Glasilu Arhivskega društva in arhivov Slovenije LetnikXIII!, št. 1-2 Ljubljana 1995 arhivi Arch ¡v i Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschvift des Avch vvereins mul (lev Archive Sloweuieus I zda I o in za ta i i/o A ra lesko dni šlvn Sla ven!'i Uredništva: Zvezdarska I, pp- 70, 6! 000 Ljubljana, SLO, rel.l (061) 125i-222, i25i 266 Ure d 11 iS k i o d h ar: Matevž Košir (gtavtn in odgovoriti ttrednik), lože Suh a doli n k (tehnični urednik) Marija Heroja Masten, dr. Peter P. Kiasinc, dr. Bogdan Kol ar, mag. Irena Mrvič, Jurij Rosa, mag. Lojz Tršan, Maruša Zagradidk in mag. Ivanka Zajc-Lizcti. Za str-jkc vnos! prispevkov odgavarjojo avtorji. Ponatis čtankav in stik jc mogoč sama z dovotjenjem uredništva in tta\ edho vira. Redakcija je bila zaključena 29. decembra 1995. Izdajateljski svet: dr. Tauc Ferenc, Primož LJainz, dr. Peter Voda pivec Lektar: Mtja Mravlja UDK: Marija Veva Erjavec Prevodi. Nika llndelja (nemščina), Katarina Kobilica (angleščina), Vera Celcer (italijanščina) Oblikovanje • Jaze Snuadobtik Izdaja ¡m omogočili; Ministrstvo za zna na s I in tehnalagijo, Ministrstva za kulturo in Arhivsko drusivo Slovenije Tekoči račun. SDK, 50100-678-45309 Račrrtnrlraškiprehitri tu oblikovanje MEDITtl.a.o., Notranje (Jon :c Trsk: Sknsek Naklada: 500 izvodov Na podlogi t tu t en j a Ministrstva za kulturo RS štev. 415-228/92 z dtte 20. 3. ¡992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5% ¡to tarifni številki i Zakona a prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92). jVu naslovni struni: Najstarejši ohranjen pccat mesta Ptuja s sv. Juri jam tta konja iz leto 1273 na t is lin i, napisani iti pečaten i na Ptuja, s katera vite: J 'nI/ing Bamugarten izroča bratom Itaspilala sr. Marije Nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji ktttetija na Zgornji Hojdini, Napis z gotskimi tnajnsknlnimi črkami se glasi: SIGILLVM C P H TAT! S DE BETOV}A. Štajc ski deželni arhiv r Gradar Zbirko pečatnikov Fotografsko gradivo so prispevati Zgodovinski arhiv »' Ptuju, Zgoda vinski arhiv »' Celju, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhi\ r Novi Got ici, Artm Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljano UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva m arhivov Slovenije Letnik XIIII, št 1-2 Ljubljana 1995 fl ! < • i. i 5 A. Kazimir. Ptuj, grafika ARHIVI ,FTNItC :V11L LETO 1995. ŠTEVILKA 1-2 KAZALO I. ČLANKI IN RaZPRAVE Vladimir Kološa, Defo za ja"nost in stiki 7. javnostjo v slovenskih arhivih ..................................................1 Andrsa Wettmann, Arhivski sliki z javnostjo v Nemčiji - težišče strukovne diskusije in nove zasnove v strokovnem izobraževanju 8 JožeŽjntar Zgodovina arhivistike na Slovenskem 13 Miroslav Stiplovšek- Državne ireaitve na Jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1918 -1929 18 France Kresal, Gospodarka politika v Sloveniji v okviru prve Jugoslavije .......... ... 30 Leopold Ausr, Vračanje arhivov od leta i945: uspehi in neusnehi 42 Thco Th-jmassen, Med kvalificiranim začetnikom in izkušenim profesionalcem 47 Jože Zontar Vprašanja arhivskega šolanja ,ia univerzah v Vzhodni m Srednji Evropi 52 Ivanka Zajc-Cizelj, Začetki ns.črtn;ga zbiranja arhivskega gradiva v nolranjcavstrijskih acžciah 55 Jelka Melik, Javni tožilce, ustvarjalce arhivskega gradiva, 1944 1977 ..............60 Sasti Serše. Ženska obrtna stroke vna Sola v Ljubljani od njene ustanovitve do 1918 64 i Vladimir Sunčič, Francoska arhivska zakonodaja ..........................................................................................67 Daniella Juričič-Čaryo, Organizacija arhivske službe v Italiji od zodinjenja do danes . 72 II. IZ PRAKSE ZA k>R \KSO Janez Kupač, Publicistična dejavnost v arhivih............................................................................77 Aleksandre- Pavšič-Milost, Ra/stavna dejavnost v Pokrajinskem arhivu v Novi Goriei..........79 Marija Bernja< Mosten, Pedagoški pripomočki v arhivu................................................. ............83 Miroslav Noyakr Arhivski informacijski potencial - ekonomska vrednost arhivskih informacij , 86 III. IZ AkHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK Aleksander Žjžek, Celjska obrt v 18 stoletju v luči arhivskih dokumentov........................................................89 Jurij Rona, Arhivska zapuščina kluba «tarih goriških S'.udentov . 91 I jiljana JuJtar, Pmijska organizacija v okraju Ljubljana 19Ü4-1965 ..........................................................95 Marjana Kos, jAJicija postavitve spomenika Francetu Prešernu v Liubljani 99 LojzTršan, Pouk verouka v Sfoveniji leta 1947 .. . .. ... 103 IV O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLO VENI,TF Ob Štirideseti-tnici ADS . ... ...............................................................................................................107 Gcror predsedn'ce ADS Milice Trcb»e-Štolfa na XIII. zborovanju arhivskih dclavcev na Ptuju, 27 -29. septembra 19^5 , ... .110 nRHl VI, LHTNIK X VIII LETO 1995 ŠTEVILKA I -2_ Priporočila in .sklepi 16. posvetovanja arhivskih delavcev na Ptuju, Arhivi injavnosi 27 -29. septembr? 1995 (Lojz Tršan) ...................................................................................................111 Strokovno posvetovanje Hrvatskega arhi,rističneg.n drjštva Bol na Bracu. 5.-7. oktobra 1995 (Milica Tnbsc^tdfi.) ............] J 2 Poročilo o ud iležbi na petdesetletnici Državnega arhiva Avstrije in drugih prireditev (28. maja 2. junija 1995) (Marija H trnja-Mosten) ... 112 Zborovanje nen.Skih arhivarjev, Hamburg 25.-29. septembra 1995 (Ježe Zon ta r). 113 Poročilo o dejavnosti Arh'vskega društva SI avenije 'LojzTrsan) ........................................115 V, O DFIX ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Poročile delovne skupine ia strokovne obdelavo pravosodnih fondov (Žarko Bizjnkj .............117 Arhivski tečaji v letu 1995 (Brane Kozina, Žarko Bizjak, MatCT'z KoSir) 117 Petdeset let Arhiva R( publike Slovenije ^Joz» Žontar) ................................................................. ..119 Pctdcrct let Arhiva Republike Slovenije v luči dru ibenih ¡prenumb nove slovenske države (Vladimir Žumer) ..........120 ■ Govor prjdccdnika Rrpublikt Slovenije Milana Kučana Petdeseta obletnica Arhiva Slovenije............... 123 Štirideset let Ptujskega arhiva vMarijn Heinja-Masrcnj . . .. 125 Mcdnarcdni kongres Lumifcrc v Lyonu'Vladimir Sunčič) ... . !28 XXXI. Mednarodna konferenca okrogle mize arhivov, Washington 6.-9. Stptomhra 1995 (Jože Aoniar; 121 Konferenca o uporabi arhivskega gradiva, Trsi 9 -11 novembra 1995 (Jože Žontar) ....... . .. 134 Poročilo o Vili. mcdnaiodncm iceaju latinske paleoerafije in diplomatikc oktobra 1995 v Panju (Daniela Juričic-Čargo) — . .136 Poročilo o nčaju nr temo sliki z javnostjo v arhivu, Marburg 15.-19. maja 1995 vOl^a Pivk Irena Lacen-Benedicič) 138 Poročilo o evidentiranju slovenskih Študentov na čciki visoki tehnični Soli v Prag' (Brane Kozina, Bran" Radu'ovic) ... ., ... 140 Ko bi piransko arhivsko gradivo lahko spregovorilo.. (Milica Trcbšc-Štolfa^ 142 Poročilo o delovnem obisku v Kanad , 24. maja - 23 junija 1995 (Milica Trcbšc-Stolfa) 142 Uničevanje arhivskega gradiva - anketa UNESCA in mednarodnega arhivskega sveta (Brane Kozina) ¡44 Poročilo o udeležbi na okrogli rrizi na temo "Permanentni papir". Udinc 2. dccembcr 1994 'Meta Čcrnič-1 etnar)...................................................................................146 VI OCENE IN POROfrlA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH OSTALI PUBLIKACIJ K . t Bogumil Vošniak, Dnevnik iz prve svetovne vojne (za objavo pripravil Vladimir KoloSa), Ljubljana, Arhiv Republik^ Slovenije, 19v4 Vasilij Melik) .....'................................................. 151 Jelka M'*lik, Ku«:nsko sodstvo na Slovenskem 1919-1929; s posebnim ozirom na arhivsko gradivo Deiielncga sodiSča v Ljuhljani. Arhiv Republike Slovenije, Liuhljana 1994 (Zur ko Bizjak") ...........152 Vladimir Suneič, Komisija za agrarne opcraeijc 1885-1945. Tretji del, S p.-Ž, Arhiv Republik/: Slovenije, Ljubljana 1994 (Potcr Kibnikur).......... - ............152 Majda Smole, Viccdomski und za Kranjsko, 13 stol. - 1747, Cerkvene zadeve, Peti del (M-Rj, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1995 (France M. Dol i nur) .................. ........................................154 fVRl -JVJ.LFTNJK XVI11 LETO 1995. ŠTEVILKA U2 __ Vladimir Žjmcr, Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino znanost in kulturo. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1995 (Janez Kopač) ................................................................................................... .155 LqjzTrsan, OF v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije i 941 1943. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1995 (Bojan Godesa) ...................................... . 157 Dušan Kol, Pismo, pisava, pisar, Prnpcvek k zgodovini kranjskih listin do !cta 1300, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprtivc 14, Ljubljani 1994 (Lucijan S, A3am) .... .. .157 Arhivsko drušlvo Slovenije - 40 let, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1995 (Tone Ferenc) .159 Darko Friš, Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924, Cclovcc-Ljubljana-Dunaj 1995. Knjižna zbirka Celovški rokopisi 1. Cclovct 1995 (Gašper Smid) ........16U Slovenska kronika XX. stoletja (več avtorjev; uredila Marjan Drnovšek, Drago Bajt) knjiga 1: 1900-194 L Ljubljana '995 (Vladimir Kolesa^......................................................................161 Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto 11, št. 2, 1995, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 199* (Ivanka Zajc-Cize|j] ............. 163 Vlilkc Miknla, Sodni procesi na Ccljkcm 1944-1951 Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Študije 1, Ccijc 1995 (Aleksander Z zek) .. 163 Hcdvnca Zdove, Mestna občina Celje L del (1850-1918), Zgodovinski arhiv Celje, Inventarji 4, Celje 1994: Metka Eukošck, Mestna občina Celje 1L del (1919-1941), Zgodovinski arhiv Celje, Inventarji 4, Celje 1993 (Branko Gompevsek; J65 TUJI ČASOl 1S1 IN REVIJE Arhivski vjcmik, ^6/1993. Zagreb 1993 'Darinki- Drnovšek) 167 Arhivski vjcsnik, 37/19y4, Zagreb 1994 'Darinki* Drnovšek) . ...............................................168 The American Archivist 53-55/ 1990-1992 (Milica Trebše-Štolfa)..............................................16y Der Archivar, letnik 47, zvezek 1-4 (Sonja AnžiČ) ....................... .............................................177 Vjcsnik istarskog a:hiva, zvezek 2 3. Pnzin .994 (Vlosta TtJ) ... ... .......180 Vjusnik Povijcsnog arhiva Rijeka. XXXV- XXXVI, 199* iVlusta Tul)................................... . 181 RAZSTAVE Kj" vse so '.poznali slovensko planinsn o in slovenski alpski svet 'Slavka To vsak) 183 Mariborski notarji in razvojna pet notariata kot institucije na Slovenskem (Slavicu Tovsuk) ..............185 Po Trenti z arhivskimi dokumenti (Vlasto Tul) ... ... ..........................................186 Pcdobe tarih industrijskih podjetij na Celjskem 'Bojanu Aristovnik) . .. ....... ........................187 Poročilo o razstavah Zgodovinskega arhiva Ptuj 'Marija Hornjr-Masten)......................... ... ... 187 t * VII OSFBNE VESTI In memoriam Janko Jarc (Jože Mlinaric)... ... ... ..................................................189 In memoriam Bogo Gratcnnucr (Marija Oblak Čarnl) 190 VIII. NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV ..................................................192 XI BlBI iOGR AFIJA ARHIVSKIH DIXAVCEV 197 X SINOPSISI.................................................................................................................207 ARHIVI LETNIK XVIII. LhTU 1995: ŠTEVILKA 1-2 INH AI TS VERZEICHNIS INDICT INDEX I AUFSÄTZE l'ND ABHANDLUNGEN I ARTICOFJ E T RATfAT i I, ARTICLES \N[ VWHRb Vladimir KoloSa. Cffcntlichkchsarbei? in den slowenischen Archiven ..................................... 1 ¿M'.oro prr it pubhlic« e relazumi euii it pit bb lie a ae^li 11 rentvi' sto ve nt Pubitc Activities and Public P.clations of the Slovene Archives Andrea Wettmann, Archiv i sehe Öfenilichkeluarbcit in Deutschland Schwerpunkte der F-chdiskussion und neue Ansätze in der Fachausbildung........................................................8 Retttziani archive ticke :oa i! pubblico im G?rmania - ¡1 pttnlo centrale della disetissione teaiica ed i attttvi disegai aeU'istriaione tecaica Contact;. Between the Archives and the Public m G^rir.any - Ar Issue Under PrufcjStonal Discussion, and New Curriculums of Professional Education Jože Žontar Geschichte der Arrhivistik m Slowenien ................................................................. 13 Sturia dell'nrchivistica 7h d t err i te ritt iiuveuu History of Archival Science in Slovenia Miroslav StiplovSek, Staatsordnungen in Slowenien im Riemen des ersten jugoslawischen Staiites 1918 1919 18 Ordiatuueaü stctali dt Stoveata "»/ rx-tei riturio jttfioslavc, ¡918-192!, Administrative Divisions in Slovene Pa-t of Yugoslavia 1918-1929 France Kresal. Die Wirtschaltspolitik m Slowenien im ersten jugoslawischen Staat 3(1 Prliltc't econmitica in Sh>v?aia a?lt'(tatbilo dellr, prima Jugos.avi/t Economic Pol/^ in Slovenia in the First Yugoslavia Lcopeld Aeer. Rückführung verschleppter Archive seit I94.V Erfc'ge und Mißcrfoge 42 Restilttiiaa? de^li archivi dal ¡945: XKeeexxi ?JuUimtan The Stylus of Restitutio* Since 1945: Successes and Failures Theo TI o mas sen, Zwischen dem qualifizierten Anfänger und drm rrfahi-eren Fachmann .......... 47 Tra priacipiiiat? quatiftatM e esfarm prefessuansia Between the Qualified Zero ind the Senior Professional Jože Zontwr, Die Frugc der archivischen Ausbildung an den Universitäten Osr- und Mittciostcmopas ... 52 Question! dfll'istruziotf nrcnivislicn (tile tmversitei tie tt'Euro na central? ? orientate Archival Education at the Universities of Eastern nnd Central Europe: Ivanka Zaje Cizcij. Dir: Anfange des planmäßigen Simmelns von Archiv gm in den inner österreichischen Ländern .................................................................. 55 Iain delta collez'one stst?atatic« de! ataieriale arehivistieo nette priemte? austriaeh? ceatnlü The Beginnings of Organised Collection of Archiv Materials in the Inner Austrian Lr.nds Jelka Melik, Der Staatsanwa.t als Schüpfcr von Archiv gut 19*4 1977 60 Procurator? puhhlizo, creator? det materiale arehivistici(,1944 1977 Attorney General - a Maker of Archivul Material - betwi-n 1944-1977 Sa5a Serie, Die: Gewcrbcrachschiile für Fniiten in Ljubljana von der Grtlnd ing bis 191B ............................. 64 Ixtituto d'arti^iattaio fet>tmhrile a Ljubljana dtdln ma fiatdaztoa? at 191H Criift and Vocational School for Women in Ljubljana frim Its Founding to 1918 Vladimir SunCič. Dre französische archivischc Gcsctzgehiing....................................................................................................................67 Leg istazioae arehivistica froac?xe Archival Legislation in Francc Daniela J urici i-Č rge, Organisation dc.i Archi vdienstes in Italien von der nationalen Einigung bis heute 72 Orfitr> det re nizi a archi vis t icn in ¡tatia duifttniftenzioa? ad a g ft t Organ sation of the Archival Community in Italy from (he Unification to Modern Times ARHI.VI-, LETNIK XvIIl LETU 1995. ŠTEVILKA 1-2 H AUS DER PRAXIS FÜR DIE PRAXIS //. DA! LA vRASSl PER ¡A ¡'PASS! II. FROM PRACTICE FOR PRACTICE Jane7 KopaC. Die publizistische Tätigkeit m den Archiven ............................................................................................77 Attivitti pubhlici'tiat i iff; 11 urchivi Publishing Activities of the Archive^ Aleksandra Pavšič-Milost. Die Ausstcüiiingslätigkcit des Regionalen Archivs in No\a Goriea . 79 Allivih'i d'espnsizioue nell'tirchiviti recitirale f Nuova Goriziu Exhibition;]! Activities of the Region»1 Archives of Nova Gorica Marij « Hernja-Masten, Arrhb isetws Hilfsmaterial bei der pädagogischen Tätigkeit ............................................. 83 Mezzi orehi vis tic t a!I'm ti vi lit pedagogi at Archival Finding Aids a ad Pedagogical Practice Miroslav Nouak, D?\ iirchivischc lnf^rmationspotentia! ökonomischer Wert von Arrhwinfornvitionen 86 Patei.ziale (irchivistico iiijariictivo - vnlore eamtmiia> drtte informazumi tirehivisiietit Arehival Information Potential - Economic Valuo of Archival Information Hl AUS DEN ARCHIVBESTÄNDEN UND SAMMLUNGEN III DAi FONDI ARCIIIVISTICI E DAIIJi R;\CCOLTE HI FROM ARCHIVAL FILE3 AND COLLECTFONS Aleksander Žiiek, Das Cel j er Gewerbe des 18. Jahrhunderts im Lichte der A:chivdokr.:mente 89 ArlfSminki Ji Celje net !8. seeolo rijerettdosi tti document! mehivisltei Crafts in the. )Slh Cenlury Celje in the Light of thi Archival Mi-'crials iurii Raia. Der Arehivuachlaß de;; Kl-.ibs der alten Grnxr Studenicn .. .......................... ... 91 Ereditt) archivixticti de! cltth deal' ex-studeuti jt;t>rtiittni Archival Hen lagt of the Club of Senior Students of Gorizia Ljiljana Šuilar. Die Parteinrganisationdes Bezirks Ljubljana ! 9^4-1965 95 Ornuiitzz/izioue de1 partita .ctmtuttijkt nel d ist re t tu di L iuhljtaie 1954 • 1965 Organisation of the Communist Party in the District of Ljubljana between 19.S4-I965 Marjana Kcs. Die Akti m zur Errichtung e.nes Denkmal.; für France Freieren in Ljubljana ........................ 99 Azitrite dell'ere^ere it mnniniieiitn tt France Freieren c Ljvhijana Activities for the Erertion of Monument of France PreScren in Ljubljana LojzTriian. Das Archivgut Uber den R J ig ion s untern :ht in den Schulen nach 1945 , 103 Materiale sitU'iiisexttuttte »fij reliftioso uelle s atote dop» 1945 Records on the Religious Education in Schools nftcr 1945 IV TÄTIGKEIT DES ARCHIVVEREINS SLOWENIENS V SULLA VORO OFLL'ASSOHAZIONF ARCIIIWSTILA DI SLOVE fVM IV ON THF ACTIVITIES OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVF-NIA D Vie-zigjahrtcier des Archivvercins Sloweniens ................................................................................................................................................107 A IL (jmirtnitesima ric orrenz« dell'As.uiciazioiit urchhistiai d i Slovenia On the Fortieth Anniversary of the Archival Association of Slovenia (AAS) Rede der Priisidentin des Archivvereins Sloweniens Mi!;ca Trebie-Štolfa bei der 16. Tagung des Arch i were in s in Ptuj 27 - 29. September 1995 110 Oiscarso deliti president ex.ia dell'As.uiciazioiie erchivistiai d i Sb venia Mdicti Trehtu-Štoifii alle Xlll rimi ione d eg Ii hrorutori itrchivistici a Ptuj, du' 27 al 29 settembre 1995 The Spcech if the AAS's President Milici1 Trohic-Štolfal at the X'll Conference of Aich i v? I Workers in Ptuj 27 - 29. September 7995 Empfehiungen und Be.schlUsse desi 16. Bcratung des Archivvereins "Archivc und Offentlkhkeif. Pfuj. 17,-29. September 1995 (Lojr.Trlan).........................................................................................................................Ill Rt.ccoiie.nduzioiu e conclKswni delta Id. amxultazioue de^u luvonitori archmstici ti Ftuj, A'chivi e ptthnlict). nut 27 al ¿9 .iettemhre 1995 Recommendations and Conclusions of the I6th Meeting of the Atchival Workers in Piuj, the At -hives and the Public 27 - 29. September 1995 aKHIVI, LhTNlK XVIII, LETO 1995, ŠTEVILKA 1-2 Fachberatunp de Kr&ütischo Arche Vereins. Bol na BraCu 5. ■ 7. Angu« 19ü5 (Milieu Trcbso Stolia) ...........112 Cttnsttlutziotie ieettiet deWAsiacittzimK? (trcbivi.tficc cnuitu, B\.i tut Drain, dal 5 al ?agaxia ! 995 Professional Meeting of the Croatian Ajchiva! Aisoci atton, Bo I na Bracu, 5 - 7. Augusi 1995 Beiicht UW Lcn Besuch im Staatsarchiv Oiicrrci :hs und über dieTeinahme an Veranstaltungen anlaßlich seiner Filnfzlgjahricicr;28. Mai-2. Jun< i995) (Marija Hern,u-Mästeni ... .112 Rt.ppurta at IIa parted paziatte alia uiaqitacitesitua ricorreaztt deltArchirio xuitale austriaca t \ulle nitre tttaaife.ciaziatu (25 laaggia W2 ft in na« 1995) Report on the Psrtic.pation at the Fiftie th Anniversary of the Slate Archives of Austria air' Dther Perform Knees (18. 5. - 2. September 19951 Tagung der dee [sc her. Archivare in Hamburg. 25. 29. September 1995 (Joie Kontur) .............. 113 Riuttiotte Jeylt tt rcht vi tedescitt. Attthttr^o, dal 25 sul cdrso sul feiiki relnz\t\\\\ «in i7p\thblico urll'i\rcluv\i>_ Marburg dt\i I f t\l 19 um^si» IV95 Report on the Course Contacts Between the Archives und nie Public, Marhurg, 15. • 19. May I99S Bercht tibcr die Erfassung der slowenischen Studenten an der Tschechischen Technischen ilochsehnlc in Prag (Brune Kozina. Branc RaduloviSl ......................................140 Rapporio sull'rddewut ¿<¿1 s\\ ardui-istico pirmf.it> (i irwe poluti) pt.riare... If Only I lit Archival Materials of Piriin Co'jkl Speak Bericht über den Adicitshcsneh in K;in;ida. 24. Mai 23. Juni 1995 'Milieu Trbse Stolfa) .............................. 142 H'.ppoiio in Cmada. da! 24\>u:miU\ at 23 xiugiio '995 Tile Report on Working Visit in Camilla, 24. May - 23. June 1995 erniehtung i on A^ehivgi't - cine Umfrage des LNFSCOund des1 Internationalen Archivratcs (Brine Ko/.ina; 144 '.'Liriinoiif jfl Duii&rialr (ircIiM.aico - ¡>\dn/;\>\f drll'UNÜSCO e del caw si alia ÄTrm'WWtl fii+HSifi zi'fjfeWc Destroy of the Archival Materials - a Questionnaire of the UNESCO and llic ICA Bericht Jbcr die Teilnahme am Rr iden Tisch zum Thema "Pcrgamcntpapicr Ldinc. 2. Dczcmhcr 1994 (Meta ¿crniCLcinar) ....................................................................................................... 146 RapjHirta si din pa rteripa qmj e alia iwola nilatida s\\! /cjiki "Girtd /Jrniiiinrji if", (Jdine 2 d\ 'n\hrt 1W4 Report on Participation at the RiunilTahle "Permanent Paper", Udine, 2. December 1994 VI, REZENSIONEN UND BERICHTS ÜBER PUBLIKATIONEN UND AUSSTELL UNCEN VAWTiJHOM h Rj\ P PORT! SVLLL PIJllHIJLA/dOXl H SUUJi KASSUONR VI. RF VI EWS AND REPORTS OE THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS ANDERE PUBLIKATIONEN ALTRh l'bHHIJCA Yd ON! OTHER PUBLICATIONS Qof.umil Vošnjak Dnevnik iz prve svetevne vnjnc 'Redakteur Vladimir Koloia), Ljubljana. Arhiv Republike Slovenije. 1994 (Vasilij Meiik; .... ....................................................................!5I Jelka Melik. Ka/.cnsko sodstvo na Slovenskem 1919-1929. s posehnim ozin i na arhi"sko gradivo Dcielnega sodiiča v Lnihljani, Arhiv Rcp"blikc Slovenije. Ljubljana 1'J94 (Žarko Bizjak) ......................... 152 Vladimir Sunčič Koanisha m agrarne operacije 1885-1945 3. del. Sp.-Z, ftrhiv Republike Slovenije. Ljubljana 1994 tPctcr Pibnikar) ..................................................................................................................................................................'5? MajdaSmole Viecdomskhirad za Kranjsko. 