Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU Ljubljana, 1. 7. 2019 Poleti 2019 so bile na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umet- nosti (ZRC SAZU) že petnajstič organizirane in uspešno izvedene raziskovalne igralnice z naslovom Igrajmo se znanost. V preteklih letih se je potrdila domneva, da se želijo otroci skozi igro predvsem sprostiti, medsebojno spoznavati in družiti, vsekakor pa tudi kaj novega videti in naučiti. Zato je bilo tudi v letošnjem letu organiziranih veliko tematsko raznovrstnih igralnic, ki so jih vodili člani posa- meznih raziskovalnih inštitutov ZRC SAZU, kakor tudi zunanji sodelavci. Že vsa leta doslej jih oblikuje in koordinira Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom Brede Čebulj Sajko. Delavnice so potekale tri tedne in so bile razdeljene na poljudno-znanstvene vsebine ter namenje- ne otrokom starim od 6 do 14 let. Vsak teden je bil oblikovan za eno skupino, v kateri je bilo približno 15 otrok. Sodelujoči inštituti in ostali zunanji izvajalci so organizirali svoj tematski dan. Središče igral- niškega dogajanja je bila dvorana Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, glede na temo ter program pa so otroci uporabljali in obiskali še druge prostore in kraje. Geografski dan smo vodili Primož Gašperič in Erik Logar iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Teja Cimperman, profesorica razrednega pouka. Tematika letošnje geografske igralni- ce je bila raziskovanje mestnih vodnih površin, ki jih je, glede na potrebe in želje meščanov, ustvaril ali preoblikoval človek v različnih obdobjih razvoja mesta Ljubljana. Igralnico smo zato poimenovali »Do vode vsaka pot ne vodi«. Temeljila je na terenskem delu, to je na raziskovanju hidroloških pojavov in njihovih značilnosti na izbranih območjih mesta Ljubljana, kjer so ti pojavi prisotni. Za izvedbo pro- grama smo izbrali naslednje lokacije: ribnik ob tivolski Čolnarni ter preoblikovane struge potokov Glinščice in Gradaščice. Po uvodni predstavitvi poteka, smo se drug drugemu na kratko predstavili, voditelji pa seznanili otroke s potekom geografskega dne. Skupino je sestavljalo pet deklet in osem fantov, starih med 7 in 14 let. Iz dvorane Zemljepisnega muzeja smo se peš odpravili proti ribniku ob tivolski Čolnarni, ki je zanimiv primer »mestne vode«. Že na prvi raziskovalni točki so se morali »mladi geografi« najprej »najti« oziroma orientirati v pro- storu (slika 1). Pomagali smo si z zemljevidom Ljubljane in kompasom. Ob tem smo mladim raziskovalcem predstavili kartografske značilnosti prikaza površinskih vodnih pojavov ter ostalih kartografskih ele- mentov na zemljevidu. Pred začetkom terenskega dela smo se razdelili v štiri delovne skupine. Vsaka od skupin je preje- la prazen plakat ter posebno tematsko »vodno« mapo z delom načrta mesta Ljubljane in terenskimi listi. Spoznavanje mestnih vod je potekalo s pomočjo vprašanj na vnaprej pripravljenih delovnih listih. Značilnosti vode smo določali tako, da smo izbrali ustrezno dostopno merilno mesto, kjer smo dolo- čili globino, barvo in vonj vode, izmerili temperaturo zraka in vode ter s pH lističi določili njeno kislost oziroma bazičnost. Rezultate smo skupaj vpisali na delovni list. Ker smo pri odhodu na teren pozabi- li na lepilo, smo na prvi raziskovalni točki plakat zasnovali tako, da smo poleg naslova, poti in posebnosti pustili prostor za delovne liste in terenske »dodatke« (na primer listi rastlin, vejice). Gradivo za plakat je nastajalo sproti. Po izpolnitvi vseh delovnih obveznosti prvega vzorčnega območja, smo se odpravili do druge razi- skovalne točke, ki se je nahajala ob potoku Glinščica, v bližini živalskega vrta. Tam smo poleg ostalih nalog izmerili tudi hitrost vode, ki smo jo merili na preprost način. Izmerili in označili smo razdaljo med dvema točkama, v vodo spustili vejico, list ali kaj podobnega ter merili čas, ki so ga omenjeni »plov- ci« potrebovali od ene do druge točke. S pomočjo dobljenih podatkov smo izračunali hitrost vode v potoku. Rezultate smo pretvorili in primerjali med seboj ter ugotovili, da je bila hitrost Glinščice počas- nejša od 1 km/h, kar je veliko počasnejša od povprečne hitrosti hoje odraslega človeka, ki je 5 km/h. 167 Geografski vestnik 91-2, 2019, 167–180 Kronika KRONIKA vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 167 168 Kronika Geografski vestnik 91-2, 2019 Slika 1: Orientacija in iskanje raziskovalne točke na zemljevidu. ERIK LOGAR Slika 2: Hoja po strugi Glinščice. PRIMOŽ GAŠPERIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 168 169 Geografski vestnik 91-2, 2019 Kronika Posebej zanimivo je bilo nadaljevanje poti po umetno preoblikovani betonski strugi spodnjega toka Glinščice (slika 2), ki se vije med pozidanimi zemljišči Viča. Ker so v strugi pred kratkim pokosili rast- je, je bila lažje prehodna ter le mestoma ovirana z rastjem, stranskimi dotoki in naplavinami. Iz te »žabje« perspektive so bile hiše, železniška proga, Tržaška cesta in ostali objekti opazovani povsem z drugega gledišča, kot smo ga vajeni kot »navadni« pešci. Po strugi smo hodili do sotočja potokov Glinščica in Gradaščica. Tik za sotočjem se je nahajala zadnja točka, kjer so otroci povsem samostojno opravili vse meritve na potoku Glinščica (slika 3). Ko so vse podatke zapisali v delovni list, smo zbrali še zadnje gradivo za izdelavo plakata. Nato smo pospravili vso opremo, se skozi pokošen nasad invazivnih rast- lin dvignili iz struge ter skupaj odšli peš do našega izhodišča v središču mesta. Plakat so otroci dokončali po kosilu v dvorani Zemljepisnega muzeja. Z risanjem, pisanjem in leplje- njem, so zapolnili prazne prostore tako, da je dobil pečat posamezne skupine z najpomembnejšimi elementi raziskovalne poti. Izdelani plakat je predstavljal glavni rezultat delavnic saj je prikazoval izmer- jene in ugotovljene rezultate raziskovalnega dela o vodah, s katerimi smo se srečali na naši poti. Letošnjo geografsko delavnico smo zaradi razdeljenega termina igralnic v začetku julija in drugi polovici avgusta izvedli le enkrat v juliju. Kljub zanesljivi vremenski napovedi, smo imeli organizatorji pripravljenih več poti. Zaradi napovedanih visokih temperatur in nizkega vodostaja Glinščice, smo lahko izvedli različico poti s pohodom po njeni strugi. Kljub vročini so otroci brez omembe vrednih zadrž- kov in nasprotovanj sodelovali na raziskovalnih točkah ter prehodili zastavljeno pot. Primož Gašperič Slika 3: Izvajanje terenskih meritev na sotočju Glinščice in Gradaščice. PRIMOŽ GAŠPERIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 169