St. 37. V Gorici, 9. septembra 1881. „SoLa" izhaja vsak potek in velja Bpoato prejemarm nli v Gorici na Horn poliljana: Vse leto.....f. 4.30 Polleta . . . ¦ . . • „ *¦*•«> (Cctvit Ieta . , . .. !: !•-<> Pri oznauiliki" ,u-av tn,ko \i> -,}><>- tankah" se plafiuje m iiavaduo tnstop- no vrsta; - 8 kr. ie se tiska 1 krat 7 t 2 e !! " » » 3 " Zavsfee crkft po proitoru. Tedaj XI. Posamezne stivilke sc dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakaraici v go-sposki nl.Vi hli/.rt ,;treh kron". in na Httitwn trgu.- V Trstu v tobakarni-fi „Via riih udum yoduoga druStva Triifikega polja. Z nrnjhno spremembo pri 4. odstavku potrdi zbor po porodevalcevem predlogu to postavo tudi v diiigein in ztidnjcin branji. PtorocevaUc dr, Tonkli. Racnoski sklep del glu-honemiee za leto 1880 je potrjea 8 Stevilkami, katere go razkazane v rafiunu. •r Potrdi se proracun dezelno-obtinskega zaloga za npravno leto 1882 z dohodkom 1980 glM s stroikem 1809 gl. in z osfankoin 171 g). Poro^evalec Kocijanaid. Potrdi se proraiun za leto 1882 glavncga zaloga za uboge z dohodkom 25.185 gl, 8 stroSkom 24.357 gl. in z ohtankom 828 gl. PoroSevalee Pov86. Potrdi se pruncun solskega zaloga za 1 1882 z dobodki 6060 gl., a strolki 4418 in z ostankom 1642 gl., ki m ima piimeiuo ualuziti na obresti. Porofievalec dr. Tonkli. Frorafiuu deMne gluho-nemfee za leto 1882 j« tsk»le: 1) z dohodkom C539.7G gold. Od tega zneska pojde v korist goriski dezeli 4117.65 Va «U Istri pa 2422.10»& gh, 2) b stroskom 20.723.92i/2 gl., torej s priraaiijkJjejeui 14.184.10 »/2 glM kterega zaMi GoriSko 3/5, to je 7.902.43»/a gl., Istra pa 6221.73 gold. Del odboru je uaroceuo, uaj poskrbi, da potrdi tudi istrski de^. zastop ta proraCuu. PoroCevalec KocijanfiiC. Potrdi se proracun za bolne in ranjene vojake za J. 1882 z doliodki 1120 gl.» s stro§kt 1220 gld. in s primaujkljejeui 94 g«>ld. Vsled tega se naroCi de2. odboru. da, dokler se zopet ne doseze enakotefje med dohodki in uavaduimi stros-ki tega zaloga, se ne podeld izprazujene podpore. Porofcevalee dr. Tonkli. Potrdi se prorafiun zein-ljilc»o--odvezn«ga 2aloga za 1. 1882 s temi kondnimi predlogi: 1) Za stro§ke %emlji§dno-odveznega zaloga v upravr.em i. 1832 je dolo(en znesek 92.541 gold. 2) Dobodkov za upravno 1. 1882 je ustanovljenih ravno toliko,|n8inreC 92.541 gl. 3) I)a ge pokrijejo doti^ne obresti. preraCuojene za omenjeno leto 1882, ki jih ima placati de2elaT in tudi znesek, ki ga ima dezela placati na odbitek ugotovljenega svojega dolga, v skup-nem znesku 58.525 gl. a. v,, terjala se bode 9% (devet odstotkov) doklade od cele vsote vseh dr2avDih nepoerednjih davkov v L 1882. Ker obsegajo ti predlogi dez. postavo, potrdi jih zbor po porocevalcevem predlogu tudi v 2. in zadnjetn branji. Porocevalec Pov§e\ 1) Del zbor odobri proraSun gozdorejskega zaloga za 1882 z dohodki 775 gld., s stroSki 80 gld. in konecletaim ostankom 695 gld. 2) NaroSi se Y del odboru, da razpoSlje okro^nico vsem iupanstyom po deieli, s ktero opozori javne obfiinske oblastnije toliko na postavo, skleneno za varstvo ptidev od I. 1870, kolikor na one od dne 30. aprila 1870, skhnene zastran obv.irovanja obdelane zemlje zoper poSkodbe po gosenieab, hrosfiih in drugih Skod-ljivih tutkih. Ob euem naj izrofii proSnjo v. c. kr. tfadi, da ona svojim ok raj mm glavarstvom priporoCi, naj natan^no nadzorujejo dejansko izvrSbo, ktera pri-staja okr. glavarstYom po §. 10 te postave, 3) Dei. odboru je naroceno, naj naprosi v. vlado, da se po diplomatiinem potu kolikor mogoce potrudi v dosego mednarodnega dogotora, v naiaen, da se tudi v so-sednjih dr^avah s primemimi postavami zavaruje varstvo koristnih ptifiev. Na to uaznani predsednik naslednji predlog posl auca Del Torre-ja: Narofiuje se de2. odboru, naj si prizadeva dosei5i od v. vlade popravo colne tarife, zadevajofie izvazanje navadnih stolov v I^lijo z do-lofibamt, po kterih se ta obrtnija obvaruje pogina, preteCega po konkmeaciji dotienib cbrtaikov oostraa Wr^je. Na to tajua seja, k: se konCa od 7. uri in pol zvedor. Iz 5. seje danes satno to, da je del zbor do-volil za zidauje poslopja kmet. iole sloveiiskega oddcl* ka 22.000, za dozidanje ital. odd. pa 8000 gl. , Scina splob ljudstvu odsvetovula vdelelevatl se toga npustnegatf shoda. Prevdarite tedaj! Dopisi. Iz GoriCB, 5. sept. (Izpitgluhonemih 1. sept) pokazal je zopet, kako velika dobrota je goriSki zavod tacim milovanja vrednim otrokom. Predsedoval je pri Izpitu del glavar g. dr. Pajur. Prlfiujofie je bi-lo prav veliko odli^ne gospode, kakor tudi innogo ljudstva raznih stauov, ki m radovedni ob&udovali na-predek izobra^uvanja gojeucev. Cuditi se je bilo, kako ljubeznjivo, posebuo pa kako potrpezljivo spolnju-jejo uditelji in ufiitcljice, kterim gre zatd posebna hva-la, svojo tczko nalogo, Oni \\\6 wd ne ka^ejo na pr-ste, inmveC edino z hiirilum od ust stuvijo vprasanja, ktera gluhoueini razloCuo berejo, Toko poclufievanje je glavna in najvis.i Ktopinja odgoje, do ktore se za-more dospeti v poduku gluhonemih, Oni se namred ne izurijo za solo, inarvec da stopijo med juvni svet, kjcr je ncobhodno potrebuo, da s popolnitn govorom menj ali veL izobrazajo svoje misli iu 2elje ue pa s kazanjem ^niiniko), kterega uikdor ne lazume. Na tako etavljena praSanja so potent prav lepo ustnieno in pismeito odgovarjali. Oojenci slovenskega razreda pod uciteljem g. Ant. Kudc^a so posebuo ra/.umljivo in glasuo govorili. 