13.stol.- 1747. Cerkvene zadeve. Peti del (M-R). Arhiv Rtpuhlike Slovenije, Ljnbljan;' 1995 (Franec Dolinar).....................................................^................. 154 Vladimir Žiuner. Valorizacija dokumentarnega gradiva za zpodovino. znane st in kulturo Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1595 (Jane/. Kopač) ....................................................................155 LojzTrSan.Ol7 v Ljubljani Organizacij;, v času italijanske okupacije 1941-1943. Arhn' Rcipimlikc Slnvenije, Ljubljana 1995 (Bojan(odeša) . .............................;..........................................................................157 Cnsan Kos. Pismo pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih listrn do leta 131K). Zgodovnski arhiv Ljubljana (Gradivo in razprave). Ljubljana 1995 (Lutijan S. Adam) ... ............................................. 15? Arhivsko društvo Slovenije 40 jeli Arhivsko društvo d loven i jc Ljubljana 1995 (Tone Fercne). ]59 C.irko Fris, Ameriški Slovenci in katoliška ecrkcv 1871 1924. Mnhorjcva dnižbu Ccbvcc-Ljiihljana-Dunaj 1995. Celovški rokopisi I, Cclovcc 1995 (Gaipcr Šmid)...................................................................................................160 Slovenska kronika XX .stoletja (Aiitorcnkolkktiv; Rcdaktbn: Marjan Drnovšek, Drago Bajt). knjiga 1: 1900-1941. Ljubljana. Nova revija. 1995 (Vladimir Kološa)................................................................................................................................161 ARHIVI. LETNIK XVIII, LETO PflN ŠTEVILKA 1-2 Zgodovina za vse. vse z;i zgodovino, leto II. št. 2. 1995, Zgodovinsko amsivo Celje. Celje 1995 (Ivanka Zajc-Cizcij) ....................................................................................................................................163 Milke M i kola. Sodni prcccsi na Celjskem 1944 1951. Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju; Študije 1, Celje 1995 'Aicksanacr Žizck) 16? Hedvika Zdovc. Mestna občina Celje I. de' (1850-1918), Zgodovjnski arhi» Celje. Inventarji 4. Ccijc 1994; Metka Ei;košek. Mcsin-' obCina Celje II. del (1919 I94i>, Zgodovinski arhiv Celje, Inventarji 4, Celje 1993 (Bninko CoropcvSck) 165 AUSLÄNDISCHE ZEITUNGEN UND ZEITSCHRIFTEN GIOR VA/i E RIVPdTE STRjiNIERI FOREIGN MAUAZINFS AND REVIEWS Arhivski vjesnik. 36/1993 Zagreb 1993 (Darinka Drnovšek)..................................167 Arhivski vjesnik, 37/1994. Zagreb 1994 (Darinka Drnovšek) .... .. 168 The American Archivist 53-55/ 199(11992 (Milici' Trebic-Štolfa) 169 Der Archivar. J trg. 47. Hett M (Sonja Aniič)..........................................................................................................177 Vjesnik isiarskog arhiva. Heft 2-3. Pazin ¡994 (Vlusta Tul) ....................................................................................180 Vjesnik Povijcsnog arhiva R:ieka XXXV XXXVI. 1994'Vlasia Tul) 181 AUSSTELLUNGEN RAS SEGNE EXHIBITIONS Die Präsentation des slowenischen Alpinismus mid der slowenischen Alpen well im Ausland (Slavica Tovšak) 183 Dove f\\ro\\o cmosLviti l'ntpiuisuw sluvewo e if iimik/m a!p\ im .sin in i n \Vhcre 1he Slovene Mountaineering and the Slovene Alpine World Was Krown Die Mariborcr Notare nnd die Entwicklung des Notariats als Institi lion in Slowenien (Slavicn Tovsak) '85 Nota:' d\ Maribor e vin d\ .sviluppi del\\ot(\r>(\to aniie i.t/'ViiziVjiif sui terr\ttir\7 A' SINOSSI X. ABSTRACTS ARHIVI XV11E 1995 Clt-nk' in razprave I v ( lank n razprave Delo za javnost 'n si k. z jjavffostjo v slovenskih arhiv -h (Referat na 16. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije, Ptuj, 27.-29, novembra 1995) VLADIMIR KOJjOŠA UVOD V referatu podajam kratsk pregled del? za javnost in stikov z javnostjo, ki zajemajo infornaeijsko, vzgojno izobraževalno, publikacij--ko i.i razstavno dejavnost. O posameznih dejavnostih bodo govorili drugi referenti in koreferenti na "ominjih". OtRFDFMTFV POJMOV TAVNOST IN DELO ZA .JAVNOST V ARHIVIH Preden preidem na predmet naslova. jC po Ir^bno razločili, kaj v arhivih razumemo petd pojmom javnost lr de+o za javnost Arhivsko gradivo je del kulturne dediščine, ki je s svoje kulturno, znanstveno oziroma estetsko vrednostjo namenjeno vsem delovnim ljudem in občanom in vsakdo ima pravico pod enakimi pogoji .spoznavati in uživati vr;dncle kuJtumc dediščine.1 Ker so delovni ljudje in občani javnost v najSirsern smislu, je torej vse delo strokovnih institucij, k: jim je družba poverila izvajanje varstva arhivskega gradiva, tlelo /.a jasnost. Vse naše strokovne nabge. ugotavljanje, evidentiranje, zbiranje, zdrževanje in strokovna obdelava arhivskega gradiva so namreč namenjene temu, da bi vsakdo lahko uveljavil oz. rcili/.iral to pravico. V ožjem smislu pa orne jujemo delo za javnost le na tisti segment, kjer pridejo rezultati našega dela na različne načine z javnostjo v slik Ta stik je lahko oseben (?. upo rabmki arhivskega gradiva za različne namene, z obiskovalci razstav in predavanj), prek uporabe publikacij, ali prek sredstev javnega obveščanja Poteg dela za j a vnosi, ki omogoča ljudem uveljavljanje pravice do spoznavanja in uživanja rednot arhivskega gradiva kol dela kulturne dediščine, pa je še dnig segment., ki bi mu bolj pristajala oznaka .uiki z javnostjo oziroma ponu-mrzacija arhivske službe. Od tega. koliko je v javnosti prisotna zavesi o pomenu arhivskega Zakim o naravni in kulturni dediščini, 4. Člen (Lr. 1 SkS, it. l.Til). gradiva in njenega varstva, jc namreč po ¡redno odvisno, kakinc pogoje, predvsem materialne; bo omogočala družba za opravljanj.; nase dejavnosti. Obe področji dela, ki jc povezano v javnostjo, se mjd seboj večkrat neločljivo prepletata ir ju jc zato potrehne obravnavati skupaj. OBRAVNAVANJE PODROČJA ARFIVI IN JAVNOST NA MEDNARODNI RAVNI IN PRI NAS Problematiko povezav med arhivi in javnostjo v svetu so pn'ič kompleksno obravnavali na 15. konferenci 'Okrogle mize" arhivov leta 1974 v Ottawi. Pred tem jc Državni arhiv Kanade l^dal vprašalnik z okrog 150 vprašanji, ki jc hi! poslan vsem državam - člani iam Mednarodnega arhivskega sveta, takratni sekretar konference, direktor Arhivske službe Pariza Chrislian Gut, pa jc na podlagi odgovorov iz več kot 40 držav prf pravil referat, v katerem jc na konlcrcnei podal sintezo prejetih informacij, ki jih je razvrstil v 4 obsežna in notranje podrobneje razdeljena poglavja: 1) organiziranje stikov z javnostjo, publi eiteta, sredstva _ «v neg a informiranja; 2) puhli-kaeije (izdajateljski dejavnost arhivov); 3) razstave (stalne in občasne); 4) izohraž.evalna iela in izobraževalne službe iz referata jc razvidno, da so se arhivi v mnogih dr/avah Že doslej dobro zavedali velikega pomena povezovanja i javnostjo in na tem področju tudi že veliko naredili, čeprav so se bolj malo ukvarjali s tozadevnimi teoretičnimi vprašanji. Na najvišji mednarodni ravni se c o ich vpraSanjih razpravljalo na IX mednarodnem kongresu arhivov leta 1980 v Londonu, kjer jc eno od Štirih plenarnih zasedanj polekalo pod naslovom Arhivi v službi javnosti, uvodni referat p« je imela Francozinja Chire Berche. V korc feratih in v diskusiji jc bilo poudarjeno, da morajo arhivi izkoriščati vse možnosti za slike z Christian Gul, Arhiv i javn, H. 1. Mr. 133149. Avtcirica v opiinibab navaja tudi potiieiiibncjšii ncniškn stroknvnn lilcratum /a tu pinJnKjc jane/ Kus, Arhivski rjjrrtavni pnismn in nithiiva iip-ciin, v: Arhivska tehnika, Ljubljana 1973 . str. 199-2114. Mariji Oblak-Carni, Aitii^ka čitalnica ¡n njena nprcma, v Arhivska tehniki. Ljubljana 1972. str. I9.S-I9K. Manja G^hnar. Ali se laliko .irtiiv vključi v svgnjnu- i/ubraicvalni proces mladega človeka!, v: Arhivi V/l-2, Ljubljana 19H2,str. 43-45. bila presenečena nad količino in kvaliteto arhiv skih publikacij. V poročilo pa sta zapisala, da slovenski arhivi namenjajo veliko pozornest odnosu do javops^i. Pohval la sta razstave, raz stavne kataloge, inventarje objave virov in tudi našo pedagošk j dejavnost.7 FRhGLKD DElK 7A JAVNOST V SLOVENSKIH ARHIVIH PO POSAMEZNIH OBLIKAH AKTIVNOSTI Oblike dela za javnost se med seboj prepletajo, vendar jc celoten skhp potrebno zaradi lažjega obravnavanja na nek način razdeliti, V csnovi sem obdr^j delitev, ki jo je uveljavil že omenjeni Christian Gut, s tem da sem njegovim štirim sklopom dodal še petega: stiki ?. neposrednimi uporabniki arhivskega gradiva. I. Stiki / javnostjo prek iredstev javnega informiranju Na prvo mesto jih postavljam zalo, ker so glede na nnšc namene najholj kompleksni. Vsebujejo ohvcslila c našem delu (na primer o pu hlikacijah, razstavah, problemih uporahe arhivskega gradiva, zlasti za upravne in poslovne namene, zakonodajnih prizadevar ih, strokovnih posvetovanj i n), s čimer opozarjamo na našo prisotnost v družbi in na pomcmhnosl nalog, ki jih im.imo, s tem pa posredno populariziramo poir.cn arhivske kulturne dediščine. Hkrati so javni mediji edina možnost, da opozorimo družbo na nerešene probleme J materialne (prostori oprema, kadri), ali strokovne (npr čc gre za interese različnih strok in organizacij), ki nam onemogočajo, da bi svojo nalogo opravljali bolj kvalitetno ir v vcč-cm ohscgu, Siiki s sredstvi javnega informiranja se v zadnjih letih, zlasti po ukinitvi monopolnih pole žajev v dnevnem tisku, ni na področju radia in televizije, izbojujejo, na kar kaže povečano Število prispevkov v časopisju (V letu 1994 jih je bilo samo v "vscslovcnsk h" dnevnikih objavljenih okrog 8D). pa tudi na radiu in tclcvi/jii > Njihovi avtorji ali organizatorji so tako arhivski strokovni delavci kot tudi novinarji] predvsem iz kulturnih redakcij. Večina prispevkov, tudi novinarskih. je nastali na pobudo nrhivov ir so po vsebini zanje ugodn« Nekateri časopsn; Članki Zaključno poročilu delegacije striikuvirjakov Mcdnarodn'-;a arhivskega sveta v Slnveniji itd 2. do 9 okni bra I9y4 (podpisana sla Jcan-Maric Jenn, direktor Arhiva Mest i Pari/. in Matthias Man/ Tanner, državni arhivist i/ Bale-Campa$nc v Švici) je v prevodu Vlaiiimirja Sunč>ča nbjavljciin v Obvestilih Aitiiva Republike .Slnvcnijc, letnik xi, M. I, Ljubljana, marec 1995. str. 5 27. 13 ih lin grafija prispevkov ii arh ih in arhivistiki v časupisih časnikih, radiu in lelcvi/iji v letu 1994 je objavljena v Oh^e.stilih Arhi/a Republike Slnvcnijc letnik X 51. 4, Ljubljana, dcfcmbcr 1994. .str. fi7- K?. ARHIVI XViIl 1995 Članki m razprave 3 kj sc nt j tal i po lastnih iniciativah novinarjev ah družbenih skupin, katerih interese Ic-li zastopajo. 3 so povzročili v jasnosti veliko „mede in nam )k'idovali (npr, o udborskih, policijskih, partijskih arhivih), ker niso' prikazovali problematike objektivno, ampak tendcnciozno. Preventivna, objektivna informacija je v trkih primerih bclj učinkovita kol pa kasnejši popravki Mogoče pa bi bila, vsaj v večini primerov le, če bi arhivi imeli delavce, katerim bi bih: skib za stike z. javnostjo osnovna nalogi*. Žal jih imajo le nekateri največji arhivi v svetu Pri nas skrbimo za ;tikc z mediji po malem vsi, od direktorja irhiva dc arhivislov. Zalo so ti. razen poročanja s tiskovnih konferenc, razstav in strokovnih posvelo van,, bol naključni kot načrtni in glede na to sme z njihovim obsegom in kvableto lahko zadovoljni. [j tedagoska in izohro.cvalna dejavnost arhivov (brc/, izohrnzevanj» lastnih delavcev in delavcev, ki delajo x dokumentarnim firadi"om) P i tej obliki dela za javnost gre predvsem za delo z mladino in interesnimi skupinami odraslin v ob'iki neposrednih (osebnih) stikov, glavni smotri pa so: predstavljanje arhivskega grad va iri uporabnosti /.a različne namene ter s tem širjenja zavesti o njegovem pomenu, usposah-ljanje za uporabo različnih zvrsti arhivskega gradiva v raziskovalne in druge namene ter s tem ustvarjanje baze naših bodočih Vrank", v naj Širšem smislu pa ludi razvijanje zgodovinske na-'odne zavesti pri mladini. Vse to je mogoče delati samostojno oziroma v sodelovanju z društvi ■er drugimi organiziranimi ali ad hoc sestavljenimi interesnimi skupinami ter / vključevan iem v redni vzgojnoizobra?.cvalni proces mladine, predvsem pri pouku zgodovine. 1 Samostojno, na laslno pobudo ah na po budc.od zunaj, organizirajo arhivi predvsem vodstva po razstavah m predavanja za šolske in dru gc ;.kupinc o arhivih in arhivskem gradivu, nje govih posebnostih ter možnostih in način uporabe T» so po vsehini lahko splošna (generalna predstavitev arhiva) ali speci'ana (npr. predstavitev pomena in načina uporabe specialnih zvrsti arhivskega gradiva kot so zcmljiškc-davčni katastri, urbarji in podobno ali arhivskih fondov občin, šol, gospodarskih organizacij, torej predvsem gradiva, ki vshuje veliko podatkov za raziskovanja krajevne zgodovine). 2 K rednemu tli načrtnemu sodelovanju v vrgej no-izobraževal ni mi organizacijami nas zavezuje zakon.9 Arhivski strokovnjak predavajo arhivistiko v koviru študijskih programov zgodovine nr. oheh slovenskih univerzah. Na stopnji Zakon o naravni in kulturni dciTišiini, 71. i leti (*Jr. 1. SRS.M. I/HI). srednješolskega izobraževanja je hil napisan učbenik o arhivistiki,13 žal pa je bila ta kot samostojen predmet z reformo usmerjena izobraževanja ukinjena. Predavania arhivistov o arhivistiki pri pouku zgxkr.inc na srednjih, deloma tudi osnovnih šolah, so utečena oblika vzgujno-izobraževalncga dela le v nekaterih regionalnih arhivih (Ptuj, Nova Gorica. Ljubljana), v drugih pa so le občasna. Razlogov za tako stanje je več. Za načrtno, permanentno vzgojPoizobra?.evalno delo nimamo niti sistemalizirarih niti dovolj strokovno pred1 sem pedagoško izobraženih kadrov, pnv tako ne ustreznih prostorov m tehničnih možnosti r.;produeiranja in zavarovanja arhivske g? gradiva pred poškodbami zaradi uporabe. Materialno varstvo arhivskega gradiva in uporaba originalov (pri na« 99% ves uporabe) sla si nam ree v nasprotju. Brez uporabe arhivskega gradiva pa vzgojnoizobrazcvalno delo nima cteklo Kljub temu, da so bili pogoji za vzgijno-izobraž.evalno delo v preteklosti Sc slabši kot so danes, pa jc to delo celo starejSe kot nekateri naši arhivi, sa/ sega že v prvo pogojno desetletje. Nekateri udeležena tega posvetovanja sc bodo še spomnili takratnih akeij Teden arhivov, ki so vsebovale poleg splošne-informalivnih tudi vzgojno-izobraževalnc elemente. Predavanja o arhivih in arhivskem gradivu za srednješolec in visokošolcc so stara že picko 30 let, vodstva po razstavah pa toliko kot razstavna dejavnost, ^clie, dr. hi to delo teklo bolj organizirano in v večjem obsegu, pa zahtevajo tehten razmislek. V ta namen bi morali zc v naših letnih delovnib programin predvideti vsebino in šlevilo predavan, oziroma učnih ur ter jih glede na vsebino ponudili šolam in drugim skupinam, pri oblikovanju vsebine pa bi morali upoštevali tnd nj liove interese. Odziv hi bil najhrž dober, vpra sanje pa je, če ne bi bil to glede nn Štucjske pa preko obveznih izvodov Večina upoiabnikov ima publikacije na razpolago v knjižnicah institucij v katerih delajo. Mnenja, daje za m»ihno prodajo kriva naša nesposobnost na podtočju reklami ranja in prodaje, nc morem podpreti. Publikacije, ki imajo UDK in ISBN klasifikacijo imet' pa hi ju morale vse, so v dnevnem ti.sku omenjene že v času tiskanja Na tiskovnih konferencah so predstavljene novinarjem in drugim morebitnim interesentom in poročila s tiskovnih konlerene javni informacijski mediji ohjavljajo dokaj redno. Poročila o publikacijah so objavljena tudi v peri • odiČnih s trakovni h glasilih tistih strok, iz katerih pričakujemo največ zanimanja zanje. Večina arhivov ima lastne publikacije tudi stalno razstavljene v prostorih, kjer jih lahko vidi vsak, kdor priue v arhiv, prav med obiskovalci arhivov p? je največ potencialnih uporabnikov naših publi kacij. Večja reklama bi hila piedraga, prodaje pa nebi jistv eno povečala. IV Razstavna deja/nost Prirejanje arhivskih razstav je tista oblika neposredni i stikov z javnostjo, ki je bila v svetu že zgodaj predmet teoretičnih člankov, v slovenski arhivski strokovni literaturi pa jih doslej pogrešamo. Kljub temu pa sega ta naša deja/nost že v sredo petdesetih let in je temu primerno dobro razvita. Arhrvske razstave lahko obravnavamo vjaj s štirih vidikov kunceptualno-vsebinskcga, teh- ARHIVI XVIII 1995 '^nki n razprave 5 nične oblikovnega, vzgojne-izobraže val nega in materialno-varstvenega Ti "idiki se dol no prekrivajo. C ;de na knnecpt vsebine smo v Sloveni doslej pripravljali predvsem razstave, na katerih smo s pomočjo arhivskega gradiva pojasnjevali pejamezne dogodke ali procese v naši politični, kulturni ali goupodarski zgodovini. Tako zasnovane razstave so bile tudi naiodmevnejše. Z nekaterimi ^mc bili vključeni v širša družbena dogitjanjdj na primer praznovanja obletnic političnih a:t kulturnih dogodkov, te so bile večinoma večje .n planirane vsaj zr, dve Ic.i vnaprej, medtem ko se večina razstav planira le za leto vnaprej, čeprav „c lahko ideja zanje že stanjša in s j lahkr že prej opravljena kakšna pripravljalna dela. VoPka večina arhivskih razstav ic v stro krvnem in organizacijskem pogledu delo enega camega ainiva. Sodelovanje med arhivi ter med irhivi -n drugimi kHturi.imi institucijami jc omc-icnc v glavnem le na izpoLojc dokumentov, le v izjemnih primerih tudi muzejskih piedmetcv, .ip.jvečkrat pa arhivi razstavljajo le gradivo, ki ga hn.nij.) sami, kar ima vrsto prednosti, saj taico nisc oikc vezani na trajanje razstave, odpadejo neprijetna koordinacijska dela in zavarovalne premice, pa tudi slabosti (premajhna reprezentativna vrednost razstavljenega grfdiva glede na obravnavano temo, zlasti če ima razstava ambicije pokriti ves slovenski prostor). P* interdisciplinarnih, muzcjsko-arhivsk:h razstavah se bili doslej nosilei vedno muzeji, kar je razumljivo. Arhivi so pri takih razstavah sodelovali na različnih nivoiih, od soavtorst/a prek izbora arhivskega gradiva do enostavne med-institucionalne izposoje gradiva po izboru muzeja, Z galerijami, knjižnicami in zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine smo doslej ohojestransko sodelovali le na nivoju izposoje razstavnega gladiva in strokovnega svetovanj na neformalni ravni Arhivi so zakonsko zavezani le za pripravljanje razstav arhivskega gradiva, posebno tistega, s katerim upravlja'0, zato niso dolžni organizirati interdisciplinarnih razstav Zaželjcnc pa je, da bi pri takih razstavah sodelovali na višji ravni, kot smo doslej. Ko» na vse razstave tudi na naše prihaja vedno bn]j ali manj stalna publika' poklicni skrbniki za našo kulture, deloma ¿udt naravno dediščino, znanstveni in drogi delavci inštitute v, kjer so zaposleni predvsem zgodovinarji, in prosvetni delavci; o pet predvsem s področja zgodovinskih in s^rod r i h ved, v manjLi meri pa tudi drugih družboslovnih ved Ti organizirajo tudi obiske, svojih učencev (v manjših mestih je morda drugače) Ta publika je toliko Številna, da jo je pri planiranju razstavne dejavnosti pametno upoštevati. Neka razstav Arhiva Republike Slovenije ta pub tka ni vzela za svoje, npr. razstave s področja ulmske in športne dejavnosti Čeprav smo pričakovali, da jih bodf1 nadomestili Usti ohlsko valei, k: bi jih ze zaradi njihovega poklica takšna razstava morala zanimati, zato smo v njihovih krogih napravili tudi precejšnjo reklamo, se to m zgodilo. Nekateri arhivski dciavc menijo, da irrnjo naše razstave v povprečju premalo obiskovalcev ter dii bi jih bilo ob drugačni razstavni politiki in udarnejši reklami mnogo več. S prvm delom trdiive se še lahko strinjam, z drugim nikakor. Tako kot ljudje nikoli ne bodo množično kupo vaii naših publikacij, ne botio nikoli trumoma obiskovali naših razstav. Res jc, da vložek v reklamo vpliva na število obiskovalcev, vendar le do določene rr.ere. Mnogo več bi n? tem pod roeju dosegli, če bi si uspeli pridobiti lastne ustrezne razstavne prostore, sa vemo, da g i ima le Pokrajinski arhiv Maribor, pa Še ta premajhnega. Zc v sedemde^tih letih smo se zavede li, da ni važno le ki razstavljamo, ampak tudi kako. Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana sta za oblikovanje razstav že tokrat angažiral ci zunanje sodelavce, večinoma arhitekte, res pa je, da so bili ti glede možnosti oblikovanja zaradi pomanjkanja denarja za nakup kakršnekoli razstavne opreme razen stekel, vrvi, in žebljcv zelo omejeni. Arhiv R ¡publike Slovenije jc na primer uporabljal eenene sestavljive razstavne panoje in vitrine, delane le za nekajletno uporabo, natančno ">0 let, oh tem jih jc izposojal tudi drugim. Do nedavna jc bila glavna finančna postavna pri stroških razstave tisk kataloga, največkrat Črno belega. Pri zadnjih dveh večjih razstavah Arhiva Republike Slu veni le pa so oblikovalci le dobili svojo možnost in jc izkoristili do te mere, da bi bile najboli prav govoriti o dvojnem avtorstvu, vsebinskem in oblikovnem. Manjše, priložnostne razstave p? Še vedne delamo kot obešanke', ki so poecni, vendar koristne in navadno zclc učinkom "te. Priložnosti za take razstave so lahko različne: tiskovne konftrence, strokovna pos ve tovarna, pre davanja za Šolarje in druge občane in podobno. Dokumenti so praviloma razstavlj ni v originalu (izjema so le razstave fotografij, ne glede n« to, ali so originali na papirju, Umskem traku ali v kaki drugi obliki) in to iz. dveh razlugov: prvič, nimano ruti tehničnih, niti finančnih Tiožncsti izdelati za razstavo dovolj kvalitetnih reprodukcij originalov, drugič pa ima origma) tudi unikatne vrednost, ru slabo osvetljeni,; saj želimo, da bi jih obiskovalci razstav brali (alr. pa vraj regeste njihove vsebine). Svetloba, potrebna ze branje, na v nekaj mesecih pisavo zanesljive poškoduje 6 Ciankiuwazpravt ARHiVI XVIII 1995 Prirejanje arhivskih razstav je poleg pred-stavljrrja arhivskega gradiva in njegovega pomena javnosti opravičljive še 1z drugega razloga, namreč izdajanj s razstavnih katalugev, ki spremljajo vse pomembnejše arhivske razstave od začetka sedemdesetih let dalje. Večina vsebuje strokovne razprave na temo, ki jo predstavlja razstava, njihovi avtorji so nemalokrat strokovnjaki ■uinaj arhivov, najpomemhncjšc pa jc to. da je za vsako razstavo opravljeno neko razi -ko valno delo, h kateremu nas zavezuje zakon prai lako kot k nrirejanju razstav. To delo sc kaže v izbori, dokumentov, k določeno razstavno temo najbolje predstavljajo in so bili zgodovinarjem raziskovalcem velikokrat Se neznani, ter v nji hovi objavi ali opisu njihove vsebine. Razslavn-katalogi nam lako v precejšnji meri nadomeščajo mediondovnc ali celo mcdarhiv:;kc tema Like vodnike po arhivskem gradivu, saj so na stro kovno dobro pripravljeni razstavi razstavljeni najbolj reprezentativni uok"monU o problem? tiki, ki jc oh ravnava razstava, ne glede na to. kje se brarujo. V. Delo 7. neposrednimi uporabniki arhivskega gradivo To področje obsega dele v čitalnici in zunaj čitalnice. O arhivskih čitalnicah jc bilo res že veliko napisanega, vendar le s tehničnega vidika in ?. vidika dostopnosti arhivskega gradiva iz vsebinskih in organizacijskih razlogov Vsčkni- slišimo, da jc čitalnica za arhiv "okno v svet". Število obiskovalcev čitalnic narašča iz leta v lc'o Pri hajajo poklicni raziskovalci, ki brlj al mani natančno vedo kaj hočejo, raziskovalci amaterji, ki so navadno sposohni uporabljati arhivsko gradivo le po nasvetih ini r, pomočjo delavccv čital nicc, in stranke, ki iščejo potruh oziroma doka žila za upravno poslovne nnnicne oziroma ne nameravajo sr.me uporabljati gradiva. Zlasti zadnji dve skupini bi potrebovali več naše pozornosti ne le strokovnem arhivističnem smislu, ampak v smislu komuniciranja z njimi. To pa hi moralo biti na višjem kulturnem nivoju kot jc po upravnih uradih kitjti arhivi so predvsem kulturne institucije. t italniška služba, kot je zamišljena, jc pniagojcna predvsem izpolnjevanju zahtev ..i želja prve skupine Delavcc v čitalnic- ima že dovolj dela z evidentiranjem obiskovalcev, sprejem injeir naročil, izdajanjem gradiva in p-ipc mečkov za njegovo uporabo ter nadzorovanjem uporabe, zato obiskovalcem, laikom na pedročju raziskovanja s pomočjo arhivskega gradi"a, ne mere še razlagati, da arh>v ni knjižnica, knj je to gotica ali zakaj stranka ne more dohiti potrdila o zaposlitvi, če je delala na črno. Upo-aha arhivskega gradiva jc za kakršnokoli raziskovanje, znanstveno ali v upravno-poslovne namene bolj zahtevna kot uporaba vseb drugih nosilcev inlor-macij in zahteva največjo strokovno usposob- ljenost, Res ima vsakdo pravico do uporahe arhivskega gradiva vendar le ood določenimi po goji, k? jih predpisuje zakonodaja.12 Ta predpisuje pravila ravnanja tako delavcem arhiva kot uporabnikom arhivskega gmdiva. Med nogoj« za Mporabo pa ne najdemo ničesar o strokovni usposobljenosti uporabnikov gradiva in s te plat, ni mogoča noben? omejitev, na pri Ticr ludi nekomu, ki ne zna niti nemščine niti latinščine, ne moremo preprečiti uporabe originalnega srednje veškega urbarja. Uporaba sicer ne bi smela pi zadeti arhivskemu gradivu Škodo, vendar tega pogoja pri uporabi originala m mogoče dosledno spoštovati. Arhivski delavci sme zainteresirani, da čim več pjdatkov iz arhivskega gradiva prde do javnosti in z vsem svojim deiom to tudi omogočamo. Vendar bi morali nreprečevau uporabo arhivskega gradiva, če jc 5c vnaprej jasno, da od nje nc bo nikakršnega učinka Morda bi sc kdo po enotirnem predavanju o tem. kai je arhivsko gradivo, v kakšnem primeru lahko v njem pričakujemo podatke, ki nas zanimajo, in kako jc mugoče priti dc njih, katera znanja so pri tem potrebna itn , premislil, kar nc b' škodovalo nikomur, kori.stilo pa arhivskemu gradivu. Tu pa sc stikata področje neposredne uporabe arhivskega gradiva in področje vzgojno-izobraževal nega dela v arhivih. To bi moralo namreč poleg večanja zanimanja za arhivsko gradi "o n našo dejavnost ter usposahljania za uporabo gradiva tudi opozarjati na možnost poškodb in celo uničenja zaradi nepravilne ah prepogoste uporabe, Knkčen uporabnik manj, če je Ic-ta le številka v statistiki nas nc bi smel skrbeti pa čeprav jc število uporabnikov poleg količine gradiva, k: ga hrani nek arhiv, glavni aigument pri dokazovanju naših materialnih in drugih potreb. Reševanje pisnih vlog strank, ki že ijo podit kc predvsem za upravne in poslovne namene, je kot oblika stika z javnostjo pn nas kar zadeva teoretične obravnave, še najbolj zanemarjeno, čeprav ravno obse- tega dela posebno v zadnjih dveb rntib najhitreje narašča- ("oprav sicer v re feratu ne govorim o izobraževanju lastnih delav ccv, menim, da bi sc dalo brez vlaganja vc!ikib sredstev in strokovnih naporov hitro izbolišati odgovore na vloge strank po vsebinski in (orni al nc-upra/ni strani. Občani, ki konlaktirajo z arhivom po tej plati, so v zadnjih letih :-nnogo številnejši )d uporabnikov arhivskega grad:va za raziskovalne namene, obiskovalcev razstav in predavanj icr od hralcev našib publikacij. Zato hi morali bolj paziti na to. da jim s počasnostjo, površnostjo in nezamtetisiranostjo pri reševanju njihovih vlog nc bi dajali razlogov ¿a slabo mnenje o nar.. 1 Pravilnik o pogojih 7i uporah') arhivik-ega gradiva (Ur. 1 SRS il. 34/Slf. ARHIVI XVIII 1995 tanki in razprave 7 ZAKLJUČEK ' C *■ Slovenski arhivi se zavedajo pomena dela za javnosi in stikov i javnostjo, tc delo ima 2c tradicijo. V primerjavi i osnovnim arhivskim delom in delom za javnost v lujtnt jc dovolj obseino in razmeroma vsestransko. Pojatmo le v -m:n kvaliictc, ne pa v nove ča nje. obsega. ¿a morebitno'oblikovanje smernic za nadaljnji a/.voj tc nase dejavnosti pa bo potrebno počakati v;aj do konta tega zboroval .j a ZUSAMMEN FASSUNG ÖFFENTLICHKEITSARBEIT IN DEN SLOWENISCHEN ARCHIVEN VLADIMIR KOLOäA . Der Öffcntlichkeusarneu wurde in der Fachd'skiiss'on bisher nur wenig Hair. eingeräumt. Dies Scdcutet jeüc;h "ient, daß dieses Tiitigke'Isfeld auch in der PraxY ver n^chliissigt wurde Ganz im Gegentiil: in diesem Ar beitsbereich kann' die slowenische Archivistik ' it'f CLne Jahrzehntelange Tnditicn iurilckblicken »ad ert«primt dem e'iropai.sehen Durchschnitt, wu1' auch von Auria: idsexpeiU.i bestätigt wird Unter öffentliehkeitsarbei'.' werden bei uns Hinf Tiili 3k ei (Steider .subs*imierr Öffentlichkeitsarbeit 'in den Medien, pädagogische und Bildung'arbeii fhierher gehört auch die Zusammenarbeit mit allgemeinen Bildung* Institutionen aiif allen Ebenen) Veröffentlichung"'- und Verlagstätigkeit der Archive (die vor allem in den letzter 20 Jahren große Fnrtschritre erdel. hat), Aiisstellungstiitigkeit (existiert seil der Mitte der fünfziger .iahre und kann pufi die längste Tradition zurückblicken) nad der Utrgang mit den Bt nutzem des \rchivgu'.es (Kontakt mi' Lesirn :n ArchivLesesälen lind Korrespondenz tnii Benutzern die Zahl der letzte Ten ni.nml in den letzten Jahren sti'.rk zu), SUMMARY PUBLIC ACTIVITIES AND PUBLIC RELATIONS Of THF SI OVENE ARCHIVE^ Although ihe is'ues connected to ihe public acmities and public relations of 'he Slovene archives wee only scarcely drill wi;h in professional publitaliens, ¡hey were nor negle;ted in archivai practice. On the contrary, the ae tivites have a long tradition and, a.s foreign professionals also established, can be easily compared to similar activités in Europe "Tiey can be divided into five levels: public relations through mass media, pedagogical :md edncationai activités of the archives (among tliem is aJso the cooperation wi'.h generic educational institutions on all levels), publishing and ediiorial'act.vities of ihe archives, which have gmwn markedly during the kist iwenty years, exhibitional activities (w.ih 'he oldes.1 tradition dating back to ihe mid-fiflies), and giving assistance to ihe users of archival mate rial (to the visiors of the archives' reading rcoms as well as dealing with written inquires; Ihe number of the East has increased rapidly in the las: few years). VLojvoda Avgust BrunsvtSko-Luneburšk. v svoji biblioteki, nameščeni nad Konjskim hlevom v Wol ienbiittlu, grafika, okoli 1650. Eiblioieka je ob njegovi ■ smrtt leta 1666 obsegala okmg 135000 spisov v 31iXX) 've/kih medmjimt nad 2^00 rokopisov, Menda jc fcila tedaj največja kpužntea na svelu. 8__Članki in razprave_ ARHIV' XVIII_lv95 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVIIF [995_Članki in razprave Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 10__Članki in razprave_ARHIVI XV11I 1995 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVII1 1995 _Članki in raz; ra'j£___ _H Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka VI_Clanki in nzpravc_ ^RHIVi XVIII 1995 ZUSAMMENFASSUNG ARCHIVISCHE ÖFFF JTL1CHKRITSARBEIT IN DEUTSCHLAND SCHWERPUNKTE DER FACHDISKf ISSION UND NE'JE ANSATZE IN DER FACHAUSBILDUNG Dci Artikel setzt sich mit (1er archivischen C1 fcntl: ch keitsarbeit auseinander von Ausstellungen bis zu all-tiigllchcn Koaiakien mit der Öffentlichkeit Die ö f fem lieh-keil.sarbeil in verschiedenster Firm gehört zwar zur iirchivfjlisehen Praxis, hinsichtlich der Aufgaben and Zicic die.scr Arbeit besieht aber nn!cr den Arch.varen kein Konsens. Im vorliegenden Bei trau wirc auch eine Unterrichtseinheit vorbestellt, die von der Archrnchule in Marburg entwickelt wii'de. Thrmuiisch gliedert .sie sieh in vier Komplex';: Präsentation, Kumraui ikation Pioduklion (Veröffentlichungen) und Rtproduktio!. (Ausstellungen). summary CONTACTS BETWEEI'TiiB ARCHIVES AND THE public IN GERM ANY AN ISSUE UNDER PROFESSIONAL DISCUSSION, AND new CURRICULUMS Or PROFESSIONAL, EDI 'CATION The article deals witn the "onlncls between ihe archives and the general'public. It rovers all aspects of .ine issue from the exhibition s io everyday .irehival services' They all bebng to ihe archival practice the -irehivisis, however, do not agree on us tasks and aims. The article aslo presents a ciirricnlim, deve'oped by the Archives School in Marburg. The camciiliim is divided initi four courses: presentations, communication, production (publishing activités), ana re pre sen tali on (exhibitions). ARHIVI XViIl 1995 Članki m razprave 13 Zgodovina arh'vistike na Slovenskem JOŽEŽONTAR Dc kunca pr'c svetovne vojne j t bila arhivska dnjavnosi v naših krajih tesno povezana z razvojem v habsburški monarhiji. Slovenija je bila namreč del avstrijskih dti.J, manj ii severovzhodni del pa jc pripadal Ogrski , ako kot v drugih avstrijskih deželah moremo tudi pri nas slediti začetkom vede o ravnanju z arhivi že v 17. stoletju, seveda holj v praksi kol .v teoriji. Pn svojem delu so. iskali registratorji, pisarniški uradniki, ki so skrheli za končano spisovno gradivo, pregledne načine hranjenja in evidence arhivov, medtem ko so listine hranili praviloma ločeno v. posebne varnih,, ohakanih prostorih. Večkrat so uvajali tudi nove načine urejanja arhivov. Znani so rcgislratorji na Kranjskem in -¡tajerskem. ki sc v arhivu deželnih stanov razbili serijo spisov, prvotno odloženih v časovnem zaporedju in so jih uredili na.novo po snovi. Kot pripomoček za nporaho .io sestavljali inventarje, ki so j.h sčasoma dopolnj-vali. Prcurciaiijc arhi vov po snovi je.bilo tedaj .v avstrijskih deželah nra'ile m Sc v prvih desctlcl]ih 18 stoletja so izvajali obsežno novo invenlarizaeijo starih arhivov. V zadnji tfeljini 18. stoletja (1786) jc dvorna uredba naložila uradom razvrščanje zadev po snovi že takoj, ko so hile končane, niso pn razbili spisov, oblikovanih na osnovi slvan (Sachaklen) kot .v-Nemčiji, ampLik so ostali pri spisih, oblikovanih na osnovi posameznih zadev (Einzclfal-lakten), torej tako kol so jih oblikovali ob vpisu v spisovno evidenco, kar jc imelo daljnosežne poL slcdicc na razvoj arhivske vede pn nas.1 V prvi polovici 18. stoletja se jc.v večjih rcgistraluiah na Slovenskem že nahralo lolikc spisov da so začeli razlikovati mod starejšimi, le redkeje potrehnimi spisi, in ined spisi tekočega poslovanja.-Prihajale jc do zavestnega razločevanja rred rcgistraluro in arhivom in sčasoma do delitve m ;d zgodovinskim in upravnim arhivom, kar jc bilo povezano tudi s pojavom* da so starejše listine in spisi izgubljali svoj aklualen po men. in jim jc več ali man osta! It zgodovinski pomen. To odmiranje jc bilo hiStvcno /.vezano z razvejem pravnega reda in njegovega pojmovanja. Tudi razvoj zgodovinske vede, ki sta ga vzpodbudila profvclljcnslvo in romantika, jv močno povečal interes zgodovinarjev za arhive m s pričet kom sistematičnega dela na zgodovinopisju v prvi polovici 19. stoletja sc jc vzpo- JoJt Žonta- Sergij Vilfan, Arhivi v Sloveniji. Arhivsko dni št-vi, Slovonijc. Ljubljana I97(i, Mr. 2f*-2X Anton Mcll. Atvhivc •Jfi([ Archivschuti in Stcicmiart, Ve ril TI c niti chu nj.' en dcr.His-lorischcn Laruk.siaimmrsion [Ur Stcicrmark XXIII, Gra/. IVOfi Mil 10-11. Wj|icr Gnlfiinjjor, Safhaktcnbildunj.' aus der Seric in ČstcrTCinh. A.-chivalisvhc Zciischriil ffti. 197? str. 52-5y. stavila irajna povezava med zgodovinopisjem in arhivi. To pa jc tudi pospešilo ločevanje sta rejšega gradiva in uslanavlianic posehnih arhiv-skiu uslancv za hrambozgodovinskega gradiva. Razen lega jc s političnimi spremembami v drugi polovici 19. stoletja zapora starih arhivov za znanost izgubila vsak pomen. Ob spoznanju, da je arhivsko delo nekaj cIltj-gega kot. pisarniško dele, so sc pričeli z arhivi ukvarjati znanstveni arhivarji , ki so upoštevali v prvi vrsti zgodovinski pomen arhivov. Glasna strokovna prohlcma sta ostala urejanje in inven-larizncija. .r, vedno .;o preuiejali že urejene arhive in razbijali fonde, toda ob upoštevanju potreb zgodovinopisja, kol pripomočke pa izdelovali inventarje in kataloge. Izkazalo pa seje, da so na la način svojevoljno razbiti spisi postali y veliki men nedostopni, ker so vsi obstoječi pisarni ik: pnpomečki postali neuporabni. Erezi^gled nest. da bo preurejanje zadovoljivo končano, jc privedla do uveljavljanja načela, da jc potre bno kolikor mogoče ohraniti prvotno ureditev, zlasti šc, ker sc je v avstrijskih deželah v pisarniškem poslovanju trdno zasidral sistem kronološke serije zadev To načelo jc ludi na Slovenskem pre vladalo le počasi in po nekih oklevan ih in Dd-klcnih. Avstrija jc dobila sčasoma v dunajskem Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje (ustanovljenem 18M) eno prvih šol v Fvrbpi, ki naj bi dajala tudi temeljna znanja za delo v arhivu. V sedemdesetih letih 19. stoletja je absul-vent lega inštituta Fetcr Skohielski kiajsi Čas preurejal po snovi spise kranjskih deželnih stanov. Naspiotno pa je proti koncu 19, stoletja zgodovinar Jurij \Vallncr v ljubljanskem deželnem arhivu, ki jc pričel z delom eta ¡887, zastopal danes priznano načelo prvotne ureditve. Nadaljnji zgodovinarji, ki sc imeli pred očmi predvsem starejše gradivo in ki so mislili, da jc mogoče to graaivo dosledno urediti po vsehini, so sc v ptaksi in teoriji .Šc vračali k preurejanju pc snov (ludi takih arhivov, ki so bili že preurejeni po snovi, le da so si razporeditev drugače zamisli'!). Bili so prepričani, da bo moč na ¿i splosno veljavno shemo delitve arhivov, ki h veljala za vse Čase in za vse upravne ureditve. Teoretično je za.;lopal pooobne zahteve za ljub l;ansk: mestni arhiv takratni deiclnt arhivar zgodovinar Franc Kom a ta r in prvemu ljubljanskemu mestnemu arhivarju Antonu Aškercu, ki jc začel z delom v arhivi ^eta 1898, gre zasluga, da seje tci zahtevi upr1. Tako so sc 1'tdi v tukajšnjih arhivih občutila irenja, ki so nastajala ob takrat še deloma mo Jcrni tcndenci po razbijanju fondov in urejanju po snovi sicer urejenih arhivov. Prav teaaj pa sc jc v arhivski teoriji predvsem po 14 Članki la razpravi AP H T VI XVIII 1995 zaslugi nizozemskih teoretikov dokončne uveljavilo nasprotne načelo, po kalerem naj sc arhivske gradivo praviloma putiča v prvotni ureditvi in ta ureditev po potrebi celo obnavlja Drugo strokovne vprašanje sc je nanašalo na odhiranjc arhivskega gradiva, po avstrijski termi nologii- na l.i škartiranje Najstarejši predpis s tega podroeja, dekret Dvorne pisarne na Dunaju z dne 24. marca 1822, jc naročal, da sc pri pregledu ne odberejo za uničenje spisi, k* utegnejo biti ali postati polr bni, koristni i pomembni, pa 'udi ne laki sp:si, ki sicer ne služijo več uradnim potreham, vendar imajoali utegnejo imeli v zgodovinskem ali siceršnj em pogledu neko vrednost. Miramo pa omenili, daje bil v tem času ob.z- Sergij Vilfan, 60 ici Mestnega arhiva ljubljanskega. Mestni trli i v ljubljanski. Ljuhljana 1959, |ir. 13-19. -Jii7c Žontar. Dc-lovanj: Centra!nt kr.misije /a umetni >sme in /grxiiwinskt .ipo-me ;kr in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, A rti I vi XI, it. 1-2, .198K, Mr. 22-26- Walter Ouldir^ci Cie-M+Iehte (tc.s ilstern: i einsahen Arch ¡v Weyens, Miltiilung-rn ties Östcr-ticnischtn Staatsarchivs. Ergänzungsband V. Wien 1957. str. Po prvi svetovni vojni jc prišla večina Slovenije v sestav jugoslovanske dtžave, "kjer so \ Beogradu, Zagrchu in Dubrovniku obstajali arhi vi Že z dolgoletno fradieijo ir obsežno dejavnostjo Življenje v novi državi je omogočilo, da je dobila Slovenra v tem času svoje znanstvene h kulturne nacionalne inšlilueijc, vendar pa jc na arhivskem področju zelo zaostajala. Imeli smo vsega tn javne arhive ^poleg Deželnega arhiva v Ljubljani, ki so ga leta 1926 preimenovali v Dr iavnega, ostal pa je nadrljc povezan z Narodr.im muzejem, ter Mestnega arhiva ljubljanskega, še Banovinrkk arhiv v Mariboru od leta 1933 dalje), pa Se ti so imeli komaj po enega zaposlenega arhivarja (Driavni arhiv v Ljubljani stalno šele od Teta 19^9 dalje). Tudi v slovenski arhivski praksi se jc v tem čaeu dokončno,"čeprav ne brez •zjem," uveljavilo načelo ločitve fonde v in spoštovanja prvotne ureditve, ni pa hilo pogojev za preučevanje teoretičnih - vprašanj in zalo do razvoja arhivistike koi vede pri nas ; času do druge svetovne vojne še ni moglo priti.3 Lola 1P45 so se v obnovljen jugoslovanski državi, v kateri jc postala Slovenija ena izmed njenih republik, bistveno spremenili pogoji za razvoj arhivske dejavnosti. Zaradi globokih družbenih ^prcmiimb so postale velike količine doki> meniamega gradiva, ki so nastale pri poslovanju dotedanjih oblasti, biti aktualnega pomena. Polcg tega so v prvih povojnih letih sledile pogoste upravne spremembe-kar jc imelo udi pc dohne posledice. Zalo jc hil dotok nevih fondov v arhive čedalje silcvilcjši. Z odpravo lokal hi h samoupravnih skupnosti, zasebne lastnine v gospodarstvu in s pcdržavljcnjem zasebnih arhivov, jc pošta.!» velika veČina vsega arhivskega gradiva državna, kasneje opredeljena kot družbena I ust n.na- Dotedanji Državn" arhiv pri Nerodnem muzeju v Ijubliani je leta 1945 nasledil Arhiv Republike Slovenije, v letih 1955/56 sc jc začela tudi v Sloveniji izgrajevati mreža regionalnih arhivov, Ker so sc naloge arhivov novečevalc, so sc kadrovsko' krepili, predvsem V. delavci z vi::oko nobrazho. Opisani razvoj'je prisilil ar hive, da so morali zapuniti svojo dotedanjo omejitev na raoneroma malo obsežno stareiše gradivo in sc usmeri: nfi novejše in najnovejše gradivo, za obravnavo katerega jc bilo treba delovne metode 5clc pripraviti S lem so hili ustvarjeni pngoji za pričetek teoretičnih preučevanj Vzpod budno jc vplivala navezava stikov z. arhivi v Zahodni Fvropi, k čemer je zlasti prispevela mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov leta 1957 v Zagrebu. Zaradi zg jovinsko pogojen h razlik na področju arhivskega dela sc jc razbijala arhivistika 65-93. ■ 1n?e Žontar. Archive in Jugoslawien, Scrinium 40, Wien 19^9, Mr. 411. - Josip Mal, Kratka navodila 7a nliranilcv ^rtilvnv. Časnpis m ?^ixlovirm in narourpisje XX'll, I92H, Mr. 175 179. ARHIVI XVItt 1995 Članki in razprtra 15 ločeno po republikah. Tc jc prišlo do izraza tudi v tem, da so začeli objr.vlj; ;i po republikah lastne arhivsko strokovno literaturo (v Sloveniji od ;ta 1959 dalje) .n lastne strokovne časopise (v Sloveniji Vhivi, Glasilo Arhivskega drustvr m ■rhi''ov Slovenije od leta 1978 in Sodobni arhivi, k1'jih izdaja Pokrajinski arhiv v Mariboru ob vsakoletnih pc svetovan i ih o strokovnih ir- leh-njenih vpraSanjin v arhivih od 19"9 dalje). Pnu-da :ti pa moramo povezovalno vlogo, ki jo jc odigrala v Jugoslaviji zveza republiških. arhivskih društev (ustanovljena i9.*>3), med drugim ■ucii s časopisom Arhi\'ist ki jc začel izhajati v Beogradu že leta 1951 Prvo vpraSanjc, s katerim co sc začele ukvarjati arhivske raziskave v pel deseti h letih, so bili metodološki kriteriji za izdelavo inventarjev in pripomočkov za uporabe. Problemi so bili nogo-jeni s sistemom pisarniškega poslovanja kije bil v uporabi v upravnem poslovanju in jo slone! tudi po letih 1918 in 194' na sistemu nurr.crienih serij zadev. Rezultati teoretičnih preučevanj in-vcntirizaeije v Sloveniji so prišli do izraza ludr na VH. Mednarodnem kongresu arhivov v Moskvi (1972) v referatu Arhivska sredstva za raziska-c v službi znanosti, katerega glavni avtoi jc bil Scrgj Vilfan Preučevanje tipologije regintratur jc bilo v tem času mišljeno še predvsem kot osnova za urejanje arhiv.M ^ga gradiva, v novejšem času pa jc pridnhiio na pomenu tudi kot O!,nova za popisovanja.4 Dobrih deset let pc vojni je trajalo, da se jc umiril nenormalni pritisk na-arhive glede prevzemanja gradiva in so arhivi uspeh ustvariti vsaj sple^n. pregled nad lastnim gradivom. Sčasoma je hilo potrebne mirliti na pripravo in objavo vodnikov po fondih in zbirkah arhivov, kar jc sprožilo številna vprašan a v zvezi z metodologijo njihove izdelave Objava skupnega jugoslovanskega vodnika po fondih in zbirkah arhivov jc v osemdesetih letih povzročila razpravo o metodah oblikovanja arhivskin fondov.5 Lastni problemi ter referat I.H. Collingiidgeja na 111 Mednarodnem kongresu arhivov v Firencah (1956) so vzpodbudili preučevanja v zvezi z Sergij Vilfan, 60 "cl Mestnega irhiva ljubljanskega.sir. 44-47.-Franjr Biljan-MiluS Mil.>šcvi6Sergij Vilfan, Les insiroments jc icchci-ihc des Arohiv« au scrvicc de "a scicnet, Archivum XXIV. 1974 sir. 153- I6K (zadnja dva aviorja pomoli ima nista navedena pri ubjavi). -Sergij Vilfan, Decimalna klasifikacija u Arhivistic . Arhivisl Vl.-z.v, 2. Brograd 1V56. str 3-14,-Sc.gij Vilfan. Tipologija upravni h reijistratura, Ai+ii s i s1 XX. ly7(). Si. 2 sir, ys-yy. . \rh vski li ndi in zbirkt v arbivih in arhivskih oddelkih v SFR.V y zvezku v, Zve/a i rti i vski h delavcev Jugu slav ijc, Bc (sin renski arhivi so vsebovani v zvezku, ki jc Izšel iy;.4; -'J. Žiintar V dnif pn fnndih in zbirkah arhiva Ol ■ objavah i"Klnikuv sldvcnskih arhivu v v z-i-.dnjih desetih letih, Arhivi XII. 5t. 1-2, 19X9, str. 49-51. Jo?e Žuntar. Pnjas- nlla k nekaterim vprašanjem v /vezi n pravllnlkum n sesiavi in vodenju evidence arhivskega uradiva. Arhivi XII, Si. 1-2. tysy.str. 102. l(/4. odbiranjem arhivskega gradiva. Težišče preučevanj je bilo poleg postopkov odbiranj? na lisiah dokumentarnega gradiva in določanju Katc-gorij gradiva trajne vrednosti oziroma rokov hranjenja Od leta 1968 dalje jc bilo to nekaj časa skupna jugoslovanska akcija, temelječa na piak-tičnih izkušnjah in sc je - kjer sc jc razvila različna prakra - tudi razhajala (v Sloveniji seje leta 19« 1 prešlo na pozitivne liste v kombinaciji s kriteriji za določanje arhivskega gradiva).6 • Preučevanje pravnih vprašanj (varstvo, razmerja z ustvarjalci arhivskega gradiva, dostopnost) jc slopilo v ospredje pc letu 1953, ko je bd sprejet Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in sc ncduljevalo po letu 1963, ko je nova Ustava dala podlago za pripravo arhivske zakonodaje, nate pa zopel po letu 1974. ko jc bilo lroba zakonodajo vsklajovaii z novo Ustavo. Seveda jc treha obravnavo pravne problemi it jkr v tem času presojati v duhu takratnega političnega in družbenega sisfem.7 Uvoljaviia pa sc je praksa, da so tudi razna področja metodologijo strokovnega dela (odbiranje, prevzemanje v arhiv, eviacncc, urejanje, popisovanje in izdelava pripomočkov za uporabe, uporaba) republiški upravni organi, pristojni za kulturo, urejali. s predpisi, Lexicon of Archival Terminology (Eiscvicr, 1964) jc vzpodbudil preučevanje naeionalne arhivske icrminologijc. 