Junij 1935 NAS DOM ŽENSKI SVET Leio Xm. 6 Zdravsfvo in kozmetika Opekline Pogoste so zlasti pri ženskah., iki imajo opravka ob ognjišču in. v gospodinjstvu rsploh. Že majlina oipeklina lahko povzroča neznosne bolečine in ima hude posledice. Večkrat zapuščajo opekline trajne poškodbe in nakaze; ako so' bile zelo razširjene, pa lahko celo končajo s smrtjo. Izvzemši one primere, kjer nastanejo opekline po nezgodah, ki jih ne moremo preprečiti, povzročajo take nesreče prav pogostokrat malomarnost, nevednost in •nepaznost. Razen z ognjem in kropom se opečejo ljudje tudi s kislinami ali lugi. Zato treba vse take tekočine shranjevati na varnem, zlasti da ne pridejo otroci do njih. Na steklenicah z jedko tekočino iMorajo biti nalepljeni napisi, ki opozarjajo na jedkost vsebine. Ako se je kdo oparil. obžgal z ognjem ali kislinami, oblijemo opekline hitro z mrzlo vodo, potem pa jih namažemo z oljem ali kako drugo čisto maščobo. Na kmetih je marsikje v navadi, da polagajo ■na sveže opekline pajčevino, prst, pe-■sek, žaganje, mah. Vse naštete tvarinc seveda ne vsebujejo nikakih zdravilnih snovi. Dobro na njih je edinole to, da ščitijo opekline zr^a, ki bi povzročil vnetje, in se tako bolečina poleže. Nasprotno pa lahko postane tako „zdravljenje" opeklin, prav usodno. Pajčevina, prst, žaganje i. dr. prav lahko povzroče z as trupi jen je krvi, in smrt je čestokrat neizbežna. Da zabranimo dostop zraka k opeklinam, je najbolj priporočljivo namazati na čisto krpico kako čisto maščobo: olje, presno anaslo ali kaj podobnega in s to krpico zavezati rano. Čim večji je obseg opekline, tem hujši je in tem težje je ozdravljiva. Odrasel človek lažje prenese opeklino kakor ■otrok ... Tudi pri nieznatnejši opeklini potrebuje telo miru. Bolnik mora dosti piti, da se na ta način porabljene tvarine hitro izločajo iz telesa. Hrana bodi lahka: mleko, zelenjava, sadje, malinovec, limonada. Mesna jedila niso priporočljiva. V •težkih primerih ugodno vpliva prenos krvi. Seveda je treba pri količkaj hujšem primeru skrbeti za zdravniško pomoč. Zdravnik bo vsekakor najhitreje in najuspešneje pomagal, kolikor se sploh da pomagati. Brazgotine, nastale po opeklinah, zahtevajo posebno strokovno lečenje. Nevarnost okuženja pri otroških boleznih je pri različnih malezljivih boleznih razJična. Pri davici ali difteriji, ki se začenja s hudo mrzlico, z utrujenostjo in glavobolom, se najlažje prenese bolezen s pojavom oblage, t. j. grlo zateče in je pokrito znotraj z belimi kožicami, kakor da je plesnivo. Po prebiti davici treba otroka imeti na samem še kaka dva tedna. Šele potem je nevarnost okuženja minila. Davica je silrno nevarna bolezen, ki pomori mnogo otrok. Zdravniška veda pozna neko sredstvo, cepivo, ki ga zdravnik otroku vbrizga in ki gotovo pomaga, samo da -prizadeti ne zamude pravega časa. Ošpice same na sebi niso nevarne; paziti pa je treba, da se otrok ne prehladi, ker sicer imajo ošpice lahko 2)le posledice. Nevarnost okuženja je največja v začetku, ko še ni na koži ničesar opaziti, vsled česal- ostale otroke prepozno odstranijo, t. j. ko so že nalezli bolezen. — Pri škiiatici je v nasprotju zi ošpicami nevarnost v začetku manjša, kakor v času, ko že gine bolezen; kal škrlatice ohranja dalje časa svoj učinek. Dobrih 6 tednov po izbruhu bolezni