da sovjetski časniki, radio in TV še do danes niso ob javili nobenih novic o pobegu Fedosejeva. 9 • © Velika Britanija (kar je sicer novica starejšega datuma, vsaj glede na časovni okvir te rubrike) je končno ljudje in postala član evropske gospo darske skupnosti. Pogovori v Luksemburgu so se nam reč uspešno končali, obe strani sta se uspeli zediniti za razumne kompromise. So daj mora pristop Velike Bri tanije v ekskluzivni klub šesterice potrditi še britanski parlament, kar pričakujejo, da se bo zgodilo letos jeseni • • • V Adis Abebi se je konča lo zasedanje Organizacije afriške enotnosti, ki pa bi skoraj doživela polom zaradi nasprotujočih se mnenj o predlogu nekaterih afriških dr/a v, naj bi se vendarle odločili za dialog, neke vrst« pogajanj z rasističnimi juž ncafriškimi režimi. Resno po UtlčUO knzo so prebrodili šele v zr.-dnjem trenutku ii tako rešili konferenco. • •« Malta bo, kot kaže, odloč neje zaplula v vode nevtral-nostl, tako je vsaj moč sklepati po najnovejšem ukrepu novega premiera Malte Doma Nitofla, ki je preprosto izgnal komandanta sil NATO na otoku, italijanskega adml rala Gina Birindellija. Hkrati je novi premier tudi formalno nakazal željo po večji neodvisnosti in samostojnosti tega sicer majhnega, toda strateško (četudi v dobi raket) še vedno dokaj pomembnega sredozemskega otoka. fnJiL (t i!lii p SOBOTA - 3. JULIJA 1971 GLAS * 9. STRAN Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Iz takihle komunikejev lahko komaj kaj razberemo: »Madžarski ministerski predsednik grof Paul Teleki in zunanji minister grof Štefan Csaky sta v toku svojega obiska v Rimu imela pogovore z Ducejem in zunanjim ministrom grofom Cia-nom. Pogovori so potekali v atmosferi prisrčnosti in medsebojnega zaupanja, značilnega za prijateljske zveze med obema državama. Pri pogovorih so podčrtali predvsem pomembnejša vprašanja, dotikajoča se v prvi vrsti Srednje Evrope in Podonavja glede na najnovejše dogodke in tudi glede na sedanji položaj. Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili vedno večjo konsolidacijo na političnem kakor tudi gospodarskem področju in prišli do skupnih pogledov, da je sleherna od dejavnosti obeh vlad v službi tistih ciljev pravičnosti in miru, karakternih za politiko Osi Rim-Berlin. V skladu s tem sta se sporazumeli, da bosta razširili in utrdili zlasti politiko sodelovanja s prijateljskimi državami.« Ne, v teh komunikejih in drugih uradnih dokumentih ni mogel nihče razbrati tistega, kar je skrival na primer po vojni objavljeni Cianov Dnevnik, kamor je Ciano 21. aprila 1939 zapisal, da se je ta dan ukvarjal z Albanijo, v kateri so nameravali (kakor lahko zvemo iz nemškega zbornika »Archiv der Gegcnvvart 1939, str. 4036, iz katerega črna m 'uradne' dokumente1) 23. aprila ustanoviti albansko fašistično stranko po vzgledu italijanske pod vodstvom 'novega albanskega zunanjega ministra' Teufika Mbotide, Treba je bilo seveda poskrbeti za objavo teh stvari, kakor tudi za objavo, ki naj bi jo sporočila v svet italijanska poročevalska agencija Štefani, za objavo, da je 'Albanija že 14. aprila sprejela sklep, da izstopi iz Društva narodov', kar 21. aprila še nihče ni vedel in bo objavljeno šele čez tri dni. dne 24. aprila 1939. Morda se je s temi in podobnimi zadevami ukvarjal Ciano, ko je zapisal v svoj dnevnik: »Dan v glavnem posvečen Albaniji.« Tako bi človek sklepal po uradnih dokumentih, ko bi prav ta dan Ciano v svojem dnevniku ne odkril, zakaj se je prav ta dan, dne 21. aprila, na sam predvečer Markovicevcga obiska v Italiji, toliko ukvarjal z Albanijo. Ta dan se jt namreč sestal s Stvllom, bivšim albanskim rx> slanikom v Beogradu: »Pogovarjam se s Stvllom ... Zelo se trudi, da bi vzbudil moje zanimanje za Kosovo, to je za 850.000 telesno in duševno zdravih Albancev, navdušenih ob mish na združitev z matično domovino. Videti je, da imajo Srbi pred njimi paničen strah. Danes ne smemo odkriti misli, kako zelo se ukvarjamo s tem vprašanjem. POZNEJE PA SE MORA NASA POLITIKA ŽIVO ZANIMATI ZA KOSOVO. S tem bomo ohranili albanski iredentizem na Balkanu in pritegnili pozornost Albancev. To bo tudi NOŽ V HRBET JUGOSLAVIJI Tako je Ciano 21. aprila 1939 zapisal v svoj dnevnik. Zapisal prav na dan, ko je dal za beograjsko 'Politiko' svoj intervju popolnoma drugačen in v drugem tonu kakor zapis v svojem dnevniku. »Zaradi italijanske akcije v Albaniji se Jugoslaviji ni treba niti najmanj vznemirjati. 2e januarja letos je italijanska vlada obvestila jugoslovansko o možnosti take akcije,« je izjavil Ciano in postavil nehote na laž italijanske trditve, da je do italijanske akcije v Albaniji prišlo zaradi nemirov, ki so jih povzročali v Albaniji ljudje, sovražno razpoloženi do marčevskih in aprilskih italijansko-albanskih pogajanj ter do Italije in Italijanov nasploh. Ciano je verjetno na to pozabil. Omenil je samo albansko krizo, med katero sta 'italijanska in jugoslovanska vlada vzdrževali stalne informativne stike'. »Akcija Italije v Albaniji naj bi imela natančno določen in omejen cilj in področje delovanja. Podrla naj bi pregrade, ki jih je zgradil Zogu med albansko in italijansko ljudstvo v Albaniji, in postavila naj bi odnose med obema narodoma na temelj, ki bi odgovarjal interesom obeh strani. Sleherni drugačen zaključek o nekakšnih tajnih ciljih italijanske akcije v Albaniji, kakršne so širi v zadnjem času, je bil lansiran z namenom, da bi nasprotniki zasejali seme nezaupanja med Jugoslavijo in Italijo. PRIJATELJSTVO Z JUGOSLAVIJO JE IN OSTANE GLAVNI TEMELJ ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE.« Tako Cianovo izjavo je ob odhodu jugoslovanskega zunanjega ministra v Benetke objavila beograjska »Politika«. Dne 22. aprila 1939 je pripotoval v Benetke na uradni obisk Italiji jugoslovanski zunanji minister Cincar Marković in se sestal s Cianom. Ciano je bil zaradi italijanskega uspeha v Albaniji dobre volje, pa tudi zaradi 'prisrčnega sprejema', ki so mu ga pripravili v Benetkah. »Očitno jc albanski uspeh izzval globok odmev v velikem mestu (v Benetkah) na Jadranu,« je lajpisal 22. aprila v svoj dnevnik. Morda je prav zaradi tepa razpoloženja napravil tudi Cincar Marković nanj 'dober vtis'. Mogoče je ta dan celo pozabil na 'nož v hrbet Jugoslaviji', o katerem je pisal dan poprej. »Marković ima sposobnosti poklicnega diplomata. Prihod v Benetke je bil zanj velik dogodek. Prvikrat prihaja v inozemstvo kot zunanji minister. (Pod Stojadinovi-čem je bil Marković jugoslovanski poslanik v Berlinu, kjer se je navdušil za Hitlerja. — op. M. KI.) Aplavzi. Zastave. Godba. Čarobne Benetke v soncu in pomladi. Vse to močno vpliva na Markovićev duh.« Morda sc je Ciano navdušil za Cincarja Mar-kovića zaradi njegove .razumnosti in uvidevnosti' do italijanske okupacije Albanije. Italijanski poslanik v Jugoslaviji je sicer poročal o vznemirjenju jugoslovanske javnosti zaradi italijanske okupacije Albanije. Toda to vznemirjenje je zajelo samo 'del javnega mišljenja', jugoslovanska vlada se ne razburja zavoljo tega. Tudi Cincar Mari ović je v pogovorih s Cianom izrazil, da Jugoslavija jemlje italijansko okupacijo Albanije kot .izvršeno dejstvo', želel bi le, da bi Italija ne podpirala albanskega iredentizma na Kosovem. »S svoje strani zatrjujem, da me Kosovo ne zanima,« je zagotavljal Ciano, čeprav je še dan poprej videl v Kosovem možnost za ustvaritev iredentističnega vprašanja na Balkanu in ,nož v hrbet Jugoslaviji'. Marković in Ciano sta razpravljala tudi o jugoslovanski h odnosih do Nemčije. Ciano je v svojem dnevniku odkril zgodovini, da je bila Cvetkovićeva vlada prav tako kakor prej Stoja-dinovićeva za CIM OŽJE SODELOVANJE Z OSJO RIM— BERLIN. Pristop Jugoslavije k paktu PROTI KOMINTERNI naj bi začasno odložili ,zaradi notranjepolitičnih razlogov', kar priča, da Cvetkovićeva vlada ni mogla obvladati komunističnega protifašističnega gibanja in zbiranje protifašističnih množic v različnih oblikah ljudskofrontovskih organizacij pod vodstvom komunistov. Ko bo izolirala komuniste od množic in jih osamila, potem pristopa k paktu proti komin-terni jugoslovanska vlada ne bo več odklanjala, je na pristop pristajal Marković. S Cianom pa se je sporazumel tudi o tem, da bo Jugoslavija odbila kakršnokoli britansko posredovanje proti Nemčiji in Italiji. To je bila izolacija Jugoslavije od nekdanjih zaveznikov. Izolacija, osamitev, ki so jo komunisti smatrali kot najbolj nevarno in nepremišljeno potezo jugoslovanske zunanje politike, ki bi se maščevala v primeru fašističnega napada na Jugoslavijo. To osamitev pa sta Italija in Nemčija hoteli doseči. »POLITIČNA FORMULA ZA JUGOSLAVIJO: v primeru vojne oborožena nevtralnost in gospodarsko sodelovanje z Italijo in Nemčijo. Seveda vse V OKVIRU OSI RIM—BERLIN, s tem, da je težišče jugoslovanske politike v Rimu,« je o tem sestanku z Markovićem zapisal Ciano. »Madžarska: počasno izboljšanje odnosov, da bi ne ogrozili naših sedanjih obveznosti do Romunije, katere politiko je Marković kritiziral odkrito in ostro ... Društvo narodov (iz katerega je Italija že izstopila): počasno podčrtan je ravnodušnosti.« O rezultatih tega srečanja pa je Ciano zapisal: »Obisk je nasplošno dal izvrstne rezultate. Zaključno poročilo za tisk je ugajalo nadvse našim novinarjem, francoskim in angleškim pa niti malo ne. To je dokaz, da je obisk uspeL Marković je napravil prijeten vtis na vse. Ugajal je bolj kot Stojadinović. Morda zato, ker je njegovo obnašanje nevsiljivo in ker je tudi po pojavi privlačen. Zelo se je trudil, da bi prikril plešo in je v ta namen mobiliziral vse lase od tilnika do senc. Opazil sem, da so ti lasje edini Jugoslovani, mobiliziram ob albanski krizi.« Taki so bili Cianovi zapiski v njegovem zasebnem dnevniku, med katerimi nikakor ne smemo pozabiti najdbe ,noža v hrbet Jugoslaviji', s strani italijanske imperialistične fašistične politike mišljenega popolnoma resno, čeprav je morilec hinavčil bodoči žrtvi še vedno prijateljski obraz, kakršnega je kazal komunike, objavljen po srečanju med Cianom in Markovićem v Benetkah: »V času pogovorov med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim ministrom Cincarjem Markovićem v Benetkah 22. in 23. aprila 1939 so razpravljali o različnih vprašanjih, ki zanimajo obe sosedni in prijateljski državi v sedanjem položaju tudi v pogledu nedavnih dogodkov v Albaniji, ki sta jih oba ministra izčrpno pretresla. — Temeljito preučevanje omenjenih vprašanj je ponovno potrdilo izredno prisrčnost odnosov med Jugoslavijo in Italijo, prisrčnost, ki se je po sklenitvi Beograjske pogodbe in Jadranskega pakta ln s spoštovanjem medsebojnih interesov na vseh področjih in v vsakem pogledu nenehno krepila in utrjevala. Ministra sta prišla do zaključka, da je sodelovanje med obema državama kakor tudi med Jugoslavijo in Nemčijo tako v političnem kakor tudi v gospodarskem smislu treba poglobiti za ohranitev miru in kot pogoj izboljšanja stabilnosti v Podonavju. Glede odnosov z Madžarsko sta oba zunanja ministra ugotovila po najnovejših izjavah madžarskih državnikov, da odpirajo široko pot za sporazum med vladama v Beogradu in Budimpešti.« KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE H Novinar Glasa na Etni En dan na Etni Eno ime-dve napaki Kako je padel partizan Riko v golniški bolnišnici? Na zidu pred vhodnimi vrati golniške bolnišnice je spominska plošča, na kateri je napisano: »Na tem mestu je 27. maja 1943 dal svoje življenje Jože Rode-Darče, roj. aprila 1917 v Rudniku pri Kamniku, v borbi za svobod in lepšo bodočnost slovenskega naroda. Slava padlemu borcu. Zveza borcev Golnik-Goriče.