'Kot rczullal skupnih naporov jc izšel leta 1972.v Zagrebu Rjcčnik arhivske terminologije Jugoslavije, ki-jc upošteval hrvatski, srbski, slovenski in makedonski jezik, ne na strok:ovnih razlik pe republikah Šlo jc za prvo tovrstno delo pri nas, ki pa jc tudi sicer že močno zastarelo.x Sčasoma jc bilo mogoče preiti na prcuecvanje gradiva posameznih področij dejavnosti. Raziskovanja so /.ajcla spisuvno giadivo (zlasti vprašanja upravljanja s spisovniin g-adivom pri poslovanju, "prašanja, ki sc navezujejo na organizacijske vcdc\ ter ostale vrste gradiva (registri, karte, načrti itd.), v novejšem času tuai nove vrste zapisov arhivskega gradiva Pri tem sc povezuje 7. aktivnostmi, katerih rezultat jc gradivo,9 Sergij Vilfan. 5kan' Tanje: Po7ix.om *cfera'a J.H.Colliniridgra ni Tre :m medu narodnem kongresu arhiva u Fi renči Arhivi si Vil. zv. 1-2. 1957, str. 31-45, ■ Vladimir Žunier, Valorizacija dokunienlameg~ gradiva /a zuodovino. inan st in kelturo, Ljubljana 1995 241 str. Sergij Vilfan, Arhivi lokalnih yajcdnica (kumunalnl trhivi) u Jugoslaviji. Artiivisl XIX, 196°, Si. 2, str. 3-20. - Jo?e ¿omar. Podpisi, ki urejajo arhivsko dejavnasl, Arhivi IV, ii. 1-2. 1981. sir. 5-36. - Prispevka o .slovenski arhivski zakonodaji v Akchivum, XIX. 1969. -;tr, 21H 223 ler v Archivum XL (v lisku), (itujc Jn/c ?untar. Hrvalskr-srp.sko-sluvenskir 'naki-donski rjetinik arhivske terminologije Juguslavijc, Z.agrcb >972,77 sir, VrMa pri .pevko v «i upravljanju s spi sov ni ni gradivom pri puslovanju. Arhivi XVI. St. I 2, 1993 O arhivsKih fnndih oz. arhivskem gradivu i; posameznih področij dejavni isti v Arhivi II, St. 1-2. 197!) dalje (gl bibliografiji) v publikaciji Arhivski) 16 Članki m r. prave ARHIVI XVIII iy95 Okoli leta 1980 so se pričela tcorciična preučevanja valorizacije dokumentarnega gradiva, k naslaja pri poslovanju (načela in krilcriji). Tako kot v drugih vzhodnoevropskih državah, kjer je bila velika večina vsega arhivskega gra-Jjv| državna (v Jugoslaviji t.i. družbena; lastnina, je valorizacija obsegala dva nivoja, valori ¡.aeijo ustvarjalcev dokumentarnega gradi' a ter valorizacijo posameznih enot gradiva Približno v istem času začenjajo preučevanja mclodologiic popisovanja anuvskcga gradi \ a Pričclck uporaho računalnikov v arhivih od srede osemdesetih let ter uvajanje arhivskega informa eijskcga smerna je odprl nadaljnja "praSianja, povezana z vrstami arh>vskcga gradiva, arhivskimi enotami in nivoji popra Nadalje je halo potreb no pričeli s standardizacijo melod popisa.1' Preučevanje splošnih arhivskih tehničnih vprašanj ima pri nas svoje začelke že v šestdesetih letih. K temu so prispevale praktične potrebe, pričelki del na konservaeiii oz. restavraciji arhivskega gradiva (1956) ter uvedba mikrofilrr.nnja 'istega leta). Posvetovanja, k: -ih prircia Pokrajinski arhiv v Marihoru od lcla 1979 dalje (od 1^85 kol Arhivski center, od 1992 kot Mednarodni inštit u arhivskih znanosti), sistematično pospešujejo preučevanje vprašanj, povedanih 7 arhivskimi zgradbami in opremo ter mate rialnim varstvom. Preučevanja lahoratorij?. /a komicnaeijo oz. restavracijo pri Arhivu Rcpufc like Slovenije so bila usmerjena zlasti na trajnost m obstojnost papi ja, vpliv kislost' papirji na staranje, uporabu trajnega papirja v arhivih, pc stopek dolivanja manjkajočih delov s ccluloznc pulpo, uporabnost nekaterih sintetičnih polimc rov pri konserviranju ter zaščito srednjeveških listin in pečatov.11 društvu Slovenije 1954 1994. Ljubljana i99i. 2ergij Vilfan-Bnio Oturepec. Les archives des villes cn Sluvčnie, AKhlvuin XIII, I96.1, Mr. 133-143. - Enu Uriiek, Cerkvene mai.ene Jtnjigt, VrJnik po niatiOnih Vnjignh /a iibniočie Slovenije I, Ljubljana 1972, str. XVh-LXXUI. HandhGehcr um. Karten /ui Ve warnings stri k fir in din LUntljrn KSrnten, Kram. KUsienland und Stciorniark bis /um J-.hr 191 K. Ver'lffenl lichungcr. de;. StcicrmUrtis^hen Landesarvhives 15. Gra/ K Ugenfu rt* Ljubljana Gi.ri/ii-Tncstc 19HK, 375 str Joie Žnn'ar, Perspektive nadaljnjega raz vej a arhivistike. Deveti kur.'res arhivskih radnika Jugoslavije Referati i sa* opStcnja, Save/ drustava a rti i /skih radnika ,'ugoslavijc Struga 27-29. IX. 19H0, str. 37-45. ■ Vladimir Žunier, Valorizacija do k ume amega gradiva m gouovin«, vntpii-J in ki11 turo. Ljubljana 1995,241 str. '' Jo?c Žontnr, Urejanje in pop'«ivanje arhivskega gramva: Te-meljnti vpravanja metodiilugije in postopka Arhivi V Št. 1-2, M1BI, str 5-14. 1 Vrsta prispevku v v Atlunu, Casupisu, ki ga i/daja Metli aru d ni ■■ institut arhivskih znanosti v Maribtini ter v Soo.ibn. arhivi. IV cr Pavel Klasine Materialni! varii"anje klasičnih in nuvih nasileev informacij v arhivih, Sixlubni aLhivi, Tusebna izdaja Kt. 2, Maribor 1992,279.;ir. Jedert ViHlopivet-Mc.a ČerniE Letnar, Apnlying synthetie Polymers tu Conserve cultural ptiipcrty u i Paper, Ri-stauraior Že štirideset let razvijajo slovenski arhivi obsežne kulturne m pedagoške dejavnost ter oh, a v Jjajo vire, šele v zadnjem času pa se por. večaj o .udi nclodološkim vprašanjem teh dejavnosti Ra:.voj arhivistike je omogočil i/.dclavo sin teličnih del. Uvodna poghvja Sergija Vilfana v publikaciji 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (Ljubljana 1959), ki so nastala v času njegovega sodelovanja pri pripravi jugoslovanskega arhivskega priročnika lz arhivistike (Držav:ii arhiv Srbije, Beograd 1959) predstavljajo prvo sintezo arhivističnib preučevanj v Sloventn, Naslednjo razvojno stopnjo pomeni priročnik Arhivistika, ki je naral kot skupno delo Sergija Vilfana jn Jožeta Žonlarja (1973). Oba avtorja sla sodelovala tudt v jugoslovanskem Pr\učn!ku .z arhivistike (Zagreb 1977). Novejše delo jc učbenik Arhivistika avtoma Jožeta Zoniarja (1984). Kol kolektivno dele jc naslala posebna nublikaeiji, ki obravnav? arhivsko lehmko (1972) 4 Maiaa Smole jc avtorica Zgodovine arhivov, ki upoi leva poleg domačih tudi arhive v drugih deželah, zlasti listih, ki hranijo gradivo, pc mcm>ino za zgodrvino Slovenije in Slovencev (1976). Novejša preučevanja so že precej izpopolnila naše imanjc o preteklosti slovcnrkih ai hivov oa konca preteklega de srede leg? stoletja.15 Pazvoj vede je ustvari1 osnovo, d;1 jc bila s šolskim letom 1978/79 arhivistika, vpeljana na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Z osamosvcjn ijc Slovenije lota -1991 so bile dane še boljše osnove za mednarodne sodelovanje na raziskovalnem področju, od česar si obetamo številne vzpodbude tudi na področju arhivske znanosti. _;_•_ _ II, Cjpenh:gen JV90, str. 34-47. • Jcdcrt Vn-'opivcc. Con-servutiun i in Manuscripts Written with Iron-Gall Ink Papers uf the h infer: nee on B»K)k ant.' Pi'pcr C.kc^a arhiva Marihiir, Maribur I9?3,str. 9*25. ARHIVI XVIII 1905 Članki in ra/pravc 17 ZUSAMMENFASSUNG GESCHICHTE DER ftKCHIVISTIK !N SLOWENIEN Bis ¡tum E.idc di Ersten Weltkriegs war üit Archivtiitigkcit in Slowenien eng mit der Entwicklung in der Habsburgcrm in 11 rchi c verbunden. Im Laufe des IM Jahi hunJcrts k:m es all milblich zu einer Trennung zwischen dem historischen Archiv und dem Verwal'.ungsarchiv, In Thront und Praxis war eine Umgestaltung nach stofflichen Ges.chtspunkten modrm und nnr langsam ¡.etzte sich d:is Prinz,p der Beibehaltung ucr ursprünglichen Einordnung durch. Für dieses Prinzip setzte sich ucch der Ljubljanaer Aichivar An'on ASkcre ein, der in Jahre 189° .seine Arbeit jm Archiv aufnahm. Nach dem Frsten Weltkrieg. als der iibe'rwicgendc Teil Sloweniens Bestandteil Jugoslawiens war, gab es in Slowenien nur drei öffcnt'ichc Archi /c\ au Her dem landcsarehiv in Ljüb'jana (das im Jahre 1926 zum Staatsaichiv umbtnanni wurde und noch weiterhin Bestand-te des Nationalmusciims bl.eb) Jnd dem Sndtarchiv Ljitbljana be.itand .seit 193? nech das Bunsehafisarchiv in Mari bor. Die Tlitigkrit des Staatsarchivs beim National mnseum in Ljnbljana wurde im Jahre 1945 ,rom Archiv der Republik Slowenien fortgeführt. In den Jahren 1955/56 begann man ai:ch in Slowenien, ein Net?. regionaler Archive aufr.ubaucr. infolge der historisch bedingten Unterschiede ,m Bereich der archivischen Arbeit entwickelte sieh die Archivistik gesondert nach Rcpublikci.. was sowohl in der iige.ien Fachliteratur (seit 1959) sowie in Fi ch Zeitschriften fseit 1978) zum Ausdruck kanc Die Entw defong des Faches schuf die Grundlage dafür, daß mit dem Studienjahr 19^8/79 die Archivistik als Studienfach an der Abteilung Tür Gcsrhi chic der Philosophischen Fakultät eingclühn wurde. SUMMARY HISTORY OF ARCHIVAL SCIENCE IN SLOVENIA Up to the end of World War I, archival activities in Slovenia were closely related tc the development of the Hapshiirg monarchy. In Ihe 18th century a d'vision between the historical ana administrative archives was nvde. In practice and in ihciry, the arrnngemcni of recore i by eon tents was p jpular, and only gradually did the principle of preserving the original arran^emenl of records pre van? The latter principle was adhered by Anton Aikerc, Ljubljana's Archivist, who began working in the archives in 1898. After World War 1, when the majority of Slovene icrriiory was Incorporated into Yugoslavia, there were only three public archives in Slovenia: !he Prcineial Archives in Ljubljana (renamed the State Archives in l92fi. but still connected to the National Museum), the Municipal Anhives of Lju bljanu, and, after 1933, the Provincial Archives in Maribor. In 1945, the Siaie Arch'/es in Ljubljana, eonncdcd to the National Mi 1 scum, bccame the A chives of the Republic of Slovenia. In 1955/1956, a network of regional archives started to establish itself in Slovenia. Due tc th< historical differences in Yugoslavia, the archival practice aiid archival science deve'oped separately in'cijch republic.' Slovene archivists started to publish th-ir own' professional publications (after 1959) and reviews (aficT 1978). The deve lopment of archival .science to be introduced as a subject in the history department of the Faculty of Arts in Ljubljana in 19^8/79. Katastrski načrt Ptuja iz leta 1824, Štajerski delclm arhiv v Gradcu, Zbirka katastrskih map 18 Članki injrazpravc ARHIVI XVIII 1995 Dr/avne ured tve na jugoslovanskem ozemlju Slovem e 1918-1929 MIROSLA 2 STlPLOVŠEK Značilnosti obče uprave in saniuupravc <>d ustanovitve Države SHS do uvedbe kraljeve diktature Osvoboditev izpod avstroogrske ohlasli in oblikovanji, jugoslovanske dr/avc. prehod p»-c tečnega dela S! avenije iz avsirijskega v jugoslovanski državni okvir, ob dejstvu, daje tretjina Slovencev ostaia v r.am jstvu v okviru Italije, Avstrije in Madžarske, je ena temeljnih prelomnic v razvoju državnih ureditev na Slovenskem. Ob tem naj poudarimo,, da je bil eden najpomembnejših dejavnikov pri opredelitvi Slovencev za jugoslovansko državo prav pričakovanje in hotenje , da bodo v njej, za razliko od skromnih možnosti preko, deželnih samouprav v habsburški monarhiji, čim bolj samostojne odločali o svojem političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnopro*:vrtnem razvoju, torej o vseh poglavitnih vidikih svojega nacionalnega napredka. Temu cilju pa je ustrezal le federativni, v nekaterih pogltdib celo kon federativni položaj jugoslovanskega ozcmlj« Slovenije v času kratkotrajnega obstoja Države Slovencev, H»"vatov in Srbov, ustanov jene 29. oktobra 1918 ko se jc Narodna vlada za Slovenijo v iz vri il nem in zakonodajnem p igledu na skoraj vseh področjih uveljavila kot najvišja oblast, medtem kc jc Narodno viječe Slovencev, Hrvatov m Srbov v Zagrebu opravljalo lc nekatere skjpnc zadeve in Se le ne v celot- S prvodeeemhrcko združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev sc začenja proccs drf:a"nop ravnega ecntrahzma, ule meljencga z nacionalnim unitarizmom kc jc, kol sc je slin ovito izrazi) pok akademik prof dr. Bngn Grafcnaucr, Dun:.j kot center odločanja za Slovence zamenjal Beograd, oh dejstvu, da so poslali v novi državi močnejši dejavnik, kot so bili v babsburski monarhiji Samostojni položaj Slovenije v Državi SHS jc bil nato ves čas obslcja prve Jugoslavije nedosegljiv cilj konstantnega in dominantnega slovenskega avtonc mistično ■ federalistične¡*a gihanja Od 1. decembra 191« do sprejetja vidovdan-nke ustave 28. junija 1921 jc čas d Javnopravnega provizorijia, v katerem so vrhovne oblast v "r/Ai izvajali . monarh osrednja vlada m Začasno narodno predstavništvo, npuonalnc oziroma i.f odo vinske cnoic pa .so preko deželnih vlad ohranile le skromno avtonomno, Še največjo prav v Sloveniji, medtem ko so o večini zadev odločala mini«trslva neposredno ali preko pokrajinskih izpostav ter drugi ccnlralni forumi v Beogradu Z vidovdansko usiavo, sprejeto iz majonzacijo; so.osrednji organi oblasti dobili dokončno določene n;jvi$je pristojnosti na čelu vertikalne struktura oblasti, z nio pa so hili postavljeni ludi temelji obče uprave in skromne samouprave na nižjih oblastnih stopnjah Uvc Ijavljanjc ecnlral.sticncga sistema vidovdanske ustave jc bilo v pogi ¡ih vse bolj zaostrenih spopadov, mtd umtaristi :nu centralističnimi in nacionalno - federalističnimi strankami doigotra jen proccs Tako sc jc zaradi odpora federalističnih strank zavleklo sprejetje z usiavo nr:dvidcne podrobne z ikono daj c o sbči upravi ler ohlasini in sreski (okrajni) samouprav' do aprila 1922. ko je vlada sama z uredbe ludi razdelil? državo na 33 oblasti, lz istih razlogov seje tudi delovanje začasne Pokrajinske up avc za Slovenijo zavleklo še do konca lela 1923. Šele s 1. januarjem ly24'pa jc bila izvedena dejanska parcelacija Slovenije na ljubljansko in maribor sko oblast ter uveljavljena ohlast obeh velikih županov in njunih uradov. Na drugi stran pa so ccnlralisticnc stranke vse do iebruiria 1927 pre prečcvalc začetek izvajanja hudo omejene ob lastne samouprave, ki pa je pomenila zlasti za Slovenijo pomemben korak v organizaciji državne uredilve. Poudarimo naj, da so bile v obdobju ] 918 j 929 velike spremembe zlasli v razvoju uprave in samouprave, v praksi imenovane tudi avtonomija, na drugi oblaslni stopnji, t.j. na slovenski pokra|inski ravni, medtem ko jc glede okrajnih - sreskih in občinsk' h oblastev v kompctcncncm pogledu ostala v veljavi stara avslrrska zakonodaja, pač pa so se spreminjali njihovi nadzorni organ' Zlasli Saram določitev meja z mirovnimi pogodbami in razdelitve Slovenije na dve oblasti pa je prišlo do delnih spnmcmb obsega nekaterih okrajev in do obli kovanja posameznih novih okrajnih upravnih cnol, do manjše reorganizacije pa jc priSlo tudi pri nekaterih strokovnih organih na prv oblaslni slopnji Glede oboin jc bila pomembna le nova zakonodaja o volilvah občinskih odborov, ki jc uidr odpravila kurialni sistem siarc avstrijske občinske volilne zakonodaje. V prispevku homo zato posvetili pozornost zlasli osvcililvi raz/oja in delovanja najvišjih pokrajinskih oblasii na Slovenskem ter prikazu nuhovuga podrujenega položaja do centralnih državnih organov v obdobji do uvedbe kraljeve diktature 6 januar!« 1929.1 Tedanja ukiritev vidovdarskc ustave, Navedemo naj nekaj del, ki tc lov i le je obravnavajo to prti-hlcniatiku: Lovro Bogataj, Uprava v Sloveniji oJ prevrata I91H do I/.vršil ve ViJovdanske ustave, Sfovem» v desetletju ARHIVI XVIII 1995 Članici in razprave 19 parlamentarizma in izvoljenih samoupravnih organov na vseh ravneh, nato razdelitev države na" banovine in uvedba banske uprave jeseni 192y, uveljavitev oktroirane oziroma septembrske ustave leta 1931 ter nova zakona o občinah (1933) in mestnih občin"'ih ■ (1934) so pom-nili novo obdobje v dr2a"nopravncm razvoju Slovenije, za razliko od dvajsetih le, s komasacijami občin 'tudi na najnižji stopnji samouprave n uprave' Ta problematika pa bo obdelana v posebnem prispevku. * j f ' ' Fi derativni položaj Slovenije v Državi -SHS in delovntyt prve .slovenske nacionalno vlade V prizadevanjih za uveljavitev slovenske ^anvjodločbe v okviru samostojne jugoslovanske države je bika prelomnega pomena ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo in Istro lfi. in 17. avgusta 1918, s katerim so slovenske stranke izoblikovale ne le skupni politično - predstavniški organ, kot sestavni del I bodočega ■ Narodnega sveta v Zagrebu, v boju za narodnopolitično osamosvojitev ampak tudi telo, kr je nato ob avstrijski oblasti postopoma uveljavljalo tudi arodnr oblast, odloČilnG vlogo pa je odigralo ob prevratu 29. oktobra 1918 N? rodni svet (NS) jc preko odsekov za posamezna področja delovanja, pokrajinskih odsekov in razvejane mreže krajevnih narodnih svetov;razvil bogato aktivnost pri vzpostavljanj u oblastnegr dvo"ladja kot tudi glodc načrtovanja organizacijc ustavnopravne ureditve bodoče 1 igoslovanske drŽave, posebej z vjtiira položaja Slovenije v njej S problematiko unkeioniranja obcin in okrajev ter ra7ličnih vej unrave sta se ukvarjala organizacijski in administrativi'odsek, temeljna stališča o slovenski Viziji bodoče ustavne in upravne 'ureditve pa jc izoblikoval ustavnopravni odsek na Jcplembrski I9IH Iti«, Ljubljana 192K; isli. Uprava dravske oannvine. Zgodovinski pregled ixJ pruvrata 191 K. Krajevni leksikon dravske banu vi nc. Ljubljana 193*!. Dragnlin Trste njak. Uprava /Sloveniji, Spominski zbornik Sinvcnije, LjubLjana ¡939; Ser-'i Vilfan, rtavna z;jodcvim Slovencev, Ljubljana ]9f>l; i sli. UvixJ v pravno /gijovino Slovcnecv, Ljubljana 19911. An tuša Leskiivce, Zgodovina uprave v Mariburu 1752' 19-41, Manbor skozi slolctja. Maritw 1991: ustrezna ^esla v Enciklopediji Slovenije. Avtonomiji C na prizadevanja na Slov-mkcm v ob-dtibju 191K-I929 pa ni:lnii vprjSanje v Času Kraljevine ;Srb-slnvanskc dr/a ve do kraljeve diktature (191 H- (92?). Časopis /a z£ixJuvinn in n irodopisje, M 1. 1994 Slov-nska kniniku XX stnlctja ]TO-1941. Ljubljana 1995. seji, ki jo jc zaradi pomembnos(i vodil in z m odno besedo usm;ri' pi ?dscdnik NS dr Anton Korošec. Eden prvakov Slovenske ljudske stranke (SLS) Fran -ukljc jc s tradicijo in nujnostjo upoštevanja razvojnih posebnosti utemeljeval avtonomni položaj Slovenije v skupni drŽavi in s tega vičika jc tudi gospodarski odsek oblikoval aktualne naloge slovenskega gospodars tva, šuk-lje pa je nato v prv. polovici oktobra' 1918, prav v času, ko so se pc ustanovitvi Narodnega viječa SHS v Zagrebu začele sklepne akcije za ustanovitev samostojne države avstrijskih Jugoslovanov, v več 'člankih 2 naslovom V zaželeni deželi podrobno razčlenil ustavno -. upravne zamisli. Pr:dv:,cm se je zavzel za zakonodajno in izvršilno avtonomijo posameznih enot nove države. ena izmed njih naj bi hila Slovenija z Istro, pri čemer bi bilo treba glede na zgodovinsko in državnopravno ločenost posameznih delov ter potreb bodočega razvoja dopustiti različne oblike avtonomije, torej določeno asimetrično.-,t. Samouprava pa naj bi bila tudi temelj za nižje upravne enote, zr. okrožja (Kranjska, Štajerska s Koroško in Primorska), okraje in občine. ">uklj:tovi av-tonomistični predlogi za notranje ureditev jugoslovanske države'-so naleteli na odlično1 zavrni tei v liberalnem taboru, ki je s skrajnim um-!ari~mcm, p? tudi gospodarskimi potrebami, utemeljeval strogi cenlralizcm. Tako sta se glede ustavnopravnega položaja Slovenije še pred ustanovitvijo jugoslovanske države izoblikovala dva nasprotna koncepta, hoj za njuno uveljavile v ter hkrati strankarsko moC in oblas' pa se jc zaostril že ! pripravah na prvodeeembnko .združitev, zlasti na v razpravah o pivi ustavi Kraljevine SHS Sokljetova ustavnopravna razmišljanja pa odsevajo tudi pomembno 7načilnost tedanje s!o-venske noktike, da se jc ukvarjala le s problematiko ureditve drŽave avstrijskih Jugoslovanov, ne pa tudi z držav no p ravni mi razmerami, ki bo dr- nastale z oblikovanjem Kraljevine SHS, kar se jc kasneje hude maščevalo, saj nanje ni bila pripravljena • Potem ko jc Narodno vijece nrevzelo v cvoje roke /se vodenje narodne politike in dejansko prekiniio s habsburško monarhijo in po izjavi deželnega odbora za'Kranjsko, dt; se ne smatra več nnstojnega' za opravljanje političnih zadev, se je NS 7.c v dneh pred razglasitvijo Države SHS uveljavil kot najvišje oblastno telo na Slovenskem, njegov najpomembnejša akt po prevra-lu paje bilo 31. oktobra.1918 oblikovanje predloga sestave Narodne vlade za'Slovenijo (NV1 iz predstavnikov vueh treh slovenskih političnih strank. Š: isti dan jo je imenovalo oziroma potrdilo Narodno 'iječe kot vrhovni1 organ nove države, ki je prevzelo le vodenje zunanje politike in v ojaških zadev, pravico do pomilostitev in razveljavitve zakonov, vse druge pristojnosti pa naj bi samostojno izvajale narodne vlade Narodni svelje na prvo slovensko nacionalno vlade prenesel vso izvršilno in zakonodajno oblast, 20 Članki in razprave r\RriIVIX\aiI 19W sam pa je ostal dejansko lc njen posvetovalni organ in se do ukinitve aprila 1919 ukvarjal prr.dv.icm z /hiranjem gradiva o mejah za mi rovno konterenco. Ohlikovanjc NV s 'akc Širokimi pristojnostmi ob dcjst"u, da je začela samostojno reševati tudi nekatere zadeve iz delokroga Narodnega vijeca, pomeni torej utemc Ijitcv slovenski, državnosti v okviru Države SHS. NV so pripaaalc t ud' vse .pristojnosti nekdanjih avtonomnih in državnih deželnih uprav, prav tako pa prevzela tudi nadzor nad okrajnimi glavarstvi2 in občinami. Svojo oblast si je prizadevala uveljavil na celotnem slovenskem etnič nim ozemlju, razen v Piekmurm, ki je bilo tedaj še v okviru Ogrske. Zato je sklenila lucii vojaško zasesti slovcnsk del Koroške, dejansko pa ni mogla izvajati oblastnih funkcij tudi na Pri morskem, ki jo jc zasedla italijanska vojska. Delovanje NV jc bile najbolj vidna potrditev uresničevanja slovenske narodne samuudločhc na političnem, gospodarskem, socialnem in kul lumoproivctncm področju. Narodno vlado jc poleg predsednika Josipa Pngačnika sestavljalo 5c 1? poverjenikov, in sicer za notranje /adeve, narodno obrambo, pra vosodje, linanee, industrijo in trgovino, javna dela m obrt, promet in poŠto, kmetijstvo, prehrano, uk in hogrčantje, socialno -krbstvo m zdravstvo Takoj jc uredila tudi funkcioniranje nitjih oblasti in preprečila poseganje krajevnih in pokrajinskih narodnih svetov na oblastno pod ročje. Ob tem naj poudarimo, da se je v pre vratnih dneh Narodni svet v Manhoru uvcPavii kot pokrajinska oblast na itajerskem z imenovanjem slovenskih okrajnih glavarjev, izročitvijo vojaške oblasti generalt Rudolfu Maistru, m dru gimi ukrepi za utrditev slovenske oblasti. Pover-jeništvo za notranje zadeve pa jc 5 in 6. novembra I9i8 izdala naredbi, s katerimi jc /a okrajna glavarstva, občinska žnnanstva, davčne in druge javne urade razglasilo, da so pjdrej "¡ni NV in da so dol?,ni poslovati le po njenih na vodilih. Ti uradi so morali prevzeti vso oblastno eksekutivo, n;i rod no vladne oblasti pa naj bi z narodnimi sveti sodelovale le pri zavarovanju nacionalne osvoboditve in samostojnosti oziroma pri zatiranju neredov.3 Glede pristojnosti občin sk:h in okrajnih oblaslcv jc ostala v veljavi stara avstrijska zakonodaja,4 pač pa jc v procesu slo- ;JV jc svoje oblačne naloge v celoti i/.vajala na območjih pc liličnih okrajev: Radnvljlca, Kranj, Kamnik, Ljubljana nko tica, Litija, KrSko, Nkivn meslo KoČrvje, Črnomelj, Maribor, Slovenj Gradec, K njici;, Celje, Ptuj, Ljutomer in tire/.ice, d eh politi ¡n;h ekspozitur Criknicu (/a ti sli del kr Sk ga nkraja, ki ga ni zasedla italijanska vojska) in Pre valje (/a Me-?