šele lahko pridejo drugi zopet v dotiko z bolnikom. Pravočasna izolacija bolnega otroka je uspešna. Toda paziti treba, da strežnica že v bolnikovi sobi sproti razkuži vse stvari, ki pridejo z bolnikom v dotiko. Po prestani bolezni treba sobo na škrlatici obolelega otroka zelo temeljito razkužiti, kajti kali škrlatice se lahko ohranijo in učinkujejo po več tednov, da celo po več mesecev, ako jih nismo docela in vseh uničili. — Pri oslovskem kašlju tiči nevarnost le v izmečkih in pljunkih. Prenaša se s tem, da bolnik kašlja v zdravega človeka in ga okuži. Raznaša pa se tudi potom žlic, vilic, nožev, pri igranju na tleh, kjer so njegove kali. Ker je nevarnost okuženja v začetku še malenkostna, ima pravočasna odstranitev še zdravih otrok navadno uspeh. Jetika m stanovanje, že davno so dognali zdra\Tiiki, da se jetika ne razširja toliko zaradi vlažnih, temnih in kakorkoli že slabo zidanih stanovanj, kakor predvsem zato, ker zJasti po mestih stanuje velik del prebivalstva v ozki dotiki z nečednimi, pokašljajočimi in pljuvajočimi 41 bolniki. Posledica te^ga so raznotere bolezni, zlasti jetika. Kali jetike ima skoraj vsakdo v sebi; toda kdor je sicer zdr^v in krepak, premaga te kali, v slabotnih, slabo hranjenih ljudeh pa se množe in množe, dokler ne izbruhne jetika. To se zlasti zgodi, ako občujejo s pljučno bolnimi ali celo stanujejo ž njimi v isti sobi. Posebne pozornosti je treba, kadar je človek prehlajen; kdor je nai^jen k je-tiki in pride v času prehlajenja s tuberkulozno bolnimi v dotiko, je silno nevarno, da tudi sam naleze jetiko. Nadalje pa oboli mnogo ljudi, ako gredo stanovat v stanovanje, ki ga je malo prej okužil bolnik, za katerim se ni dovolj posuažilo in razkužilo. Zato naj vsakdo, ki menja stanovanje natančno poizveduje, kdo je prebival prej v dotičnih sobah. Marsikateri pojav jetike bi se zabranil na ta način. Boj proti tuberkulozi treba bojevati tudi po stanovanjih, da ne postanejo drugi ljudje žrtve zavratne morilke. Sol in človeška prehrana. Včasih je vladalo splošno mnenje, da je sol neobhodna potrebna človeku, da dela kri i. t. d. V resnici pa sol škoduje človeškemu telesu, saj je potrebuje dnevno le par desetink grama; toliko soli pa je skoraj že v razni vrtni zelenjavi, ki jo dnevno použijemo. Zato je vsaj močno soljenje v kuhinji docela nepotrebno. In precej je že bolezni, ki jih lečijo zdravniki z neslano hrano. Baje se je tako zdravljenje prav dobro obneslo. Dognano je vsekakor, da močno soljenje živil človeku škoduje. Zato naj gledajo gospodinje na to, da družino polagoma in neopazno odvajajo od soli. Saj povzroča zelo slana hrana tudi neprestano žejo, a prekomerno uživanje pijače, zlasti alkoholu tudi ni koristno. Zelenjavo kuhajmo prav malo, da ostanejo v nj-cj vse rudninske soH; važno pa je tudi, da solimo jedi pozno, t. j. neposredno preden jih nesemo na mizo. Pregovor, da sol rdeči lica, je lažen in ga je moderna zdravniška veda že dav- no zavrgla. Nasprotno pa je resnično, uživaj malo slano hrano. . Bradavice na obrazu odpraviš: Poizkušaj natreti bradavice redno vsak dan pO' večkrat z navadno čisto kredo, kakoršno' uporabljajo na šolskih tablah. Po gotovem čiisu bradavice odpadejo. Poizkus se baje dobro obnese. Vitkost. Kako jo dosežemo? Skoraj vsi' listi razpravljajo opetovano o tem