« Zal sta na plošči kar dve napaki: padel ni Jože, temveč Izidor Rode, Izidor ni bil Darče, ampak Riko. Le kako so mogli tisti, ki so bili odkrili to spominsko ploščo, narediti kar dve napaki pri enem samem imenu? Saj vendar na Duplici pri Kamniku še vedno živi Rikova sestra Anica, v Radomljah pa brat Ludvik. Partizan Riko je s skupino borcev kamniškega bataljona skušal rešiti iz golniške bolnišnice, svojo sestro Anico, ki je bila partizanka in so jo Nemci ranjeno ujeli ter prepeljali na Golnik? Bilo je dvanajst hrabrih mož, partizanov. Dvanajst prostovoljcev kamniškega bataljona. Pripravljeni so bili žrtvovati svoja življenja, samo da bi rešili ranjeno partizanko iz golniške bolnišnice. Vodil jih je Izidor Rode-Riko. O tej akciji v knjigi Beg z morišča pripovedujejo Anica Rode, poročena Semeja, z Duplice pri Kamniku in njen brat Ludvik Rode iz Radomelj, Ivan Pirš-Rastko iz Radomelj in Ivan Kosirnik-Harkov z Vira pri Domžalah. J. Vidic Beg z morišča Včeraj je pri zavodu Borec v Ljubljani izšla knjiga Beg z morišča, ki jo je napisal naš sodelavec Jože Vidic. Knjiga, ki je dobila letošnjo Kajuhovo nagrado, na 470 straneh objavlja 136 fotografij živih in padlih borcev ter drugih dokumentov. Avtor v njej opisuje vojne dogodke na Gorenjskem. Kateri vozni red je pravi? Uredništvo Glasa je prejelo pismo, ki ga je napisal Mih i Peternelj iz Kranja. Nanaša se na nove vozne rede, ki so jih naša avtobusna podjetja uvedla 1. junija letos. Tova riš Peternelj pravi: »Pred kratkim sem kupil nov vozni red, ki je začel veljati 1. junija 1971. Pred dnevi sem šel na Luže. Ravnal sem se po novem voznem redu. Čakal sem na avtobus ki bi moral odpeljati ob 16.25, vendar avtobusa ni bilo od nikoder. Nekoga sem vprašal, zakaj av tobusa ni, pa mi je odgovoril, da vozi še po starem voznem redu. Lahko sem odšel domov in šel na avtobus, ki odpelje ob 18.25.« Tovariš Peternelj nato piše, da misli, da se iz ljudi delajo dobesedno »norca«. Zakaj izdajajo nove vozne rede, če se jih p »tem ne držijo in vozijo po starih? Nato navaja nov in stari vozni red za Luže. Na koncu pisma uredništvu se Peternelj sprašuje, zakaj ob nedeljah ni niti enega avtobusa proti Lužam in obratno. Luže namreč niso odročna vasica, saj težijo ob zelo prometni cesti proti Ccrk-ljam. Konce pisma se plaši: »Pričakujem, da bo dalo podjetje Creina pojasnilo!« —ik Dva tisoč kilometrov do Sicilije Pri Padovi je treba zaviti z avto ceste za Milano na jug, po 56 kilometrih pa spet pridete na avto cesto za Bologno, Firence in Rim. Že na odseku ceste do Firenc ste lažji za 2900 lir cestnine ali 69,60 din. Ob vožnji po hitri cesti lahko popotnik ulovi le bežne vtise o pokrajini. Do Bologne se razteza Padska nižina, od Bologne dalje pa cesta zavije v Apenine, katerih odrastki pa na severnem delu niso kaj dosti višji od stotih metrov. Italijani so med apeninskimi valovitimi griči svojo sončno cesto razpeli med neštete viadukte in mostove in skozi predore. Pred vsakim večjim mestom se turist znajde v zadregi. Če nima pri roki mestnega plana, potem samo lahko na slepo srečo najde vhod v središče mesta. Že kilometre prej se ob cesti pokažejo oznake, ki napovedujejo vhode v severni ali južni del mesta. Turistu pa seveda ni za vožnjo skozi predmestja, posebno še, če ne ve, v katerem delu mesta je središče. Poti nazaj ni, če pravi vhod zamudite. Ce vam ni do vožnje skozi predmestja, je bolje da si mesto ogledate ob drugi priložnosti. Vsako mesto je ob nastajajočem večeru najlepše, Firence so bile še posebno. Morda tudi zato, ker je bilo prvo zgodovinsko mesto na poti skozi Italijo. Če vas pot zanese kdaj v Firence, potem se je vsekakor treba sprehoditi čez Ponte Vccchio do ulice zlatarjev. Zlatarnice so zavarovane z lesenimi okni, ki jih čez dan dvigajo in zapenjajo v nekakšno streho nad izložbami. Nobenih rolet ali železnih rešetk. Ob osmi uri zvečer sc izložbe zlatarn zagrnejo, zlato boste spet lahko občudovali zjutraj. Občudovati pa jc tudi kaj in posebno ženski svet kaj lahko izgubi oči na kilogramih zlata predelanih v najrazličnejše ogrlice, zapestnice itd. Skozi Firence, ki sodi po nekaterih ocenah med najlepša mesta na svetu, teče Arno, široka, lena reka. Številni mostovi povezujejo oba bregova. Med najstarejšimi je prav Ponte Vecchio, ki je bil obnovljen leta 1345. V Firencah so grobovi največjih italijanskih in svetovnih duhov: Michelangela, Ma-chiavellija, Galileja, Rossini-ja. V Firencah so ustvarjali Dante, Petrarca in Boccacio. V likovni umetnosti so znani veliki Firenčani: Leonardo da Vinci in Michelangelo Buo-narroti. Kot nekdanjo umetniško središče Italije se je v Firencah ohranilo brez števila starin in umetnin in spomenikov. Posebne pozornosti je vredna arhitektura in spomeniška skupina palač kot je Palazzo Vecchio, Loggia dei Lanci in druge. RIM — VELEMESTNA NORIŠNICA Pravo nasprotje večerno umirjene renesančne Fi-renze je velemestni Rim sredi popoldneva. V središče milijonskega mesta sc pripeljete po Via Tiburtina. Promet je za naše pojme neznanski, pa se odvija hitro, brez posebnih zastojev in motenj. Zastoj povzroči le rdeča luč na semaforju, ne pa morda kak oklevajoči voznik. Pravi čudež je, če v Rimu najdete parkirni prostor. Rimske ulice so žc v začetku junija polne radovednih turistov, ki polnijo parkirne prostore ob zgodovinskih znamenitostih. Vročina in neznosni smrad izpušnih plinov sicer prežene Rimljane na plaže bližnje Ostic, turiste pa prepuste, da si v potu svojega obraza ogledujejo večni Rim. Res, mesto je v vročini in smradu bencinskih strojev težko vzljubiti. Veliko mirnejše so ulice v vladni četrti Kvirinal. Skromni napisi na mogočnih stavbah sicer oznanjajo, da so tu ministrstva, turist pa spozna, da se tu kroji italijanska politika le težko. Pred vrati ministrstev se ob določenih presledkih ceremonialno zamenjajo stražarji v temnih uniformah, od časa do časa se pripelje ali odpelje črna diplomatska limuzina. Kaj naj povem o Rimu? Da so na vsakem koraku slavoloki, da se na zahodu, pogled od Kvirinala, beli cerkev sv Petra in vije vatikanska zastava; da ima vsak večji trg fontano, da se izgubite v iskanju neštetih starih rimskih trgov. Vstopnina za ogled koloseja nikakor ni turistično oderuška, čeprav piše v vodiču, da je to največja zgradba te vrste nekdanjega rimskega cesarstva. Imel je prostor za 45.000 gledalcev. Vse do 19. stoletja so uporabljali gradbeni material iz koloseja za gradnjo rimskih hiš. No, nekaj kamenja je še ostalo, tako da se turisti še vedno lahko prepričajo o veličini stavbe, ki je nudila krvavo zabavo rimskemu ljudstvu. Okoli koloseja stoje koči-jaži, ki vas za drage lire popeljejo po mirnejših rimskih ulicah. Tik ob koloseju je Pa-latin s Forum Romanum, najstarejše naselje v Rimu. Če hočete ogledovati Palatin v torek, potem boste rimske stebre slikali le od daleč, ker jc ta dan zaprto. V vodiču pa piše, da sertu ostanki najstarejših rimskih svetišč in ostanki prebivališč najznamenitejših meščanov in politikov. Tu so gradili svoje palače tudi rimski cesarji. Okoli leta 1000 jc Palatin v ruševinah, 700 let kasneje pa se začno arheološka odkopava-nja. (Prihodnjič: Pompeji) L. Mencinger Firence: Loža orjakov ob Palazzo Vecchio SOBOTA - 3. JULIJA 1971 GLAS * 11. STRAN Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. n 24. "ri ter radijski dnevnik ob 9., U; 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 3. JULIJA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom bratov Avsenik — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igrajo veliki orkestri — 14.30 Poje tenorist Arduino Zama-ro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo sc ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in IX) svetu — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Na večer pred praznikom dneva borca — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni varu le — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sobot ni mozaik — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ob popevkah in plesnih zvokih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert - 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Trenutki s slovenskimi pianistkami — 22.15 Okno v svet — 22.30 Iz glasbenih študijev RTV Ljubljana - 23.55 Iz slovenske poezije 4. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.42 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert i/, naših krajev — 10.05 Bc pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1100 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Glasba ne pozna meja — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni noktufno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 935 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni va-riete — 16.35 Popevke iz studia 14 — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Od popevke do popevke — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Glinka: Ivan Susanin — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Virtuozne klavirske skladbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Festival v Bergnu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 5. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmi za najmlajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot ki za naše goste iz tujine — 12.00 Na-današnji dan — 12.10 ( orland: Rodeo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije z orkestrom I' 11, v Faith — 14.35 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni inter-90 — 15.40 Poje zbor Dušan Jereb iz Novcca mesta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom dunajske filharmonije — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Orgle v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Rossini: odlomki iz opere Pepelka — 20.55 Lahka orkestralna glasba — 21.30 Na obisku pri Juretu Robe/niku — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni varietc — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Kal man Lend-vav — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Dve kon-certantni partituri Lucijana Marije Škerjanca — 2030 Pota našega gospodarstva — 20.40 Bachova glasba — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 2230 Smetana: Moja domovina — 23.55 Iz slovenske poezije 5. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcem Marjano Deržaj in Vice Vukovom — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violončc-lista Alojza Mordcja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Alfredo Antonini — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na-svidenjc — 18.45 Četrt ure s pevko Jožico Svete — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute /. ansamblom Jožeta Krcžeta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.42 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Iz sodobne slovaške glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta /abavnili zvokov — 14.05 Glasbeni varietc — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Morton Gouls — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.10 Nočne epizode — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov i LZZa — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 7. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9 05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Z ansamblom Indcxi in Pro arte — 9.40 Bernard: Dva venčka narodnih — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladbe Zvonimirja Cigliča — 1230 Kmetijski na sveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Adamič: Otroška suita — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popularna dela z velikimi dirigenti našega časa — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mala panorama nizozemske lirike —■ 23.15 Popevke sc vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni ezpress — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Plesni zvoki — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Zgodnji Beethoven — 20 30 Na mednarodnih križ.potjih — 20.40 Večerni concertino — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Portret baritonista Toma Krauscja — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 8. JULIJA 430 Dobro jutro — 8.10 — Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Boito: prizor iz opere Melistofeles — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z lahko glasbo za prijetno razvedrilo — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Italijanske narodne pesmi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Paul VVcston — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Veliki valčki — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nova italijanska muzika — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke jugoslovanskih avtor- Drugi program 13 05 Pak ( t /.ibavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob jukc-ho.xu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Godala v ritmu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.00 Kogoj: Črne maske — prizor ob katafalku — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Recital vio-lončclista Pierra Fourniera — 23.55 Iz slovenske poezije 9. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 — Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 920 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj Chopina — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz opusa Clauda Debussvja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Ž orkestrom Peter VValmcn — 17. M človek in zdravje — 17 20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Za prijetno razvedrilo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s slovenskim instrumentalnim kvintetom — 20.00 Poic zbor Sovjetske armade — 20.30 Top-pops 13 —• 21.15 — Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Beseda in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnili zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov -- 18.40 Igra plesni orkester RTV RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Od premiere do premiere — 21.17 Schubcrt: Sonatina za klavir in violino v D-duru — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.55 Naša novejša komorna glasba — 23.55 Iz slovenske ~ ^ " • izdaja in liska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Vloše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 l-i35 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Malj oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 "o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 14.00 Teniška tekmovanja (finale moški) — prenos iz VVimbledona (EVR-Ljubljana), 16.20 Rokometni turnir za pokal Jugoslavije — ženske (RTV Sarajevo), 18.00 Obzornik. 18.15 Omišaljski veli pir, 18.45 TV kažipot, 19.05 Mozaik, 19.10 Izgnanci — dokumentarna oddaja, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Split 71 — prenos (RTV Zagreb), 22.05 Svet otokov in atolov, 22.30 Maščevalci — serijski film, 23.20 Poročila, 20.25 Glasbena medigra (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Plus pet (RTV Sarajevo), 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Dokumentarna oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV El 4. JULIJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) 9.30 Po domače v Metliki (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton — serijski film (RTV Ljubljana)____Športno popoldne, 18.15 Trenutki odločitve — slov. film, 19.50 Cikcak, 22.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi: Knjigovodja, 21.20 Glas na obisku, 21.35 Poročila (RTV Ljubljana), 21.50 Športni pre-gied (JRT), 22.20 Rokometno prvenstvo Jugoslavije (RTV Zagr.b), 23.30 Odpoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored* 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 5. JULIJA 16.40 Plus pet — oddaja TV Sarajevo, 17.40 Čarobna noč v prodajalni Instrumentov, 18.00 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Ljudje v soseski, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mati — japonska TV drama, 21.30 Teh naših 50 let, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Glasbena pravljica (RTV Ljubljana), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 6. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.25 Obzornik, 18.40 Prijatelj Ben — mlad. film, 19.05 Stare krčme, 19.35 Cesta' in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ljubezenski film — madžarski film, 22.15 Malo za Salo, malo za res, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.4J Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd), 19.20 TV pošta, 19.50 TV nrospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 7. JULIJA 17.05 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Pika Nogavička — švedski film, 19.05 Mozaik, 19.10 Po sledeh napredka, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kam gredo divje svinje — L del, 21.35 Teh naših 50 let, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanke (RTV Zagreb), 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 8. JULIJA 17.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 1S.35 Družina, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vojna in mir — II. del, 21.25 XXI. stoletje, 22.25 400 let slovenske glasbe, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Jure Slon, 18.00 Zapojte z nami (RTV Sarajevo), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 9. JULIJA 13.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 14.00 Balkansko teniško prvenstvo — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Rdeče podvezice — ameriški film, 22.10 Odiseja miru, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbeni dnevnik, 19.00 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV KINO Kranj CENTER 3. julija slov. barvni film MAŠKARADA ob 16. uri, amer. barvni film DIRKA S ČASOM ob 22. uri 4. julija amer. barv. film DIRKA S ČASOM ob 14.20, angl. barv. film VOJSKA V SENCI ob 16.30 in 18.20, premiera amer. barv. CS filma V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 21. uri 5. julija amer. barvni CS film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 15.. 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma URAD ZA UMORE ob 21. uri 6 julija amer. barvni CS film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 3. julija amer. barvni film ŽIVELA AMERIKA ob 16. uri, slov. barvni film MA-ŠKARADA ob 18. in 20. uri 4 julija angl. barvni film NEKA ŽENA JE IZGINILA ob 14. in 20. uri amer. barv. C S film CUSTER Z ZAHODA ob 16. uri, amer. barvni film ŽIVELA AMERIKA ob 18. uri 5. julija slov. barvni film MAŠKARADA ob 16. in 20. uri, angl. barvni film NEKA ŽENA JE IZGINILA ob 18. uri 6. julija amer. barvni, film TOBRUK ob 18. in 20. uri Tržič 3. julija angl.-franc. barvni CS film JUŽNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri 4. julija I rane. barvni CS film VESELI DOPUST ob 15. in 19. uri, angl.-francoski barvni CS film JUŽNA ZVEZDA ob 17. uri Kamnik DOM ! 3. julija amer. barv. film PIŠTOLE SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. in 20. uri 4. julija amer. barvni film PIŠTOLE SEDMIH VELIČASTNIH ob 15., 17. in 19. uri, slov. barvni film MAŠKARADA ob 21.15 5. julija amer. barvni CS film CUSTER Z ZAHODA ob 17. uri, kalij, barvni CS film POŽIG RIMA ob 19. uri 6. julija amer. barvni CS film DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17.30 in 20. uri Krvavec 3. julija amer. barvni film HONDO IN APAČ I ob 20.30 4. julija amer. barvni film HONDO IN APACI ob 17. uri mdšanica kav Radovljica 3. julija jugoslov. barvni film PRVA LJUBEZEN ob 18. uri, amer. fi'm PAST ZA MORILCA ob 20. uri 4. julija amer. film V ČASU CARLESTONA ob 16. uri, amer. barvni film ČLOVEK I/ ARIZONE ob 18. uri, amer. barvni film NAPADALNO DEKLE ob 20. uri 5 julija franc. barvni film PA POTEM POSODI PRIJATELJU ŽENO ob 18. uri 6. julija franc. barvni lilm LJUBIM VSE ŽENE ob 20. škofja Loka SORA 4. julija amer. barvni film VONJ PO SMODNIKU ob 17. in 20. uri 5. julija arper. barvni fi'm VONJ PO SMODNIKU ob 19. uri 6. julija angl. barvni film MADAM BOVARY ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. julija amer. barvni film VONJ PO SMODNIKU ob 17. in 20. uri 4. julija angl. barvni film MADAM BOVARY ob 17 m 20. uri »Tudi počasi se daleč pride,« pravi Jože Miklavčič iz Grenca pri škofji Loki, lastnik dolgouh-cev. Menda je edini daleč okoli, ki še »fura« z oslovsko vprego. »Sedem let sem imel enega oslička, lani pa sem mu dokupil par. Doma imamo namreč ma'hno vrtnarijo pa potrebujem dober gnoj. Da oslička ne bi samo stala v hlevu, sem jih naučil voziti. Res nista hitra, a sc tudi meni ne mudi.« (Ib) — Foto: F. Perdan illl ■i I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KAMERA, 7. ZMENEK, 13. ARIMAN, 14. VALETA, 15. POMOL, 16. VOLITEV, 17. ONAN, 18. LANI, 19. ORA, 20. AMERIKA, 23. ING, 26. ITAK, 27. ROKE, 31. CEREZIN, 33. PECAT, 34. EREVAN, 35. BANANA, 36. KOZARA, 37. PLAKAT Izžrebani reševalci Prejeli smo 102 rešitve. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) prejme Anton Grošelj, Jesenice, Tavčarjeva 9; 2. nagrado (20 din) prejme Marjanca Jerala, Kranj, C Kokrškega odreda 11; 3. nagrado (10 din) pa dobi Stanislav Janša, Sp. Gorje 102. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križan l*a VODORAVNO: 1. kar je opleskano, 7. vrsta čaše s širokim vrhom (množina), 12. rovnica, pralica, krampač, 14. otroška zabava, igranje, predstava, 15. odgovor na kontro pri kartanju, 16. orodje za sekanje, sekalce, 18. jugoslovanska filmska igralka Eva; tudi etiopski knez, 19. ime pevca in glasbenega pedagoga Dariana, 21. nizozemska letalska družba (Koninklijke Luchtvaart Maatschappij), 22. italijansko pristaniško mesto °b jadranskem morju, severozahodno od Barija, 24. tuje žensko ime (Ekberg), 26. jestvina, jed, 27. domače moško ime (Blaž), 28. predujem, tudi pisana papiga, 29. Hercegovce; junak Gotovčeve opere, 31. kratica za akademski naslov, 32. mali medved, ponočna zver iz Severne Amerika (množina), 35. Ivo Potrč, 36. italijanska denarna enota, 38. last, imovina, 40. majhni okiti, 41. prislov to pot. Neuradno poročilo o žrebanju srečk 26. kola, ki je bilo dne 1. 7. 1971 Srečka št. 1 Z j t i 8 1 10 ! u 13 * 16 i?' 1. 18 19 20 21 2? 2S J feV -. 26 1 29 30 31 32 33 3S 36 39 *.o M om> ^: nirneno rjava barva; rumenica, glina, 2 4 'if 2a Pre^ale. predalčnik, 3. znak za kemično prvino lantan, • teka v Nemčiji, ki se izliva v Severno morje 5 spektrum, maT" mavričn5h barv, 6. del ženske garderobe, 7. klica, ci-i ' • znak za kemično prvino litij, 9. turistično letovišče na H8" .?kova b,izu Makarske, 10. nadomestilo za čas bolezni, 17 haMi* V,o1davflc v Romuniji, 13. reka na severu Tasmanije, •"apfpi! nsk° pristaniško mesto ob istoimenskem prelivu (Ot-ski S vrala) med Jadranskim in Jonskim morjem, 20. perzij 7 Polosli, vrsta lučalnice v srednjem veku (množina), 23 za kemično prvino radij, 25. otok v Zadrskem arhipela biti" Do,Ec>m otoku, 26. velik, zelo močan človek, 27. utrip, pulz, 28. palestinska luka (Akon), 30. predstavnik moske-ner|Sam°Stain'' 33- in,c s,ovenske3a gledališkega igralca Ra drž) ' Pripadnik Inkov, vladajoče kaste močne idijanske cVc» 37. arabski žrebec, 39. znak za kemično prvino iridij J 'J/'šiicv posijao <1> čet rika. 8. julija, na naslov: < las, 5 |!.r8 rcvolucijc 1. KnnJ i. oznako Nagradna križanka ' NMrade: L: 30 tlin, 2.: 20 din, 3.: 10 din 0!'k'?RHNJSKI MUZEJ v KRANJU — V Mestni hiši je na in,\l s,a'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, 0tj ctllost,io*godovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je Prta razstava del a kad. slikarja Igorja Pleska iz Ljubljane. 0, ^ °aročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju nad"a ,vpilhliska zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. n!lt(s,rof>iu je na ogled etnografska zbirka Planšarska kultura orcnjskcin m razstava risb Petra Jovanoviča iz. Zgornje v Poljansk. dolini V Pl- X . v . .,LSc"iovi luši je odprt Prešernov spominski muzej, na z P V isti s,;ulli Pa razstava del slikarja Franca Boštja-italH '"• V gotski kleti m) razstavijene barvne reprodukcij«. 