*ku dolino) ter Štirih avti intimnih mesi Ljubljana, Mariboi, Celje in Piuj, ki sit opravljala luui funkcijo nkrajmh jilavarsicv Uradni list (UD Narodne vlade SHS 7 Ljubljani It. 2 (6. 11.) in št. 3 (K. II t91Kl,naredbi.ši. 10 in 34. Za .ikoli tisitC iLčin na območju jugoslovanskega ozemlja Slovenije jc m rej ostala v veljavi dc/clna zakonodaja za štajersko in K.iroško i/ leta 1H(i4 in /a Kranjsko iz leta 1H56, ki je do- vcnizacijc uprave NV izvedla velike kadrovske spremembe z imenovanjem slovenskih uradnikov, nadomestitvijo nemških županov s slovenskimi gerenti, razrešitvi io nemških odbornikov in imenovanjem slovenskih, sprejela pa jc ludi na-redbo o izpopolnitvi občinskih odborov z delavskimi predstavnih ki v njih doslej niso bili ustrezno zastopani.5 Temeljni pravni akt o vladnih pristojno.ilih, o organizaciji različnih upravnih področij in delo vaniu nižjih oblastnih organov jo Naiedba celokupne vlade o piehodni upravi, ki jo jc NV izdala i4 novembra 1918 po sporazumu z Narodnim viječem, ne pa po njegovem pooblastilu Ta ima znae.ij ustavnega zakona in mcdnaiDdnc pogjdbc o federativnem položaju Slovenije v Državi SHS Z njo je piepu^lila-Karodnemu vijcču poleg že navedenih skupnih zadev le šc pogajanja za /družitev s Kraljevino Srbijo Na vseh drugih področjih jc bila NV vrhovni organ oblasti v Sloveniji in proti njenim odločitvam ni bilo prižiga, veljala je ludi praksa, da so bile odločbe Narodnega viječa veljavne šele tedaj, ko jih jc razglasila NV.-V naredbi jc bilo posebej poudar j'ino, daje NV za vsa oblastva, za vse urade in javne organ j na slovenskem ozemlju najvišja odločujoča i.i prravna .nšianca Vse občinske in okrajne samouprave so ohranile dotedanjo orga niziranest in pristojnosti. V naredhi so bile tudi določene pristojnosti posameznih upravnih od dclkov, ki so jih vodil poverjenik' Navcdcmr naj le nekaj določil o oblikovanju novih oziroma preosnovanju dotedanjih upravnih ustanov in organov V okviru oudelka za uk in bogočasijc jc bil ustanovljen višji šolski svet, glede pravosodja je bil najvažnejši ukrep ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani, nri katerem bil ustanovljen ludi senat za upravne zadeve, v okviru oddelka za socialno skrbstvo jc b;lc oh-močje obrtnega nadzorništva v I jubljan. raz 1 očala, da so Minski odbon sklepajoči in nad/omi organi, občinska lare.šinvtva up avn ;n «viiiftf n-gani, predstavniki obCin pa iupani. Obč'.nc sn opravljale .samoupravne naloge in urejale nekatere /adeve ur/a ac uprave, ki so bile nanje prenesene, pii čemei so bile /a .samoupravno deUivno pi>drnčjc podrejene nadziro de žel a ih o/j roma okrajnih avtonomnih or-ganiv, prenL.tene upravne 7x deve in morebitno prekoračitev pristojnosli pa sn jih nadzirala okrajna glavarstva. Njihove najpomembnejše .samnupravne naloge so bile upravlianje občin sk ¿a picmoženja, skrb /a varno.sl, /a siavbne n socialne zadev« Samouprave so delovale vnaprej tudi na nkrajni ravni, in .sicer na štajerskem jkrajni z.astipi, na Kranjskem pa ok rajni cestni odboti in nkrajne blagajne UL NV St. 39 20. 1. 1919. naredba šl. 2K3; za pr.mer naj navcc mii občinski odbor Maribor, ki jc že pred 10 uredba kiKiptintl desci .socialnoocmnkratskih odborniki iv. Ker jc bil Irdna nemška postojanka, ga je NV 16. decembra 191K m/ rešila. V začetku januarja 1919 jc pre/zel vodenje občine vlailni knmisar z. imenovanim devetčlanskim sosvetom, sestavljenim iz Šestih slovenskih in ireh nemSkih Članov. Vladni knmisar jc postopoma ixlpustil tudi magistralne uradnike nemške narodnn.sti. ftRHIVi XVHi 1995 Clank i m razprave 21 širjeno na vso Slovenijo, več sprememb jc bilo na področju finančne uprave, kjer ]c bilo usta-no-*ljcno deželno finančno ravnatchstvo v Ljubljani z dvema okrajnima finar "ima ravna-taljavima v Ljubljani m Mariboru, davčni referati so bili izločeni iz okrajnih glavarstev in preo^novani v okrajna davčna oblastva, vrsti ustanov (ravnateljstvu /.% pošto in hrzojav, za železnice, trgovski n obrtni zbornici, radarskemu glavarstvu) _e bilo raziirpeno delovno območje na vso Slovenijo, v Ljubljani pa jc bilo ustanovljeno tucu deželne orožniško poveljstvo/' . t1 arodna viada je uveljavda veliko samostoj nosti tudi pri odločanju o zadevah' ki so bile v pristojnosti Narodnega viječa. Tako jc tudi nepo sredno navezala stike z nekrj državami posebej Pa sc mednarodno uveljavljanje NV kazali odnosi z Nemško Avstrijo, s katero je izmenjala diplomatskega predstavnika, z graškinv m celovškimi deželnimi ohlastmi pa sc je dogovarjala glede mejnih vprašanj. Na vojaškem področju jc samustujro izvedla' mobilizacijo, vzdrževala oborožene sile na Slovenskem, odločala o napre-de v a njih tei ustanovila ecntralni urad naroanc "brambe in okrajna br.imbn? poverjeni siva. Tako jc uspešno izgrajevala slovensko vojsko, ¡ki je spadal -v Drugo vejno področje Države SHS. 'lede na tc da jc NV izvajata državne oblast na vseh področjih družbenega življenja, so sc v položaju Slovenije \ Dr/a vi SHS s ledcrativnimi prepletale tudi nekatere konfedcrauvnc prvine. Narodna vlada jc o vseb pomembnih zadevah sklepala na sejah, do razpusta jih .je Imela 49. razveljavila in spremenila jc veliko zakonskih iklov biv.iih državnih in deželnih oblasti ter s šlcvilrim! novimi naredbami urejala vse pei?čc ..adeve. Kot celota aH preko pc ;amcnih pever-j^nlstcv jc sprejela skoraj štiristo pravnih aktov, ki ':h je objavi a v svojom Uradnem listu. Tnku je vlada razveljavila tudi stari društveni In zboroval nI zakon iz leta 18*9 ter uvedla svobodo združevanja, zborovanja in tiska. Slovenska državnost sc je najbolj vidne manifestirala v samt.stoinem delovanju in odločanju NV Urpešno delovanje NV za Slovenijo7 in drugih naiodnih vlad jc predstavnice avtonomisticno federalističnih strank, med' n mi SLS, v Narodnem vijetu v razpravi o združitvi s Kraljevino Srb'jO navedle na oblikovanje picdLoga/ naj bi do sprejetja ustave šc naprej avtonomne pristojnosti 0 'JL NV št. M, '21. I. 191 K), nar^iibii k lil. O delovanju N,S in NV je ic boj ta literatura nnvcnnno naj monografije Janka Plctcrskcjjj Prva odločile v Slover.ccv /a Jugoslaviji). Ljubljana 197': M uničila ZečcviOa, Sliivcnska 'judska siranka in jugoslovansko 'cdinjcnic 1917-1921. Maribor 1977 m Bnjan;: BalUiv^-a. Prva sir venska vlada 191 S-1921, Ljublja.ia 1992 lcrra/pravl Jurija Pcmvška Oblihivanjc ilovenske nacionalnc države leta 19"H. Prispevki za zgodovino dela«s(;rga gibanja 19x5. str 4S-75 in Jugnslovan\ko /ed i nje nje in Slovenci v novcmlmi 191K Prispevki za ni>voji;m je izdal ukrz o oblikovanju Dravske divizijske ohksti, kije nato začela delu v at i šele L februarja 1919, za slovensko ozemlje pa je bik ustanovljena tudi posebna orožmška brigada, v Ljubljani m Mariboru pa kraljeva policijska komisar?ata. Narodna vlada jc delovala do imenovanja predsednika in podpredsednika Deželne vlade 7.a Slovenijo (UV) 20. januarja 1919 ir. nienih Štirih po verjemite v. Zožitev pristojnojti D V le na štiri področja in brzojavno urejanje nekaterih problemov v Sloveniji iz posameznih ministrstev jc vzbudilo odpor slovenskih avtonomistov, ki so končno dosegli razširitev DV na šest poverje-ništev, ko jc vlada dovolila Se ministroma ¿a socialno politiko in javna dela, da imenujeta svoja poverjenika v njc^ Razširjena DV jc imela po-verjeništva za notranje zadeve, pravosodje, pro-svclo in verstvo, socialno politiko ter dva gospodarska resorja za javna dela in ?a narodno gospodarstvo - kmetijstvo Osrednja Vlada pa je nato 22 Članki in razprave ARHIVi XVIII 1995 postopoma ustanovila v Ljubljani šc 13 uradov,1| ki so ¡bili neposredne podrejeni posameznim ministrstvom. Tudi na okrajni ravni so se izoblikovali posamezni strokovni orgi.ni, ki niso b'li podrejeni okrajnim glavarjem, temveč neposredno ministrskim izpostavam Tako seje ustvarila up-rovna dvotirnost. Omejeno število zadev seje šc lahko urejalo avtonomno, večina pa centrali stično picko resornih ministruev in njihovih-izpostav Poudariti jc treba šc, da je pristojnosti NV omejevalo šc dejstvo, da tudi za poverjene zadeve v formalnopravnem pogledu m bila vrhovna oblast, ker so htli proti njenim sklepom možni prizivi na ministrstva. Centralna vlada je tudi preprečila prizadevanja avlonomistične večine v prvDV za oblikovanje slovenskega'deželnega zbora Vsi navedeni ukrepi so bili vidni ::naki Krepitve centrali/trn, ki je v Sloveniji naletel na Širok odpor Spopad med avtonomictičniri m centralističnimi prizadevanji seje razvnel zlasti v DV, ki je ostala, edina oblastna institucija'za ude injiinje omejenih avtonoraističnili .pristojnosti.9 Na eni strani so si poverjeniki iz vrst a vtonomi stične SLS prizadevali formalno-pravno m šc posebej tudi konkretno čimbolj okrepili avtonomislično "loge DV na drugi strani pa so poverjeniki iz Jugoslovanske demokratske slran ke (JDS) poskušali čimveč odločanja prenesti na ministrstva in spremenili položaj poverjenikov nL. raven uradnikov, centra list o m pa sc jc postopoma pridružila tudi večina v Jugoslovanski socialr odcmokralski stranki. Ker jc bil do konca 1920 s krajšo prekinitvijo na čelu DV predstavnik SL » dr. Janko Breje, jc prihajalo z osrednjo vlado do hudih kompetenčnib sporov in beograjsko časopisje jc slovensko D V označilo eeln za odpadniško Tako je DV skoraj ves čas obsloja avton amno reševala njej poverjene zadeve, uspesno zlasti na gospodarskem, .socialnem in kulturnoprosvelnem področju, sodelovalo pa je tudi pri urejanju nekaterih dejavnosti, Ki so b;lc v prislojro.iti centhilrih organov To pa ni bilo le rezultat vztrajnih prizadevanj poverjenikov SLS, temveč tudi slahosti ljubljanskih V Ljubljani sn delovale naslednji: minhlrske i/posiave. I. De 'ci>cija , i lin i sir siva ti na nt /a S leve ni ju in Istri 2. R?vria: icljstvn driavnih Jcle/nic 3. Kumisuriul ministrstva /a Sromfi (za jirivatnc ieleznice in avton obiIsti promet) 4. Poštno in brzojavni, rivnateljsivn za si i i venske n/emlje; 5. Čekovni urni; iS. Ou ek /a p.^hrann in ubnnvo driav; 7. Odde'ek ministrstva /a trgovini; in industrijo; H. Zdravstvini odsek za Sloveniji! in Istra 9. Cio/cJaiski odsek A Slovenijo in Istro; 10. Glavni i po"i:rjeniSlvo za bgtwrn! rc ormo; II Generilna inšpekcija /otta; II Rudarsko ¿lavarsivo- 13. Finančna pro-kuralura. V ozemeljskem pogleduje DV leia 1919 ra/.iirila svojo upravo udi na obmnčje tone B .*nL: samoupravi" ter da ga kralj imenuje ne predlog ministra 7* nottanje zadeve >b pristanku ministrskega sveta Velike župane, ^ so jim dodelili tudi ustrezno strokovno oschje organ zaeijo posehnih uradov,- sc bili dolžni o_yseh vazi.ih stv. reh lokalnega značaja..! zaslišali oblastni odher ali zahtevati njegovo mne nje. V prehodnih odredbah je hilo določeno ime novanje velikih županov v'treh mesecih po velja ■'nor,tr zakona, v četrtem mcsicir pa naj hi Zaceli poslovati njihovi uradi oziroma referati za .'ppšamttm* delovna področja, nri čen čr naj hi na 'cdtžih pokninnskih uprav te dale na voljo fidi Ujf.rcz.no osebje, medtem ko bi hi drugih sedežih oblasti imenovali nove referente ir druge uslužbence Posebej pa je hila predvidena pospešitev prenrsa vseh poslov, ki so jih doslej upravljale pokrajinske uprave, na ministrstva in ohlasti mesta % lastnim statutom pa šo imela nravico Se naprej z^aj^t; pristojnosti upravne ohlasti prve stopnje. S precejšnjo zakasnitvijo sta bila nato 31: deeemhri. 1922 iirvnevana velik» župana ■jublianske in mariborske oblasti, todr še vsi leto 1921 je delovala Pokrajinska uprava za Slove nijc, po odstopu pokrajinskega namestnika m irca 192? pa je ljubljanski veliki Župar. opravljal njegove naloge. . Zakon o oblastni in sreski samoupravi jc podrobno določal pristoji o<=ti, način poslovan i 1 * volitev samoupravnih organov na ohmočjih oblasl! in s rezov ter ohlikc izvajanja nadzora t-likega župana oziroma .srcJccga poglavarja ter Glavne kontrole nad njimi. Za oblasti in sreze, ki so bili čudi samoupravne enote, jc zakon razmejil pristojnosti oblastnih skupščin in oblastnih odborov ter sreskih skupščin in treskih odhorov Ker so nate zaživele v smislu zakonskih določil le oblastne samouprave, naj navedemo samo njihove poglavitne naloge. Skrbele naj bi za gospodarske, socialne in kulturne zadce oblastnega znača a, poschc_ pa so hi le navedene njihove pristojnosti glede izvajanja javnih del (cestno omrežje, loknlrc železnice, hidrot^hnična dela td) in izdajanja gradbenih predpisov, pospeševanja kmetijstva in drugih agrarr.ih panog podpiranja razvoia ohrti, industrije in zadružništva, ustanavljanja in vzdrževanja hranilnic in kreditnih zavodov, upravljanja obhistne imovine, ustanavljanja in vodenja različnih gospodarskih podjetij ter zdravstvenih, humamtarnih in zdraviliški h ustanov, pospeševanja prosvetc in strokovnega r/ohraževanja in zhiraria statističnih podukov za potrehe oblasti, Za izvajanje teh na-og so dobile pravico določati ohlastn* proračun in razpolagati 'z z.akonsko doloccnimi davčnimi sredstvi te: dohodki oblastnih ustanov Ohlastnc samouprave so hi le na zahtevo vlade doline dz. jat mnenji o predlogih zakonov, k- so urejali zadeve z ohmoeij oblasti, ter o drugih zadevah. Zakon jc dajal ohlastnim skjpičimm, za katere so hili .olilnc enote stezi in mesta z nad 5000 prehivalei, kot sktepajočim in nadzornim organom ohlrstrnh samouprav "pravico izdajati tudi ohlastne uredhe, in siecr le podrohne pre dpi se, ki so potrehni za izvajanje zakonov v ohlasteh, ter glede organiziranosti in poslovanja oblastnih ustanov. Ohlastni odbori pa so imeli kot izvršilni organi ohlastnc samouprave, volile so nb skupščine, nalogo, da izvajajo njene sklepe vodijo samoupravno administracijo, nadzirajo poslovanje vseh jh lastnih ustanov in-'potrjujejo proračune ohEin ter izvajajo nadzor nad njimi. Toda vse naštete razmero tri stev-lnc pristojnosti so omejevale nadzorne nravicc velikih županov in posehnih fiiianJmh organov, Tako so imeli veliki župani pravico odpirati in zaključevati zasedanja oblastnih skapčin ter sndciovati v nnhovem delu m na sejah oblastnih odborov, lahko so zadržali izvajanje vsakega sklepa obeh samoupravnih organov,'za katerega so menili, da ni utemeljen i. ustavi, zakonih in uredhah, prav tako so lahko iz istih razlogov odklonili razglasitev uredh ohlastnih skupščin, o vseh spornih zadevah pa.jc končnoveljavno odločal Državni svet Finančne pristojnosti oblastnih samouprav, k; so hilc temeljni pogoj za uspešno'izvajanje njihovih nalog, jc okrnila pravica iinančnjga ministra, da potrdi ali zavrne oblastne ororacune in nadzor Glavne kontrole nad njihovim finančnim poslovanjem ki je hli podrohno urejen z zakonom'28. maja 1922. Ta je 5e posebej poudaril dii velikf župani in sreski poglavarji niso odgovorni oblastnim oziroma ireskim skupščinam. Kraii je imel tuai pravico razpustiti tiste oblastne skupščine, ki hi dvakrat zaporedoma ne bi sprejele proračuna. Zakon z dne 26 aprila je 'določal, da sc morajo volitve v oblastno skupščino izvesti tri mesece po njegovi veljavnosti, volitve treskih skupSČin pa pet me ;cccv po izvolitvi ohlastnih skupščin. Toda na sreski ravni so kot camoupravni organi vse obravnavano ob-dohje v riiariboiski ohl sti delovali le dotedanji 26 Članki in razprave ARHIVI X\M11 J$95 skupne zadeve okraja, v ljubljanski oblasti pa cestni jdbori, ki so skrbeli za vzdrževanje in gradnjo cestnega omrežja, in okrajne blagajne, preko katerih so predstavniki občin skrbeli za financranjc skupnih gospodarskih, prosvetnih in socialnih zadev v okraju. V okrajih so .obstojali tucii šolski sveti. Take ji bil na te' ravni ohtar.jch dvotin i sistem tud v času, ko je bil v.pokra jinskem okviru ukinjen, pač pa je dograditev sreske .na m t uprave pc navedenem zakonu ostala "le na papirju" Dodamo naj še, d.i jc nova zakonodaja spet združila vse zadeve obče uprave v uradu s reškega poglavarja, posebej pa so delovala finančna obhtstva. Glede ohčinskih pristojnosti m bila .izdana nova zakonodaja. Zakonodajni odbor Narodne SKUpščine pa jt v smislu pooblastil *¿a izenačenja zakonodaje razveljavil oziroma spremenil uredb D V o občinskih volitvah z dne 15. maja 1920 in 17 {ehruarja 1921,ter sprejel Zakon o volitvah v ohčinska zastopstva v Slovenji ki je bil s kra Ijcvim ukazom razglašen 18. íebruarja 1922.V njem sc podrobna določila .o aktivni in nasiv li volilni pravici, ki so veljala tudi. za parla mentarne volitve določal pa je tudi število od bornikov in namestnikov gl;dc na Število.pre bivalecv v občinah (v krajih z manj kot 5U0 pre bivala so lahko izvolili 7 odbornikov in 3 namestnike, nato pa jc njihovo število naraščalo do največ 49 odbornikov in namestnikov v mest-h ¿. nad 40.00C prebivalcev).^1 Pc tem ziikonu so se nato v Slovcnij' izv:dlc občinskih volitve leta 1924 in leta 1927. Ziiccick delovanja velikih županstev Ijutljanske in muriborske oblasti leta 1924 ter obiastniii samouprav I ta !927 Navedena zakonodaja je dala pravno osnovo 741 začetek delovanja velikih župitnslc\ in oblastnih samo-jprav. Toda velik uspeh federalistiovh strank v Sloveniji absolutna zmaga SLS,na parlamentarnih volitvah marca 192"^ je vplival na njegovo odložitev. Šele 3, dceemhra 152.1 jc vla da, potem ko jc njen predsednik Nikcla Pišič spreino izigral opozicijo, sprejela sklep c liki nitvi Pokrajinske uprave za Slovenijo. Velika župana ljuhlianske in mariborski oblasti sta dobila nalogo, is čimprej oblikujeta svoji urade ža posamezne panoge obče upi ave, ministrstvi! pa naj bi v I.jubtjani ukinila svoje izpostave ¿'a zadeve, ki so spadale v pristojnost obče uprave velikih županstev. To veliko upravne oreosne-vanjc pa sc jc /.uradi različnih cvir m težav zavleklo celo v leto 1925, pa še tedaj ni /bilo bvedeno v ccloti. Nc, glede na to pa je tMa z začetkom delovanja velikih županstev 1. janmrja J 924 izvedena dejan j ka razüeli'ev Sloveniji na ljubljansko in mariborsko oblast. Iz poročil ,jbeh velikih županstev c stanju ohče uprave naj jlfi*-tjl pus .ši. 31. 1.4. iv22. poudarimo nekaj značilnosti. V Ljjbijani, kjer je bi' sedež Pokrajinske uprave, pn kateri so bili v njunih oddelkih tudi ustrezni strokovni kadri, jc potekalo oblikovanje uradov velikega županstva brez problemov, v Mariboru, kjer ni bi 10 trad-cijc upravnih' oblastev druge stopnje, pa se bile le ža^c precejšnje zaradi prostorskih in kadrovskih problemov pa 'udi zaradi nezadostnih fiofnčmh sredstev Tako jc ob začetku delovanja velikega županstva v Mariboru obstojal le njegov sekretariat in oddelek za notranje zadeve februarja 1924 so se jima pridružili kmet-jsk:, vcierinarski in zdravstveni oddelek, Še rto leto je prevzelo tudi.clel socialnih in gradhcnih zadev, leta '925 pa so /.aČeli delovati še oddelki za prusveto za gozde /c, za verske zadeve ter obr' trgovino in industrijo. Zakon o obči upravi pa ni " il do sledno izveden za gradbene, rudarske, gozdarske zadeve m za agrarno iciormo, saj sc mirhtrstva šc naprej te zadeve delne a!i v' ecioti opravljala preko Ciradhcne direkcije za Slovenijo. Rudar skega glavarstva. Direkcija šiuii Kraljevine SHS, Inšpektorata ministrstva narodnega zdravju lii Agrarne direkcije v Ljuhbani. dodamo pa naj šc. da je pristojnosti ža nekatere sceialnc /.idcve za obe oblasti izvajalo ljubljansko'vcliko županstvo. T? jbmoeje mariborske oblast: ie bila za izvajanja nekaterih jbčcupravrih zade" problem luai neizenaecna zakonodaja, ki je t';riicl;'la n;'.'hjvš:i štajerski in koroški deželni zakonodaji ter .iiihiI žarski zakonodaji: v.. Piekmurje Iv poroči' ,'obeh velikih županstev pa :;e tudi vidijo hude nega livne posledice entral¡stičnega urejanji iadpv, kibi jih lrjralc.po zakonodaji ure j it nblaritne samounravc. Vlada jc zadržala Ipd pr :ccjšrije vsote ?.c odob.cn*h sredstev v državnem prora-iunu za izvajanje socialnoekonomski ^ in, kul lurnoproivetnih dejavnosti v Slovcn:,i 19 Šele jrsent 1926 so riove 'notranjepolitične razmere vplivale iia odločitev central'stičnih si' da popustijo gicdc izvedbe volite\ k oblastne skupščine, k. so.bile tčmljjn pogoj za začetek delovanja oblastnih saiiioJprav. Na pospešitev procesa uvedhe oblastnih samouprav jc tedaj pomembne vplivala SLS, ¡ki se je odločila za novo politično taktiko, da bo' izkor sti-ii vse zakonske možnosti za čimbolj uspešno runkeio-¡niramc samouprav, nc dii bi hkrati zahtevala tučH revizijo ustave. Januarja 1927 izvoljene oblastne skupščine so sc 23. fehniarja sestale na prvo'Zasedanje SI S, kt jc na volitvah dobila ahso'utno večino v obeh oblastnih skupščinah ter jt pre- g O stanju nbit uprave sta bila velika /upana dnl/na cnk.al na kti) puroCati tudi rib las Ln ima skupščinama in njuni puričila, o/.iroma poročila p 'čJstavniknv v:likih 1ujmWČy sn oKa-njena kot priln^ sejrim zapisnikom Ijubljaasl j ;n 'narimirske nbhslnc iifupšCine v f:mdl'i nbch obbsimb odhiini" v Arliivu Republik. S love, 1 ijf O / ai c tn I h '.eiiivah pri fblik i >,*anju un-jii"Vibch veiil'h župan slo v i la'njuna pn-dstavnika i/Črpno ptv-rotala1 na pivih seiih nbla ;(nih .,kupsi±in ljubljanske in iiiari-biiriikeoblasti 23. februarja'\927, njuni eelotni poiofili pa je objavil tuili Slnvcnee št. 44,7.4 2. 