vprašanju. Tudi nekatere naše naročnice bi rade slišale večlcrat kaj o tej zadevi... V Parizu je predaval biotehnilc prof. Charles. Martin o snovi „Kalco pokanem vitka". Profesor je izvajal: Predvsem ne nživaj nikakega presnega masla, ki je izredno redilno; Ikg masla vsebuje 7200 kalorij. Posebno če jemo presno maslo na opečenih kruhkih, ki so mnogo bolj re-dilni kakor navadni kruh. Telovadba ni-tako važna, kakor marsikdo misli. Res je^ da ostane ob nedni telovadbi (telo gibčno, za linijo pa je to precej brez pomena, kakor so pokazali razni .poizkusi. — Pivo-redi. Da se iznebiš debelosti, ki jo povzroči čaša piva, treba vihteti raket najmanj pol ure. Tudi meso povzroča odebe-lelost. Kdor uživa vsak dan meso, bi moral dnevno igrati pet in pol nre tenis, ako se ne mara zdebeliti. Mnogi so mnenja, da juha, zlasti goveja, zelo redi. Ta-pa ni res. Turške vroče ali gorke kopeli so za dosego vitkega telesa brez vs^e cene, meni prof. Martin. Kopel, ki nima \&č, kakor 16" C, pa povzroči na človeškem telesu izgubo 70 kalorij. Kdor tore| hoče shujšati, naj se koplje v mrzli vodi, 1 kalorija je kakor znano — ona množina toplote, ki je potrebna, da se liter vode-segreje za i stopinjo C. Ker jnorajo lira-nila s pomočjo vdihavanega kisika prav tako zgorevati v človeškem telesu, kakor na zrakUj lahko presojamo njihovo delno hranilno vrednost po njihovi zgorljivi vrednosti. Ob lahkem telesnem delu potrebuje človek dnevno približno 3000 kalorij; ob težkem delu pa 4000^5000 ka^ lorij. Materinstvo o vzgoji Vzgoja s6 nam zdi le takrat težka in komplicirana stvar, ako hočemo vzgajati svoje otroke, ne da bi bili prej vzgojili sebe. Kakor hitro smo spoznali, da samo z vzgajanjem samega sebe lahko vzgojimo tudi druge, se problem vzgoje za mno-••o olajša. Ostaja samo še vprašanje: [aka naj si ustrojimo lastno življenje? Kajti ničesar ne poznam pri vzgoji otrok, kar bi ne zahtevalo predpogoja samo-vzgoje. Kako otroke oblačiti, kako jih hraniti, kako jih polagati spat in kako jih poučevati? Prav,tako kakor samega sebe^ će sta oče in mati zmerna v oblačenju, v spanju, jedi in pijači, če delata in se vse življenje učita, bodo tudi otroci storili isto. Za vzgojo bi stavil dve temeljni načeli; ne le dostojno živeti, marveč tudi delovati na lastni osebi, da se moreš vedno nadalje izobraževati, — ter ničesar •iz svojega življenja prikrivati otrokom. Bolje je, da spoznajo otroci tudi slaJie strani staršev, kakor da bi izpregledali-nekega dne, kako žive roditelji poleg vna- 42 njega žMjenja še neko drugo, skrito, zatajevano. Največje težkoče odgoje prilia-jajo odtod, ker imajo starši gotove otrokove lastnosti za napake, katerih na isti starši na svoji lastni osebi ne nobijajo. Sploh jih ne smatrajo za napake in zato niti ne poizkušajo opravičiti jih. Otroci so v moralneiri oziru izredno bistrovidni ter zaznajo — čestokrat popolnoma nehote vse napake roditeljiev in celo najhujšo njihovo pregreho: hinavstvo, Prav zajto izgube spoštovanje do njih in več ne slu-šajo njihovih podukov... Resničnost je glavni pogoj vsakega duhovnega vpliva in je torej tudi glavni ipogoj vzgoje. Da pa vam ne bo neprijetno pokazati otrokom vso resničnost svojega življenja, mora biti to življenje dobro, ali vsaj ne sme biti slabo, kajti vzgoja drugih korenini v sa-movzgoji, vse