0. ucitilj sam ui nijednega glasu spregovoril, tudi uobenega zuamenja na roke pokazal, ucenci pa so mu prav spretno in Cisto vpraSanja na ustih biaii in reSevali; koncem sta dva gojenca, tudi Slovenai, tako razumljivo, razlo5no in naravno brala iz knjige iti poteni brano razlagala, da bi uikdor ne mislil, da sta gluha. Omeoiti je, da so gojenci v pi-savi svojili mislij na tablo zeld lzurjenu Splok iuiajo gluhonemi prav lepo pisavo, kar je bilo razvideti iz Ifpopisnih knj&ic. Posebno so tudi risanja dopadla. Cistost, nataufiuost, sploh izpeljava tacih podob, kaKor-5ne so nam gluhonemi predstavili, zasluM da se toliko uCiteljem za njih vodstvo, kakor gojencem za njih pridnost posebna hvala izre^e. Iz vsega se vidl, v kako dobrih rokah je celi zavod; povsod zapazis Cistost in red. Lisp umetno obdelanih vrtov gluhonemice oiiati tujca, posebno pa bluzi in lika rahia srca gojeucev razun sole; tako se milovanja vredni de6ki izobrazujejo na srcu ia duhu. Euako in posettfo dobro skrbi tlavno vodstvo tudiza zdravje gluhonemih, ki so videti vsi zdravi, Cvrsti iu rudece licasti in ue samo zivi po duhu. Bilo je letos, kakor je razviduo iz sporo&la, vseh gojencev 44, gojenk pa 27. — Na konee izpita smo videli razdelitev primeruih darit, tedaj obiCaj, ki se je drugod prej ko ne ua Skodo Soli odpravil. ___________ PosluSalec. Iz gori^ke okolice, 6. sept. (izv. dop.) Mi- renskega star*-§instva sklep, kakor je bilo nazuanjeno v 35. §t. aSoCe", da se v piihodnje no bode smelo imeti plesa na eestah in javnili prostorih, je, splosno vzet, vse hvale vreden, z ozirom ua gradenski shod pa ne zasluit toliko hvale. Plesalo se bode namreC, de tudi ne na eestah, pa prav poieg na vrtih ali dvo-riSCib, in motjenje shoda in ropot bode blizo iati, kakor prejSuja leta. Zavoljo tega naj bi staresmstvo ta pies nakva-tranco popolnem odpravilo, mesto tega pa dovolilo fautom pies tisto nedeljo potem, Tako edino bi bilo prav storjeno in vsem ustre^eno, nuslim, da tudi mi-renskim krcmarjtm, ker imeh bi mesto enega, dva praznika. Svetuje se toraj si. mirenskemu stareSinstvu, naj bi hotelo Se ta korak storiti v povisanje graden-skega shoda na jesensko kvatranco. V nasprotnem sluCajt je skoro gotovo, da se bodo bl&nji duhoyni, kteri so navadno na ta prazaik na Gradu pomagali, branili k tje hoditi; tudi je mo|Q$e da bode duhoY- Iz Solkana, 5. sept. (Izv. dop.) Veselica Sot-ske mladine s pomodjo CitainiCe. Volitov novega sta* rcsiiiHtvu in 2upena. Nag Solkan je zopet do^ivel pret. nedeljo lop narodai praznik. Ker nam je nepotrebni de2 zabranil imeti veselico na prostem, vrSila se je v dvorani, in je bila od domata gosposke in obCin-stva dobro obiskana. Potfastilo nas je kljubu neugod-nega vremena nekaj zunajnih gostov, med njlra tudi okr. iolski nadzornik. Veselica jebilalolske mladine, bila je tudi res navzoca vsa iolska mladioa, ki je pri veselici Midi sodelovula s pomofijo citaluico. Da ne bodem na drobno pretresoval vseh tofik programa, kl Be je v veliko zadovoljnost slav. oWSinstva IzvrSil, ho-Cem izrefii samo hvalo in slave nalima domaftima u-aiteljema, da m trudita in cas irtujeta u IzobraSe-va.ije naSe golske mladine. Skoro vse toCke je izvr^jvala 1 mladei; samo nekaj lii'Hiiij so poll ditalnidnl pevei; da, sree se je dloveku trgalo od veselja, videti in fili^ti, Solsko mladino, tako nevstra^eno in pogumno delovati. Ali id bilo veseljo navzoSilt star^ev videti svoje otfoke pred toliko obfiiu-stvom tako pogumno govoriti, dekiamovati in petl ? AU nl to napredek v izobra^evanjl S. mladine? Sollki mtadini, katera je sodelovala in ktera je samogledala ostane ta veselica gotovo v.dobrem spoininu. Po veselici, ko je SoJska miadina od^ht, je biladomaCa zabava, pri katcri so nas CitalniCni pevei z natodoirai pesnirai ja-ko navdusevali. Napivalo se je tudi v napredek Solski mladini in sploh sodelalcem narodnega napredka. Te dni je bila pri nas volitev novega sturesin-stva. Ostalo je vse pri starem, ker so na novo izvo-Ijeni menda samo trije. V kratkem bode volitev uo^ vega Lupana; nadejamo se, da bodo nagi stareSi-ne volili zopet dosedanjega ^upana. Kajti pri nas mora biti Lupau izobrazon, iznajden V branji in pere-su, mo^ enirgiden, da ga ne strahuje kdor si bodi. Toraj gg. stareSiue, bodite slozni, ter voiite nam zopet za zupana gospoda Antona Mozetica; to bode Yam in celej obcini na Cast. P©d Cavnom 23. avg. Mod grugim raznovrst-iiitu napadaujem od straui uasprotuikov nasih italija-uov, je tudi to, da slovanski narod je bil vedno ia je nepoznan, malocenjen in njega literatura inrtva, otez veljave v javnem livljenji. AH temu ni tako, kakor italijani in irredentarji nadi modrujejo. Lvo im malo dokazov. Slovanski narod je bil uze v najstarejsih Casih velik narod, imeniten in castitljiv in jezik njegov na siroko in dolgo po svetu razSirjen. Davno pred Kri-stusom iiveto pisatelji govorijo z veliko castjo in sla-vo 0 slovanskem narodu in ga imenujejo v latlnskem jeziku: „quot 3uperest deinde spatii ad sinum adria-ticum alius populus longe antiquissimus obtinebat; Veuetos vocant itd.