Proizvodnja rastlinskega jedilnega olja v FLRJ
V naši državl knamo zelo ugodne nara^vne pogoje za go-jitev raznih oljnih rastlin. Oli-ve, ki odlično uspevajo vzdolž vse jadranske obale, predelu-jejo na mestu v mnogih majhnih stiskalnicah. V žitorod-nih krajih uspevajo razne vrste oljmk pešk, med katerimi za-vzema prvo mesto sončnica. V subtropskam predelu LR Make-donije č«dalje bolj gojijo bont-baž, katerega seme je prav ta-ko dobra surovina za pridobi-vanje jeddlnega olja. Vse te oijne peške in sadeže predelu-jejo na industrijski način v tovarnah olja. Nad 85% olja, ki ga dobimo iz oljnic, odpade na olje iz sončnic, ostalo na b-učne peške, oljno repico, mak, sezam, bombaž, ricinus »n drugo.
Pred vojno je znašala prt nas potrošnja rastlinskega jedilnega olja okrog 20 tisoč ton letno. Po vojni pa je le-ta v stalnem porastu, tako da se Je dozdaj povečala za okrog 75%. Proiz-vodnji rastlinskega jedilnega olja posvečaino pri nas vedno več pozornosti, »ako da smo po
vojni poleg povečanja kapacitet obstoječih oljarn zgradili tudi nove tovame olja v Zadru, Uroševcu in v Brčkem. Hkrati s povečaaijem kapacitet se je po-večala tudi proizvodnja oljndc, med katerjimi so sončnice na prvem mestu.
Proizvodnja predelovanja olja se je v preteklib. letih gibala takole:
Leto            proizvedeno je-dilno olje v tonah
1939                        21.285
1948           41.053
1949           26.255
1950           24.637
1951           20.127
1952           19.158
1953           26.390
1954            35.300
(Proizvedene količioe jedil-nega elja kaiejo skuipno kol»-čino olja, dobljenega iz o-ljnih semen domačega pridelka, de-loma pa tudi iz uvoženih su-rovim.)
Letos so imele tovarne olja sklenjene pogodbe za okrog 125.000 foa, posejanih s sonenico. Toda ta površin- se je zmanj-šala zaradi poplav ln delova-nja škodljivcev. Odkup sončnbc in njihova predelavo sta v teku in kaže, da je donos letos manj-šd, kakor v minul«n letu, serae sončnic pa je precej "lažno «n še pretnalo zrelo ter je zato tudi  kvaLiteta  pod po»prečjem.
Da bi vsaj nekoliko nadome-stile pomanjkanje sončnic, ki je nastalo iz že navedenih raz-logov, imajo tovarne olja mož-nast, da izkoristijo letošrtjo do-bro  letino buč  in začno inten-
zivno ©dknipovatl bučne peSke. Bučne peške vsebujejo nad 32% olja, pa jiih vendar po kraetij-skih gospodaistvih neracionalno izkorišča-mo za živinsko krmo.. Ce bi po odkupnih in zadruž-nih pešk in proizvajalcem za-zivnejšo   akcijo  za  odkup   buč-
nih pečk In prodzvajalcem za-gotovili poleg odikupne cene tudi ustrezajoče kolidine oljna-tih pogač in sekancev iz olj-nih semen, bd lahko odkupili znatne k-oličine bučnih pešk. V zadnjdh letih so naše tovarne odkupovale 5000 do 8000 ton bučnih pešk. V zvezi z dobro letino buč pa Cenijo, 6a razpo-lagamo z okrog 25 do 30 tisoč ton bučnih pešk. S povečano akcijo bd od te količtae lahio odkupili znatno ved kakor v poprejšnjih letih. S tem bi se zmanjšal deficit v surovinah za industrijo olja, kar bi se odra-zilo tudi na zmanjšanju uvoza masoob.