drugo je nepotrebno." Lev Tolstoj. Nesrečni otroci so oni, ki jih roditelji zaradi svojih nedostatnih duševnih nesposobnosti ali zaradi moralnih slabih lastnosti niso sposobni vzgajati jih. Dragi zopet zaradi težke borbe za vsakdanji krnh ne utegnejo pečati se s svojo deco. Pri nas je takih otrok več in več. Da se rešijo ta nesrečna hitja, bi bilo treba drugih sredstev, pomoči od države, banovine in občin. Staršev tu ni več možno vzgajati, ker ,se navadno vzgojiti ne dado. Treba bi bilo pričeti pri otrokih samih. Ustanoviti bi morali posebna zavetišča in vzga-jallšča, kjer bi ostajali otroci ipreko dneva pod nadzorstvom odgojiteljev in bi se odgajali v telesno in duhovno zdrave ljudi. Za vzgajanje takih otrok treba poseb-rie Ijudomilosti, ljubezni in razumevanja. Strogost, palica tu ničesar ne opravita. Zvečer pa naj bi sprejeli starši otroke zopet v svoje varstvo. Samo oni nesrečniki, ki so vsled propalosti roditeljev v resnični nevarnosti, da tudi sami propadejo, naj bi se popolnoma zadržali v zavetiščih. Po mnogih državah imajo vse polno' takih dnevnih ali splošnih zavietišč. Tudi pri nas jih je že nekaj, a vendar še vse premalo. Ysi bi morali skrbeti in prispevati, da se ustanovi v vsakem večjem mestu ipo nekaj zavodov, kjer bi našli zavetje in dobro vzgojo otroci največjih siromakov, zlasti iz delavskili slojev, in pa potomci moralno manjvrednili roditeljev. Na ta način bi počasi vzcvel tudi iz moralno oporečnih slojev krepak in duševno zdrav rod. Žena in družba Bilo — minilo Pomladno solnce izvabi brstje in popje, da se obeta po drevju, grmičju in gredicah bogat cvet in sad. Toda izmed ti-sočev obetov na vejah in steblih se jih uresniči jedva sto. V pomladi življenja vzbrsti in pričara cvetove človeško srce; temno hrepenenje po sreči in dopolnitvi sejo okoli sebe čustva, kakor drevo in cvetje ljubezenski prah ,ki pa pada tudi in največkrat na neplodna tla in zamre. Ljubezen in prijateljstvo tro.ii mlado prekipevajoče srce ka kor malovreden drobiž. Neipremišljeno, često čisto slučajno, v temnem nagonu se sklepajo prijateljsiva, ki se včasih razvijejo v dozdevno globoko ljubezen. A brez vzroka, večkrat slučajno, zaradi preselitve, izpcremembe dolžnosti, novili znanstev in raznih 'malenkosti, ki dajejo življenju drugo smer, se prijateljstva razrahljajo, oblede in pozabijo, a ljubezenska čustva ugasnejo in zamro. Ostane kvečjemu otožen spomin. Kakor valovi, ki se zaganjajo k obali, zdaj k tej, zdaj k drugi pečini, so človeška čustva v nestalni mladosti. A tudi v zreli dobi ni bistveno drugače. Pač postaja človek z leti izbirčnejši, opreznejši v sklepanju prijateljstev in v razdajanju čustev kritičncjši. Ali valovanju vendarle ni nikoli konca. Ljudje se vzljnMjajo in spoprijate-Ijujejo, se ohlajajo, zamrzujejo in razhajajo od nekdaj,in tako ostane. Redko je brstje, ki zori, redki so cvetovi, ki done-sejo lep, zdrav sad. Žalostno je to, a na-, ravno kakor proces na vrtu, njivi ali v gozdu. Samo sreča je, ako zamre prijateljstvo brez bolesti, jedva opazno, tiho in mirno kakor sveča, ki nima več zraka — ali stenja in ugasne brez nezgode; nesreča pa je, ako ti je ljubezen pognala v srcu že močne korenine ter se zaveš, da jo moraš izruvati, čeprav bo srce še dolp krvavelo. Naenkrat spoznaš, da ti je bitje, ki