*- Ta pisatelj je 2ivel 183 let pred Kr. iu ze ob njegovem casu, piSe, da je bil narod slovanski „starodavni narod," ki se je razSirjal tako rckoC od neizmernih ruskih step do trza&kega morja. Enako trdita Tacit in Ptoloraej, da je 2e ob njih Casu bil narod slovanski prevelik narod. In ta dva st.a davno, davno pred Kr. ftvela! Siavni Prokop (552 p. Kr.) piSe: od tod proti severu so rodovi Autov t. j. Slovauov, kterih je kakor listja in trave. Slovanski jezik je bil pa tudi od nekdaj visoko cenjen ia spoStovan. Tako n. pr. je cesar Karol IV. slovauski jezik tako visoko obraj-tal iu cenil, da je zapovedal, naj se ga sinovi knezov in vojvodov ze hjtro s sedmim letom uCijo, ker ta jezik, pravi, jim ne bo le koristea, ampak tudi silno potreben. Po pravici toraj je Ivan II. saksonski iz-bornik slovanski jezik imenoval: „linguaprinci* pum" t. j. jezik knezov, itd. V veliki casti je imela slovanski jezik 2e nekdaj tudi av. kat. cerkov, kar sledi- 2e iz tega, da Be Y ^o\aa§kem ilirekem. jwiKu eelo n&jsvetejgR dwitey sv. mase obr >, kar pafc niina nobeu drugi narod ev-ropski, tudi italijani ne. 2e za casa sv. Oceta Pa-peza Fikolaja I. (I. 858) ac je po bratih sv. Cirilu in Metodu sluzba bozja v raaterinera nasem slovanskeia jeziku opravljala. To je bilo tudi potrjeno po nasled-nikih njegovih Hadrijanu II., Jauezt VIII. in kasoeje po Innocenca IV., ki je 1. 1248. Slovanora dovolil, da smejo sluzbo bozjo in vse druge cerkvene obredc o-pravljati v svojein materinem jcziku, cesar se §e zdaj drze zedinjeni pravoslavni Slovaui v nekterih krajih Daimacije in HrvaSke. Da so slovanski jczik in SIo-vaue sploh t caati in spostovauji imeli tudi drugi sv. ocetje, to je gotovo in nam spricuje zgodovioa. Po-sebno vdacost in Ijubezeo pa pokazal in razodcl je Slovanom aedajni sv. Oce Leon XIII. s tern, da je ieaceuje in praznovanje sv. slov. aposteljnov in bra-tov Cirila in Metooa razsirrt na vso katol&ko ceikev. Sv. Oce Leon XIII. zeli namrec, da bi se vsi razbCni mnogobrojui in v razne kose v verskem pomenu raz-kosani narodi plovanski zdruzili a sv. katolisko cei-trfys spoznall ia sprejeli ojeuega poglavarja v Rimu, ter to medsebojno in zvezo s sv. sedezem ohrainli in dai na dan glubokejo vtrjevaH, da bi tako scasom bii le en blev in en pastir. Tu se paL razodeva, spoznati moramo, posebna boija previdnost, ki, po premodrem Petrovem nosledniku, ne zastonj ..lumen de coelo\ lufi z neb a, iraenovanem, veliki slovanski narod na po* bolje bodacaosti klice. ,Z enodusno molitvijo tedaj rekli so nam sv. OCe pri avdijeuci, prosimo sv. Cirila in Metoda, naj dobrotno blagovolita z nebes brauiti slovanske narode ter izprositi od Boga eniiu stanovitoost, razsvitljenje drugira, da goreouost medsebojue ljubezoi v vaeh sr« cih vnemata, sovrastva, prepire, zavidnosti pa od de-dovine Gospodove odvracata. Pred vsein naj Bogu pri-porocujeta oni narod, ki po steviiu,mogocnosti in bo gust vu ima naj veto veljavo, in kteri jn caati za svoja aposteljua, ki pa je zvezo pretrgal, po kteri sta ga bila ravno ta aposteljna zediuila s sv. Petrom in rimsko cerkvijo.* In dolznost sveta Slovanov katoliskih sploh in nas Slovencev posebe ktera je in mora biti do bratov nasib, se v sponab razkolnistva zivetih in ^dihajoaih do bratov zraotjenih in po krivi poti tavajofiih?! do bratov, stanujotih po airjavah neizraerne Rusije, po prostornili dezdah Moravije in Boeraije, Moldave, Bo-snije in Valaliije, Liburnijc in Bolgarije, do bratov Rusiaov in Poljakov itd?! Moliti zanje, raoliti eden ta druzega, prositi slov. apost Cirila in Metoda, da bi brate te nase in sestre reSila in odvezala pogubnih verig razkolnistva in je zopet, kakor enkrat pripelja-la v narocje sv. kat. cerkve. In jaz bi v ta preblagi vzviseni in sveti namen priporocal bratovslno sv. Cirila in Metoda, nstanovljeao po nepozabljivem ikofu SlomSeku, ki je ravno namenjena za spreobrnitev slovanskih narodov k edinosti sv. Cerkve. Ta bratov-Sina povsod in tudi v najmanjsl obcini razSirjena, pri-pomogla bode gotovo veliko in veliko k zdruzenju loCenih slov. bratov io, s pomoSjo NajviSega, ki na-rode vse vlada, k mogocnosti sv. matere kat. cerkve. Toraj le pogumno! S tern se bodo paC zares veliki spoininki postavljali sv. bratom r.aSira Cirilu in Metodu. BPo bozjem sklepu se kaze, omenili so sv. Oce h koncn svojega veCno imenitnega govora da slovanski narod je prihranjen za posebne namene!" Zdaj pa se nekaj. Od ve5 strani so nas romarje popra^avali, ali smo res imeli v Rimu neke rszprtije s Hrvati, in tudi cslo v nekem doplsu iz Brd bral sem, moram reCi z znemirjenim sreeni, kakor da bi se bili res nekteri hrvaski romarji proti naSim neprijateljsko vedli. Meoi inmojemu soromarju o tern ni druzega znano, kakor to, da je njegov hr-vask duhoven — menda iz Daimacije — prosii naj bi pregovoril naSega nafielnika menda g. Kozuha, da bi mi Slovenci opustili slov. adreso, in naj bi vsi le njih hrvasko podpisali, ker tako da bi bolje pristojalo, ako bi vsaj Jagoslovaui imeli eno aamo adreso. 6e so imeli v nasi nenazoinosti kak drugi prepir, ne moreva mi dva vedeti, ker tedaj msva bila ve6 v „botel Roma", kjer so Hrvati stanovali. Najbrije pa ob-stoji ves dozdevni prepir zarad adrese v tern, kar sem omeuil t. j. le v malih i.idiferentuih besedah; ko bi bilo res kaj posebsega na tern, so nam bili ze drugi romarji povedali v Rimu ali pa na poti, saj smo prisli vedno vec ali menj v dotiko eden z drugim. Stvar, ce je bila, je tako ueznatna, da to ui bilo nobeno pomenljivo in strastuo priLkanje, ampak le dobra misel, ktera pa je bila prefcasno—ker Se le v Rimu—sprozena, ko smo mi svojo adreso ze potl-pisauo imeli. Prav bi bilo, da smo Jugoslovani eno samo adreso imeli, ker je bilo ve 2 funnta?? Mi smo prica-kovali, da se bode xidanje kipele na draibi oddalo, ravno i;tko popravljauje vodujaka io faro/i, ki tt»!iko stane, a pri uaa Sf) v»dikf* i/j*»mt% ker d»»la se, kakor se koinu po!jabi br»*/. p<"»m-*«ka, brcz drazbtr, kakor jt; sploh g. zupanu drago i«i dobiikoiiosno, te pa zaiiiij-ka, 5uga kar z ekieku>riji». Ste i»am rat-tali p«sek v oLi, a zora je nn>poLila, da s«* zdramimo, ter V.uii p»-kaicino, da nij>mo bedaki. VaLim urn-tuim muu-vruin storimo konec priprvejpiiiki, iu