'Janskrga slikarja Canaletta (1697-1768). , Q*r . j— m do it 0 18520 85980 427230 2 99672 4)7562 528802 833 44283 88503 108033 372323 1 31741 77651 765001 zadela din 6 506 1.006 10.006 6 506 10.006 10.006 50 500 2.000 10.000 10.000 6 506 506 10.006 24 10 6654 200 28604 1.000 75114 500 15 10 35 1 0 00025 1.000 70365 1.000 0007o5 10.000 382785 10.000 588915 50.010 646655 10.000 26 20 666 100 8406 200 91006 500 601286 10.000 620656 10.000 57 10 61247 2.000 95437 500 261827 10.000 28 20 98 10 50148 500 424718 10.000 449118 10.000 49 30 80179 500 93079 1.000 261329 10.000 296769 10.000 708269 150.000 Društvo rejcev malih živali Živalica Kranj in društvo golobarjev Kurir Kranj ima v nedeljo, 4. julija, ob 9. uri obvezen sestanek v gostilni Prešernov hram na Titovem trgu. Važen razgovor o razstavi vseh živali med Gorenjskim sejmom v Savskem logu. Vabljeni vsi člani in nečlani. ^erijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. in od 17. do 19. ure. ZIVIUA Trzni pregled V KRANJU Solata 3 do 4 din, špinača 4 do 5 din, korenček 6 do 8 din, slive 3 do 4 din, jaboltca 4,50 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 8 do 9 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 6 do 6.50 din, stročji fižol 5 do 6 din, pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, paradižnik 4 do 5 din, češnje 4 do 5 din, breskve 5 din, kumare 4 do 5 din, hruške 5 din, ajdova moka 4,50 do 5 din, koruzna moka 3,60 din, jajčka 0,65 do 0,70 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 14 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 do 6 din. skuta 6 do 7 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 do 6 din, paprika 14 din, krompir 1 din (novi 2 din) V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 4 din, pomaranče 4,40 din, limone 6 din, česen 8 din čebula 4 din, fižol 6 din, pesa 3,50 din, paradižnik 6 din, jagode 12 din, grah 5 din, koleraba 3 din, ajdova moka 4,50 din, jajčka 0,70 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 30 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 17 din, krompir 2 din, med 12 din, banane 7 din, breskve 5 din, češnje 5 din NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 3 din, korenček 7,50 din, slive 5,40 din. pomaranče 5,50 din, limone 6,50 din, česen 9,10 din, čebula 2,80 din, tižol 6,50 do 9 din, pesa 3,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 50 din, ajdova moka 6,16 din, koruzna moka 2,25 din. jajčka 0.60 Jo 0,70 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,60 din, kislo zelje 3,20 din, kisla repa 2,60 din, cvetača 6 din, paprika 17 din, krompir 1,80 din, breskve 4 do 5 din, češnje 3 do 4 din Dežurni veterinarji 2. 7.-9. 7.: Vchovcc Srečko, Stošičcva 3, tel. 22-405 ali 21- 283; 10. 7.—16. 7.: Cepuder Bogdan, Kajuhova 23, tel. 22-994; 17. 7.-23. 7.: Vchovcc Srečko, Stošičeva 3, tel.22-405 ali 22- 994; 24. 7.—30. 7 : Bedi aH Anton, Kokrica, tel 23 518 poročili so se V KRANJU Laibacher Ferdinand Franc in Sirovina Mara, Jalovec Boris in Mil i kovic Mirjana, Volčič Toni in Eterovič Silva, Pucelj Ježe in Pucelj Marjeta, Zveršcn Peter in Trdin Dragotina, Vreček Franc in Kristane Angela, Dobovšek Martin in Nachti-gal Majda, Korinšck Igor in Malck Irena, Gašper Alojz in Lombar Veronika, Novak Anton in Lipjvec Nada. V ŠKOFJI LOXI Habjan Fave-1 in Bernik Antonija, Šfrer Janez in Hudo} hi Marija, Smolcj Janko in Bobnar Marija, Jelovčan Stanislav in Tominec Viijen-ka, Žakelj Matjaž in Trček Ivanka, Hartman Janez in Hartman Marija. V KRANJU Petrovčič Antonija, roj. 1889, Bric Stanko, roj. 1903, Robiek Anton, roj. 1906, Mar-kun Marija, roj. 1886, Ver-hovnik Franc, roj. 1893, Plut Anton, roj, 1913, Eržen Valentin, roj. 1907 in Gregorin Evlahja, roj. 1919. V TRŽIČU Primožič Mihael, roj. 1939, Dobrin Anton, roj. 1895 in Ahačič Ivana, roj. 1887. V ŠKOFJI LOKI Demšar Hijeronim, rojen 1893 in Galof Valter, roj. 1917. SOBOTA KRANJ — Ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja nadaljevanje 6. letnih športnih iger Iskre. JESENICE — Ob 18.30 na igrišču pod Mežakljo tekma ženske SKL Jesenice : Slovan. Ob 20. uri tekma moške SKL Jesenice : Trnovo. NEDELJA JESENICE — Ob 10. uri v letnem bazenu skoki s stolpa za memorial Branka Ziherla z mednarodno udeležbo. BISTRICA — Ob 8. uri pred gostilno Potočnik start ocenjevalne dirke za odprto gorsko prvenstvo Gorenjske v kolesarstvu (za vse katego- rije). — dh GLAS * 14. STRAN SOBOTA — 3. JDilJA 1971 Žalostni obrazi staršev in jok otrok Razlike le prevelike V sredo, 30. junija, se je končal vpis v prihodnje šolsko leto tudi na tehnični šoli za elektro in strojno stroko pri šolskem centru združenega podjetja Iskra Kranj. Šola ima tri oddelke, in sicer strojni oddelek, elektroodde-Ick za šibki tok in elektro-oddelek za jaki tok. V vsak oddelek so sprejeli po 30 učencev, torej skupaj 90, vseh prijav pa je bilo 174, in sicer največ iz kranjske in tržiške občine, sledijo pa občini Radovljica in Škofja Loka ter nekateri ostali kraji. Merila za sprejem na Iskrino srednjo tehnično šolo so bili naslednji: učni uspeli v osemletki, psihološki test in glede na posebnost poklica uspeh v matematiki, fiziki in slovenščini. Odličnjaki so bili sprejeti vsi, pri ostalih pa je odločal uspeh v omenjenih treh predmetih in uspešnost testa. Žalostno je, da niso bili sprejeti številni učenci, ki so zaključili osnovno šolo s prav dobrim in dobrim uspehom. Poglejmo številke in vzroke, zakaj na Iskrini srednji teluiični šoli niso mogli sprejeti več učencev. Na oddelek za šibki tok se je prijavilo 73 učencev. Sprejeli so vseh devet odličnjakov in 21 prav dobrih. Razen tega pa so morali na osnovi uspeha v matematiki, fiziki in .slovenščini odkloniti tudi 12 prav dobrin! Na jaki tok se je priglasilo 33 učencev. Odklonili so dva dobra in enega zadostnega. Na strojni oddelek pa se je prijavilo 60 učencev. Kot na ostalih dveh so jih tudi na tem oddelku lahko sprejeli le 30, in sicer 4 (vse odličnjake), 22 prav dobrih in 4 dobre. Odklonili so 28 dobrih in 2 zadostna. Nehote smo sc vprašali, zakaj jih niso mogli sprejeti več. Glavni vzrok je prostorska stiska. Šola je bila grajena za 250 učencev, v njej pa je sedaj 600 učencev. V šestih učilnicah se drenja 12 oddelkov. Učilnice so zasedene cd 7. ure zjutraj do osmih zvečer, delavnice za praktični pouk pa od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Zato ni čudno, da je ob letošnjem vpisu ofUilo praznih rok za tri razrede učencev. Tako problematično še ni bito nikoli. Lani so na primer odklonili le za razred otrok. Ta problem, pravijo na Iskrini srednji tehnični šoli, bo iz leta v leto težji in nova šola za elektro in strojno stroko v Kranju bo slej ko prej nujna. Osnovno šolstvo izpopolnjujemo, na srednje strokovno šolstvo pa smo pozabili, čeprav podatki kažejo, da je v Kranju prav pri teh kadrih največji man j ko. V Iskri in na Gorenji Savi ro na zboru volivcev ob zadnjem referendumu za gradnjo osnovnih šol predlagali, da bi del denarja odvajali tudi za srednje šole, vendar predlog ni prodrl... Po pravici povedano, žalostno je bilo v sredo pogledati zaskrbljene obraze staršev in objokane cči otrok, ko so izvedeli, da far.t k.lj.d? prav dobremu in dobremu uspehu ni bil sprejet. Številni starši so dejali: vsak mesec plačujemo za šole, otrok pa bo moral ostati doma. Za marsikaterega je bila to prva bridka izkušnja. Popolnoma drži ugotovitev, da so jo še najbolje zvozili tisti, ki so se vpisali na več šol. Na eni od njih so bili zanesljivo sprejeti. In še to. Zamislimo si dva prav dobra učenca. Prvega so sprejeli, drugi, ki je imel enak učni uspeh v osnovni šoli, pa je ostal praznih rok ... J. Košnjek V sredo popoldne je bila v Kranju skupna seja sveta za prosveto, kulturo in telesno kulturo, sveta za vzgojo in izobraževanje, sveta za zdravstveno in socialno varstvo in sveta za delo pri občinski skupščini Kranj. Prisotni, njihovo število je bilo skromno, so obravnavali analizo delitve dohodka in osebnih dohodkov v zavodih s področja družbenih služb v občini, ki jo je pripravila Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Analizo bo obravnavala tudi občinska skupščina Kranj na zasedanju, ki bo najverjetneje 15. julija. Analiza primerjalno obravnava delitev dohodka in osebnih dohodkov na 31 zavodih s področja šolstva, vzgoje in varstva, zdravstva in socialnega varstva. Zaradi težke primerjave analiza ne zajema Glasbene šole, Delavske univerze. Višje šole za organizacijo dela in Dijaškega doma. Zaključki analize so zanimivi in so prišli ob pravem času, saj so v izdelavi samoupravni sporazumi tudi za področje družbenih služb. Le 19 izmed 31 zavodov v občini ima pravilnike o delitvi dohodka, ki so izredno skromni. Delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki obravnavajo le redki pravilniki in bi jih zaradi tega lahko tudi opustili. Ustanove pa imajo tudi pravilnike o delitvi osebnega dohodka, ki so bili od 1962. leta dalje velikokrat dopolnjeni ali obnovljeni. Le-ti so bili tudi glavni predmet omenjene analize, ki ne obravnava vrednosti posameznih delovnih mest v »denarju«, temveč je najnižja postavka povsod preračunana na enotno vrednost 1,00. Podatki povedo, da so enaka delovna mesta na posameznih zavodih različno vrednotena in so zato razlike v osebnih dohodkih velike, večkrat težko razumljive. Pri osebnem dohodku se vse preveč upošteva le izobrazba, premalo pa stalnost na delovnem me- Prilika o kmetu in »Maškaradi« Živel je zanikrn in neveden kmet. V mlekarno je nekoč prinesel mleko, v katerem so plavali ščurki. Sanitarna inšpekcija, ki so jo poklicali in ji mleko pokazali, je ugotovila, da tako mleko ni primerno za prehrano in je prodajo pit lovedala. Kmet — neveden in naiven kakor je bil — je ročno segel v vedro, odstranil ščurke ter mleko ponovno pokazal sanitarni inšpekciji. In glej — sanitarna inšpekcija je prodajo mleka dovolila. Med prvim in drugim pregledom je preprosto pozabila, da prvič ni prepovedala prodajo ščurkov v mleku, ampak takšno mleko, v katerem plavajo ščurki. Ljudje so mleko pokupili in popili — ter ostali živi. Kaj pa imajo kmet, mleko in sanitarna inšpekcija skupnega z novim slovenskim filmom »Maškarada«, boste rekli. Res ne veliko, pa vendar ... Kmet jc bil neveden in zanikrn in o slabi robi, ki jo je prodajal, ni imel jasnih predstav. Filmarji, ki so nam ponudili »Maškarado«, so, nasprotno, šolani ljudje in so svojo robo vede in hote ponudili takšno, kakršna je. Med robo kmeta in naših filmarjev tudi ni velike podobnosti, saj se ena in druga na trgu povsem različno obnašata. Medtem ko bi prodaji mleka prav gotovo škodovalo, če bi se razvedelo tisto o sanitarni inšpekciji, pa so prodaji »Maškaradc« zapleti s komisijo za odobravanje filmov (neke vrsta sanitarna inšpekcija, ali ne?) očitno koristili. Dvorane se polnijo, čeprav ima veliko gledalce\< po predstavi zelo podobne občutke, kot so jih imeli potrošniki, ki so niji kmetovo mle- ko (potem, ko so jim povedali o ščurkih). Še najbolj sta si pri vsem tem podobni sanitarna inšpekcija iz naše zgodbe in komisija za odobravanje filmov, ki je predvajanje »Ma-škarade« najprej zavrnila, nato pa odobrila. Komisiji se je primerilo prav enako kot sanitarni inšpekciji v naši zgodbi, da je namreč takrat, ko je dala dovoljenje za prikazovanje »Ma- škarade«, pozabila, da film potem, ko so filmarji odstranili iz njega nekaj »ščurkov v obliki surovosti in ncokus-nosti v besedi in sliki, ni nič bolj užitna godlja kot je bilo mleko potem, ko je kmet po-lovil ščurke iz njega. No, da bo primera popolnejša: tudi tako dobroto kot je »Maškarada* bodo ljudje uživali — in najbrž ostali živi. Tomi stu, izkušenost, pogoji dela, posebno pa odgovornost na delovnem mestu in kvaliteta dela, ki sicer ni izmerljiva, da se pa ugotoviti. Nekdo je na primer povedal, da ima na eni od šol učitelj prav tak osebni dohodek kot računovodja, čeprav se narava njunih del razlikuje. Prav tako ni opredeljena vloga ravnatelja, ki naj bi bil res pedagoški vodja, sedaj pa je njegov dohodek odvisen tudi od števila oddelkov itd. Člani štirih svetov s področja družbenih služb so analizo sprejeli in potrdili, da takih razlik v dohodkih za enaka delovna mesta ne bi smelo biti in da jih je treba s