1027 ARHIVI XVIII 1995 Članki in razprave 27 sedanje. SLS, ki je na volitvah dobila absolutno večino v ^bch oblastnih skupščinah ter je pre vzela trdi vse vodilne lunkcije v skupščinskem oredsedstvu in v oblastnem odboru, si je za kratkoročni cilj nastavila čimprejšnjo utrditev "blastne samouprave, ki naj bi'bila izhodišče za dolgoročno i/.bojevanje prave zakonodajne avte nomijV- združene Slovenije pa tudi svoj vstop v osrednjo vlado je popojila s čimvečjimi pristojnostmi m mou prav in seveda s svojo dominacij c v Sloveniji; Ob začetku delovanja sta si'obe ibli.stii skupSčim zastavili .eč nalog, posebej takojšnji prevzem vseh-samoupravnih zadev in ustanov od resornih ministrstev in \eiikih županstev, zahtevali s'a pooblastile Narodne skupščine, d? glede na nove razmere lahko spreminjata bivšo deželno zakonodajo,'*za okrepitev gmotne osnove sta terjali i/jočitev nekdanjega deželnega Prçnwzwijaj sk'cnili pa jta tudi, da bos t i. delovali čimboli usklajeno, da bi tako premostili obstoječo upravno razdelitev Slovenije. Obe oblastni skupščini sta v načinu dela želeli čimbolj pesne ttiati osrednji parlament s to razliko, da sta imeli pek) omejene pristojnosti in sc zlasti nista smeli udarjati s politično problem;, ti ko, čemur pa se občasno nista mogii izogniti. Že Finančni zakon ¿a leto 1927/28 je Jaî pravno osnovo za r/vajanje navedenih temeljnih nalog2(J Prevzem deželnega premoženja in nadzora nad občinam, ter okrajnimi samoupravami glede eestrdh zadev iz uri-^tojnLsti velikih županov, oba sta bila tedaj iz vrs* SLS, na nove samoupravne organe je potekal '■agio ,n se je končal že de srede leta 1927 Ob »m naj poudarimo, da je bila takšna kadrovska rešitev glede na velike pristojnosti velikih Zupanov do oblastnih «amoup/av temeljnega pomena za uspešno delovanje samoupravnih organov obeh slovenskih oblasti. Vlada pa je nato šele novembra 1927 podrobno določila zadeve in zavode iz ministrstev yji narodno zdravje, za zgradbe, za trgovino in industrijo, m kmetiistvo » za socialno politiko uoravijanjc v okviru oblahtr h samouprav,21 dejanski prenos pa sc jc zavlekel de začetka !cta 1928. Slovenski samo upravi sta hili med tistimi, ki j una ju bilo pre nesenih največ pristojnosti, s finančnim zakonom ^ leto ly2S/29 pii sta edino niunt skupščini dobili pravico, da spremenita nekatere popic-r«tne nai,;dbc Narodne in Deželne vlade za Slovenijo.22 Osrednja vlada p:, jc i/, državnega proračuna določila tud; finančna sredstva oblastn*.ti samoupravam za prevzete zadeve in zavode, ki pa Še lilalec niso zadoščale za uspešno izvajanje njihovih nalog. Prav s finančnimi ukrep so ccn traîne ohlasti lahko posebej učinkovito vplivale na možnosti uspešnega. aélovania ohlastnih samouprav Te se jc pripetile tudi SLS, ko m bila in UL ljubljanske in niaiiborskc obhsti. ii.d5. 1927. " Prav tam, St. 123, 13. 12. 192"7 Prav tam, št. 41, 2"?. 4. I «H. vladna stranka in minister z.a finance pnab proračunov slovenskih oblastnih skupsčin ni potrdil. Tudi SI-S po vstopu v vlado ni uspela h državnega proračuna dobiti več kot tretjino potrebnih sredstev za izvajanje nalog oblastnih samouprav, ki sta si jih morali večino pridobit* sami z dodatnim obdavčevanjem žc take pre-ohrcmcnicnih slovenskih davkoplačevalcev Pc zagotovitvi finančnih sredstev sta obe samoupravi pospešeno izgrajevali iudi svoje urade za posamezna področja delovana in krepili njihovo kadrovsko "zasedbo Tako "je bil spet uveden nekdanji dvotiini upravni sistem, državni v okviru velikih županstev in samo (pravni • avtonomni, podrejen oblastnim samoupravnim organom. Oblastna-samoupravi jc na Slovenskem polno zaživela šele leta 1928 Obe oblastni samoupravi sta si prizadevali s smotrnim dodeljevanjem sredstev iz svojih pre računov čimbolj uspešno izpolnjevati naloge pri upravljanju javnih bolnic in okrožne zdravstvene službe, pospeševanju javnih del, posebej gradnji in v?.drže vanju cest, modernizaciji kmetijstva, izboljševanja pogojev za delovanje socialnih, šolskih in kulturnih zavodov in slu?b, ustanovili pa i ta tudi vsaka svoj denarni zavod. Položaj vseh ustanov m dejavnosti, ki so prišle v popolno ali delno upravo slovenskih oblastnih sarric uprav, sc jc v primerjavi s stanjem v času ccn tralističnega upravljanja v kratkem času precej izholjsal. Obe oblastni skupščini sta posvetili tudi veliko pozornost uredbodajni dejavnosti, n'-jnc pravne akte pa jc objavljal skupni uradni list in glasilo Samouprava, ki jc izhajala v letih 1928 in 192y. Za poenoteno pravno urejanj-pomembnih zadev za vse jugoslovansko ozemlja Slovenije sta ljubljanska i mariborska oblastna skupščina izvolili skupni urcdbodajir adbor Obseg uredbodajne dejavnosti naj ilustriramo s podatkom o številu objav v Samoupravi leta 1928, kc je bilo iz ljubljanske oblasti objavljenih 19 oblastnih uredb, pravilnikov in razglasov, iz mariborske oblasti pa 20 uredb in pravilnikov Kot primeren jtnega pravnega urejanja pomemb nih zadev v obeh ohlasteh naj omenimo enotno uredbo o agrarnih opcracijah. Ob p nadevan ih. da sta šle/line pcrccc probleme reševali usklajeno (npr. ustanovili sta skupni izscljcniški urad, enotno sta nastopili proti okrnitvi slovenske uni verze v Uftbljiini itd), pa sta gledi. na lazlične socialnoekonomske in kulturnoprof.vctne razmere reševali tudi vsaka svoje specifične probbmc (mariborska oblastna skupsčina npr. viničarsko vprašanje).23 Delovanje obeh oblastnih samouprav jc bil edini pom:mhncjši rezultat protieentralističnib prizadevanj. Kljub le dvoletnemu tra'anju, z uvedbo kraljeve diktature so bili ukimei i tudi ohlastni samoupravni organi, njihove naloge p:. ? i NJarkti Natlačen. Ob'astna samouprava v Sluvotiffi, Slo«mi v desetletju 191 ti* 192H, cit. i/d., str. 339-357. '.8 _ _ _Članki m razprave ma, je njihovo delovanji; pokazalo na eni strani, kako jc mogoče h uro in učinkovito urejati po menibnc socialnoekonomsko in kulturnoprosvet-nc zadeve v posame;:nin pokrajinah po avtonorr ni potit na drugi strani pa vso škodljivost njihovega centralističnega upravljanja. To so še posebej pokazali dosežki v Sloveniji. Delovanje obeh oblastnih samouprav se v literaturi primerja z nekdanjimi deželnimi zbori kol nosilci aviono mijc v avstrijskem obdobju, bilo pa jc lahko zaradi novih razmer in možnosti v nekatc.ih pogledih uspešnejše. Predvsem so na dobre rezul late-njunih pri::adevanj za reševanje perečih slovenskih prob'cmov v primerjavi z nekdinjimi deželnim- zbori vplivala dejstva, da so btli v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini s posameznimi izjemami le slovenski poslanci, predvojni štajerski deželni zbor s sedežem v Gradcu pa jc imel nemško večino, da sta po prizadevanjih SLS ob podpori poslancev - tudi vseh drugih strank pri urejanju nekaterih zadev delovali kot ena slovenski, upravna enota in da sla uspeli .v vsakd^nj^m delovanj svoje pristojnosti v kai največji men uveljavili Primerjava v jugoslovanskem okviru pa kaže, da jc] bila v Slovcn-n oblastna samouprava naj bob razvita in uspešna ne le zaradi prizadevam SLS, temveč tudi kot nagrada-za -njeno sode lovanje v vladi. Jc primer, koliko je bil unita ristično centralistični režim največ pripravljen popustiti avtonomi stičnim težnjam. To nam lepo ilustrira primešava s Hrvaško, kjer jc inicla v oblastnih skupščinah prav tako večino federalistično usmerjena Hrvaška seljačka stranka. Te da vlada je preko svojih velikih žuoanov izkoristila vse svoje omejevalne in nadzorne pravice ter preprečevala izvajanje sklepov, samoupravnih organov v šestih hrvaških oblasteh. Tako jc ve liki župan zagrebške oblasti od 12 sprcietih uredb na prvem zasedanju oblastne skupščine objavil le 3, oviral jc nroccs picnosa nadzorstva nad občinami na oblastne samouprave, finančni minister pa jc zmanjševal njihove proračune. ele po dolgotrajnih pritožbah na Državni svet in posamezna ministrstva jc oblastna samouprava .v Zagrebu uspela uveljaviti svoje p"istoj.iosli.14 V vzhodnih predelih države pa si mnoge oblasti niso prizadevale za pridobivanje lastnin financ ni h virov za izvajanje konkretnih akcij Glede na lakinc razlike v razvitosti in pristojnostih oblastnih samouprav se je v hrvačkem časopisu za slovenski samoupravi pojavila celo oznaka, da sla "država v državi , Čeprav sta bili še daleč od cilja avtonomistično - federalističnega gibanja, Ki jc zahtevalo široko zakonodajno in izvršilne samostojnost-združene Slovenije. Na sc'i 'jubljan 24 liadičev vabi ir 1927- 192B. Zapisnid ti Masne skupftine Za gicbiiCkc oblasti Priredila dr. Min Knlar Dimi! rije vi i. Zagreb liW £lcdf na «hranjenost sejnih /apisniknv obeh slovenskih oblastnih skupščin bi bil established, which, despite being highly restricted hy the constitution and legislature had considerable success in Slovcnu. in socio-ccononomic, ;ultural and educational fields The abolishement of the constitution, all parliamentary parties, and cleilcd provincial and mtinicipial autonomous authorities by ihc king on 6 January. I92y, was another tiirning point in the devel opmcnt of administrator in Slovenia. 30 Članki in razprave ARHIV: XVIII 1995 Gospodarska politika v Sloveniji v okviru prve Jugoslavije FRANCE KRESAL V razpravi bomo obravnavali go podaniki sistem in nekatere probleme iz gcspodaiskc pohlikc med dvema vojnama, ki so b sfeno vpli vali na gospodarska dogajanja v Sloveniji. Neka lerc pojave bomo osvetlili lud s pedulki, kj ka žčjo na gospodarske dosežke, strukturo in pre moŽcnjskc stanje prebivalstva Ciospodarsk; sistem so v gkfvucm urejali denarni, davčni, carinski in trgovinski zakon, obrtni in rudarski zaknn Zadnja dva sta v veliki men urejala tudi socialnupolitični položaj delavr siva, dokler ni ta materija pnšla v ¿peeialnc zakone Zakon c inšpekciji dela. Zakon zaščiti de laveev in Zakon o zavarovanju delavccv ter nazadnje še Uredba o mir. malr ih mezdah in kolektivnih pogodbah Po nastanku nove države se je v Jugoslaviji le postopoma uvajal enoten sistem, dotlej pa je veljal? stara zakonodaja; srbska k' je naslajal?» okrog leta 1912, avstrijska in ogrska, ki je nastajala v drugi polovici 19. stoletja. Letr. 18M, in 1862 so naslajali rudarski, obrtni in trgo-vinsk. zakon. Gospodarska nolP.ika lih je a nove-likiru dopolnjevala, spreminjala in pos )dabljala. Največje spremembe so hile v 80. in 90. letih 19 stoletja Obrtni v^akon je največj spremembe in dopolnitve doživel v letih 1883 dt 1888. trgovinski 1887, rudarski 1894, davčni. sistem pa 1896.1 Za razvoj industrije je bil najpomembnejši obrtni zakon iz leta ¿59, ki je dokončno razveljavil prejinja cehov ika določila. Po tem zakonu je bila vpeljana skoraj popolna obrtni svoboda v vsej Avstriji. "Vrak^mu avstrijskemu državljanu je bilo dovoljeno, dE. se naseli kjerkoli in se pod zakonitimi pogoji peča s kakršnimkoli obrtom', je hilo rečeno v nj :m. Obrt se je delila na Svobodno (tovarne, industrija), rokodelsko (izučitev, obrtno spričevalo) in konecsionirano (dovoljeno, če jr, za to obstajal širši družbeni interes - tisk, gostilne, parni kotli, gradbeništvo, promet ipJ.), I/.ra?. obrt je imel dva pomena. V širšem pomenu je bila to vsaka pridobitna in gospodarska dejavnost, v ožjem pomenu pa je hrla obrt delovanje, ki i/, surovin n polizdelkov ¡¿.dcluic hlago večje vrednosti (dodana vrednost). V vsakem pr meru je moralo biti tc delovanje samostojno, trajno (d dohiekanosno • Pomožni delavci pomožno osebje so bili vsi, ki so bili v delovnem razmerju (odvisno delo) To so bili pnmočniki, vajenci, tovarniški delavei A los Brusa t ti. 'Jvtem.ichis^hr WirlsehafispolitiV vom ,'oscp-hinismus /um Stände sla al. Wien. Ju niler Verlag. 1%S sir. 141-161. in "pomožne službe nižje vrste". Ti so /. delodajalci sklepali mezdna razmerja in so bili s poznejšimi novelami obrtnega ruda iz sp, let pri merno zaščiteni. Tiiti, ki so imeli "višje službe z mesečno ah letno plačo (delovodje, mehaniki, iaklorji, odpravniki, knjigovodje, blagajniki, risarji, kemik1, inženirji,. ipd \ niso sodil' med pomožne delavce, bili so namcšccnci in imeli drugačen status kot mezdni djlavci. Taka statusna delitev je bila tudi ves Čas mud dvema vojnama, ki jo je določal Zakon o zasčiii delavcev iz leta 1922. Jugostavija je postopoma uvaiala :not';n gospodarski in soeialnopolilični sistem, Najprej je poenotila valuto - denar in socialno politiko oo l;ta 1922. leta 1925 je bil uveden enoten can.isk. sistem, 1928 da/čm sistem, 1931 je izšel nov jugoslovanski jbrlni zakon, .1937 pa trgovinski /.ikon. Tega leta so bile reorganizirane hraicvskc skladniee, uvedeno je bilo splošno pokojiiinsko zavarovanje delavccv; izšla jc un. dba o.minimalni n mczaah in kolekl.vnih pogodbah GOSPODARSKI UKREPI NARODNEGA SVETA. OB USTANAVLJANJU NOVE DRŽAVE Gospodarski odsek Narodnega sveta v Ljubljani je bil usmovljcn ] 7. avgusta 1918. Oh ustanovitvi jc dobil nalogo, da prouči vicdnosl avs-tr30gr.sk ;ga denarja in njjgovo rclaeijo do tuje valute ter način, kako preiti na zdravo valuto! Pripravo študije je prevzel tajnik Narodnega sve ta dt Milk" Brezigar in jo tudi uspešno opravil Dr Jakob Mohonč pa naj bi proučil možnost za koncentracijo (združitev) slovenskih zadrug vseh smeri, hranilnic in drugih manjSih denarnih zavodov zadružnega tipa v enotno in močno nacio nalno zadružno zvezo v centralno zadružno banko 7A izvedbo nacionalizacije tujega premoženja; ta projekt ni uspel: Gospodarski odsek ic tudi proučil vlogo, ki naj bi jo imelo slovensko gospodarstvo v bodoči nov. državi v razmerju do hmškega in srbskega gospodarstva. Gospodar ski ukiepi so bili kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni gcspodarski uk ep' so imel predvsem pomen preskrbe prebivalstva m zaščite njihovega premoženja in denarja ob koneu vojne i i po njej (aprovizaeija. denarne podpore vdovam, brezposelnim, demobiliziran im vojakom in vračaj oči m se vojnim ujetnikom, stanovanjski zaščita, ipd,); posebna zaščita premoženja, ki je bila pomembna z vidika naroanegd gospodarstva (državni nadzor, sckvcšler in nacionalizacija tujega premoženja), in žigosanje kronskih bankovcev, da se prepreči nadaljnji vdor razvrednotenih kron iz \RHivi xvi h iyys Ulan k i in razprave 3t Avstrije. Dolgoročni gospodarski ukrepi so temelj I ■ na ustvarjanju in razvoju akumulacije kapitala in vseh drugih pogojev za razvoj industriic. od lo-kaeij; prometa, elektrifikacije in energije spbh do tržišča in ureditve delavikega vprašanja V gc spodarskem ods cku so analizirali gospe uarskr stanje doma in poudarili potrebo po kon sondiranju domače valute. Za'ohranitev vred nor:ti denarnega premoženja so predlagali čim večje iiives'iranjc inflacijskih kron v nepremičnine n druge vredne stvari "Zato je treba kupevau čimveč solidnih vrednostnih papirjev, zemljišč, stanovanjskih zgr.idh. Izkoristiti j« treba. ,ua najmanjSe priložnosti za nakup nepre nični» Kmetje naj si oskrbi j o Čimveč orodja, konjev, živine in raj se znebijo kron.' Na možne rezultate take gospodarske politike kaže razmeroma majhna kuličina kronik-h bankovcev, k; jc bila na slovenskem ozcmlj"i v ob'oku ob kolkovanju krorskih bankovcev novembra 1919 ko jih jc hilo v Sloveniji za i86,6 milijonov kron, v vsej državi pa za 4,5 milijarde 30 decembra 1918 jc Narodna vlada-v Ljubljani izdala Uredbo o nadziranju podjetij in zemljišč. Pod državne nadzorstvo jc prišlo vsako podjetje, katerega dohodki so se pošiljali v tuji no, in vsako podjetje, o katerem jc bila utemeljena domneva,, da se hoče odtegniti obdavčitvi pri nas. Pod nadzor so lahko prišle tudi stavbe, posestva in zcmljičča. Trgovinske, industrijske in der-irne družbe, ki so imele svoj sede? v tujini so morale odpreti v Sloveniji svoja predstavništva," čc pa so obratovale izključno na tem ozemlju, so morale prenesti svoj sedež na ozem vlade S H? v Ljubljani. V podjetji n so bili postavljeni državni nadzorniki, ki sc skrbeli, da se nc bi gospodarilo v škodo države, Nadzornik; so imAli pravico zahtevati pojasnila o celotnem gospodarjenju podjetja; pravico do vpngleda' v |sc spi1 c in knjige podjetja ter blagajniško stanje; v imenu podjetja sprejemati vse poštne pošiljke irj dopise; prepovedati, da bi podjcf-e po svoje.razpolagalo s.svojo imovino, ali pa bi v posameznih primerih dopisovale ali dajale kaka pojt snila v inojemstvo; ukazovati, naj podjetje uveljavi'a svoje sahteve pred sodiščem; ukazovati, naj s c razpoložljiva denarna sredstva in vrednestni papirj. nalagajo pri tntem denarnem zavodu, ki ga i e določil nadzornik, preklicati proti uro in trgovsko pooblastilo. Voditelji in usluž-b ne. pcajetja so s-i morali pokoravati ladzor nikovim odredbam n ukazom Vsi strešk: državnega nadzora so sli na račun podjetja. Državno nadzorstvo jc bilo zasnovano zelo na široko in knmpetencc nadzornikov so bile velike, vendar je b i končni učinek bolj skromen Državni nadzor se jc ukinil po" izvedeni lbrmalni naeiona-h^acin tuje dr»žbe. Te so r.iorale del svojih delnic ali drugih deležev odstopni domačim denarnim zavodom, izvoliti no- upravni svet z večino domačinov. Petinpctdcsct odstetokuv kapitala jc moralo biti domačega, 75% vseh delnic deponi ranih pri domačem denarnem zavodu in 3 leta pod zapom, veČino upravnega sveta so morali. :meti jugoslovanski državljani in podjetje sc jc štelo za nacionalizirano. Dlje ta nacionalizacija ni šla. Mnoge domače banke in podjetniki so pozneje te delnice zopet prodali nazaj /. večjim ali manjšim dobičkom, jugoslovansko večino v upravnem svetu pa so predstavljali liki.vm delničarji. . Centralna vlad? jc leta 192?. razveljavila to na red bo o nadzorstvu, čepi a v vsa nacionalizacija dotlej še ni bila izvedena. Nič učinkovitejša ni bila nnredba vlade Kra ljevine SHS z dne 30. april?. 1919 o popisu, sekvestru in likvidaciji premoženja državljanov sovražne države, s katero sc ;e veljavnost srbskega zakona o sekvestru iz 1 :ta 1915 razširila tudi na Siovenijo. Sekvesm so bili sicer takoj vpisani v trgovinske registre in zcmijisku knjige, toda s popisom premoženja jc šlo počasi m nobeno podictje v Sloveniji ni bilo 'ikidirano. Podjetniki so imeli dovolj časa, da so iprcrrcnili svoje "sovražno" državljanstvo v nevtralno sli zavezniško, sprejeli jugoslovanskega, ali pa družbo nacionalizirali, vse i ck ves trske naloge (prisilna uprava) je izvrševal oddelek za trgovino in obn pr. deželni vladi. Beogrr ska vlada SHS je 10. julija 1922 uki nila Uredbo slovenske Narodne vlade o državnem nadziranju tujih podjetij in zemljišč iz leta 1918. Končalo sc jc obdobje prisilnih nacionalizacij tujegn premoženja, čeprav ta proces 5e ni bil končan in veliko 'ujega premoženja Sc ni prišlo v slovenske roke. Nacionalizacijo tujega premoženja v Sloveniji so izvajale predvsem banke Ljubljanska kreditna banki. Zadružna gospodarska banka, Trgovska banka/ Slavcnska banka ir PrrStcdiona iz Zagreba. Ljubljanska kreditna banka sc je na p -mer angažirala pri naeiona:izaeiii .papirniška industrije Pridobila je večinski paket delnic .n leta 1920 v Ijubljam ustanovila podjetje Združene papirnice Vevče, Uoričanc.in M :dv)dc d.d. Ko e avstrijski Eodcncrcditanstidl med gospodarsko krizo zašel.v finančne težave, so odkupili še preostali del delnic Kraniska industrijska družba jc bila v glavnem tudi last dunajskega Crcd:tan-sta'ta. ki pa jih je po prevratu pr )dal tali(anski skupini dcličarjev, ki so imel- v lasti železarno Skedenj pri Trstu, sedaj pa pridobili šc gorenjske obrate in železarno v Bistrici v Rožu. Delnice Kianjske industrijske družbe z obrati na Jesenicah jc leta 1929 odkupil bančni konzoioij pod vodstvom A/gust? Wcstna iz Celja, ki je bil jugoslovanski državljan nemške narodnosti, Tekstilni tovarni v Litiji in Prcbolau, ki sta bili last Mautncrjevcga koneerna na Dunaju, je nacionalizirala Lj^oljanska kreditna banka, ki jc pridobila 55% delnic in leta 1922 ustanovila no vo delniško družbo Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Maumcr, ki so prevzele v obratovanje ti dve 32 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 tovarni Trboveljska premogokopna družbi, jc za poti obe nacionalizacijo dala 12n OtX) novih delnic na voljo jugoslovanski bančni skupmi, leta 1924 pa sedež družbe premestila z Dunaja v Ljubljano. Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču jc sekvester rešila leta 1920 tako da jc Andrej Gasnncr, ki jc bil nosilcc avstrijskega kapitala v podjetju, svoje delnice prepisal na svo-jcgii sina, ki jc imel angleško državljanstvo, estali deležniki - knmanduisti pa sc imeli že prej Š^ icarsko državljanstvo Podjetje ni bilo nacionalizirano Rudnik svinca v Mežici so avstrijski lastniki zgolj formalno prepisali na anglcSkc družbo. Rudnik Velenje, ki je bil žc prci avstrijska državna last, je sedaj postal jugoslovanska državna last. prav tako Cinkarna v Celju, Smnd-nišnica K Kamniku, Tobačna tovarna v Ljubljani Podržavljene železnice, posta, telegraf in telefon so postale jugoslovanska državna last. Nacionalizacija tujega premoženja bi bila bolj učinkovita, čc bi oblasi odločneje nastopala B?nkc, podjetja in podjetniki r.o pokazali veliko zanimanja za to akcijo. Tjdi podjetniško vzdušje jc bilo takoj po prevratu spodbujeno v to smer V drugi polovici dvajsetin let je ta vnema popustila, slovenske hankc in podjetniki sc sc holj angažirali pri ustanavljanj novib podjetij v povezavi s tujim kapitalom. Precej destinulativno jc voli-val tudi zlom Slavonske banke leta 1976, ki seje bila zclc angažirala pri nacionalizacij ah in ustanavljanju novih podjetij, po finančnem zlomu in likvidaciji pa jc potegnila za seboj tudi več svojih podjetij. Za ohdohic nacionalizacij jc bilo 7.n? ilno privzema nje pridevnikov 'jugoslovanski", "slovenski" ali "domači" v naslov tlrmc, na primer Jugoslovanske tekstilne tvornicc Mautner, Jugočeška. Jugobriina, Jugoslovanska industrija boja (romzalcL Slovensko gradbene pod jetje Slograd, Domača formca rublja. i Državni nndzor in sekvester, ki bi sc končal s formalno izvedeno nacionalizacijo, v slovenskih gospodarskih krogih ni bil zam Sljcn samo kot kratkoročni uk.cp v ra/merab prevratnega razdobja z močnimi vplivi mednarodne in notranje po)»ike ali špekulativr.cga kapitala, pač pa kot dolgoročni interes slovenskega narodnega gospodarstva. Večinski del lastniSiva naj bi iz tujih rok prišel v roke domačih podjetnikov,' bank in družb, ki imajo dovolj kapitala, sposobnosti in zmožnosti, da bi gospodarili z rum. "*da sc bo dobiček porabljal v oploditev naše domovine ter da bodo Slovenci zaposleni ne le kot težaki, am pak ¡udi kot voditelji" (Brezigar, 1918). To jc bil dolgoročni proces, ki sc ni mogel končati samo s formalno nacionalizacijo do leta 1922, ko jc centralna vlada razveljavila odredbo o državnem nadzoru Mnogu u Ijetja in banke so prehajale v domače roke tudi pozneje (K1D nr. pr mer 1929, Kreditni z» vod za trgovino in industrijo 1930), mnogi slovenski, ali bolje rečeno, domači podjetnik so svoje tovarne postavljali konec dvajsetih ali v tridesetih letih, ko so prej zbrali pc t reber kapital kot poslovodje ali direktorji v dru gib industrijskih podjetjih ali v trgovini (na pri mer Franjo Sire ali Jcsip HutterV2 DENARNA POLITIKA DRŽAVNI DOLGOVI Po izvedeni zaščiti domače valute z žigosanjem in kolkovanjem kronskih bankovcev jc Mi ni«triki svet 13 februarja ¡1920 določil razmerje 4:1 z.a odnos vrednosti krone do dinarja Do maja 1920 so zamenjali kronske bankovce za nove kronsko dinarske bankovce, ki so imeli natisnjeni obe veljavi v razmerju 4 K za 1 am. Ti hankovci so bili v obtoku 2 leti. Ko je zakon ta sklep 25. 10. 1922 potroil, jc bila v državi uvedena samo dinarska veljava. Rauncrjc menjave kron v dinarje je bilo zelo.sporno. Ko so bile krone pc 13. januarju 1919 ožigosane, jc bil Ic-galer dotok novib kron ustavljen, ko so bile po 5. 11. 1919 šc okolkovanc, so bile tudi preštete. Takrat jc finančno ministrstvo predlagalo razmerje 3,5 K za i din, a že 3i 12. 