vniCitt hoitnno samo pastvo Vase, odkriti l;i2i in drugo, gospod zupan «-t Comp!! — Kt» bi Va4a vest bd.i tnisti, k. • predfagidi v obL. seji, da se ima p uleliti Vaccina d»>-bremit znancu Prntisu diplom, a t*»gi ni ste st>riiit ker so so oLi Ijtidein odprle, in bojite se opravi6»-nih prepirov, in veudar bi moral imeti de Preti* diplom, kako se bode drngace ponasal z VaSim Cast aim obcanstvom. Kupite^a sami, bo naj bfrfj&e, oni denar pa, kferega bi imeli zavnCiiz obft. denarnice v ta namen, kupite revezem, ki jih toliko imamo, tajst polcute. — Kdo ni skusal plaC«vati davek v slabib kttuah, ka] ne r Kako tezavno jc. Kmet nima druzih dohod-kov, rekrl bi, kakor one na potju, in kolikokrat sc ravno pri nas dogaja, da inn je §e ono pokradeno, kar pridela. — Zmanjka desto ^ito, grozdje in drugi polj* ski pridelki, in kdo je tema kriv? Jaz pravtm naj-vefi slabi poljski fiuvaji. Na& poljskt fiuvaj postavljeti kar ex officio od iupana samega ct Comp., ni za poljsko varstvo ie radi starosti ne in zoa sicer svojo nezasluzeno pla6o pobirati ter varovati zitpauovo <>g-njiiie, poljsko varstvo mn je deveta brig i; dalje ker je z*e s;im na sebi nesposoben za Cuvaja, poiilj.ijo ga §e okrog kot obhodnika obcinskega, daairnvno imamo zato opravilo posebnega moia. Poljskt 6uva| naj strait na polju, in sluzbo obhodnika naj opravlja za to ze postavljeni moiicelj. Gonp. 2upan ve vse to §e prp-dobro, pa je prelen, da bi zinil besedo, in premalo e-nergicen, da bi moget kaj ukazati svojim podrc-djenim! Se nekaj imam na sercti: zelimo namre^, da bi vsak postopac ne mogel in ne sine! rabiti slu^benga obC. peSatnika in podpisati se za 2upana ali njego-vega namestnika na sprieevala, kakor se je 2e zgodilo. Vedite g. Svara, da Pajer je samo obc\ obhodnik in ne zupan! Imamo se po!uo mavho, toda za danes prene-hamo, in ker niC druzega ne pomore k poboIj§anju, radoveden sem, 5e bede ta moja resnifiiia in odkrito-srLna to2ba v javnosti kaj pomagaia. — Ce je nase ljudstvo plavalo po temoti in molCe stoiilo vse, kar se mti je ualagalo, cc tudi neopraviceno, odstej ne srae ve6 tako biti, ker casi so pretekli, da bi malike Sastili. X4L PoMtifini pregled. Svitli cesar mudi se na Ogerskem §e pri velikih manevrib. Dopolnilne volitve za de2elne zbore vr§ile so se na Stajerskem: v kupfiijskej zbornici bii je stari Zic zopet izvoljen, v Mariboru liberalec dr. Schmiderer, v Stainzu konservativni kmet Jozef Kurz. Ta je dobii 112 glasor, njegov na-sprotnik liberalni kmetski zvelifiar Schirgi, vodja liberalnega BBauernvereinaK, je vjel komaj 36 glasov. Slezki zupani zelijo domovinskc postave, po katerej bo vsak srenji pripisan, kder je zadnjih 12 let stanoval, ne pa da bi ga kakor sedaj na stare dni v rojstno srenjo potisnili v oskrbovanje. Brnski zupan bi rad zaprecil odprtje Ijad-ske 6e§ke sole v Brnu. Ali de2. §. svet ho6e energicno doseci svoj sklep. Minister poljedelstva Falkenhayn hodi po Tirolskem in se zeld zanima za vse kmetijstvo. On pe§ potoje in pregleduje de^elo. S tern se je Tiroicem zelo prikupil. Clehi so svojemu Prokopu, voditeljtt v Hu-sitskih vojskah, pozidali spomenik; pri odkritji je govoril mladoeeski vodja dr. Greger tako ostro, da ma je policija dalje govoriti zabranila. Na stavljenje narodnega gledalisfia so Oehi sku- pili nze 800.000 gl. Vse se 6udi tolikej po2rt-vovalnosti. AH l)odo kranjski Slovenci §li t deilelnj zbor ali tie, to se ni dognano. Slavni oca Slovencev g. dr. Bleiweis baje hoce odlo^iti na-mestovauje dezelnega glavarja. Dalmatinski dezelni zbor prosi cesarja, naj bi se dalmatinska zcleznica do Novija podaljiala in zvezala z avstrijsko-ogerskimi zeleznicami. IzTorontalske ^upanije hofie 12.000 3ol-garov izseliti se na Bolgarsko, to pa zavoljo pre-velikili davkov ia osabnih Magjaroy; ti hoCejo vse pomagjariti in mnogo Ijudij si da imena na magjarsko preloziti, najdeMe tako delajo judje; vecina novih Magjarov bo toraj iidovska. Hrvati iniajo sedaj nove volitve; vlada hu-do pntiska na voliice, ker ^eli Magjarom pri-jaznih po^laneev. Mnogo casa so nemski in magjarski politi-karji saiijarili o zvezi Avstrije z NemSijo iu Italijo Kot sad te poiitike so pricakovali, da bodo mogli vse de^cie do Egejskega morja, do Solium, zasesti, a Rusorn zabraniti Carigrad, Dardauele. Mislili so, da bo Rusija in Franco-ska tukaj roke krizem drzala. Toda osupneni so sedaj oni, ko je novica dosla, da pojde ruski car na Xemsko obiskovat nemskega carja in ob-navljat stare zaveze rusko-pruske. To je naj-vazncjsa novica: shod ruske^a in nemskega cesarja. Shod obeli cesarjev bo menda ze danes v Dancikn, Vderaj popoludne je dosel v Dancik Bismark, danes dojde cesar Viljelm in nemiki cesarjevifi. Oba cesarja prideta z velikim sprem-stvom. Dancik je ves pra/nicno preoblecen. Shod je gotovo pomenijiv. Bismark vidno popuica „kui-tun.o borbo." Trevirski novi ikof bii je od njega in od cesarja dostojno sprejet. Nadejajo se Kernel, da utegne to biti zue'etek uoveinu niiru iu spravi med cerkvijo in diiavo. Vkljub teinu pa se katolicatii vendar marljtvo pripravljajo na volitve, da pridobijo mogoce veliko poslancev. Grki so zasedli polovico Tesalije in Epira. ItaSijanski kralj vodi velike manevre okolo Padove; v Milan je pozvan obCni zbor freimav-rerski. Francozi so v Afriki v precejsnjih zadre-gah. Oberst Carre" bii je od Arabov tcpen in komaj v§el v Hamalif blizu Tuuisa. Arabi dobi-vajo na skrivnem pomoci od Tuskov, Italijanov, Anglezev in Marokancev, vrhu tega pobira Fran-coze pomor; vrocina je neznosljiva. Vsled tega gre vedno vefi francoske vojske v Afriko in