si ga ljubila, zelo nasprotno, in drugačno po značaja, okusu, miselnosti, stremljenju in po vsem, kar ustvarja resnično globoko harmonijo v zunanjem, a še bolj v notranjem življenju. V kulturi in civilizaciji opaziš razlike, ki jih ne bo nikoli mogoče izravnati ali izgladiti. Tvoja misel ne najde odmeva, tvoje čustvo zadeva ob zid; eden nežen romantičen, drugi grobo stvaren in porogljivo kritičen, eden radodaren, veder, vnet za lepoto, drugi skop, čmerem, uvažujoč le koristnost in potrebe; eden vedno enako topel in solnčen, drug, iz večine mrzel mislec in trajno ^-prežen garač, ki pozna solnce le za trenutek; eden prožen, širok v zanimanjih, talent, ki vse naglo ra-zu[ne in sprejema vase, drugi okorel, ome- 43 jen, težak ali nepristopen novim idejam i. t. d. Tako se ločijo prijatelji, zaljubljenci in celo zakonci. Sreča t nesneči je, ako se ne izcimi iz ločitve tragedija s katastrofo. Dandanes, ko vladajo lahkomiselnost in špekulacija z nenrav,no_ frivol-nostjo celo v najsvetejših odnosih obeh spolov, so tragedije že tako pogoste, da jih niti ne opažamo več. Često čutijo te tragedije bolj roditelji, ljudje starega kova in stare marale, kakor njih otroci, ki so se ločili prav tako brez sramu, kakor so se poročili iznova le do preklica. Značaj in pravo notranjo vrednost onih, ki so razdrli n^danja prijateljstva, nekdanje ljubezensko razmerje — ali celo nekdanjo zakonsko zvezo, spoznamo najbolje iz njih govorjenja po razkolu. Ako označi dekle svojega bivšega čestilca, ljubimca ali zaročenca za tepca, brezčut-nježa, robantneža, sirovino, daje s tem le lastni inteligenci in lastni duši najslal:»še izpričevalo. Ako pripoveduje ločena žena o svojem bivšem možu gorostasne indi-skretnosti in intimnosti, kažie s tem lastno sirovost in duševno skrajno omejenost, Ako trosi moški o ženi, ki jo je leta spremljal in bil ž njo v nežnili zvezali, da je igos, lena, nesposobna za gospodinjo in mater, sploh nesreča za moškega, se kaže človeka, ki ne zasluži ne spoštovanja ne zaupanja. Podlec je, ki se mu je treba izogibati na kilometre daleč. Zares kulturen človek zaklepa vzroke l&čitve trdno v svoji duši in jih ne razklada prav nilcomur. Saj vsi vemo, da^ je vzrokov ločitve nešteto, deloma v dušev-nosti in v čustvenosti, deloma v telesnostih, deloma v gmotnosti. Včasih so zbrani vsi vzroki na kupu. Pripovedovati, da smo se šele po dolgih letih zavedeli, kako smo naleteli, kakšno razočaranje doživeli, ko smo že matere in očetje ali oelo že babice in dedje, je ne le smešno, nego tudi do vseh skrajnosti neokusno in neomikano. Ljudje se ob toliki neumnosti in brez-taktnosti le zabavajo, posmehujejo in raz-našajo sramoto po svetu, da kriči in smrdi do neba. Dozdevno najboljša prijateljica ali najboljši prijatelj vendarle uživa ob tvoji nesreči in ti jo bržčas celo privoščil. Sicer pa je naknadno psovanje in obsojanje tudi grdo krivično. Zakaj ni sence brez luči in ni zakona brez sveitlih srečnih dni. Kur je bilo, je minilo, a med grdim in težkim je bilo tudi mnogo lepega in dobrega. Omikan in nežen človek ne izdaja in ne blati lastnih nekdanjih Čusftev in misli, niego jim ohranja hvaležnost in vsaj melanholičen svetel spomin tudi takrat, ko se zave, da so ugasli in izginili, da je bila zveza zmotna, ponesrečena. Skratka: o svojih bivših