samoupravnim sporazumom čim bolj poenotiti. Temu sporazumu se bodo morali v največji možni meri približati tudi interni pravilniki o delitvi osebnega dohodka, razen v primerih, če gre za posebne in enkratne primere. Vendar so člani svetov izrazili bojazen, če bo družba to materialno zmogla in je treba zato skupščino opozoriti na večje obveznosti. Ker obravnavajo ustavni amandmaji minulo delo kot faktor pri delitvi dohodka, so predlagali da se pri osebnih dohodkih v družbenih službah delovni staž bolj upoš'eva kot doslej. Analiza sicer predlaga 1 odstotek na leto delovne dobe, člani svetov pa so menili, da predlog ni dokončen, vendar sc mu bo treba v poznejših razpravah in sklepanju čim bolj približati. J. Košnjek Tresla se je gora, rodila se je »Maškarada « Mislim, da ta pregovor v tem primeru pove vse. Po vseh sporih, razpravah in cenzurah je priromala na filmska platna tretja verzija »Maškarade« režiserja Boštjana Hladnika. To, kar se je dogajalo v filmskih krogih zaradi filma, je povzročilo v javnosti določeno reklamo. Ljudje si ogledujejo film največ iz radovednosti in pa z mislijo, da so mnogi prizori, ki verjetno karakterizirajo naš čas, izrezani. Zato film ocenjujejo večinoma negativno, čeprav so nekateri s filmom tudi zadovoljni. Mnogi ga odklanjajo že zato, ker je preveč zrezan, pa čeprav bi preostali del zadovoljil njihov okus. Enostavno se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so za nekaj prikrajšani. Torej, ocene so kot vedno različne, vendar pretežno negativne. Hladnik je posnel svoj film po scenariju Vitomila Zupana. Stišati je bilo, da so nekateri opozarjali Hladnika že med snemanjem, da se je preveč oddaljil od scenarija. Toda kljub temu je nadaljevat delom in ustvarjal film po svoje. Ko je z delom končat, pa so nastale težave, ker je cenzurna komisija prepovedala predvajanje filma z obrazložitvijo, da so v njem prizori, ki bi lahko škodljivo vplivali na mladino. Film so spravili v »bunker*. To je sprožilo v javnosti različne komentarje in končno so potem film skrajšali tako, da so izrezali vse »kočljive* prizore. Nastala je tretja verzija, katere predvajanje so dovolili. Ob tem se vsiljuje vprašanje, kaj je bilo v prizorih takega, da bi ogrožalo javno moralo. Kot mi je znano, je Hladnik prikazal nekatere stvari, ki so povsem vsakdanje. Mi zanje vemo in se nam zdijo nekako normalne. Toda po mnenju cenzorjev izpadejo na filmu kot nemoralne. V današnjem modernem svetu, kjer se spremembe vrste na tekočem traku, so še vedno ostali tabuji, prek katerih ne moremo in ne moremo. Mislim, da je ravno mlada generacija tista, ki se bori za odpravo teh tabujev. Z njo pa se seveda borijo tudi vsi tisti, ki nimajo pretiranih moralnih predsodkov in ki imajo so- dobne poglede na svet. Mednje prav gotovo sodi Boštjan Hladnik. Ne vem, zakaj naj bi izrezovali prizore, ki realistično prikazujejo razmere v današnji moderni družbi. Ne bom se spuščal v nadaljnje razmišljanje, ker nisam videl izrezanih prizorov in torej ne morem soditi, če je cenzmna komisija ravnala pravilno. Ogledat sem si okrnjeno verzijo in menim, da je film slab. Zgodba, ki jc osnova filmu, je sicer jasno izražena, toda tako vsakdanja, da zanjo ni potreben film take vrste, vsaj ne tako potencirano erotičen. Nekateri prizori, ki so sicer vsakdanji, so preveč vsiljeni in imel sem občutek, da so v filmu iz po-vsem komercialnih vzrokov. Drugi zopet so zelo aktualni, vendar preveč vsiljeni v zgodbo samo. Zelo pa me jc navdušila glasba, ki sicer ni preveč izvirna, toda zelo lepa irt skladna s filmom. Naj končam z besedami nekega našega režiserja: »Življenje jc nasilje in ljubezen. Nasilje v filmih sprejemamo, ob ljubezen !»i m tpotihtmo.* M. GabriJdčJč Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Pri tem gospodu je mama res pozabila na zvestobo,« ve Slavko zdaj zagotovo, sumil pa je ze Prej, vendar Berlinčana očetu ni omenil, marveč si je celo drznil trditi, da mama tati ni bila nikoli nezvesta. — Bila je, — je oče vztrajal. , »Bila je,« si Slavko ne upa zanikati sedaj, saj Je mama ves čas, kar sta bila tu v Ljubljani skupaj, govorila samo o tem prekletem berlinskem Nemcu, ki se je baje pripravljen poročiti z njo in od katerega se je vrnila kakor kaka zapeljivska in razigrana frklja, zadovoljna in vesela, tako vesela, da ni niti opazila njegove rnrkosti, ki je ni mogel prikrivati v očeh. Dvigala Je Berlinčana v nebesa, očeta pa tlačila v pekel ™ ga risala kot kakega živega satana, ki jo je vse življenje mučil, ji bil nezvest, pozabljal, da ima otroka in tako naprej in naprej, samo da bi bil njen berlinski ljubček videti bolj plemenit, po-P°ln, brez sleherne napake, brez slehernega gre-na- »Hm, ali res pozablja, da je za take stvari ze prestara,« se zgraža Slavko kakor sleherni sin, ki misli, da mama nima nobene pravice več ljubiti koga drugega, pa čeprav bi bila v življenju s P/vim možem še tako nesrečna ali celo vdova. ^° bi pomislil na nauke, ki mu jih je pred leti "al profesor Andrej, bi morda o mami mislil orugače in ji celo vrejel, v kakšnem peklu je m°rala živeti z ono penzberško .barabo'. »Sovraži ga, ker ga tako ponižuje ... Sicer pa, kaj mi mar, name sta oba pozabila,« gloda Slavka ta misel in ga napravlja še bolj trmastega in molčečega. Najraje bi mami vrnil fotografski aparat, ki mu ga je prinesla iz Berlina in mu ga dala kot dar za rojstni dan, ki ga bo imel konec meseca. — Za šestnajsti rojstni dan, — je rekla. »Zares lep dar sem prejel od obeh,« grize Slavka razočaranje nad mamo in tato, ja, nad obema. »S tistim aparatom me ne bo kupila. Obema bom pokazal. Obema, da ju ne potrebujem več,« prisega Slavko. Tata mu je ponujal ,polbrata' za rojstni dan, polbrata, ki mu ga je rodila tista prekleta poštar-ka, mama pa mu je podarila fotografski aaprat, ki ga ji je prav gotovo podaril njen berlinski gospod. »Ja, aparat in plošče in vse, kar spada zraven, ph,« Slavku ni do aparata, razen, če se bo dalo kaj zaslužiti s fotografiranjem. Ze zdaj si pomaga z instrukcijami. Tudi Karla instruira, Karla, ki je lani padel. »Bedak je, pa še prevzeten,« se* mu misel za nekaj hipov prilepi ob Klavedo-vega gospođica, kakor mu zdaj pravijo doma. Nista več prijatelja. Kari se je preveč pogo-spodil. »Premalo sem mu,« se Slavko zaveda že dolgo, le da tokrat z nekakšno čudno grenkobo. »Samo instruktor sem mu še. Za inštruktorja, skoro zastonjkarskega inštruktorja sem mu dober, bedaku,« ga hote imenuje s psovko, v resnici pa se mu prav ta hip toži po nekdanjem prijateljstvu s Karlom in prijaznosti Karlovih staršev. »Čudno, kako se ljudje spreminjajo,« misli na Klavedove, ki so se v Ljubljani spremenili v pravo gospodo, v Idriji pa so se mu zdeli tako preprosti. »Ja, v Idriji . . . Takrat je bilo še lepo,« se Slavku stoži po idrijskih časih. »O, za počitnice bom šel tja. K Pahorjevim bom šel in ne domov,« se v Slavku prebuja nekaj maščevalnega do mame, do vseh in, seveda, tudi do Klavcdovih. »Rudar Pahor je imel prav, ker ni maral gospode,« čuti Slavko in tako začuti prvič, da pripada ljudem, kakršen je rudar Pahor. »Komunist je,« si pravi in prvič začuti spoštovanje do komunistov, kakršna sta v Idriji Pahor in Vidmar. »Pa sem ju tolikokrat obsojal, ker se nista pri volitvah pridružila narodnjakom,« misli na idrijske komuniste, ki sta jih vodila Vidmar in Pahor, in idrijske narodnjake, ki jim je načeloval inženir Klavcda. »Ja, Pahor je imel prav,« si priirjuje. On pa mu jc nasprotoval, nalašč nasprotoval, tako da se je ruuar Pahor, čeprav drugače do njega zelo strpen, nekoč ujezil in mu rekel, da bi lahko o komunistih vedel mnogo več, saj ima mamo, na katero so lahko vsi primorski komunisti ponosni. »Ja, takrat že,« se spomni, kako je mama organizirala pomoč nesrečni štivčevi vasi. »A zdaj? Ja, zdaj? Kaj neki bo rekel Pahor, ko mu bom povedal, da se bo mama pogospodila, saj pri onem berlinskem gospodu ne bo smela biti komunistka,« se grenko in obenem privošči j i-vo nasmehne. »Sicer pa ji ne bo treba,« si pravi. Davi je v časnikih bral, da so v Nemčiji odpravili inflacijo, obenem pa prepovedali Komunistično stranko Nemčije. »Kaj ko bi ji povedal,« ima Slavka, da bi zdaj ob slovesu uščipnil v mamino komunistično zavest. »Tvoj berlinski gospod je bil prav gotovo proti prepovedi, mar ne,« bi jo rad prizadel. Pa ji ne bo rekel, prav nič ji ne bo rekel. Tudi sedaj ne, ko mama že vstopa v vlak. »Ne bodi žalosten, Slavko,« mu seže mama v roko. »O, saj nisem, nisem .. .« »Poizkušala sem vse, pa sem se šla samo poniževat pred njega. Tako ne more več naprej ...« »Ne, ne more,« pravi Slavko tjavendan. »Razumeti moraš, razumeti...« »Razumem, saj razumem.« »O božiču boš prišel?« »Ne, mislim, da nc.« »Tako radi bi te že videli doma.« »žal mi je. A že tako sva te dni po nepotrebnem zapravljala denar.« »Zares, a ti si hotel.« »Žal mi je.« »Ni ti treba biti žal.« »Pa mi je.« Morala sva se pač prepričati, koliko mu je še do naju.« »Ne govoriva več o tem.« »Tako ne gre več. Moraš razumeti...« »Saj razumem, prav vse razumem.« Kako se je ženil Rotarjev Janez NapiSa|a bom zgodbo, ki ml jo je povedal Mačurjev oče lz r,lofa- Mladostno se je zasmejal, čeprav jih ima že blizu - ko ml je začel pripovedovati. Rekel mi je: »Daj no, zapis, aa s« ne pozabi!« Tistih ljudi, ki so bili takrat na ohceti, danes skoraj ni več. Umrli so že. Takrat sem bil še čisto mlad fantič. Moj že davno umrli sosed Rotarjev Janez se jc zagledal v zalo Carmanovo Meto s Spodnje Bele. Na martinovo nedeljo na Trsteniku jo je umerkov. Nekaj časa sta se Vrivaj shajala, potem je pa rekel Meti: »Se očeta bom vprašal in oženil se bom < V nedeljo gre potem Janez rcs k Carmanu in pravi: »OČe, oženil bi se. Ali mi da ste vašo Meto za ženo?« Oče g^ malo pobara, kako in kaj. K° je zvedel, da ima Janez, dom in zemljo, jc rekel: »No, Pa naj bo, k doti in bali bom te, kam boste odšli na POCltnlc« In kako jih boste preživeli. Naša stran v Glasu bo med vašimi počitnicami napolnjena I drugimi novicami, vi pa boste svoje vtise skrbno zapisali v beležko in nam Jeseni sporočili svoja poletna doživetja. Vsem, ki ste nam pridno pisali, se zahvaljujemo in upamo, da b • te še maprej ostali naši sodelavci in bralci. UREDNIŠTVO To je slovo. Tiho, pogreznjeno v osebo, nevidno, samo, osamljeno . . Tisto, na kar smo čakali ie sedem let s hrepenenjem, z velikim, belim hrepenenjem. Na slovo ... Ampak sedaj... ne, ne morem ti reči: na svidenje. Saj vem, videla te bom vsak dan, ampak, kako naj ti rečem na svidenje? To je slovo, tiho in glasno, toplo in nekako oddaljeno ... Zlatica se je zibala v pomladnem vetru. Cvetni listi so oklepali pestič s prašniki. In jutri... Jutri se bodo zlati listi razprli. Zapihal bo zrel pomladni veter in se dotaknil zlatice. S sabo pa bo odnesel njen cvetni prah ... Kje ste ostali? Kje? Pogledi skozi veliko okno, nestrpne misli o času, strah, nežen strah, kje ste ostali? 5. september 1963. 15. junij 1971. Dva datuma, povezana med seboj s časom in z. vsem, kar je čas vseboval. In rekla bom tisto, česar ni dovoljeno izreči: Vrnite se, vrnite ... a svidenje Vrni se, nebogljeno sovraštvo, neumne ljubezni, vrnite se vse črke, vse, vse naj se vrne, da bo preživeto še enkrat. Preživeto, ampak na novo, popolnoma na novo. In prepiri, malenkostni in trmasti in ... lepi. Vse je bih lepo, tisto, kar je bilo, in tisto, kar m bilo ... Ne, nočem več, da se vrnete! Ostanite tam daleč, sami, osamljeni, pogreznjeni v daljavo spomina, in ko vas pokličem, se tiho oglasite. Vendar, na svidenje vam ne rečem, samo roko bcm dvignila in pobožala zrak z vašo medlo sliko, samo roko bom dvignila . .. Vida Perko, 8. a r. osn. šole Križe Prvič v Postojnski jami Vsi ljudje pravijo, da je junij lep mesec, a letos ni. Tako tudi prejšnjo nedeljo ni bilo lepo vreme. 