od-lofini boj pridne se meseca oktobra. Anglezi so zgubili zopet lepo vojno ladijo nTevtontf, ki se je razbila na poti okolo Afrike, od 300 Ijudij je le malo zivljenje reiilo. — V Indiji so nastcli 280 milijonov prebivalcev. Afganistan-ki emir Ejub-Khan napovedalje Angleiem v Indiji „svetia boj. Domace stvari. Volitev v dr2. zbor. Ziiano je, da je letos vsled napadov ustavoverskc stranke Sj. eks. g. France grof Coroniui odpovedat se predsedniStvu in po-slanstvn dr2. zbornice. Vsled tega je zdaj razpisana dopoloilna volitev za voliice mest, trgov in kup&jske in obrtnijske zbornice, za prve 3., za druge 5. oktobra. GoriSkega mesta zastopstvo se je bib br2 po odpo-vedi poklonilo g. Coroniuiju in ga prosilo, da naj zopet prevzame drzavno poslanstvo. G. Coronini je po-nudbo sprejel. in gotovo bo on tudi enoglasno izvoljen. UradniSke spremembe. Kakor smo zadnjiC omenili, postal je g. Schemerl, okrajni glavar tol-miaski, (lapsus calami nam je zadnjid narekal „sodnik) svetovakc trz. namestnije. - Oaostaoe v Tolminu G.okr. glavar Bosizio — smo tudi ze povedali — kottakv Koper. Na njegovo mesto pride v Sezano g. Ernest vit. pi. Hohnel, kateri je bii dozdaj pri tr& na-mestniji.— G. Alfred grof Manzano, dozdanji okr. glavar v Voloski, pride na lastno prosnjo v Pazin, in dozdanji namestnistveni tajnik, dozdaj v Pazinu, g. VU. pi. Jettmar, pride za naCelnika (Leiter) okr. glavarstva v Volosko. GoriSka fiitalnica se presell due 1. no-vembra t. 1. zopet v prostore, kjer se je prod 19 leti rodila, t j. v hiSo pi. Stabile nad kavarno pri „Ev-rop^,, na Tra?nik«, • * Doticna pogodba je bila ze podpisana dne 8. t. I m. na MaliSmaieii ob 4. uri popoludue. Na ti pogod- f bi nabajamo podpisanega fiitaluicnpga predsednika g. Andreja Jeglii-a, ki je tudi ze prvo pogodbo podpi-sal meseca oktobia 1862. ravno glcde tegastauovanja za iitaluico, ki je isti krat Se le 7 udov Stela, Nude-jamo se, da bo drustvo v novem staiiovanji at Se vec" udov pridobilo, k:*jti ne bo le v sicli me.ita, ampak bo imelo lepe prostore za ig;e, brauje, kavanio, pivo pri rokah itd. Tu bo tedaj po volji tudi tistim, ki radi prcbi-raju casnike* radina biljardu igrajo in pri vsem lent tudi radi skozi okoo po Travniku pogledujo ali pa godbo pred hiso posluSajo. Vsak rodoljub si bo tedaj gotovo prizadeval skr-beti po svoji moLi za napredek narodtiega druStva v sredi mesta in tako pogpeSevati z odborom vied tia-rodni napredek na nepoUtifioedi polji. Giede na to, da se je slavni odbor za stauovaiye zc skoraj pol lcta mm trudil, se nadejamo, da bo tudi §e dalje vse to pospe§eval, kar bi znalo drustvo povzdigciti. Malo vptti, pa veliko delati potem jo doner vspeh gotov! V edlnosti je raofi f Y. Ha Dobravem je bila 15, avg. pod ufin a vc-selica kakor je poroeala zadnji »SocV. GJed6 na njcn popts nas prosijo se za naslcdnji dodatek, ozi-rouia popravek. Fevovodja je bil g. MariniS, ki se je mnogo mnogo trudil da je pevce naucrl pesmi, ki so izmed naj te;.avne'sih. Glasbeni vodja pa je bil g. Kumar iti pod njegovim voditeljstvom je svirala vete-ranska godba. Predsednik vestlici pa je bil g. Ku2-lin ^up ni Biljanski, g.|Copi predsed. veter. podruzni-ce pa je bil le sodelovatelj kakor je bilo v zafietku dopisa oimmjeno, a on ni vodil petja. Dosiavek uredniStva. Govorjeiije je tukaj, da so se pevci izurili v najteiavni&ih pesnih. Mi cestitamo zarad tega g. pevovodiu Marinicu, priporofiamo pa njemu ht drugim mefeovim kolegom, zlasti v Brdib, da izbiraio pevcem take pesiii, k: so, se vc da p o duhu narodue in navdustie, po sestavi u-g i a sbt* pa r» z m e rn o I a h k e. V Brdih je delati, kolikor posnemamo u nasih dopisov, Se le za probujenje; to pa ie dose^e samo, ako w fantje in dekletu breztezVvno nauL6 uarodiiega petia, in da m to petje tudi na fiiroko oprime ljudstva. La&ko pe-tj e (fantovsko) je nam tudi zarad tcga nevarno, ker je veSidel samo lalalilaoje ali enakovrstno tuljenje; ker tedaj ni peiie, in tezavno, in Be tedaj ncvediu'ga, pa petia zeljnt,r>a prost.ka slovenskega nailaLe in v nagiici ©prime. Tudi v narodnem putji uaj bo v Brdih iii drugod pevovodjem pred oCmi sirji uamen na-rodnega peHa, m zuto nai se pottudsjo do izbiranja Bamo ra«.merno lezkih, tedaj v pri^etku lahkih pesni in njih glasbeuih sestiv. Napredek bo po tern nagel, ker se pokaie v njem metoda narodnega poduka. C*. P. pi. Eadics je a priaetkom t. m. prcv-zel uredni§tvo ,ic;ie, da je v^obCin-stvu navdufieuost vskipela vselej do vrhuuca. Prvi del stavuosti koncal se je s cesotskp pesuiio. Obcmstvo, ki je do§lo od v.ieh karjev, je eno-gl;tsno phhuavalo, da se je slavnost izvr&la prelepo in biocuo. Slava gospodom rodoljubom, da so narodu ua-pravili tak izreden praznik. Naivecc zasluge ima za to slovesnost gotovo g. &ajer, katerega smo videli povsod i»a 6elu, cel6 moikemu zboru peveev. Vipavski trg je Imel ta veCer Se eno veselico posebe (pri kteri pa mi nismo mogH biti) in sicer v vipavski citalnici. Mi smo vpraSali, ali ne za* dobtuje v istera trgu ena saraa in tikd pomealjiva narodna veselici za en in ist dan. Ta in on je ki-nial z glavo, in povedali so nam s:.mo, da se je in-telegenea vipavskega trga razdvojila in Sla v dva ta* borja. PovedaH so nam ccld itnena straok teh narodnih razkolnikov, kterih pa mi ne objavimo, ker nimajo in ne smejo imeti za sedanji slovenskt rod nikakorS-nega pomena! 