prijateljih in ljubezenskih ali celo zakonskih drugih fino vzgojen in rahločuten omikanec molči, molči! To je častno zate in za vse tvoje. Res pa je, da je kavalirstva vedno manj. Namiguvanje, napol izrečene klevete, za katere ni mogoče nikogar klicati na odgovor, posmehljivo kremženje je nizkotnost, ki jo srečuješ za vsakim voglom. Matere in očetje starega kova in stare morale naj vzgajajo svoje sinove in hčere, da so v intimnih zadevah molčeči kavalirji, ki drže na lastni dober glas in tudi ne škodujejo ugledu nikogar. Zakaf klevetnik in opravljivka sta tatova časti'ter prav takega zaničevanja in kazni vredna kakor tat stvarne imovine. Y življenju se kakor v naravi posuši in polomi mnogo brstja in cvetja. Ali pride nova pomlad, pa vzklije novo brstje in novo cvetje. Privoščimo si ga in bodimo blagi, plemeniti ljudje, ki pozabljamo in odpuščamo! Terezina. Praktična navodila Snaženje kopalnice Vsi stanovanjski prostori naj bodo čisti in pospravljeni; prav posebno pa je treba negovati kopalnico, predvsemi umivalnik in banjo. Otiranje banje ni tako zelo važno kakor je važno, da umivalnik in banjo po vsakokratni uporabi takoj osnažimo tako temeljito, kakor da ju sploh nismo uporabljali. K dobrem.u tonu in h zahtevam lepega vedenja spada, da zapuščamo kopalnico tako, kakoršno smo dobili, namreč čisto in pospravljeno, da je torej takoj zopet uporabljiva. Dokler je banja še gorka in je v njej topla voda, nam čiščenje ne dela nika-kih neprilik in je v par minutah opravljeno. Ako se pa nesnaga, milo in maščoba ob notranjih stenah banje prisuše, je treba mnogo več truda in časa, da spravimo vso v red. Banjo snažimo s ščetko in milom, jo izplaknemo z gorko vodo in jo obrišemo s krpo do suhega. Vsi ti snažilni pripo-, močki morajo biti v kopalnici na bolj skritem mestu vedno na razpolago. Tudi umivalnik moramo po vsakokratnem umivanju natančno osnažiti, očistiti čaše in druge posode, ki smo jih uporabljali ter postaviti vse na svoje mesto. Emajlirane banje .snažimo z navadnim milom in zdrobljenim plovcem (Bimsstein). Ko\'inaste pipe, ki so ipostale od vode progaste, madežaste ali motne, snažimo z vročim kisom in plovčevim prahom. Pleskane banje čistimo z milom, toplo vodo in soljo, cinkove pa s kisom in soljo. Pri cinkovih banjah treba skrbno paziti, da s'pu- 44 ege. stimo v banjo iiajpiej mrzlo in šele po tem vročo vodo. Sama vroča voda nam reč cink oškoduje. Najsibo banja iz ali one tvarine, nikoli je ne snažimo osirimi, jedkimi sredstvi. Tudi vnanja stran banje zahle Navadno zadošča, da jo enkrat v tedT umijemo z milom, g-orko vodo in ščetko; ostro drfcniti pa je. ne .sniemo'. Lončnice (ploščice) se lepo svetijo, ako jih otereirio s špiritom. Tudi vodne pipe najbolje osnažimo s špiritom; na ta način ohranijo svoj prvotni lesk in vsi vodni madeži izginejo. Razume se, da treba koiialiiico tudi skrbno pometati in zračiti. Kopalnica jc pravi blagoslov, in srečen tisti, ki jo ima. Bolje je, da se v stanovanju malo bolj; stisnemo, samo da dobimo prostor tudi za Icopalnico. Steklenice iz aluminija ter razne za-klopuice, ki jili uporabljamo za izlete na hribe, hitro dobe duh po plesuobi, ako jih pravilno ne čistimo in prav ne hranimo. Da se temu izognemo, moramo steklenico in druge tako posode po uporabi takoj dobro izplakniti s či.sto vodo. Doma jo iznova pomijemo z vročo vodo, v kateri smo raztopili košček sode. Nato jo iz-plaknemo .