2e večkrat sem si želela, da bi šli v Postojnsko jamo. Končno se mi je ta želja uresničila. Z očkom, mamico in bratom smo se odpeljali proti Postojni. Pred vhodom v jamo je hotel, trafika in trgovina. V jami je zelo mraz, zato si je ati izposodil tri plašče. Kmalu smo posedli na dvosedež- V gozdu Danilo sc jc. S stricem, teto in mamo sem šla v gozd. Hodih smo dolgo, preden smo prišli do njega. Tam je tekel potoček, čez katerega je bila speljana brv. Preden smo prišli čezenj, je minilo precej časa. Na poti je bilo polno lepo črnih borovnic. Tudi brusnice so mi teknile, saj sem bila zelo žejna. Sraka sc je nekajkrat tako za-drla, da sem se pošteno ustrašila. Ptički pa so neprestano peli svojo lepo melodijo. Na neki veliki smreki je žolna iskala črvov. Ko sem sc najedla borovnic in brusnic, sem stekla za mamo. Kar nackrat zagledam celo gobjo družinico. Utrgala sem vsako posebej in jo dala v košaro. Natrgala sem tudi nekaj rožic, ki so cvetele ob nekem grmu. Pod njim pa sem zagledala spečo srnico. A ko sem jo hotela pobožati, je že stala na tenkih noži-cah. Najprej se še ni dobro zavedela, a ko je spoznala, da stoji pred njo človek, je zbežala. Sla je globlje v gozd. Kmalu je zvonilo poldne. Mama mi je rekla: »No, sedaj pa pridi, gremo domov!« Jaz sem sc nerada poslovila od gozda. Po poti domov sem premišljevala, kako bi bilo, če ne bi bilo gozdov. Gozd je vir življenja in bogastva, zato ga moramo varovati. Mojca Poljane, 5. b razr. osnovne šole Stanko Mlakar, Šenčur ne vozičke. Jamski vodnik nas je popeljal po jami. Prve tračnice so položili že leta 1872. Postojnsko jamo je v davni preteklosti doibla reka Pivka. Prišli smo do bazenčka, v katerem so bile človeške ribice. Nato smo prišli do najlepšega kraja, ki se imenuje Lepa jama. Zanimiv je tudi ruski most, ki so ga zgradili ruski ujetniki že med prvo svetovno vojno. V Postojnski jami smo bili dve uri. Zaželela sem si, da bi zopet prišli na sveži zrak. Srečna, da sem videla Postojnsko jamo, sem se vrnila domov in sladko zaspala. Andreja Potokar, 3. b razr. osnovne šole Cvetko Golar, škofja Loka Veliki sin Bele 2c 140 let je minilo, odkar se je pri Kračmanovih na Beli redil sin Matija Valja-vec. Ob tem jubileju so va-ščani Bele pripravili pro slavo. V nedeljo smo se zbrali ob 10. uri pri Kračmanovih na Beii. Začel se jc kulturni program. Zvrstilo se je veliko pesmi, recitacij in govorov. Najprej je govoril tov. Volčič, nato pa še tov. Zoreč, ki je govoril, kako mogočen in velik mož jc bil Matija Valjavec. Za njim je zapel nekaj pesmi moški zbor z Bele, Kokricc in Prim-skovega. Pesmi, ki jih jc napisal Matija Valjavec, sta recitirala Anka Vidmar in Jože Sodnik. Za zaključek proslave pa je mladinska folklora osnovne šole Matija Va-ljavca iz Preddvora zaplesala nekaj narodnih plesov. Alenka Ti}ar, 7. a razr. osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Nagrada v Križe Časopis Politika iz Beograda je razpisala natečaj za najboljše šolske naloge v šolskem letu 1970/71. Po tijihovih ocenah je bila nagrajena po ena naloga iz vsake republike in ena iz avtonomnih pokrajin. Nagracho iz Slovenije je prejela učenka 8. a razreda Vi-da Perko iz K rižev. S ŠOLSKIH KLOPI ^zdravnik A^svetuje DELIKATESA Prešernova 13 DNEVNO SVEŽE SPECIALITETE DELIKATESA Prešernova 13 tatarski biftek madžarska solata ruska* solata domača šunka kraški pršut cury sir DELIKATESA Prešernova 13 BOGATA IZBIRA UVOŽENIH SPECIALITET IN PIJAČ DELIKATESA Prešfirnova 13 ostrige školjke razne paštete indijski raki orehi, lešniki KETCHUP paradižnik angleška omaka za solato TUBORG pivo doze — steklenice rSHjin VELETRGOVINA >iC/ ŽIVIL.A KRANJ Liljana iz Kranja — Kot mnoge bralke, vas tudi jaz prosim za nasvet. Za poletje bi rada imela obleko ali kostim. Prosim, svetujte mi model in kakšno blago naj kupim. — Stara sem 20 let, višja od 170 cm in tehtam 72 kg. Marta — Obleka za vas naj bo iz lahkega vzorčastega diolena ali žoržeta v normalni dolžini ali pa bolj mini. Kroj je poloprijet. Rokavi so kratki in nabrani, izrez obleke je koničast. Lahko nosite k obleki tudi pas, spuščen na boke. Čevlji naj bodo iz enakega materiala in barve kot jc pas. Narisala sem vam tudi kostim. Krilo je gladko in se zapenja ob strani. Jopica je kratka in oprijeta. Izrez je okrogel, rokavi so kratki. Zapenja se z drobnimi gumbi. Kostim jc lahko iz kariranoga ali rožastega, lahko pa tudi iz enobarvnega dio-len lofta. Jopica ima obrobo. Meso na žaru V naših trgovinah je na voljo več vrst ražnjev, od tistih najenostavnejših pa do dražjih. Peka mesa in zelenjave na žaru je ne samo prijetna sprememba v prehrani, pač pa je lahko prijeten dogodek za otroke ali veselo popoldne s prijatelji. Za peko na žaru pa seveda ni potrebno iskati primerne- ga okolja ravno petdeset kilometrov daleč. Jed lahko pripravite kar na vrtu, na odmalknjenem dvorišču ali balkonu. Malo oglja in vžigalic je vse, kar potrebujete, razen seveda mesa (ribe, piščance, klobase, zrezki). Zelenjava in vitamini Kadar postavljamo na mizo kuhano zelenjavo, ponujamo družini z njo tudi vitamine, vsaj mislimo tako. Zastonj pa se bomo veselili vitaminov, če smo zelenjavo kuhali dolgo v veliko vode. Nekateri vitamini, med njimi tudi vitamin C in pa mineralne snovi, se zelo lahko topijo v vodi. Zato je treba zelenjavo na hitro oprati, zrezane pa ne smemo pustiti v vodi kot to običajno počnemo s solato, če pa jo že namakamo, je treba tisto vodo uporabiti za kuho. To velja za vse vrste zelenjave, tudi za krompir. Mlad krompir ima veliko vitamina C, zato ga kuhajmo neolupljenega. če pa ga pripravljamo kako drugače, da ga na primer zrežemo, pa ga pred pripravo ne puščajmo v vodi. Zelenjava obdrži več vitaminov, če jo peremo, čistimo in režemo tik pred uporabo. Tudi hraniti jo moramo na temnem in hladnem prostoru. Ovcla zelenjava ni dosti vredna. Zelenjavo pa ne uporabljamo vedno samo svežo. Sušena zelenjava ali sol jena ohrani le nekaj vitamina C, več ga je v zelenjavi, ki jo skisamo (kislo zelje), če dodajamo zelenjavi med kuhanjem sodo bikarbono, da bo hitreje kuhana, s tem uničujemo vitamin C. Tudi posoda, v kateri kuhamo zelenjavo, je važna: kovine kot železo in baker oksidirajo in neugodno vplivajo na količino vitamina C v zelenjavi. TAPETE PO GLOBOKO ZNIŽANIH C E N A H P R I >CHEMO< JESENICE Borisa Kidriča 21 Akutno vnetje dihal— akuten bronhitis (1) Bolezni dihalnega sistema so najbolj pogosta obolenja pri prebivalstvu. Navadno se začno s »prehladom«, iz katerega se šele razvije bolezen v pravem pomenu besede. Dihalni sistem je najbolj izpostavljen različnim vplivom, ki povzročajo bolezni. Danes vemo, da so povzročitelji teh obolenj virusi ali bakterije. Te povzročitelje najdemo povsod, živimo med njimi. Opažamo pa, da se vnetja dihalnih organov pogosteje pojavljajo v določenih obdobjih. Splošno je znano, da je več teh obolevajo družine, po več ni, zlasti veliko pa na prehodu v zimo. Takrat obolevajo družine, po več družin in cele vasi. Obolevnost je tem večja, čim gostejša je naseljenost; obolevajo večje skupine ljudi v tovarnah, šolah, varstvenih ustanovah, trgovinah. Zakaj se to zgodi? Sedaj imamo res opravka s »prehladom«. Omenjena letna obdobja povzročajo res največ prehladov. Pri hitrih spremembah vremena se ljudje počasneje in težje prilagodijo s svojimi obrambnimi mehanizmi. Odpornost telesa pade in bakterije ali virusi lahko s svojimi bolezenskimi lastnostmi povzroče bolezen. Bolezen se ne bi pojavila, če ne bi bilo porušeno ravnovesje med obrambnimi lastnostmi telesa in bolezenskim učinkom povzročitelja. Prav letos je veliko te bolezni med prebivalstvom, prav zaradi nestanovitnega in relativno vlažnega in hladnega vremena. Poznamo dve obliki vnetja dihal: akutno in kronično vnetje. Najprej bi spregovorili o akutni obliki vnetja dihal, in sicer predvsem o akutnem bronhi t isu. dr. Gorazd Zavrnik DRUŽINSKI POMENKI j i~ Rlpdu v bivšem zdravstvenem Trgovsko podjetje Zarja z Jesenic je pred kratkim «^^a^™0 stanovanjske opreme, domu pri avtobusni postaji bogato m izredno in obenem tudi kupite razstav- Vsak dan vključno z nedeljo si lahko od 14. do 17. ure ogieuu IJeno blago. — Foto: F. Perdan Skupna uporaba kmetijskih strojev Pri kmetih sem že velikokrat slišal, da en sam kmet težko opremi kmetijo s popolno mehanizacijo. Skupinske uporabe kmetijskih strojev pa z ekonomskimi ukrepi nihče ne spodbuja. S tem vprašanjem, ki bo iz leta v leto ostrejše, se bomo morali kaj kmalu resno soočiti. Omenili smo »ekonomske spodbude« za skupinsko uporabo kmetijskih strojev. Ena takšnih bi bila verjetno tudi ta, da bi proizvajalci kmetijskih strojev s posojili olajšali nakup le teh, kadar jih bodo kmetje uporabljali skupno. Tudi novi zakon o združevanju kmetov bo spodbudil nastajanje strojnih skupnosti, ki so smotrne, Vendar same zakonske besede ne bodo dovolj, če jih ne bo- mo podprli tudi z ekonomske plati. Potrebe po kmetijskih strojih so velike. Dogaja se, da kmetje s težko prihranjenim denarjem stroje želijo kupiti, vendar jih ne morejo, ker jih ni. Znan je primer z letošnjega novosadskoga kmetijskega sejma, da so kmetje oblegali traktorje, vendar so dobili odgovor, da jih ni ali pa da so že razprodani. Prav tako ni potrebno naštevati primerov, ko kupci ne dobijo plačanih strojev tudi po več mesecev. Kmetje potrebujejo stroje. V Sloveniji jc sedaj nekaj čez 8000 traktorjev, 22.500 motornih kosilnic, 700 molznih strojev itd. Srednjeročni načrt slovenskega kmetijstva pa predvideva, da bomo imeli ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Scvero št. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, Prtljažnikov itd.) via Severo št. 30, telefon 76-4287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih liatovih vozil Via Locchl št. 26/3 telefon 9K-787 1975. leta 16.000 traktorjev, 8000 molznih strojev in 1000 prevetrovalnih naprav. Dobri poznavalci kmetijstva pa trdijo, da to še zdaleč ni dovolj, če bomo hoteli dohiteti ostale razvite dežele, saj smo glede opremljenosti s kmetijskimi stroji med zadnjimi, če ne na repu v Evropi. Potrebovali bi namreč kar 18 let, da bi po številu kmetijskih strojev dohiteli razvite dežele. V Sloveniji je ta doba nekoliko krajša, ker je kmetijskih strojev že sedaj več kakor v drugih republikah. Ob tem se sprašujemo, ali bo domača industrija uspela zagotoviti dovolj kmetijskih strojev, razen tega pa je tudi uvoz omejen. Povedati pa moramo tudi, da si na vsakem posestvu traktorja ne moremo nrivoščiti. Skupinska raba kmetijskih strojev je zato še bolj smotrna. Zgodi se, da kmet traktor kupi, priključkov pa ne. To povzroča težave pri preusmeritvenih kmetijah, kjer brez priključ kov ne gre. Težko si potem zamišljamo, da bo 1975. leta 11.000 kmetij stopilo na pot preusmeritve. In še naslednja težava je pri priključkih. Doma smo še pred leti izdelovali skoraj 60 priključkov, danes pa Ic okrog 10. Ne Izdelujemo več bran, sejalnic z napravo za trošenje gnoja, Izruvačev krompirja itd. Zato se mora kmet večkrat obračati na tuje, kjer dobi tisto, kar nujno potrebuje. Pogosti so primeri, Ja kmetje zaradi tega, ker nimajo traktorskih priključkov, redijo Se konje. Večina priključkov je povrhu še Izredno draga. To j« še adut več za skup'nsko upo-bo kmetijskih strojev, ki je drugod po svetu v polni veljavi in priznana. J. Košnjek RIBIŠKA DRUŽINA BLED ZAPOSLI POMOŽNEGA RIBOGOJCA ki ima veselje do tega dela in ni starejši od 25 let. Imeti mora odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. Zaslužek po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Delovna skupnost podjetja MESO KAMNIK razpisuje prosta delovna mesta za: 6 VAJENCEV STROJEPISKO Pogoj: končana 4-letna ali 2-letna administrativna šola in eno leto prakse. Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da sta bili izplačani naslednji požarni odškodnini: 18. 6. 1971 Andreju Kernu, Praprotna polica 28, p. Cerklje 55.237,10 N din za gospodarsko poslopje; 25. 6. 