2aIost.no je pa vsekakor, da vipavski rodoljubi domaLe razpore kazeio vsemu slovenskemu svetu ob pnliki, ko jih pride ist slovenski svet v ve-selji pozdravit in se ined nje z njimi v narodnem du-hu veselit. Nai si bodo motivi kakorsui koli, da so se vipavskijtrzanijimprli, modri niso nikakor, in naj-nianj za tako priliko. Skodovali so s tern najveC sebi in vipavskemu trgu! V vipavskem trgu bila je vfieraj k m e t j i s k a tombola, ktero je osuovala vip. km. poddru^nica. Zbralo se je na prostornem dvoriScl na stotine posest-nikov, ki so s tern pokazali ne sanio ieljo po dobit-kih, ampak tudi pripoznanje napredka z novim kme-tijskim orodjem. Nepotrpezijivi pa so postajaii, da se je cez odloceuo uro od 5 do 5 minutodlasal zaCetek tomboli. Ocuovalci bi se inorali ozirati na razlidue dele^nike, ki nimajo Casa odloieuega ta dan samo za tombok Priporoaali bi tudi da bi ob drugi priliki poskrbeli za nekoliko ve6 aede^ev vsaj tistim doma-6im dele2nikom in tujim odliduitn gostom, ki m mo-rejo toliko casa morda zarad bolehnosti stoj6 cakati konca. Brez zameral Modri ^upan. Kakor so nam pvipovedovali, zagovarjat se je 3el g. iupan nabre^inskt v tetko nTriesterco<< pioti aSo5i,tt da bi sebe in slareSinstvo umil zarad podelitve iastnega obcanstva nam. De-pretisu. G. 2upan menda trdi, da bar. Depretis je vsem narodnostim gledd na enakopravnost praviCen. Po takem je g. 2upan uabrezinski modrej§i kot po-slanci gg. Vitezia, Nabergoj, Tonkli, Voiojak in mno-gi drugi drz. poslauci, ki so tri. namestuiStvo v dr^. zboru kritikovali v nasprotnem zmtslu; potem je g. zupan modrejSi od vseh slovenskih casnikov, le ceW ne cislitajake polovice naSega cesarstva. Zares moder ino2; samo prosimo ga pred vsem slovenskim obCinst-vom — za dokaze. Dokler dokazov uepodag. 2upan, ne verujemo ne njemu, ne njegovemu dosedaujemu tajuiku, ki je prej ko ne oui za govor zveiizil, kakor je neki posnemati iz njegove visokonem§aine, ka-koj hi» je pokazal tndt naSema cesarjevifiu nasproti letosnjo spomlad Nabreiini. Poinnoz^aa slava! Razne vesti, Kitajski poslaneo na Dunaji. Kitajsko veliko cesai'^tvo, ki se imenuje tudi wnebe§ko kralje-htvo% je h\ dolgo casa v 2ivl dotikl z Evropo. Ki-ne§ki zidovi nimajo ve6 moCi, da bi ne mogla bro-dovja raznih evropskih dri^av pribroditi v kltajske luke, v katerih se razkladajo z cvropskim blagom in na-kladajo z izdelki naSili zemlja. Kitajci imajo zlasti za kupCijo svoje pooblaSCence v raznih velikih mestih na-gega sveta. Tudi imajo poslanec pri raznih oblftHtnl-kih. Na Dunaji pa do zdnj takega posrednlka also imeli. Zdnj pa je kitajski ces&r pooblastil svojegapo-slanea v Berlinu, da naj bo poslanec all zastopnik tudi za Avstriio. Ta poslanec, L i - P a n g • P a o po imenu je bil pri§el te dni na Duuaj, iu je vzbujal s svojim spremstvom radovednost Dunajcanov. Poslanec je namrec del k naSemu cesarju na dvor v kitajski obleki (in ta je Ludna) ter je oddal svoje pooblaatilo, ki je bilo zavito v temno zeleno svilo, Poslanec upa, da se bo vzajemnost ined naio in po njem zastopano dizavo pomno^ila v prijateljstvu in v kapftijskih intertill. Bil je zastopnik *nebe§kega kmljeHtva" tudi v dogovoru z miiiiHt-om Haymerle-Jem. — Pomena poll-tidnega to novo astophtvo nima, zarad tega tudi naia drzava ni imela na * ^ajskcm dvora dozdaj poslanca. Najglobokejfii predor. V Pribramu so iinenitni rudokopi za svinec in srebro. Imenitnl so tudi zarad preglobokih jam all predorov, v katere mo-rajo rudurji hoditi. Pivno tu je najglobokejii predor celega sveti. Tako" imenovani Albertov predor mod iiatmefi v globoCiuo 1032 inotrov all bltzu dvakratjto-liko kakor je Sv. Gora visoka, ako poStuvamo njeno visofiino od SoCo pri Solkanu navzgor. Mednarodna geografska razstava v Be-netkah se je odprla l.sept AvstiijBko voja^ke karte se menda zeld obcudujejo. Razstava v field. Nek Henrik Burgstatler ho5e na Beki osnovati stalno (permanentno) raz-stavo ogrskih pridelkov in izdelkov. Ogr* se na vso mod napenjajo ne samo, da bi vzeli Hrva-tom Reko, ampak da bi to mesto tudi povzdignili v 2ivahno kupCijsko mesto z magyarskim znacajsm. Tr* zaski irredentovci pa imajo drugtb opravkov, in se ne zmenijo, (e se v Trstu kupCIja nagloma slab§a od leta do lets, ___«- Zahvala. Slavni zavod dezelne kmetijske Sole v Gorici! Hvaleznost me navdaja danes, ko izstopam iz tega zavoda kot izsolani kmetovalec, da se po javni poti zahvaljujem zavodu za prejete nauke, vsled katerih sem postal zmo2en za kmctijsko opravilstvo. Veliko je bilo naukov, katerih navaditi si nisem upal, ko sem stopil v zavod, ker pomanjkovalo mi je Solske predpodlage. Pa neumoren trud in res oietovsko Iju-beznjivo poucevanje gospodov uLiteljev je zainoglo vse premagati. Nikdar ne morem biti dovolj hvalezen za take iu tolike dobrote, kersoznanil sem sena zavodu z vsemi strokami obsirne kmetijske vednosti. Najveca zahvala tedaj in hvalezen spomiu zavodu, kmetijskim mladenicem pa iskren nasvet, da se podvizejo tudi oni pridobiti na tern zglednem zavodu potrebnih zna-nosti, brez katerih dan danes kmetovalec ne more veS uspeSno del&vati. VINKO LAVRENClC, kSolani ucenec de2. kmetijske Sole v Gorici. IrtBtnika urod. DopisaKrase danoa propozno dofiol Proalmo, nadatjujto, kakoate obeSali. Gff, Sempaaou porabimo kar se bo dalo ob drugi priliki Nadaljujte z drugim. Dunajska borza. Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru . llata renta...... Z860 dri. posojilo . . . ' Akciie nerodne banke . . Kreditae akcije..... London ........ Srebro ........ Napol........ . C- kr. cekini ...... } Mm* parke , , , , , 9 septembra 76 gl. 75 kr. 77 „ 50 „ 93 „ 8., „ 131 „ 7c „ SS » ~ " 364 ,, — „ 117 „ 55 „ 5 „ 58 „ --is**-- *;~±.