še s čisto vodo in postavimo steklenico narobe, t. j. na vrat, da se dobro odteče. Zamašek takisto skrbno operemo. Ko se oboje odteče in osuši, vlijemo v steklenico nekaj kapljic žganja ah ruma, jo zamašimo in postavimo ste-ivlenico na zamašek, ki se tako tudi prepoji z žganjem. Plesen se namreč začne najprej razvijati pri zamašku, in odtod duh po plesnivosti. Vonj po tobaku prežene.š, ako obesiš v dotičnem prostoru mokro iii ožeto brisačo. Ko se nekaj časa suši v sobi, izgine tobakov vonj, zrak se je prečistil. Proti moljem. Pomoči krpo v formaldehid, ki ga dobiš v lekarni ali drogeriji. Obesi krpo za pol dne v onmro. ki jo dobro zapri; to ipomori vse molje. Vonj pa se kmalu izgubi. Vlažne kleti izsušimo na ta način, da postavimo vanje pločevinaste zaklopnice ah -kako druge nerabne posode, napolnjene s suhim žganim ajinom. ali kloro-im kalcijem. Oba vsrkavata vlago. Dobro ^ da apno večkrat premenimo, kajti ka-lar je že .preveč mokro, ne more več vlage ■kavati. ohranimo, Nežno belino kože mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10,— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont. Mazilo za čevlje se hitro posuši in strdi, ako ne ravnamo prav ž (ttjim. Zlasti ne smemo puščati škatljice s kremo odprte, marveč treba po vsaki uporabi škat-Ijico zopet dobro zapreti. Zelo priporočljivo je, da škatljico s kremo zatopi jemo v lonček vlažne zemlje, tako zrak ne more do kreme in zato ne izlilapeva. Ako se primeri, da so kroma izsuši in se začn» drobiti, tedaj postavimo škatljo na rob toplega štedilnika, da se mazilo zmehča; nato pa primešamo par kapljic terpen-tina. Paziti troba seve, da se terpentin ob ognju ne vname. Če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpoiriole. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za jierilo moramo \zeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo. da l30 zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: „Le Zlatoroa milo da belo perilo!" se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlato-rog-ovo milo! Ovratnike pri mo.ških suknjah osnažiš. Desetim žhcam vode primešaj 1 žlico sal-mijakovega cveta. Pomaka j v to tekočino ščetko in krtači ipo mastnem ovratniku; potem izčisti z navadno vodo. Tudi s toplo vodo in milom dobro osnažiš ovratnike. Svilene nogavice peremo v mlačni blagi milnici, še bolje pa v raztopljenih milnih luskah. Tekočini pridenemo malo soli, končni vodi pa primešamo nekoliko kisa. Nogavice sušimo v senci in likamo vlažne samo s toplini likalnikom. Nove nogavice operemo preden, jih začnemo nositi. Potem sotrpežnejše. Pri sadju, rastočem na lastnem vrtu, ne smemo biii prelakomni; kjer ' so veje prav posebno jiolne. moramo sadje malo iztrebiti. In sicer odstranimo slabše, bolj zanikarne ^plodove, da imajo oni, ki so ostali na drevesu, dovolj jirostora, zraka in solnca za razvoj in zoritev. Prav mlada drevesca ne smejo že i' prvih letih roditi, ker sicer prehitro ope.