1971 Milanu Žepiču, Mlakarjeva 2c, p. Kranj 8.376,30 N din za izlitje vode v stanovanju. Uprava Zavarovalnice SAVA, PE KRANJ KRANJ V Cerkljah smo odprli STALNO RAZSTAVO POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME Razstava je urejena v prenovljenih prostorih bivše prodajalne Krvavec Do 10. julija vam pri nakupu nad 500 din odobrimo 5 % POPUSTA Za ogled in nakup se priporoča Veletrgovina ŽIVILA Kranj GLAS * 20. STR A M SOBOTA — 3. JULIJA 1971 Gorenjska predilnica Škofja Loka vabi k sodelovanju in razpisuje naslednji prosti vodilni delovni mesti: vodjo nabave in vodjo prodaje Kandidata morata poleg splošnih pogojev Izpolnjevati še naslednje: — visoka strokovna izobrazba in 3 leta ustrezne prakse ali — višja strokovna izobrazba in 5 let ustrezne prakse ali — srednja strokovna izobrazba in 7 let ustrezne prakse; — sposobnost organiziranja prodajne operative, — aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, francosko, nemško) vodjo administracije — 4 letna upravno administrativna šola ali njej enaka šola, — 3 leta ustrezne prakse in — znanje enega tujega jezika (angleško, nemško, francosko) korespondenta v izvozno-uvoznem sektorju: — srednja strokovna izobrazba — 3 leta ustrezne prakse — znanje dveh tujih jezikov (nemško, angleško) obratnega električarja — KV električar in 2 leti ustrezne prakse več delavk za delo na tekstilnih strojih. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 8 dni po objavi v Časopisu. Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. strugar ja 2. kurjača nizkotlačnih parnih kotlov Pogoji pod 1.: kvalificiran strugar ah strojni ključavničar z znanjem struženja, praksa zaželena, odslužen vojaški rok; pod 2.: opravljen strokovni izpit Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ ŽITO LJUBLJANA DE PEKARNA KRANJ Takoj zaposlimo: 1. 2 DELAVCA za Pekarno Kranj 2. 1 DELAVCA za skladišče Kranj za nedoločen čas Pogoj: vojaščine prost. Stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Osebni dohodek po pravilniku. 3. 2 ŽENSKI za čiščenje prostorov po delovršni pogodbi 4. VEČ DIJAKOV OZI ROMA STUDENTOV za počitniško prakso za mesec julij ln avgust. Pogoj: starost 18 let. GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 (Klanec) obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaradi čiščenja in letnih dopustov zaprta od 5. do 26. julija. Se priporoča Grašič Franc. Prodam AVTO RADIO ev-ropa becker in prenosni MAGNETOFON. Britof 17, Kranj 3316 Prodajam KOKOŠI nesnice in za zakol. Soklič, Cešnjica 16, Podnart 2573 Prodam PLEMENSKEGA VOLA. VeJjcsovo 21, Cerktje 3329 Prodam mlado težko KRAVO ali kravo s teletom in raznovrstne PRAŠIČE. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 3330 Prodam rabljeno trodelno pleskano OKNO z roleto. Gostan, Šenčur, Pajerjeva 10 3331 Prodam MLATILNICO na reto in t resila, motorno SLA-MOREZNICO, GNOJNICNI SOD in nemški PLUG obračalnik. Glinje 13, Cerklje 3332 Prodam obžgan LES za ostrešje in OBROČE za gumi voz. Mavčiče 70 - 3333 Prodam dve zelo dobri nemški SLAMOREZNICI s puhalniki ultra in speiser. Naslov v oglasnem oddelku 3334 Prodam šest PRAŠIČKOV, težkih po 40 kg. Rupa 15, Kranj 3335 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Voglje 75 3336 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, po teletu. Soklič, Selo 22, Bled 3337 Prodam 800 litrski GNOJNICNI SOD in KUPIM RE POREZNICO. Križaj, Zg. Se niča 10, Medvode 3338 MONTAŽA IIM PRODAJA AVTO G U M V LESCAH ^ 77 551 Poceni prodam nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje na štiiri plošče. Hrast je 166, Kranj 3339 Prodani vprežni OBRAČALNIK za seno in dobro ohranjeno KOSILNICO znamke irus. Babni vrt 6, Golnik 3340 Prodam KRAVO, ki bo petič telctLIa. Žvan, Žirovnica 3341 Ugodno prodam štiristezni MAGNETOFON grunding TK 145 in GRAMOFON s ploščami. Demšar Janez, Brode 7, škofja Loka 3342 200 kg ŽELEZA, premera 10, 8 in 6 ZAMENJAM za premer 16. Ltrže 19, Šenčur 3343 Prodam sedečo KAD. Ho-temožo 50 3344 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska cesta 89, Kianj 3345 Prodam 11 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkii del. Zg. Besnica 21 3346 Prodam dve dvodelni OKNI 110 X HO in 4 m» suhih SMREKOVIH PLOHOV. Zbilje 24 a 3347 KINOPODJETJE KRANJ sprejme na delo za nedoločen čas za KINO TRŽIČ BLAGAJNIČARKO Pogoji: KV delavec trgovske aH sorodne stroke in 2 leti delovnih izkušenj ali PK delavec trgovske aH sorodne stroke in 4 leta delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj adi po dogovoru. Ponudbe je treba poslati na naslov: Kinopod-jetje Kranj, Stritarjeva 1. Prodam MOPED in SMREKOVE PLOHE. Sp. Bitnje3' 334« Prodam ravovo TRAKTOR' SKO ŠKROPILNICO niča 51 33# Prodam mlado KRAVO P° teletu. Resman, Zgoša Begunje 3350 Prodam SADIKE veliW cvetnih KRIZANTEM. Pot & Jošta 9, Kranj 3351 Prodam 2 m' SMREKOV^ DESK (colaric) in PLOHOV-Naslov v oglasnem oddelki 3352 Poceni prodam rablje11 KONTRABAS. Naslov v oglasnem oddelku 33" Prodam VALILNIK za g jajc. Žabnica 72 33" Prodam z opeko krito les*" no DRVARNICO 5 X 4,5. CJ sta na Klanec 22, Kranj 33>> Prodam smrekove in l,orfz ve PLOHE. Voklo 53 3350 Na morje in hribe vze* mite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kcm. obrt P. Šinkovec m Kranj, Prešernova ul- * Prodani šest let staro LO, sposobno vožnje aH '! Senja, ali zamenjam za v0^ Rotar Anton, Zg. Besnica i Prodam šest tednov PRAŠIČKE. Nasovče 14, Jg menda Prodam KRAVO s tretjim teletom. Voglje 28 3392 Prodam 130-litrsko električno VODNO ČRPALKO (hidro-*°r). Trilar, Zg. Duplje 92 „ 3393 prodam stoječo KMEČKO ™- Britof 2, Kranj 3394 Prodam 1000 kosov strešne °pEKE kikinda. P. S., Vin-*eIJ 12, škofja Loka 3395 BET" *> i Kupim stara dvokrilna vjodna VRATA, OKNA 80 X 7 s križi in »polknami«. A. f-evnik, Kranj, Ljubljanska c. v 3359 STRr?lm Star ŠIVALNI A ROJ singer. Ponudbe po-5I3t! pod »star« 3360 Kupim orehov, češnjev, jesenov in javorjev rezan LES. gurman Francka, Sp. Senica **• Medvode 3396 PLANINSKO DRUŠTVO Kranj 'Prejme za Dom na Kališču nad Preddvorom za mesec julij in avgust DELAVKO, ■ bi opravljala razna dela v domu. Osebni dohodki po dogo voru. Prijavijo se lahko tUt>i dijakinje in dijaki. Proš Plan nJe pošljite na naslov: msko društvo Kranj. Motorna vo?»la tUd ° i™ FIAT 150' vzamcm v-i in - Cct'kljanska Dobra-V°" Cerklje 3361 din 1 FIAT 1300 za 11 000 1r.x*°zc Kralj, Čevljarska 4, *$L 3362 glodam PRINZ L 1000. Go-L(.Ja vas, Reteče 54, Skorja £ , 3364 9 . MOPED. Kopališka p**ofJa Loka 3364 Moprrt'" dobro ohranjen P . Visoko 72 3365 nik KADFiT kupc' ,ct ,li r_7\?; v račun vzamem tu-ou.i'!!. °- Na^lov v oglasnem d 1 3366 l.j66'Ul^ni 'TAT 750, letnik dclv Nas,°v v oglasnem od-K, • 3367 koli m'M M°PED ali kakršen-£? M°TOR za 350 din. lik b ' ■ Rovtc 2, Podnart 3368 ton Un MOTORNO KOLO donni\PUch 175- Informacije 75 241 0 na telefon 75-293 ali Pir i 3397 1963 cm FIAT 750< 'etnik Krani Staneta Žagarja 40, 1> , 3398 Ouuidam ZASTAVO 750. Zavir V ?oboto dopoldne na Ijo ;')Valr,iei K>anj. v nedc-karw na Koroški Beli, Can-U, a 24 3399 ^iiio prodam MOTORNO ZIVIUA lan Lado, Srednja vas, Poljane nad škofjo Loko 3400 Ugodno prodam AVTO VVV 1200, letnik 1962. Zadružna 9, Kranj 3401 Prodam karamboliran AMI 6, letnik 1970, prevoženih 11.000 km. Ahčin Janez, Cesta kokrškega odreda 36, Kranj (Vodovodni stolp) 3407 STAMOVAttJA mmemMMtMmmif. Diplomant mlekarske šole išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »kjerkoli« 3369 Zakonski par išče v okolici Kranja SOBO za eno ali dve leti. Da lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3370 Iščem SOBO in KUHINJO ali večjo sobo z možnostjo kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku 3371 Prodam enosobno STANOVANJE s kopalnico. Pševska 3, Stražišče. Ogled v soboto in nedeljo ali vsak dan od 15. ure dalje 3372 ZAMENJAM SOBO in KUHINJO v Kranju za GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »garsonjera« 3373 Za eno leto iščem večjo SOBO v Kranju ali kupim ENOSOBNO STANOVANJE. Ručicraj VI. Gortan 3, Buje 3402 Oddam opremljeno SOBO samskemu moškemu. Manj-dclčcva 5, švabska vas, Kranj, telefon 22-978 3403 Iščem dve ali eno večjo SOBO za foto-atelje v bližini škofje Loke ali kolodvora. Dolenc Franc, Sopotnica — škofja Loka 3404 POSfcSTI Prodam manjšo novejšo HIŠO. Ogled ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 3374 Kupim ZAZIDLJIVO PAR CELO na Gorenjskem. Maruša Cernič, Ljubljana, Pohorskega bataljona 177 3375 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3376 k" ZAPOSLITVE kolo' 'omoa automatic. Fr- Iščem kvalificiranega ELEK-TR1CARJA (vojaščine prost). ELEKTROOBNOVA, Cesta talcev 5 ali Groharjevo naselje, škofja Loka 3377 SPREJMEM VAJENCA za avtoličarstvo, DELAVCA za priučitev v ličarstvu in kva l.tniranega AVTOLICARJA. Avtoličarstvo. Izidor Draksler, Kranj, Orehek, Zasavska 36 3378 Takoj sprejmem dva VAJENCA. TAPETNIŠTVO Rau- tar Srečko, Lesce, Šobčcva 13 3235 Takoj zaposlim dva kvalificirana ali nekvalificirana PLESKARJA. Rihtaršič Jurij, Gol-niška cesta 15, Kokrica, Kranj 3379 Iščem ŠOFERJA za razvoz oranžade. Klanjšek Vili, Brezje 67 a na Gorenjskem 3380 Takoj zaposlimo RAZNA-ŠALCA-KO v opoldanskih urah. Zglasite se na podružnici Dnevnika, Kranj, Titov trg 18 3381 —■ KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 POLAGAM VSE VRSTE PODOV: podolit, tapisom, topli pod in oblagam stopnice. Se priporoča NOVAK MIRKO, Tomšičeva 42, Kranj 2458 OBVEŠČAM cenjene goste, da bo GOSTILNA »ALEŠ« Breg od 5. julija do 10. julija 1971 ZAPRTA zaradi delnega letnega dopusta 3382 Strokovno POLAGAM TAPETE. Grobclšek Lado, Planina 9, Kranj 3383 OPRAVLJAM vsa AVTO-KLEPARSKA DELA v popoldanskem času. škofic Marjan, Kranj, Jezerska cesta 13 3384 MMM Strojni mehanik, star 28 let, si želi ustvariti lasten dom. Zato želi spoznati dekle (šiviljo) z enako željo, staro do 25 let. Ponudbe poslati na podružnico v Škofjo Loko pod »Srečen dom« 3385 ĆPSTJTKE Na pravni fakulteti v Ljubljani jc diplomirala CILKA MOČNIK iz Zaloga pri Cerkljah. Iskreno ji čestitajo domači 3387 OSTALO Zatekla se je mlada siam-ska MAČKA. Lastnik jo dobi vsak dan popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 3387 Izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril o Rudiju Potočniku iz Martinj vrha 29, p. Železniki, neresnične. Je-lovčan Janez, Martinj vrh 30 3388 Preklicujem zdravstveno izkaznico na ime Lalovič Drago, Hudovernikova 8, Ljub-liana 3405 mam mm Na Kokrici se je izgubil PES, škotski ovčar, rjavoru-mene barve. Sporočite Tepina Ludviku, Kokrica, Golniška cesta 89, Kranj 3406 f ...................................... GASILSKO DRUŠTVO VO- KLO vabi v soboto, 3. julija, ob 20. uri na KRESNO NOC. Zabaval vas bo ansambel FRENKY. V primeru slabega vremena bo ples v dvorani. V nedeljo, 4. julija, pa bo velika VRTNA VESELICA na REMCEVEM vrtu s pričet-kom ob 15. uri. Za ples bo igral HENCEK s PEVCI in HUMORISTOM Marjanom ROBLEKOM. Bogat srečolov, kegljanje za koštruna. Vabijo GASILCI iz Voklcga! 3324 KUD ZALOG-Cci kije priredi za dan borca, 3. julija, ob 20. uri ZABAVNO PRIREDITEV. Igrajo VESELI TRGOVCI. Vabljeni! 3323 OBVEŠČAMO, da bomo na novo odprli GOSTILNO na Zg. OTOKU pri Radovljici. OTVORITEV bo v soboto, 3. julija, popoldne. Za zabavo preskrbljeno. Se priporoča Marija GLOBOCNIK! 3389 GOSTIŠČE VALBURGA — SMLEDNIK — Antonija Žlindra prireja 3. in 4. julija ZABAVO s PLESOM. Pričetek v soboto od 20. do 0.1 ure, v nedeljo od 16. do 22. ure. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel METODA PRA-PROTNIKA iz Ljubljane. Za domačo hrano in pijačo bo preskrbljeno 3390 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RUDNO bo v nedeljo na dan BORCA, 4. julija, ob 15. uri slovesno prevzelo novo gasilsko motor-ko. Pokrovitelj na prireditvi bo tovarna pohištva ALPLES Železniki. Po končani slovesnosti bo velika VRTNA VESELICA. Za ples bodo igrali godci iz Šenčurja. Vljudno vabljeni! 