^T JAKO VAZNO vsakteroniu za ©Si. Prava dr. Wfcite-jeva voda za oci od Traogo»t Ebiliardoa v Grossbreiteribach-n v Toriugiji (Traringca) slovi uze od leta 1822 po celem sveiu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu t iekarni ,Cailo Zane;;itt Vianuova 27 in v Oorici tnii v jCristofoletfi-Jevi Iekarni na Trauniku. fthWia jfa.irtm ixrekoma samo dr. Whitajeva vodMa ogI od fitdg. Enrbardta. Nobena druga. Odlomkj w pisem: Gospodu Tr. Ehrhanlt-u. Ker aero ie veckrat rabil x dobrim vspchotn Vafr> SVaod znano in priporofeno pravo dr. White-TOVOdO sa OCi. (sl.nart,), ftaueoberg, d. 5/8. i. FrtnzJiw.Ullricb, Acciaor. Daije: Prava dr. White-Java voda sa odl awii poahna, je ime-lipri oaifa, ki so jo rabiK prav dobre nasledkc (at nar.) Oecasen, d. 30/980. Weisenborn.. Bozjast ozdravlj* pismeno specijalni | zdravutk dr. BLillisoll v Draidauih (Dresden, Sach-seu) Za velike vspche (8000) velike medalje znanst. drust. | v Parixu. Zakaj boleha toliko ljudi? ! Pogostoma se pritoiujejo, 4& se ljudje dandanes veliko manj dobro pocuiyo ncgo nekdaj. Ni pa, da bi bilo vcc na-le^jivih bolezni, ker je dofcazano ravno nasprotno, da te niao vec tako hade in se ne airijo vefi toliko, kolikor nekdaj, in sieer aato ne, ker se skrbi boK, za sanUarno naredbe, in ker imajo veliko vec" skrbi za zdravaivene radeve; to pa je ven-dar gotovo, da bolehajo ljudje Teliko bolj t hrbtu in r prsih, ; in da »e pofiutijo, kakor da bi bili brez moci in mrtvi, in vse to Ires vidnih vzrokov. Koliko jib je, ki se pritoiujejo po jedi e boleiinah in tiicanji v zelodcu, tudi, kedar so le miilo porzili. Drugi se Cutijo oneraogli zarad neprebavljivosti. Tiao-ieri ftttijo bolocine v glari, na iolii, nopi-ijetnem dihanji, ki je ilasti nepryeino onim, ki obcujejo z nami, in je posebno noprijetno sjuvraj. Vefikrat slftirao: hujie se pocutim in scm trudaeji, kedar vataaem, kot pa, kedar se vlezem. Pogostoma , nanijamo tudi «laba usia, jed nam ne disi, ali pa ne moremo ' r povziri pri obcda. Ti so pa najmanjsi naslcdki, da se tlabe pocntimo, in i vendar je nesreca in trpljeoje veliko zarad tega; zadrzuje nas j za Tsako veselje in opravilo I Vzroka pa nam ni treba dalec iskati; vzrok tifii r 2e- ? loden in v prebavilifa, kaiera (bolj kot bi si tlorek misiil) profsroinjejo Skodo in trpljenje skoro v vseh drugih telesnih opravilih. Ko bi bUo mogoce vbraniti ielodec v njegovem pra-Tilnem stanji, ic ko bi bil dtob prost zaprtij in nepotrobnc driste, bi clorek dcsegel veliko vc5o starost nego jo dostcze. ' Ta dra pogoja kaieta pot ja stanovitno zJravje. ^elo- ' dec je, kakor kolo t kolesih, in kakor vtegne nepravilno te-kanje enega kolesa t uri podreti ves urni stroj, ko *ni6i urno deloranje za kazanje casa, rarno tako se godi z imeniinimi prebavili; ako pa prenebajo natanko in pravilno delorati, po-kon2ajo » tem Ysled oalabljene moci in nedelavnosti — in teh je legija — delavnost rseb; od njih odvisnih dclov, in ves Llo-Te§ki mehanizem trpi zarad tega, kar bolnik neprijetno ve in ; obLati. i ;.' Ako tece pastrojevo kolo pravilno, kazo tndi pra?i cas, ' in bistreno nrno delovonje - - ki je meriio casa — je zopet na pravem meats. Ako se pa zlo vgnjezdi, se kolesn — na- i mesto da bi skopno delovala — poSkodujejo in razrasijo, in se tako nni&jo. Rarno taka je s sestaTO cloveskega teleaa . kakor ura, potrebujc tupa iam urarnave. Ako podelispokvar- • jenim organom zopet naavno moft, delorali bodo zopet pra-rilno, in noben organ ner bo ruSil ali nereden, ˇ Skodo in bo-ledino drugih. Da se pa to doseze, mora se prebava po-spe^erati s tokom tekovine, ki pripada spodnjoma zelodoa, in to se doseie najvspe§niSe z „8h8ker ekstraktom"; ta po-deli moi ielodcn, drobu ihrost in mod, oziri jetra, za to6o regelje xivljesja in zdravja Tsem, ki ga rabijo. ^ , tCen* stekla gl. 1.25 gld. Dobiva serGorici pri gospo-da lekanuka Jak. CrUtofoletti-jn. hi. BregoriCp sedaj v svoji lastni nisi Via Francesco Giuseppe Mizu starega goris-kega pokopaliSca, sprejema Tsako mizarsko in tapecirsko tjelp ter garaqtuje, da bode dobro in trajno isvrseiio. Priporo&a ob enem svojo bogato zalogo Iiisae oprave (mobilij), tape-cirskega blaga in zrcal po prav spo-dobijih <#Dali. Vet * «• Slelalk 2REBCEV najboljV-ga tirolftkn—atajai»!> ¦_•.* I^bkega in leikt'K-* plpmeni. hb iS6e T cakup. Foired«.Vii!»i .ln.brw d»«IL Ponmlt*- m*j »'• pisfjo na W- s. B4» an Ilaasfantein A Vopler in Leipzig. vsem, ki so v ielodci all trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja npnlanja ne vecjim rleloni mt {'ISrepje in snaienje §•« krovice in krri in na ptHpeVt^nje dobrega prebav-l|«DJa. Naj'oolifce za »o sr<«(iHtvt> je ^ivljenwkt balzimi dr. Ro«iOV odgov»»rja pcpolitem vsem tern zalnovpiii; itti ozivi Vse prebavanje, nareja zdraTO itiiisio kii in t*.uplo Uo'»i svoio ;»rpj»;»j<» moc in zdr.«»ie zopet. Odpiavlja v ,e teVio i>-.ei:'VPtje. oio-biio gnjus do jedi, kislo riganje, napeiosl, bljf-vanje, kid v zelodei, zanlirienest. zlato iiio, pre-outezenfe ielodcazjedill i«'- j« g<» <>v<> i»t do\»/i'no domace sretUtvo, ki ne je v kivikern za.adi sTojj«'feft ir-vrslnega uplvonja o'uLe t*n t>'iv>io. 1 velika sklenica 1 g.1., pol Btien'ce 50. kr. Nu MOtine pisem v ptbnpnjr j« i«a r.-^Vd pi* pravljonih. Razpo»iIja se na frankirane dopfse na -vse kraje proti poitnemu povzeiju »vot«, Spriievalo. ft« blizu 20 let bolohtvin na zluti iiili, v faUnkn, na dili;-«ji in vftfcd tegit »>t»i>i na '/fn]m]i>m>^\, z»t>r>jt in uVugiii boleznih. V iej veliki mW.ii n-'Al s»m ««'k;'j cpmi „ilf. Hoza iivljens'wl lui'xain* g. Ipkrrja Frugncr-ja v l'rogf, in ta bolz.tm mi j« Jtelo poma^i!, z»md f»H»r ga bolehnemu clovennivu ne moiem dovoij pviporoL«.i; konetno opomnim tuiir, da je zelo trpula moj* Ju';i na bledici in na Urvi, a zivljenxkun lialzamom pu h« j« ox di'atriln popolnem. ToTpotrjuj«m po doUnosti in kakor zahteva resnica. Dr. pi. Sturtenwant, I»ad Oiebichenstcin bei Halle a. S., Frovinz Kachsen. 