šajo in nam no dajejo dovolj lepega sadu. ■ Vrtnice moramo pridno rezati, ako hočemo, da bodo cvetele čim več. Nič ne de, ako z razcvelo vrtnico odrežemo tudi kak popek. Nasprotno vrtnici to celo koristi. Lahko namreč opazujemo, da v bližini odrezanega mesta kmalu vzbrsti nov vršiček, ki nastavi nove popke. Gosja in račja jajca so večja, izdatnejša, a niso tako okusna kakor kokošja. Zato uporabljamo v kuhinji navadno kokošja jajca. Druga jajca manjših ptic so predrobna, da bi bila v kuhinji dobro uporabna. Konzerv v pločevinastih zaklopnicah uporabljajmo čim manj. Nikoli ni jestvi-na v konzervi enakovredna sveži jest-vini. 45 Ijajin. Za mehko kuhana jajca ni ■ebrnih žličk, ker od vsebu uporab-epla, ki uje jajce, srebro pocrni. S tem •ebrne žlice zelo kvarijo. Zato je bolje, da si nabavimo za ta namen lične bele koščene žličke; zlasti naj jih uporablja deca. Iz enakega vzroka tudi v kisle omake in majoneze ne potikajmo sre-brnili žlic. Ako postanejo koščene žlice motne in sjvkaste, jili odrgnemo s tako-imenovanim pesknatim papirjem (Sand-papier), pa postanejo zopet gladke in svetle. Kislo zelje je važno higijsnsko' hranilo. S tem, da zelje kisamo, ga zmečkamo in postane tako lahko prebavljivo tudi za občutljive želodce. Mlečna kislina, ki se proizvaja v zelju, daje prijeten okus m čisti kri ter ipospesuje delovanje črevesja. Zelje vsebuje tudi rudninske snovi, n. pr. železo in apno ter tudi precejšnjo množino vitaminov. Zato naj bo tudi v pomladi zelje na vsaki mizi dobrodošlo zlasti zato, ker naša hrana ni tako bogata vitaminov kakor poleti in_ v jeseni. Da se ti vitamini deloma ne uničijo, ne smemo kuhati zelja kar po več ur. In tudi tista veira, da zelje lahko sedemkrat pogreje-mo, je napačna, ker tako zelje ni dobro in zgubi vsakokrat nekaj svoje iiranilne vrednosti. Lažje prebavljivo je sirovo kislo zelje. Bakterije v mlečni kislini sirovega zelja preženejo in uničijo škodljive bakterije črevesja in urejajo prebavo, zlasti če zelje še zabeJlmo z dobrim oljem. Kdor ima težave z želodcem pa lahko uživa namesto zelja samo zel-nico. t. j. vodo od kislega zrelja. Kdor ne prenese sirovega zelja, zanj zmešamo drobno sesekljano sirovo zeJje med gorak krompirjev pire. Ali: Drobno zrezano čebulo pražimo na olju, primešamo sesekljano zelje toliko, da se segreje, a zavreti ne sme. Na ta način ostanejo v zelju vsi vitamini nepokončani. Kuhinj a Hrana za bolnike že kuha za zdrave ljudi mora biti natančna, izbera jedilnika dobro preudarje-na. da hrana ustreza po možnosti vsem zahtevam redilnosti- zdravstva, okusno-sti in zunanje lepe oblike. Hraniti bolnika strogo po zdravnikovi odredili, ne da bi ga pri tem spravili v sluljo vnljo in kljubovalni odpor, pa je naravnost težka naloga. Saj bolnemu človeku navadno tisto najbolj di.ši, česar bi ne smel jesti, a marsikdo trdovratno odklanja predpisano dijefo. Stvar vzgoje in samovzgoje je, da vcepimo v mladini in v samem sebi čut prenmgovanja samega sebe in utrdimo v njej pa tudi v sein trdno voljo, ki se ne da omajati po slabih nagncnjili. Yedno naj se človek zaveda, kaj m o r a in česa Pri vsaki lirani je iiaziti na snago, pri bolni.ški še prav posebno. Nuditi pa moramo l>0liiik-n tudi vse v čeduili in zunanje ustreznill posodah. Stare, pregrete jedi niso primerne za bolnika. Vsak obrok mora liiti sveže prirejen in podan ob točno določenem časn. Holan človek postane že itak hitro nestrpen; ako mu ne po-strežeš o pravem času, pa ga lahko naravnost razjariš. Posebno važna je za bolnika juha, ki mora Ijiti po možno-