1919 popiavilo svoj predlog na 4 1 Med-tem časom so sc merile politične in finančne moči dinarskega m kronskega denarnega območja Srbska narodna banka seje šele februarja 1919 vrnila v Beograd. Tam "o hilc denarne potrehe velike in srbski dinar je Sel po isti poti kot prej avstn ska k:ond v inflacijo. Istočasno si jc hanka z vsemi državnimi redi t vi pomagala, aa jc navzven prikazala dinar v večji vrednosti. Prc ccnjcni dinar jc ta ko na borznih tečajih koncc leta 1919 dosegel razmsrjc 4 K za l din. Raimcrjc stvarnih vrednosti pa j„ bilo manjše. Ko je hila s posebnim zakonom 26 januarja 1920 srbska Narodna banka proglašena za novo Narodno banke Kraljevine SHS je bilo v ohtoku ?.c nekaj več kot 711 mi:jjonov din, osnova za kritje pa jc znašala samo 441 tr li jinov din. Kritje dinaria jc bilo 62%. ^igesane krone so imele 1/6 prejšnje vrednosti, torej 16,6% kritje, ki seje po kolkovanju n odtegnitvi 20% vrednosti povečala na 20% kritje. Na stvar no vrednost dtnarjr v tem £i,su ka^c lud sklep finančnega ministrstva o zvišanju carinske aži^ za 60%. Ker so bile carine zgolj d ibodck dr žavnega proračuna, ni razloga, du finančno mini strstvo za ohracun carin takrat ne bi upoštevalo stvarne vrednost; dirarja, ki jc bila pc njegovem za 60% manjša od nominalne. Stvarno pokritje dinarja jc bile 60% ali samo 40^ (če upoštevamo carinsko politiko), kolkevanc jugokrone pa 20% in menjava bi torej morala biti v razmerju 2 ali kvečjemu 3 krone za 1 dinar Ker ni biio tako, sc hili o.-ikodovani vsi imetniki kron, ker kupna moč dinaria ni bila 4 krat večja od krone. Trajno oSkodcvuni pa so bi H vsi Lsti, ki so j m bili tekoči prejemki nominalno določen- v kronsk Priri. F. Kresa], Slovensko Do lastniki kapitala v teh letih i z Avstrije in Češkoslovaške širili s "oje ibrate na to tržičče, gradili nove tovariš, pošiljali strojne opremo m cele tovarniške obrite iz matičnih tovarn lugoslavija jc s carinsko in davčno prliliko omogočala in cclo podpirala tak razvjj, dopuščala brezcarinski uvoz rabljenih strojev in opreme ter zaposlovanje tuj:h strokovnjakov Carinske dajatve so bile bolj dohodek državnega proračuna kot sredstvo za zaščito domače industrije, kar jc vplivale na povečanje uvoza m zmanjšanje izvoza rako! daje negativna plačiina bilanca začela ovirati radabnj. ra/vuj mednarodne trgovine. Jugoslavija jc v nrvem obdobju tudi zavirala izvoz I rane. V letih 1924-25 se jc dr/ava notranje uredila m vpeljala vse potrebne gospodarske ustanove (zamenjava denarja, prenehanje sekvestra, naeic nalizaeija tujih podjetij, stabilizacija dinarja, uravnoteženi« zunanjetrgovinska menjav?; delovanje trga kapitala, blaga in dela: urejena pre skrbi, prebivalstva), obdobje največjega nastajanja novih podjetij jc bilo končane V okviru novega carinskega zakona jc Juge slavija po letu 1925 sklepala trgovinske sporazume z Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo, Nem Čijo, Veliko E.itanijo, Francijo in nekaterimi drugam1 državami, Omenjene države so Dpravile okrog 69% vsega uvoza in izvoza. Slovcn la ic opravila eno tretjino jugoslovanske mednarodne trgovine. V pnih letil1 je hil uvoz pokrit z izvozom le z |flSf>, po letu 1924 pelje uravnotežil in do dmge svetovne vojne jc bil izvoz za 8-17% večji od uvoza. Mednarodna trgovina je znašala od 4 do 6 milijard din na leto in se je zelo povečala od leta 1937 zaradi vcčic trgov.ne z Nemčijo in zaradi večjega deleža k rinškega na čina plačevanja. V tridesetih letih so carinske tarife prenehale biti poglavitni instrument zaščite. Trgovinski sporazumi, klirinške pogodbe ir devizne kvote so postajali novi in učinkovitejši regulatorji trgovine in zaščite domače indu^trre. Kli.inški ¿poraznimi so hib sklenjeni s Češkoslovaško, Avstrijo,' Italije in Nemčijo v letih 1931 do \9M, ¿. Veliko Britanijo in Francijo jc bilo ves čas devizne plačevanje, njun delež y bil okrjg 10% v jugoslovanski menjavi, nemški pa 20 do 30%. po priključitvi Avstrije in zasedbi Češkoslovaške jc dosegel 48%, Z Italijo jc hila menjava lktivna in velika do leta 1935 (20% i Jgoslovanskega izvoza in 15% uvoza), ko j Jugoslavija z.u.;la izvajati gospodarske sankcije, ki lihjc uvedlo Društvo narodov, jc medsebojna trgovina padala tudi še potem, ko so bile sankcije preklicane." V Italijo jc Slovenija izvažala predvsem gradheni les, uvažaln pa eclulozno in bombažno prejo. Avstrija in Češkoslovaška sta imeli približno enak delež v jugoslovanskem uvozu :n izvozu (10%). Jugoslovanski izvoz na nckli-rinške območje jc v letih 1939-40 zelo zastal, na klinnŠkem jc bil omejen s kvotami. Na ljubljanski hor/i je leta 1940 naraščal devizni promet zlasti z nemškimi Čekovnimi kartami' znašal jc 75% vsega deviznega prometa, ker je imela tolikšen obseg tudi mednarodna trgovina.4 D VVČNA POLITIKA IN SOCIALNA «TRUKTLRA DaVKOFI AČEV ALCEV V Sloveniji jc vse do davčne reforme 1928 veljal avstrijski davčni sistem z razmeroma "iso-ko odmerjeno osebno dohodnino in z vsemi no vimi in pevišanimi davki, ki so bili uvedeni po letu 1918. Od starih davkov jc bila leta 1923 ukinjena le piacarina, ki jo' je nadomestil 3,3% davek na fizično delo in 5,5% davek na umsko delo, potem pa enotni uslužbenski davek za vse najemno delo umsko in fizično, ki je bil progresiven od 2% do J5%.-: Na Kranjskem jc hilo leta 1912 nredp sanih za'8,79 milijonov K direktnih davkov, kar je predstavljalo 2% vseh avstrijskih davkov. Skoraj dve tretjini jih jc hilo iz nepremičnin (29,6% od zemlje. 29,6% od zgradb), male manj pa iz pri dobnin (28 5%), to je iz podjetniške, trgovinske .n ohrtne dejavnosti Iz osebne dohodnine -e bilo predpisanih skoraj 9% davkov, od rent in 'antiem 2,5%, od plač na 0,2% vseh davkov0 Taka davčna struktura ;e v glavnem odražala pokheno, guspodanko in družbeno strukturo prehivalstva na Kranjskem. Na vsem slovenskem ozemlju ki je prišlo v okvir Jugoslavije, jc hilo razmerje podobno. Milko Brczignr je v svojem Osnutku slovenskega narodnega gospodarstva leta 1918 izračunal, da so slovenske dežele !cta 1913 pla čale 58 mdionov K vseh državnih davkov idi-rekmih e ostalo pa iz pridobnine, poslovnega prometa, iz osebne dohodnine (23%) Prim. F Kresal. Carinska in /u nanje (r g p vinska poli liti Jugoslavije. Tekstilna industrija v Sloveniji 1913- lH41. Ljubljana I976, str. 74-K2 Odredbe «davku na dohejek iiesaniostoj'ne;a dela z dne 1. aprila 192« us1u?tcnski d? ve k.' Ur. 1. 5t. 31 :: dne 31. marca 'MM sir. 205 212. SI. N. z dne 19. narra 1928. šl. 63/18. Pravilnik se nanaša na it. K9-I08 /jk ana o neposrednih davkih. Filip Uialnik, ]/. davčne statistike. Puročilu delavske -/borni« S11; ve ni jo, Ljubljan-i 192H.str. l(i(]-t6H. ' Milke Rrt/igar. Osnutek slovenskega narodne ja gnsoodarslva, Ljubljana 191 K, str. 152. K Josip Maseti/t. Ptivojna davčna /ik^noda.ia in t' sp.x!arstvo v Sloveniji.. Slovenci v desetletju 19'« I «'K. Ljubljana 1978. str. 574-596 ARHIVI XVIII 1995 Čianki in razprave 35 in iz davka od plač in mezd.9 Davčna bremena niso b:1a enako porazdeljena v državi, niti mud prebivalstvom. Davčna slrukiura ni več odražala pokll ne, gospodarske in družhenc stiuklurc. ki sc ■■ icm času šc ni tako bistveno spremenita, kot sej. spremenila struktura davkoplačevalcev. Enotni davčni sislem v jugoslovanski državi J1- uveden z novim (Skbnom o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928.10 Šele ¿daj je bil zamenian stari avsrijski davčni si.steni, ki je pc drugih davkov poznal še osebno dohodnino, Ki jc drugod v Jugoslaviji niso plačevali, in je zelo bremenila slovenske davkoplačevalce. Po povem zakonu jc bila dohodnina odpravljena in jc bilo samo Sest direktnih davkov; davek na dohedek 'Ki zemlje (zcmljarinO- davek od 'gradb fzgradarina), davek od podjetij, ohrtov in poklicc\ (pridobnina), davek od dobička podjetij, uavek od rente ter davek od plače in mezde (usluŽbenski davek). Poleg teh jc bil šc poseben davek za neoženjene (samski davek) in vojnica Za moške, ki niso služili vojske. Pomemben nepo redni davek je bil.tudi davek na poslovni premet. Na te davke so bile vezane tudi bano-m;;kc in nekatere drugesamo^pravne dokladc. Davfo so bili progresivni. UsluŽbcnski davek se jc Jbračunaval od delavskih jn uslužbenskih prejemkov, k; so hili višji od eksistenčnega Piinimuma.ki ga jc določala država (400 din mesetno). Davči» stopnja jc znašala 2 dc 15%.-• Druga kategorija davkov in dohodkov držav n"ga proračuna so bili posredni davki, trošarine, lak.se državni monopol i i carine. Najpomembnejše trošariniko blago jc bilo: s adkor, ki pivo,- žganje, likerji, konjak, lum, ■kstrakti, cscncc, eterična olja, elektrika, nafta, tržaviu monopol jc obsegal tobak, sol, pcTolej vžigalice. Cigaretni papir Najdonosnejši je bil tobačni monopol. Vse to blago je bilo obremenjene s ircsarinskim davkom. Posredni davki in m inapol skupaj so predstavljali tričetrt vsega državnega proračuna Lcia 1978 na primer so znašali direktni da/ki 1,67 milijard din, posredni dt."'ki 3,52 milijard, dohodki od monopola pa 1,9 mi ujard din; državn. proračun za to leto je 'znašal okrog 7 milijard din. Te ravimcrje se tudi pozneje ni bistveno menjalo, proračun pa se jc za-nekaj irilijard povečal V Sloveniji jc bil" leta 1928 Predpisanih direktnih davkov /a 227,849 mili jc-nov din, naslednje leto pa za 249,757 milijonov din državnega davka in 45.905 milij.din samoupravnih dokladinjc n->njo odpadlo 12do 15% jugoslovanskih davkov.11 Q Dr. Fran Whdfsditr, Davčni stali.lika /lj letu ly2H. Na fiosprKtarskih obedih p.i Slnvcniji. Ljubljana 193(1. Ur. 23-45. Ur. t. št. 26 V 'I ne 15. 3. 192X str 161-173- SI. N., /. dne «. fchniarj.i 1V2K, it. 29/7. '' Dr. Fruí'Windisdicr, Davčna stnislika /a !cli 192K. rJa £.d (uslužbenski davek zaposlenih dc-iavccv jn nameščencev). Kmečkega prebivalstva jc bile 60% zemljiškega davka pa le 19%. Plače so hile obdavčene. Fo avstrijskem za koru o davkih iz leta 1896 jo bile obdavčene progresivno od-0,4 do 6%. Obdavčene so bile samo stalne plače, k: so znašale več kot 6.400 K na leto. To so bile plače usluibeneev prvega in drugega razreda ter plače direktorjev. Osebno dohodnino so plačeval vsi davkoplačevalci od skupnih dohodkov nad 1200 K na leto in jc bila tudi progresivna od 0,6 do 40%. Osebne dohodnino so plačevali od prcdficlavccv in mojstrov navzgor (nad 100 K mesečne plače). Tudi bolje plačan; kvalificirani delavei, rudarji, metalurgi in železničarji sojo plačevali (nad K ledenike ali 4 K dnevne mezde). Zi poenostavljene primerjavo bomo vse mezde in plače preračunali na povprečne zaokrožene mesečne zneske za leto 1912. Po teh izračunih 1 Ju. delavske mezde uvrstimo v razpon od 50 K dc 200 K na mesce, piacc uslužbencev cd 200 K do 800 K na mesec, plače direktorjev pa od 1 000 K do 2 500 K in v~č V Slcvcniji jc hil z.clo, tanek sloj liudi z višjimi dohodki, z višjimi mesečnimi n kini mi plačami. Po davčni statistiki z.a leto 1912 jc bilo na Krai-iskem dvainpolkrai manj osebne dohod nine, 5-krat manj davka od rent in tantiem in 8-krai manj davka od plač na prcbiv?lcav kol je bilo avstrijsko državne povprečje. Večina drugih davkov, predvsem pr. zemljišk. davek jc bil približno enak državnemu povprečju. • Socialno strukturo premežnejšaga sloja prebivalstva kaže razdelitev osebne dohedninc, ki so jo plačevali od skupnih dohodkov nad 1200 K na lele. Lela 1912 jc osebno dohodnino plačalo 15.368 picbivalcev kranjske dežele.12 Uvair devetdeset odstotkov vseh je hiló v razponu do I0.00C K, kamor bi lahko uvrstili javne in privatne namcjčcncc in morda Se mojstre; 5% jih jc bilo dc 1.250 K, kamor bi lahko uvrstili bolje plačane kvalificirane dclavcc, rudarje, metalurge in železničarje ter preddclavce. Nad 15.000 K letnih dohodkov jc na Kranjskem imelo samo 4'2 ljudi, večina teh jc bila laka kot na primer direktorja litijske predilnice, ki jc takrat zaposlovala okrog 350 dclavccv in sta imela po nekaj čez 16.000 K letne plače.13 Samo.100 prebi- '' Filip Uralnik, Iz davina sialisiikc po uraünih pod-ikib finančnega minMstva na Dunaju. l'nn>C'iln delavec /burni« :"i Slnvcnijn, t ju I l iana 192H, str Ififl 13 F K^sal Ra/vujpredilnice Lilija, Litija 19f>l.str.22 36 Čl an ki jn razprave ARHIVI XVII] 1995 valcev Kranjske jc imele visje letne dohodkt kot litijska direktorja in samo 3 so bili taki,, ki so imeli 10 krat višje letne dohodke kot onadva. Med prvo svetovno vojno in po njej so sc realne mezde in p'ačc znižale za polovico. Nominalno so sicer inflacijsko narasle m so h ta 1919 mtzde znašale okrog 15 do 22 K na dan, oziroma 375 dc 550 K na mesec, plače nameščencev pa na 2.'X)0 do 6.4f*0 K in draginjske doklade. Zaradi inflacije so se ti zneski - vsako leto podvojili. Pc odpravi draginjJuh doklad in uveljavitvi dinaiske valute so delavske mezde znašale leta 1922 okrog 90u din, plače nameščencev pa okrog 2 100 din na mesec. Nato so se rhezde zniževale do srede tridesetih let, ko so znašale okrog 600 din, plače pa naraščale do povprečnih 2,500 oin na mesec. V letih pred drugo svetovno voino so se mezde in plače zopet inflacijsko zvišale^4 Po izračunu povprečnih zaokroženih' mesce-nih /.noskov mezd in plač za vse abdobje med dvema vojnama ugotovimo, da lahko mezde uvrstimo v razpon 500 dc 1.00^ air na mesec, plače nameščencev od 1 000 do 4.500 dm in več, f.laČc direktorjev pa od 5 OuO do 50.000 din Za cas pred prvo svetovno vojno smo na osnovi razdelitve esehne dohodnine ugotovili izredno tanke plast premožnejšega pitb valstva na Kranjskem Ta plast pc v,jni ni hita nič debelejša. Znašala jc okrog slovenskega prebi valstva. Leta 1926 je davek od osebno doh>dr.ine plačalo 31.200 prchivalecv Slovenije.15 Popolnoma drugačna pa jc bila razdelitev plačanega davka. Pred "ojne jc večino tega davka plača! sloj z dohodki belje plačanih namcšČcncev in bogatejših prebivalcev. Samo 5% tega davka jo plačale piehivalslvo z nižjimi dohodki - Leta 1926 it biio obratno Med davkoplačevalci iz. osebne dohodnine jc bilo 72% takih, ki so imeli manj kot 1 000 din mesečnih dohodkov. To so bili večinoma že holjc plačam kvalificirani delavci :n obrtniki. Samo !% jih jc hilo iz vrst z najvišjimi dohodki, ki hi jih uvrSčali v sloj direktorjev in večjih podjetnikov z letnimi dohodki nad 15^ 000 dii (12.5fX) din na mcscc). Ta najbo gatajši sloj je plačal 38% vsega davka iz osebne dohodnine. Samo 12C ljudi v Sloveniji jc izkazovalo letne dohodke ad 225.000 din (18 750 din na mesec), kar je bil sieer le 5-kratni dohodek bolje plačanih nameščeneev Po-v»ch teh podatkih za slovensko prebivalstvo ne bt mogli reči da jc bilo bogato m tudi večjih bogatašev med njinij .i, bilo veliko. Zemljiški davek, ki jc bi prvotno osnovni davek in dohodek državnega proračuna, jc z razvojem neagrarnih proizvodnih panog izgubljal pomen. Leta i912 jc zemljiški davcK obsegal 14 F. K tesal, Me/Je, Enciklopedija .Slovenije 7 Ljubljana .993. str. 113-114 15 Dr. Fran Winuischcr Davčna \tatislika /a leto 192K. Na gospodarskih ogledih po Sloveniji, Ljubljana 1930. Mr. 23 4S. skoraj 1/3 direktnih davkov, po davčni rcfrrmi ieta i"28 pa manj kot 1/5. L;ta 1923 jc v SIo-"cniji v okviru prve Jugoslavije 277.000 davčnih zavczanccv plačalo r,koraj 38 milijonov dm zcmljannc, povprečno 134 din na enoto. Kmc' ja z 10 ha zemlje jc leta 1925 plačala 256 Jin zemtjarinc, leta 1929 pa 193 din. Osnovni zemljiški davek je znašal 10% čistega katastrskega donosa. GOSPODARSKA POLITIKA MED KRIZO Začela sc jc gospodarska kriza 1929- 33, svetovni gcspodaiski zastoj, ki je povzročil zmanjšanje zunanje in notranje trgovine, zlom denarnih zavodov, veliko zadolženost, nesposobnost vra čanja dolgov, Temu so sledili upad proizvodnje, propad številnih trgovsk h, obrtnih iti industrijskih podjetij, hrc;:postlnosl, ohuhozanjc kmečkega prehivalsiva, prisilne dražbe delov in celih kmečkih posestev Kriza se ic začela v ZDA, kjer jc na črni petek 25. K'. 1929 na ncwyorSki borzi ■ iSlodo finančnega zloma', ta jc sprožil veliko unančno in gospodarsko krizo. Kmrlu seje pokazala tudi v Evropi, vendar ne v vseh državah enako močno; prizadela ijd zlasti Avstrije in Nemčijo, kar je imelo usodne posledice tudi za slovansko gospodarstvo Kriza je povzročila tudi prestrukturiranje gospodarstva in posodobitev ter racionalizacijo proizvodnje; modernizirali so sc predvsem obrati KI D na Jesenicah. Trnove', ske premogokopne dru?be in skoraj vsa papirniška ter tekstilna industrra. Vchkc spremembe so nastale v slovenskem pre mogovnisivu; trhovcljska družba jc kot največja proizvajalka pi^moga do leta 1929 nakopala 43% jugoslovanskega premoga, leta 1933 pa le še T ,5%. Gospodarski zastoj v gradbeni in lesni industriji se je podaljšal in zaostril še /,arad. sankcij proti ltaliji v Jetih 1935-36. Za trči |ino se i^ zmanjšalo število oh'tnih delavnic, šc bolj število zaposlenih pomočnikov, dohodek obrtništva sc jc zmanjšal za 60%' ' V Um Času sc jc trgovina zmanjšala >:a tretjino. Šc bolj jc trpela zunanja trgov!na, k. j» bila omejena z uvajanjem uvodnih iri izvoznih kontingentov s posameznimi državami vpojav avtar kije) Plačilni promet z devizami jc vedno bof; zamenjeval klirinški (Nemčija, Italija, Avstrija), kije oviral svoboden razmah izvo/a in uvoza. Na evropskih .denarnih tržiščih so sc že poznali znak krize in jc prenehal dotok tmcga kapitala. Prišlo je do finančnega zloma dunajskega kreditnega Tayodfl (Cicditanstalt), kar je povzročilo velike težave ljubljanskemu Kreditnemu zavodu /J trgovino in industn o, ki je denarno podpiral velik del slovenske ind uslrije t.KID na Jesenicah, JugoccŠka v Kranju, Westen v Celju). Bančne težave v Nemčin in kriza angleškega funta so izzvale vznemirjenje tudi v Jugoslaviji. Zaradi odteka kiatkoručnih posojil je Narodna banka avgusta uvedla kreditne omejitve. Po Hocvcr- ARHIVI XVIII 1995 ñanki in razprave 37 je- cm moratoriju za vojne dolgove iz rcparaeij nt bilo vcc dotok? kapitala, kar jc povzročilo dodat ne težavenašemu gosprdarstvu; jeseni 1931 jc prišlo do znatne okrntve državnega proračuna Točaj državnih papirjev so nazadovali, zelo velike so bile izgube Narodne banke; .splahnele so devizne rezerve. Zaradi povečanih zahtev vlagateljev po izplačevanju je Društvo bančnih za Vodov v Ljubljani septemora ¡931 omejilo izplačil vlog s knjižic in tekočih računov -Nato jc oktohca sledila šc ukinitev s"obodnega deviz raga n valutnega trgovanja Zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije jc bila icta,929 ak.ivna. Glavni izvozni ariiki so bili? gradbeni les, baker, cement (44,12%); pšenica, koruzJi, svc/c meso in živina (4*7,2%); lesni iz-dclk- (8,68%). Devizni promet ljubljanski borze je močno upadel. Znižanje cen ameriške pšenice jc izzvalo v Jugoslaviji znižanje cen žita, čeprav Jt b i leta 1929 promet s pšenico in koruzo šc '■ivahen. Zarr.di ameriške konkurence pšenice niso izvažali, tako da so ostale velike količine neprcdanc. Kmet kljub razmeroma dobr: letini ni Johii ustreznega iztržki,, da bi lahko plačal javne ^ajalvc obresti, dolgove in se sam oskrbel s Potrebnimi življcniskimi sredstvi Izvoz žita in lesa se je /manjša zaradi bude konkurence dru "ih drŽav (ZDA SZ, pri izvozu lesa v Italijo tudi ^' Sirija). Upad lesne trgovine je najbolj prizadel Slov. niiu, V 2 polovici leta 1931 seje izvoz ¿n.anjšal za 30%, izvoz lesa po vrednosti pa za 43%l Pridelek žila jc bil za. 23% večji zsrftdi dobr. letine, izkupiček pa manjši Naslednje leto jc bil zaradi slabe letine nridclck pšenice manjši jia 46%, vrednost izvoza sc je znižala Aa 66%, izvoz koruze jc bil za 34% manjši. Zmanjševal sc udi notranji promet z žitom, po količini za 25% pc vrednosti za 33%, PodcŽelsk: trgovci so preneha'i kreditirati kmete, veletrgovina pa m eč kreditirala podeželskih .trgovcev. Povečana brezposelnost jc šc bolj zmanjševala zaslužek z zilom. Kupna moč preL'valslva in pomanjkanje denarja sla po:, tal a šc bolj kritična Da hi država "»lajala prehrano v žilno pasivnih pokrajinah (lu-Slovenija) in po:;pcšila prodajo dobre iclinc koruze, je ponudila občinam preskrbo s poceni loruzo. Brezposeln: in revni občani pa niso mogli kupiti. tc koruze mli-po nizkih cenah. Pomanjkanje denarja.in nelikvidnost bank sla sc nLdaljcvala Šc leta 1933. Lela 1933 in 1934 seje zypj rahlo povečal (za 14,8%). Ves čas krize ic bila .zunanjetrgovinska bilanca uravnotežena n aktivna Tudi leta 1935 se jc skuoni izvoz malo povečal (za 4%), zmanjšal pa se jc izvoz lesa Ztradi gospodarskih sankcij proti Italiji. Pridelek pšenice in koruze jc bii slaK Obtok denarja seje povečal za 7%. Lela 1936 jc bilo svetovno gospodarstvo Žc pod vplivom oboroževalne tekme, ['»večala sc jc vrednost promcla. Bila jc dobra '"lina koruze in pšenice. PR17AD jc v| tival na Umirienic cen pšenice z večjimi odkupi V Sloveniji paje bila iclina zelo slaba in pridelek ni zadoščal za lastno preskrbo. Ker ni bilo denarja, jc nazadovala tui'; domača poraba, Slovenski krnel jc resnično obubožal, zato jc bila kunna moč v Sloveniji tudi leta 1^36 minimalna.16 RFŠFVANJE KRIZE IN KMEČKIH DOLGOV Največ konkurzov tn prisilnih poravnav je bilo 'c.la 1^31 in 1932 (i26G konkurzov in 1975 prisilnih poravnav), nato sc jc .število smanj-šcvalo; 1935 jc bilo 143 konkur/ov in 183 prisilnih poravnav. Leta 1930 jc bilo šlevilo zaposlenih dclavccv v Sloveniji največje (ok. 132,000 zaposlenih). Zaradi kriic jc bilu lela .933 zaposlenih le okrog 105,000 delavcev; šele konce 1937 jc bilo doseženo Število pred krizo. V teh letih sc je povečalo število zaposlenih žensk, po 1 svetovni vojni šo v Slovcnbi predstavi |alc delavke pri bližno četrtino vseh zaposlenih, v letih krize pa Žc 39% Vseh gospodarskih panog doi gotrajna brezposelnost ni enako prizadela Najbolj sc jc zmanjšalo število zaposlenih v grad beni, kovinski, lesni in lesnopredelovalni industriji, medlem ko sc jc v rudarstvu zaposlene s t zniževala žc od lela 1924; v kemični, papirniški in prehrambeni industriji je bila hrczpo^clnosi nekoliko - manjša, p.av tako na železnicah, v trgovini, gostinstvu in storitvenih dejavnostih, šlevilo zaposlenih zasebnih in javnih nameščencev pa jc cclo počasi naraščalo. Poseben Drimcr jc bila tekstilna industrija, kjer jc ludi med krizo Šlevilo zaposlnih hitro naraščale (predvsem žen ska delovna sila). Ziposlcno delavstvo jc med krizo prizadelo ludi krčenje delovnega Časa; to so storila skoraj vsa podjetja, tudi tekstilna. Brezposelni delavci so imeli pravico do brez-posclniškib podpor, ki so jih izplačevale javne borze dela, vendar so bile podpore majhne in kratkotrajne DrŽrva in občine so skušale omiliti brezposelnost z javnimi deli, bedo ljudi pa z izrednimi podporami, vendar so bila za to namen na denr.rna sredstva nezadostna, iv jcnjska raven zaposlenih delavcev seje v lclih ki.ze nižala in je b;,a najnižja leta 1934. Od 79.010 zaposlenih dclavcev, ki so hili Icia 1934 zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Lubljani, jih 54% s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati eksis^nčne^a min.inuina za posameznika, 22,8% |ih jc Živel" na ravni eksistenčnega minimuma. 23% si je s svojimi zaslužki lahko omogočalo boljši življcnjsk standard, če jim ni bilo treba vzdrževali družine. F.ksistenčnega mirimuna za 4-člansko delavsko družino pa delavci \ S'ovcniji s svojimi zaslužki niso mogli zadovoljivo pokrivati. Najvišje mezde jc izplačevala grafična industrija, nato kcriična in papirniška, najmanjše pa gradbena, lesna in ohlačilna. Najvišje mezde so bile okoli večjih 1(; Hnm F. Krt Ml. Gospodarja kri» 1929-1939. Enciklopedija Slovenije, 3, Ljubljana 19H9, sir 304-305. 