9V SVARJENJE! ~M Da se izogpo neliubiu nopakam, zato prosini vac p. n. gj. naroi-nike, n?j pov-.-»odi izrecno dr. Rozov iiv-tienski balzumi^ Ie!;«rn»; B. Frajner-ja r Pragi za-h ev;>jo, kajti o^nzil HCiU. da so nntocnikt na vw kiajiii dobili ncuspesno /.me*, ako so rtaUicvuli samo zlvljenttki balzum, in ne izre^iio dr.RosoVega zivljcnskegi* bal/am;». lm\ k Horn zivljenski iiliia dobi se samo v glavnej zalo^t izdeloTalca B. Frag-ner-ja, i>tknma r>k crnentu oiluu v Fraj'r. Kcke der SpornergaHSo Kr. 203—3 V GOKICI: ti. tristoroletii. icVumiCur: ii. B. Pontoni, lekarnicar. V OiiLEJI. Dama.no d' Elia. V TKSTU: P, Prendini, lekarnicar; G. Foraboilhi, lt>-knrnH'ar J. Ijcrravallo. V ZAUliEBU; Sigttt. IHittbach lekfrniCar. Vse lekarne in vedje trgovine z materi-jalnim blagom v AvBtro-CJgerskej imajo xalogc toga zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBl: Pra^ko doma6e mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam ptsa vnamejo, ali strdijo, pri bit' !ah vsake vrate, pri tuiih, gnojnih tokih, pri cr*« prstu in pri nohtanji, pri zle.:ah, oteklinah, pri izma» cenji, pri morski (mrtvi) ko.su, zoper rermaciCne Qtekli ne in putiko, zoper kronicno vnetje r kol«nih, rokah, v ledji, ce si kdo kojo spahne, zoper kurje o^esa in potne noge, pri razpokauib rokah, zoper iiSaje, zoper otekh no po piku mrcesoT, zoper tekoce rane, odpne noge, zo per rak in vaeto kozo, ni boljscga zdravJa, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na platneni robec in ee pritisne na bolno svrau. Cez •* — 6—8—1- ur se naredi nov flatter. — Zaorte bule in o-tekline se bitra czdravijo ; kjer pa veu'tete, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To ma>ilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjegu mesa in obvaruje pred snetom (Crmm prisadom); tudi bcledine to hladilno mazilo potiSi. — Odprte in tekoce rane se morajo pre; z mlacno vodo miti, potem se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. SkuSeno in po mnozib poskusih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, odsrrani naglnhost, in po njftm se dobi tudi popolno uze zgu'oljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. Nove bukie so pri si e ravnokar na svstlo z imenom „Lur§ka mati Bo^ja." Prelozene so iz francoskega po g. Henriku Lassen e. V njih je popisano, kako se je mati tfozja prikazorala v Lurdn pred nekoliko Ieti, iii kako so se poteiu godili in se se gode hi-tlezi. Veljajo mehko vezane 1 gld., v polplatnu 1 gld. 20, v polasnji 1 gld. 25 kr., in vse v platnu I gl. 40 kr. Po posti 10 kr. %-ec. Kdor vzaine 10 iztisov, jih dobi postnine pro«5te. Pro-¦laja jih prelagatclj Franjo Maresic, kaplan v Sentvidu nad Ljubljano in uw&h Mmn i Liiim Na pudlfiyi lyzs'jilbt* v, c. k. (hi. zdravni-Skc{?a sveta oil v. v k. i»»uie»lpialva duvoljeue Marijaceljske kaplje za z;elodec izvrsten pripomo6ek zoper vse zelode&ne bolezni posobno pa st* Hpona^a pri neteOnosti, zVioditfni slabo-sti, HlaboiiUfu^m dihu, kedar fluveka aapenja, mil ki-h1» jiodaja, kedar ga gri ze ali vjeila, \ni U-M)iUh\tin kataru, zgagi »li n-zalci, ta hi* nan-ja pc-tik ali ka&a, pri prrobilnuKti rfia, zlaten-ci, pri fetudu in iruManji, glavoholu, pribafajodem od ielotli-a, ifluikcaem krtu, pri xnprtem zivotu, ptena-sitriK/Sti boili z jciiini ali glitab, vianfn.ii. iiMi'mih all b«-ii,<.i(>Maiij[ii i»,.I^tib. Vsaka i-lfkhMiira statie s poJukom o rabi 35 kr. lilsuna zalo^a /n (iorico pii gospoilii le* kaniii'inju A. pi. Giront'oli v Gorici, blizo „tieh kion". C'viiLialoa zatoxazarazposiljatijV: Apotlioke ziiro htffli.'jc-n Solmtzeiigid dfs Curl Itratly, Kii'in- pij;ifa!ul. pri (JUDOVITE KAPUICE SV. ANTONA PADOVANSKEGA. Po bosedah sv. evangelija „pojdite niit liud-stvo in zdravit bolnike" navainmia ie odeta FOipft iz franiifikanakega reda v trinaistem stoletji sreona; misel, da je iz zdravilnih rasiiln nabranih v jutro-vih dezelah zloi.il pre^arne te kapljice. Potem ko je ozdravil cie na visooe ljudi in ne-skon&nemu stevilu oseb porna^ftl, da so iivela po sto let in cez, samo ker so uzivale te kapljice, ob-javil je, iz cesa daobs'.oi6 posvetlvai jih sv. Antonu PadovansKemu ,.6adodemiKu." To priprosto in naravno zdravilo je pratra do-brodejna pomod in ni treba nviosih besedi, da se dokaze njibova Lndovica moc. ue se le rabijo nekoliko dni, olajsajo in p/ezenejo prav kmalu najtrdo-vratnise zeloaefine boleuti. Prav izvrstno vstre-zajo zoper hemorojde, protiboleznim na jetrih in na vranici, prod erevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnih nadleznostih. zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter oistijo pokrar-jeno kri. One ne preganiajo samo omanjenih bolezni. ampak nas obvarujejo tndi pred vaako bo-lesniio. ^ KAKO SE RABIJO: Kot preservative pripomoiek jemlje se po 20 do 30 kapiiic na sladkorjn zjntraj in zveder; otro-kom se daje pol toliko; pri zgorej imenovanih boleznih pa po eno zliciko sjutraj in eno zvecer in da so bolezni trdovratne. vsake trt nre eno zlioiko; o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kapljic 2 krat na dan. Prodajejo se ? vseh glavnih lekarnioah na syetn; za narocbe inposiliatva pa edino v lekarniei CBISTOPOLETTI V GORICI. Ena steklenioa stane 30 novcev. Majatey is ^ffmm^m^vX''^ .Hilar^auska tiskarnatf y Gorici. 3 M so na prodaj pri KOMKlCl, kotlarji za kosarno.