3391 S EN TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi Zahvala V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi brat in stric Anton Roblek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Zahvala dr. Zgajnarju in dr. Beleharju, č. g. župniku Jegliču. Vsem prav iskrena hvala. Žalujoči: brat Francelj z družino, sestre Cilka, Ančka, Tončka in Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo Bašelj, 1. julija 1971 Zahvala Ob prerani, boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Antona Pluta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tov Ivanu Proju in Francu Omanu za lep govor. Posebno se zahvaljujemo ZB in SZDL, pevcem in godbi na pihala ter vsem sodelavcem. Lepa hvala Tckstilindusu, tovarni Sava in Iskra ter vsem ostalim najlepša hvala. Žalujoči: žena Antonija, sin Srečko, hčerka Milena z družino, brata Lojze in Janez z družinama ter drugo sorodstvo Zg. Bitnje, 29. junija 1971 — iiimin i nesreče PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na Cesti maršala Tita na Jesenicah so v torek, 29. junija, dopoldne pred železniško postajo trčili trije avtomobili. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ivan Gal je ustavil pred prehodom za pešce. Za njim je ustavil tudi voznik Ivan Benčič, voznik Miodrag Milic pa zaradi hitrosti in prekratke razdalje ni mogel ustaviti in je Benčičev avtomobil potisnil v avtomobil Ivana Gala. škode na avtomobilih je za 32.000 din. Voznik Galo je bil v nesreči lažje ranjen. Ostrejš za vinjene e kazni voznike V torek je bila seja občinske skupščine Kamnik, na kateri so razpravljali tudi o poročilu občinskega sodnika za prekrške. V poročilu je rečeno, da je bilo obravnavano največ prometnih prekrškov. Skupno je sodnik za prekrške lani obravnaval 1643 zadev, v rednem postopku je bilo izrečenih 1114 kazni, v mandatnem postopku 319, na koncu leta je ostalo še 210 nerešenih zadev. V postopku je bilo torej prek 200 zadev več kot predlanskim, to povečanje pa gre pretežno na račun povečanja prometnih prekrškov. To je razumljivo, ker se nenehno veča število motornih vozil in voznikov. Ob koncu leta je bilo v kamniški občini registriranih 1947 osebnih avtomobilov, 175 tovornih avtomobilov, 30 pri- klopnih vozil, 8 avtobusov, 7 specialnih vozil, 167 motornih dvokoles in 1298 mopedov, skupno 3632 vozil. V občini je 4500 voznikov motornih vozil; vsak peti občan je torej voznik. Sodnik za prekrške je lani kaznoval 790 voznikov, in to zaradi: nedovoljene hitrosti 76, nepravilnega prehitevanja 51, neupoštevanja prednosti 30, nepravilnega zavijanja 50, nepravilnega parkiranja 31, tehničnih napak vozila 74, vožnje brez vozniškega dovoljenja 303 in vožnje v vinjenem stanju 175 voznikov motornih vozil. Vsem vinjenim voznikom je bilo odvzeto tudi vozniško dovoljenje za dobo do šestih mesecev, le trije vozniki so bili kaznovani z odvzemom vozniškega dovoljenja za več kot šest mesecev. J. Vidic Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama Ivana Valant roj. Ulčar, Markotova mama iz Bodešč Vse življenje je bila do vseh neizmerno dobra, vdana in polna razumevanja. Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 4. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Rib-nem pri Bledu. Za njo žalujejo: sin Albin, hčere Ivanka, Pavla, Mara, Dora, Angela z družinami in drugo sorodstvo Bodeščc, 2. julija 1971 Nizke kazni za kršilce reda Lani se je pred občinskim sodnikom za prekrške v Kamniku zagovarjalo 1225 obdolžencev, ki so se pregrešili zoper javni red in mir. Ti prekrški so že nekaj let uravnovešeni, s poostreno kaznovalno politiko in ustrezno družbeno akcijo (družbene organizacije, klubi mladih, kulturna in športna društva, šole ipd.) pa bi bilo lahko teh prekrškov znatno manj. Sedaj se kršilci kaznujejo po zakonu iz leta 1959, ki glede na sedanjo vrednost dinarja predvideva precej blage kazni. Tako je bilo lani 465 kršilcev javnega reda in miru kaznovanih samo od 10 do 50 dinarjev. V kratkem bo sprejet nov republiški zakon o javnem redu in miru, katerega predlog vsebuje znatno strožje kazni. J. V. Nevarna Odgovor na članek »V prid objektivnosti« cesta Pregled prometnih nesreč za območje Kamnik za lansko leto kaže, da so bile najhujše nesreče na Ljubljanski cesti, kjer je bilo lani kar 5 smrtnih primerov na dveh km ceste. Podvojilo se je tudi število nesreč na Tuhinjski cesti, kar se skoraj redno pojavlja po modernizaciji vozišča na cestah, ki so pretežno za lokalni promet. Delno se to dogaja zato, ker še niso opravljena vsa stranska dela. 37 povzročiteljev prometnih nesreč je lani skušalo pobegniti s kraja nesreče. Od devetih povzročiteljev prometne nesreče, ki jc imela za posledico telesno poškodbo, jc voznik pobegnil; samo enega niso odkrili. Pregled poškodovanih v prometnih nesrečah kaže, da sc odstotek otrok že nekaj let manjša, kar je nedvomno zasluga prometne vzgoje po šolah. J. V. Zahvala V 79. letu starosti jc umrl naš dragi oče, stari oče, stric in praded Franc Vrhovnik upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in poklonili vence in cvetje. Zahvala dr. Novaku, č. g. župniku, Lužanu za tople besede ob grobu, pevcem, tovarni Iskra. Vsem, prav vsem iskrena hvala. Sutna, 29. junija 1971 Žalujoči: sinovi Franc, Miro, Ludvik ter hčerki Marica in Ivanka z družinami in drugo sorodstvo. Vedno bomo protestirali in se nikoli ne bomo strinjali z odločitvami, ki jih kreirajo posamezniki. Mislimo na proračun občinske zveze za telesno kulturo Kranj, ki ga je priredil le en član sekretariata, in na proračun oziroma predlog za razdelitev sredstev med klube ŠD Triglav Kranj, ki sta ga pripravila le dva člana izvršnega odbora športnega društva Triglav. Sprejeli pa so ga predstavniki klubov z glasovanjem na predlog sekretarja športnega društva, zato ker so vsi dobili del naše lanskoletne dotacije, ki smo jo dobili iz proračuna skupščine občine Kranj prek Občinske zveze za telesno kulturo Kranj, tako da se nobenemu klubu ni bilo potrebno odreči dela svojih finančnih sredstev v našo korist. Vsi klubi so v lanskem letu dobili procentualno povečanje glede na sredstva iz leta 1969. Zakaj niste analizirali naš položaj po izpadu iz I. zvezne lige? Čeprav tekmujemo v II. zvezni ligi, je vendarle zvezna liga. Relacije do naših nasprotnikov po Jugoslaviji so ostale iste, spremenila se je le kvaliteta moštev, naših nasprotnikov. Pred vstopom v I. zvezno digo sc je prvenstvo II. zvezne lige odigravalo na turnirjih. Zato so bila potrebna nižja finančna sredstva. Letos tekmuje- mo v II. zvezni lgi, po lig3 sistemu, tako kot lansko leto v I. zvezni Ligi. Z vsem tem vi sploh niste seznanjeni, ker sploh ne po-znate nekdanjih in sedanj sistemov tekmovanja. S katero organizacijo (klubom)* ki tekmuje v zveznem merili* ste nas primerjali, če smo dobili manj sredstev od ti-stih, ki tekmujejo v slovefl skih ligah. Upamo, da brale Glasa in prijatelji vaterpola niso nasedli vašim frazam o enakopravnih in demokratičnih razpravah ter vašemu pavšalnemu odgovoru na na* odprto pismo. Prepričanj smo, da bralci in prijatelj' vaterpola dobro vedo, kaj Je prava enakopravna in demokratična razprava. Dolžni sta bili analizirati sisteme tek' movanj posamezni h klubov in njihov položaj, ocenit* njihovo delo in potrebe tef šele nato razdeliti sredstva-Morali se boste prej ali sW posloviti od starih metod procenlualnega povečanj8 sredstev posameznim kluboj" ne glede na njihovo delo uspehe. Odkrito vam spol*0; čamo, da nismo zadovolji z vašim delom, ker od va? ne dobivamo nobene pomoč1-Po našem mnenju nepravični delite tisto, kar drugi ustvari-Tovariški pozdrav , Za vaterpolo sekcijo , PK Triglav predsednik Mate BeČic" Zlati jubilej telesnovzgojnega društva v Gorenji vasi Za društva TVD Partizan Gorenja vas v Poljanski dolini jc letošnje leto jubilejno. Letos namreč v Gorenji vasi poteka 50 let od ustanovitve telesnovzgojnega društva v tem kraju. Zaradi tega se že več mesecev pripravljajo na izvedbo proslave in akademije ob jubileju. Osrednja proslava in akademija bo jutri, v nedeljo, ob 14. uri na letnem telovadišču TVD Partizan v Gorenji vasi, v primeru slabega vremena pa v domu. Lahko rečemo, da je za go-renjevaško društvo v zadnjih dveh letih nastopila nova pomlad. Članstvo sc je močno povečalo in /. delom so začele številne sekcije. Še zlasti je razveseljivo, da je v društvu veliko mladih. TVD Partizan Gorenja vas je postalo eno najbolj delavnih na Gorenjskem. Tudi tokrat pravijo, da sc bodo zares potrudili in pripravili proslavo dostojno zlatemu jubileju. Uredili so /e malo dvorano, veliko dvorano in oder, sanitarije v domu in igrišče pod domom, kjer bo v nedeljo proslava in akademija. Mladinci so poskrbeli za ureditev okolice doma in postavitev mlajev. Ob slovesni proslavi 50 letnice društva so v Gorenji va- si pripravili tudi posebn značke, zastavice, embleme 1 bilten, ki bo z obsežnim g|j* lom prikazal dolgoletno uSl^ divom in slikovnim ma^ rialom prikazal dolgoletn uspešno delo društva. P'c vojno je bilo delo v društ^ zelo raznovrstno. Pred vse je bilo zanimanje namenje'1 telesni vzgoji, nikakor p'1 1 , moremo tudi mimo prosvetO* dejavnosti. Igralska skup"^ je bila nadvse pomemben v dohodkov za društvo. Nedeljska proslava bo P tekala pod pokrovitejstvO* predsednika skupščine obe' dkofja Loka Zdravka Krvujj V paradi se bodo predsl >v vsi nastopajoči in povablj^ društva Partizana z Gorej5 ske s prapori. Na akaderfM bodo poleg telovadcev in sli ' pin i/, dom tčega društva 1 stopili tudi elani držaViJ gimnastične reprezentance najboljši telovadci I ji'1'! I'.., skih društev Narodni doH Spodnja Šiška. Pet člaOJj društva, ki so v njem /C,^[ "vsega začetka, bo na .iu,rl>M,<» proslavi prejelo za dolgo'1' jj£ in uspešno delo posebna °L g kovanja, tisti, ki so m*y£ prispevali k uspešnemu d« pa priznanja. t J. Goveka* SOBOTA — 3. JULIJA 1971 GLAS * 23. STRAN V Pogovor tedna Zdravko Kitic: Borili se bomo za 3. do 4. mesto Nogometaši kranjskega Triglava so kljub težavam ostali slovenski prvoligaši. Član zdesetkane enajsterice ■j je ostala zvesta Triglavu, je tudi 24-lctni Zdravko Kitic, najboljši strelec, zaposlen pri Cestnem podjetju v Kranju. Izbrali smo ga za pogovor tedna. % Kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom? »Leta 1964, ko sem na stadionu v Kranju kot mladec prvič brcnil žogo. Leta 1967 so me vključili v Prvo moštvo. Moja želja je bila, da igram v napadu.« % Jeseni so odstopili nekateri nogometaši Triglava. y Prvem spomladanskem kolu ste spet nastopili vsi, »tiri kola pred koncem pa so vas nekateri nogometaši zapustili. Kje so vzroki? »Res je. Čeprav smo sc sporazumeli, so nas kljub *emu par kol pred koncem zapustili. Menim, da to nI oilo tovariško, posebno zato, ker smo se borili za obstanek. Zaradi tega so v enajsterici zaigrali že odpisani igralci in skupno smo dokazali, da v Kranju zna-mo igrati nogomet in da se nam ni treba bati spodrsljajev.« v % V dnevnem časopisju smo prebrali, da jc mo-tvo Izole, ki je izpadlo iz lige, ugotovilo, da Miha aJŽelj ni bil pravilno registriran. Kaj menite o tem? »Zaradi registracije igralca, ki je bil po odstopu enerja Perkoviča imenovan za začasnega trenerja, sc Fu-k zgodi samo to, da jc kaznovan začasni trener Miha ali uprava kluba, ki ga je nepravilno registrirala. *em primeru nam torej ne morejo odvzeti točk ln smo še vedno člani slovenske lige.« 2 % Štiri prvoligaške sezone ste imeli dres s številko • Koliko tekem ste odigrali in kateri gol vam je ostal najlepšem spominu. »Za prvo moštvo sem odigral nad dvesto tekem. sW naJ'Jl,bši gol pa sem dosegel na tekmi z ljubi j.m "'"jo, ko sem prvič oblekel dres Triglava.« % Ali mislite, da današnja enajsterica lahko ostane s'ovenski nogometni ligi? »Mislim, da bomo lahko zaigrali tako kot znamo in sf ~m° na koncu prvenstva pristali na 3. ali 4. mc-u- To tudi zato, ker bomo dobili po vsej verjetnosti *repitvc od ostalih gorenjskih klubov.« • ln na koncu vaše želje? j I j ranjskl nogomet je bil do nedavnega na razpotju, "•n, da bi ljubiteljem te zanimive »gre pokazali, kar amo in da jih bomo s kvalitetno Igro spet pridobili navduševali kot v zlatih časih kranjskega nogometa.« Včeraj se na Bledu prvenstvo Več kot 400 veslačev iz 25 klubov nastopa M kAOioJcm l,,"žavnem prvenstvu v vesla nJu, ki sc je začelo včeraj na Bledu in se bo končalo ' "ledeljo. Tekmovanje bo