38 Članki in razprave ARH'V1 XVIII 199S ndustrijskin središč (Tržič- Kranj, Maribor\ najnižje pa v podeželskih občinah (Murska Robota, Nove mesto, Ptuj).17 Dne 19. aprila 1932 jc izšel zakon o zaščiti krretov. Uveljavljen jc bil moratorij za kmečke dolgove, ki je prizadel zlasti kreditne zadruge, pa iud' rcgulati ne hranilnice in banke Vsota kmečkih dolgov je bila zlasti v Sloveniji zelo velika. Zakonu o zaščiti kmctr. je sledila zaščitna /.ikone da a za denarne zavode. Mcdterr pa je gospodarska kriza naraščate in vedno več dolžnikov ni mogio poravnati obveznosti. Blagajniško poslovanja bank ir drugit" denarnih zavodov se jc znižalo pod minimum, vedno bolj pa r.c je povečevalo poslovanje zavodov, ki jim jc pomagala drživa (od 1929 Priviligirana agrarna banka, PAB; od 1931 Pri vi lig lrana izvozna driižha, Prizad). Ti zavodi so imeli sedeže v Beogradu in slovenskim kmetom niso veliko pomagali V Sloveniji PAB kot upnik skoraj ni nastopala, dc 1939 je odobrila le 11 posojil katerih skupna vicdne st (20« 000 din) jc pomenila le 0.037% vsoh njenih posojil v državi, slovenski kmetje pa so bili v tem času zadolženi za 1,2 milijardi din. Zaradi krize jc prišlo do katastrofalnega pidca ecn kmetijskih pridelkov; najnižjo raven so cene dosegle 'eta 1933 in 1934. ko sr piedstavljale le šc dobro polovico iz let pred krizo. Kmetijsko ministrstvo je leta 1932 pri l' AE naročilo anketo o kmečkih dolgovih Ta jc pokazala, dr. so se kmečki dolgovi v Jugoslaviji od leta 1928, ko so znašali skoraj 3 milijarde din (od tega v Sloveniji 600-700 milijonov), povečali r.agrarne reforme. Tudi regent Aleksander je 6 maja1 1919 v razglasu obljubil: "Moja želja jc da se takoj prične s pravično rešitvijo'agrarnega vprašanja*., proti pra vični od.5kodi.ini bo zemlja razdeljena med sito-mršne poljedelce Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! Zato sem poznal svojo vlado da takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev igrarnega vprašanja. Kmetepcri-vam, naj v zaupaniu v mojo kraljevsko besedo, mirno pričakajo, da jim naša vlaaa zakonitim potom prt d a zemljo, ki ho za nadalje samo božja in njihova. ." S komisijami m zakonitimi potmi je Nlo reševanje agrarne reiorme zelo pučasno. Konec julija 1919 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Glavno poverjeni I tvo ministrstva m agrar no reformo, leto pozneje Agrarna direkcija z okrožnimi a«rarnimi uradi. P)tem so določil' kriterije za veleposest 75 ha obdelovalne iaemlje ali 200 ha gozdr. V Sloveniji je 208 velepoiestev presegalo ta maksimum v skuDni površini 200.000 ha. Presežek obdelovalne zemlje so veleposestniki morali dati v 4-letni iakup, vendar nc vse, agrarni maksimum je bilo možno na razne načine povečati,' zlasti gozdno veleposest, "ki je morala ostati gospodarska celota "■ Pod razlastitev tudi niso prišla cerkvena veleposestva. V zakup jc dobile 20 000 kmetov samo 16.294 ha zemlje, gozdov nisc dobili. Agrarn. interesenti, revni kmetje bi lahko iz 'eleposestniških go;:dov dobili nujno potreben les xa kurjavo in " Žarko La/are vič, Krnet K i dolgovi na Slovenskem. Ljubljani IW-î.sir. !27-l41 ARHIVj XVIII 1995 Članki in razprave 39 ^radnjo. Največje gozdne površine sc imeli knez Kar: \ucrspjrg 22.551 iha, Verski zakiad 18.208 iia ljubljanska sk olija 7.421 ha. grot Vinccnc Thurn 4.637 ha. Pc narodnosti je hilo 62% 'ast-niknv lujc narodnosti, največ nemške (44%).19 V proglasu regenta Aleksandra in v prvotnih odredbah o agrarni reformi so obljubijal' veliko, vsndtf jc radikalnost obljub z leli vedno, bolj Popuščala. Dokončno izvedbo agrarne reforme so zavlačevali do leta 1933 in marsikdo sc ji jc nazadnje i? ognil Končni učinek agrarne reforme jt bi! zelo pičel Razlastili so per. Mayer in Rakuša, Stermccki v,Celju) in industrijskih prodajaln (Peko, Bala). Skoraj ireljina trgovin je bila v Ljubljani, druga tretjina v Maribon Cciju, Kranju ir drugih mestih, preostale pa v večjih podeželskih krajih. Trgovina ie je med vojnama razmeroma dobro razvijala. Gospodanka kriza jo je zelo prizadela, število prodajaln sc je zmani-alo na 9.90^ pred 2. svetovno vojne pa naraslo na 10.2O0. Večinoma so bile v lasti zasebnikov (1918 85%, 1928 70%, 1938 62%), Cedile so družbe z omejenim jamstvom in javne trgovske družbe, delni kih družb je bilo okrojj 4% Pomembno vlogo so imele trgovine n^bavno-pro daj nib zadrug in konsumne zadruge v delavskih središčih. N:. trgovsko firmo jc leta 1918 prišlo 5,8 prodajalne, leta 1928 3,9 ir, leta 1938 simo še 3 prodajalne. Trgovina jc leta 1910 zaposlovala 13.095/1931 pa 18.468 oseb, sprva predvsem za-sehnikev (78%), nato so.začeli prevladovati trgovci v delovnem razmerju (1931-33%), katerih aelež seje do 1938 povečal na 50%; trgovski pomočniki in drugi zaposleni v trgovim so predstavljali okrog 8% vseb zaposlenih v Slovenji. Trgovci so imeli svoje bolniško zavarovanja (T'r govsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, holniška blagajn;- Merkur v ZagrebuV kije zavarovancem dajalo večje pravice in boljše storitve kot splešno zavarovanj, delavcev; od 1932 so imeli svoj sanatorij (Slajmcrjev dom v Ljubljani) Trgovci so bili stanovsko organizirani v 28 trgovskih gtemi ihj ki so sc pozneje reorganizirali in združili v Zvezo trgovskih združenj poslovno pa v Zbornici za trgovino, obrt in indnslrijo, P tdpirali so razvoj trgovskega šolstva in ustanovili trgovsko akademijo.21 r K risal. Obilna zbornica Slnvemjc BneíH .ipcüfja Slovenije N/I994.itr. 116-117. ' F. Kresa), Mulnanulna irgi ivina, Notranja trge «j na, Ene itd tipe Jija" Slovenije II1991, vir. 44-45, Enciklopedija Shvenije ítJHIf.-Sr 3-4. 40 Članki in razprave ARH'V1 XVIII 199S STANJE INDUSTRIJE 1938 Pc stati:,;iki industrije, ki jc bila narejena leta 1938. jc bile v Sloveniji, ki jc ohscgala lakrat za eno pelino manjše ozcmijc od sedanjega, 577 podjetij z 856 tovarniškimi obrati Za Slovenijo jc bil značilen podjetnik, ki je vodil svoje osebne podjetje ali pa dm/hc ?. omejenim lamstvom, ki joi v podjetje investirat do 5 milijonom dir kapitala in zaposloval do 200 delavcev Takih podjetij jc bilo 70%, 20% jc bile manjših, 10% pa večjih Delniških družb jc bilo 56 (10%) in sc imele v povprečju pc tri tovarne Komanditne družbe so bile i;amo 3 in so imele 6 tovarn. Bilo je 7 zadružnih, državnih in b.ino-vinskih in 9 občinskih podjetij. Domačih podjetij je bilo 86% Od tujih firm so prevladovale večje ■n te so imele 34% vsega kapitala; vložen je bil v največjih industrijskih podjetjih Takratna Slove n >a jc dajala 28% vrednos-' jugoslovanske industrijske proizvodnje, čeprav jc bilo Vanjo vloženega samo 18% kapitala; slovenska industrija jc imela 21% delovnih mest, pri tem pa samo 10% lugoslovanskega prebivalstva Se' večji je bil njen delež v vrednosti proizvodnje najpo membnejših panog. Slovenija je predstavljal? 51% vrednosti vse jugoslovanske metalurške in kovinske industrije, 37% tekstilne m usnjarske-38% papirniške, 25% kemijske in steklarske industrije, 25% lesne in proizvedla je 21% vse električne energije v državi. Skupna "rednost slovenske industrijske proizvodnje [je znašala 4,2 milijardi din, ka. |C predstavljalo lakrat približno eno tretjino vrednosti državn-egn proračuna V slovenski industriji so b:i najpomembnejše panoge tekstilna, metalurška in kovinska. Po vloženem kapitalu in Številu delovnih mest je bila na prvem mestu tekstilna industrija. Polovica tovarniških obratov jc bile na novo zgrajenih v letih pc prvi svetovni vojni, največ de leta 1925. Stare obrate so povečevali in modernizirali tako, daje bJa v njig investirana več kot polovica kapitala Vsi večji tovarniški obrati so imeli videz evropskih tovarn z lastno energetsko in prometne infrastrukture, lndustnj^ki razvoj Slovenije jc bil po prv svetovni vojni mnogo hitrejši kot pred njo S temi podatki smo skušali prikazati življenjsko moč slovenskega podjetništva, k: sc jc pokazala, ko'so bili podam pogoj; za njegov razvoj Pogoje za razvoj industrije so ustvarjali tudi podjetniki sami. S pomočjo državnih organov, stanovskih združenj- velesejina in borze so organizirali tržišče, spodbujal- ustvarjalno podjetniško v/dušje. sode1 >vali pri oblikovaruu pravne ureditve, ki jc omogočala zaščito slovenskega narodnega gospodarstva, akumulacijo kapit;.ta, njegovo naeionalizacijo v začetku in možnost angažiranja tujega kapitala ob ustanavljanju novih podjetij in razvoju starih. Podjetništvo na Slovenskem je kazale tUui potrebno razumevanje za urejen odnos med de- lom n kapitalom. Žc slovenska Narodna vlada je uvedla 8-urni delavnik v industriji, z uredbami uredila ustrezno delavsko zaščito in delavsko zavarovanj ; še preden jc izšla jugosluvansktt delavska zakonodaja leta 1922. Podjetništvo jc potem izgrajevala avtonomen sistem podjetniških kolektivnih pogodb, v katerih so določali mezde, mezdni sistem in druge delovne pogoje Podjetniki so sodelovali pri razvoju in pospeševanju slovenskega strokovnega • šolstva, ki jc bilo uspešno, V začetku jc industrializacija potekala oh pomoči tii,ih strokovnjakov, v tr deselih letih so :jih žc u; pesno zamenjevau domaČi.2- • - > ' t ■ ZAKUUČEK Gospodarski odsek Narodnega sveta v Ljubljani jc bil ustanovljen 17 avgusta 1918. Uspešno je vodil slovensko gospodarsko politiko ob nastajanju nove države S kratkoročnim, gospodarskim ukrepi jc zagotovil preskrbo prebi valstva ob koncu vojne in posebno zaščito premoženja, pomrmbnega z vidika slovenskega narodnega gospodarstva (državni nadzor, sekvester m nacionalizacija tuj, ga premoženja). Dolgoročni gospodarski ukrepi so temeljili na ustvar janjn jn razvoju akumulacije kapitala in vseh drugih pogojev za ra/.voj i.idustri.ie (lokacne z.a nove tovarne promet; clcklnfikacija, energetska osnova, urejeno tržišče in delovni trg) - Menjava denarja (4 K za l din) je bila za .slovenske varčevalce neugodna in nepravična. Jugoslovanski dinar jc \ inflaciji do leta i924 izgubil 90% svoje prvotne vrcdnosli. Potem je bistabilen in leta 1931 prešel na zleto devizno kritje. Državni dolgov: so bili velik;, lzhiijali jc iz predvojnih in no"'ih notrai i'h 11 zunanuh zadolžitev. Za servisiranje teh dolgov jc šla 1 desetina državnega proračuna, Odplačevanje je bilo odločeno in dolgrročno in programirane do konca «0. let, ko jc bilo dejanrko tudi konec jugoslovanske države. Enotni carinrka polirikaje bila sprejeta leta 1925; na tej osnovi so sc sklepale nove mednarodne trgovinske pogodbe. V letih 1931 do 1934 so prevladale klirinške pogodbe s Češkoslovaško, Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Delež zunanjetrgovinske menjave z Nemčijo ie dosegal 48% in sc je pred vojno še povečal; z Anglijo, Francijo in drugimi državami z deviznim poslovanjem pa /manjšal. Davčni sistem jc bil v Sloveniji du leta ]®8 .še avstrijski z. razmcrc-na visoko dohodnino, k' jc drugod po Jugoslaviji niso poznal' Zalo je b'la davčna obremenitev v Sloveni" večja Davčna reform« 1928 je sicer poenotila davčni sistem, a zaradi urejenega katastra in natančno dolcčemh F. Krcsal, Skr/cnsko podjetništvo v industriji. Puljetništvi na •Slovenskenv Prispevki /a novejio zgodovin« 34/1W4, str. 57. 74. arhivi xviii ¡995 '"'anki m razprave 41 donosov vseh vrst in /.aradi.doslednega l/lcr-jcvania davkov, so hila davčna bremen« v Sloveniji še vedno ležja; predvsem je bil višji davek na poslovni promel in usluzbemki davek. tiospodui.ska kriza ni enako ležko prizadela gospodarskih dejvanosti V kmetijstvu je bik kri '..'a hujša zaradi spleta več okoliščin1 konkurenca tujega žita in nekaj slabih Iciin pr naü povzroči znižanje cen in manjše tržne količine istočasno; splošna brezposelnost jc ^(Tanjšala možnost dodatnega zaslužka; v izpla 'lo j? zapadla večina srednjeročnih m kratko fočnih Kmečkih posojil, ki so iib najel1 v letih 'nfli,cijc in v lelih gospodarske konjunkture. V mduslrijijc kri/a prizadela predvsem delavstvo .radi velike hrezpojclncsti in znizanja /.aslukov. Od industrije je bila najbolj prizadeta gradbena 'i Icjnr Za rcšcvcnjc krize v kmettjslvu jc bil leta 1932 uveden moratorij na izlerjevanje dolgo1^, nato pa 1937 delni odpis dolga in odplačevanje v 12 letnih obrokih Realno jc bilo 3dplačar'h samo nekaj obrokov Reüevanje krize v kmetijstvu so izvajale državne privilegirane slanoVo PR1ZAD /. intervencijskim» cenami in 'A i z državnimi krediti. Slovensko kreditno z idru:?nišlvo jc ined gospodarsko krizo utrpelo oliko Škodo bi izgubilo nekdanio kreditno moč, ko je PAB prevzeta vse kmečke dolgove. Za feševanje' delavskega vprašanja so1 bila odprla JAvna dela in bcdnostni fondi /.a podpiranje brezposelnih delavcev. Agrarna reforma naj bi bil? dokončana po sprejetju tozadevnega zakona leta' 1931, a se jc i^v'dha zavlačevala, kriteriji /.a razlastitev pa nmiljcvali, pod razlastitev tudi niso prišla ecr kvena velcposcslva. Od 208 veleposesli, ki ^o P^sc^ala prvotne določeni maksimum 75 ha obdelc^alne zemlje, ali 200 ha gozda, jc bilo '■'ianr.ko ra/laíccnih le 77 veleposesli z nad 1.00C ha gozda TriČclrt leh veleposesti t>o bili S-Tvivi in teh kmetje niso dobili. Dohih so le 5.050 ha obdelovalne zemlje, ki jc bila raz deljena med 22.000 kmečkih družin. Zemlje za razdelitev jc bilo premalo brczzcmljaSev papre več in agrarna reforma ni nič spremenita pcscsl ne :trnklurc. Slovenski kmet je bil Še naprej majhen, velcpcscsl pa razmeroma velika in pretesno luja. Kljub razvoju industrije in stagnaciji kmetijstva sta bili obrt in trgovina &e vedno po-memtit gespodarski dejavnosti. Četrtina vseh zapoden^h je b'la v obrli, v trgovini in gos t i nt vu pa ena petina. Po slalisliki industrije lcia 1938 jc bilo v Sloveniji 577 podjetij z 856 tovarniškimi f)brai Za Slovenijo je bil značilen podjetnik, ki je \ jdil svoje osebno podjetje, ali pa diužbc z -mejenim jamstvom, ki. jc v podjelje investiral dc 5 .nihjonov din osnovnega kapitala in zaposloval do 200 delavcev. Takih podjclij je bilo 70%, 20% jc hilo manjših, 10% pa večjih. Do mačih podjetij jc hilo 86%. Od tujih firm so prevladovale večje in le so unclc 34% vsega kapitala' vložen jc bil v največjih industrijskih podjetjih. Takratna Slovenija, ki je hila za petino manjša od današnje, jc d ijala 28% viednosli jugoslovanski; induslri ske proizvodnje ZUSAMMENFASSUNG DIE WIRTSCHAFTSPOLITIK IN ÖLOWFNtEN tM ERSTEN JLGOSLAVtSCHEN STAAT D:.c Abhandlung b:fuU' sich mit der Wirtschaftspolitik in Slowenien im Rahmen des ersten jugostawischcij Staates (1918-l941). Sic gibt eine Übersieht über die wirts:halt-lichen Maßnahmen zum Schutz der .slowenischen Volks winschaft. die von der WirtschaftsSektion de.1; National rat es (Narodni .svet) it.id der späteren Nationalregierung (Narodna vhida) in Ljubljana b;i der Gründung des nenen Staates1 ei griffen wurden. Die wichtigsten Maßnahmen waren die si aal liehe Überwachung und die National isiening von ausländischen Unternehmen sowie Wiihningsichcrung. Währungspolitik und Verschuldung. Im Zusammenhang mit der Entwicklung der Wirtschaftspolitik ist. mich die Entwicklung der Industrie nnd die Unterzeichnung. von Handels- unc Clearingabkommen dargelegt, erner die Stciicrpol'lik und die soziale S:aiktur der Steuerzahler. Als besonderes Pmblcm wird die Folit'k der Lösing von wirtschaftlichen und sozialen Problemen während der Wirtschaftskrise hervorgehoben, im Rahmcn; der LindWirtschaftspolitik ibcr die Losung der bäuerlichen Verschuldung and der Agi arrcfjrm sowie die Gewerbe und Handelspolitik. Am Ende der Obersichtsda/stcllung wird über den Indnstricstaud anfgnmd von statistischeu Angaben aus dem Jahre 1938 bcrich'ct. SUMMARV ECONOMIC POLICY PN SLOVENIA IN THE FIRST YUGOSLAVIA Economic policy in Slovenia in bciwic/i 191E '941 enabled rapid developir.cn' of■ industry.'Crafis, tndc and services Slovene enterprises achieved great development. Favourable conditions for lhc development of industry and other economic activities were also created by businessmen through their professional corporations und by other factors. Tney fosiercd economic policy which would enable the protection of the Slovene national economy, the accumulation of capital, its nationalisation at thr beginning, and the possibility of foreign investment by fennding new enterprises and modernising old ones. 42 <*~lanki in razprav.. APHIVJ XVIII 1995 V ravan e arirvov od ieta 1945: uspehi in neuspeh" LEOPOLD ACER 1. Lvod: Odpeljano arhivsko gradivo V vojnem času je poslalo arhivsko gradijo zaželen plen, take zaradi svoje materialne ko: informativne vrednosti. Gradivo so piemcščali zaradi njegove zašcilc ler zaradi gcjnvnosli sovražnika. jznamo .številne primere uničenega zaplenjenega in odstranjenega arhivskega gra diva v času vojaških optiacij, Iz bolj oddaljene preteklosti lahko omenimo ropanje arhivskega gradiva med tridesetletno vojno ali obsežno ropanje arhivskega gradiva v Napoleonovem času, ko je Ic-ta prenesel ogromne dele avstrijskih, spanskih in vatikanskih arhivov v Pariz, da bi ustvaril osrednji evropski arhiv Še preden je Napoleon lahko uresničil svojo zamisel, je nic-,gov imperij propadel, odpeljano arhivsko gradivo pa so Fianrvzi morali vrniti zakonitim lastnikom Manjši deli gradiva so vse do pred kratkim vendarle ostali v tranecskih rokah. Verjetno je do največjega premeščanja arhivov prišlo v drugi svetovni vojni. Razlogi za njihovo premeščanje so bil politični, ideološki, vojaško-sirateški in obveščevalni Najprej so oblasti sil osi preselile, evakuirale ah zaplenile velike število javnih in privatnih arhivov, ka sneje, kc ¡.o se sile osi umikale, so podobno počele zavezniške sile Prizadeti niso bili le arhivi v tistih delih Evrope, ki so bili ohcasno nod tujo okupacijo, ampak tudi arhivi v Aziji, na Dnmci na K tajskem, Japonskem iri v Indoneziji. Poleg želja vseh "pletenih strani, da hi si zagotovile pom^mhno ohveščevalno gradivo, so bili razlog" za masovno premeščanje arhivov tu Ji ideološki Sile osi so potrchovale arhive za raz iskavc, ki so bile povezane s prvo svetovno vojno, po letu 1945 p? zavezniki za pnpravo niirnbcrških procesov V petdesetih letih od kon ca vojne je bilo veliko premeščenega arhivskega gradila vrnjenega zakonil p lastnikom,, vendar problem še zdaleč ni rešen. Prav pred kratkim, oh razpadu Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije, so se morah arhivisti in poznavalci mednarodnega pra"a spopasti z novim- prohlcmi - vračanja arhivskega gradiva Če želimo doseči rc šuev, m potrebna le dobra volja vseh vpletenih strani, ampak '.uut temeljilo preučevanje vseh pravnih, političnih in strokovnih vidikov. M r* 2. Pravni vidiki Določila haaške konvencije iz leta 1907 omejujejo zaplembo arhivskega gradiva v vojnem času ler odvzem gradiva po vojnr na lavne doku menic, ki r.o polrehni za zakonite vojaške-ob-vešcevalne dejavnosti, vojaške operacije nli vo- jaške namene vlad Tudi v lakšnih primerih pa zaplenjenega gradiva ni dovolj ;nc premeščati, ampak ga morajo oblasti izkoriščati na mestu, kjer so nastali. V času.vojaškin evaKuacij in po trebi po zaščiti arhivskega, gradiva pred vojno ¡ikedo je pogoste to zahtevo nemogoče uresničiti Še pogosteje je kot- razlog za selitev arhivov navedena prav potieba po zaščiti Haa3ka konvencija določa za privatne arhive strogo-spe-štovanje privatne.lastnine in zahteva, da se tudi z občinsko lastnino ter lastnino .verskih, dobrodelnih in izobraževalnih inštitueii ravna kot s privatno lastnino. Vendar se to določilo ne na naša na privatno lastnino, ki se ob i,:hruhu vojne nahaja v sovražni državi Nadaljnji napredek je hi! dosežen s haaško konveneijo i?, leta 1954, vendar se njena določila nanašajo le na varovanje kulturne lastnine v ča^u vojne, ne ukvarjajo pa se s probLmi rCo'.ilueije Ali vračanja S podobnimi vprašanj' se ukvarj? tudi Uncscova Konvencija o sredstvih prepovc-dovanja in preprečevanja nelegalnega' uvoza, izvoza ah prenosa lrstninc kulturno dediščine1 iz leta 1970. Ob<_ konvenciji nista retroaktivni in obvezujeta le države, ki so jih rat:ticiralc. Leta 1991 jc Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo ki priporoča reslitucije odtujene kulturne lastnine v države izvora in p-.z/ala l [fcseo, naj poroča o izvajanju resolucije. Že leta 1978 je Uneseo ustanov: medvhdni icomite za rcstitueijo oziroma vračanje kulturne laslnire v drŽave, ki so takšno lastnino izgubile zaradi kolonialne zasedbe ali okupaeijc. Delo komiteja jc hilo še posebej pomembno zaraui določitve ustrezne terminologi je in načel (na primer odnos med pravnim statusom in lastništvom, interpre-laciia termina "izvorna država*1 ali razlikovanje med rcstitueijo in vračanjem) Za rcstitueijo v povezavi s pravico dc nasledstva je še posehej pomembna dunajska konvencija ZN, sprej ta na Konferenci o državnem nasledstvu glede na državno lastnino, arhive in dolgove iv leta 1983 ter pojasnilo Mednarodnega arhivskega sveta.' ■K.'juh vsem resolucijam in,priporočilom ZN, Unc.ica in Mednarodnega arhivskega sveta pa odgovarjajoče mednarodne norme in smernice za razrešitev problemov v zvezi z zahtevami po arhivskem gradivu in potencialno reslituc ijo se niso hilc oblikovane. V mednarodnem pravu še niso izdelani normativni akli o zadevah rcsti-tueijc. mogoče tucii zaradi nezaminama drŽav, jih to zadeva, ter zaradi slrahu, kako hi to Convention on tue Mean; of Prohibiting an J Preventing the tlicil lupin. Export und Transfer of Ownership of Cultural Property ARHIVI XVIII 1995 Članki m ruzpraVv 43 /plivalo na njihovo pravico do suverenosti Zrno drŽave veliko raje sklepajo bilateralne -n multi 1'itcralnc sporazume, kar moramo upoštevati, ko sc ukavarjamo s problemi rcstitucije arhivskega gradiva. Primer iz nedavne zgodovine je spora zutn mol državami naslednicami So' erske zve-«c, sklenjen 6. julija 1992, ki sicer poznava Ru sijo za naslednico Sovjetske zveze glede arhivov osredn h sovjetskih inštituaj, vendar pa pridržuj»: pravico vsem ostalim udeleženim vladam do vrnitve arhivske lastnine ki je bila ustvarjena na n ihnvin teritorijih in je bila cdtujena zunaj jihcvih meja. Kakorkoli že, prenos dr/avne lastnine mora biti urejen s poschnim sporazumom Spcrno je vprašanje rcstitucije dokumentov, kt so j h ustvari i organi vojaške okupacije. Glede na to ali se ravnamo po načelu admini-strat;vnega ali teritorialnega izvora, lahko pri padajo dokumenti iz časa okupacije okupatorju, ki jih jc ustvaril ali ljudem m ozemlju, ki je b lo okupirano. Ohičajno prevlada načelo, da tovrstne okumenlc hrani država, ki si je nad njimi pri dohija nadzor, torej načelo, ki e bolj naklonjeno magnvalni strani ter deluje v ikodo poražencev. ■ akšno načelo ne upošteva dovolj pravna določb Usoda arhivov, nastalih v času okupacije, pa tudi arhivov, ki so nastali v času velikih migracij ali preseljevanj " ljudstev, ,.ahteva mednarodne "Ozornost ter vsaj določitev začasnih .pnporočH, " posebej v luči izkušenj po razpadu Sovjetske zvc,.c ,n bivše Jugoslavije ter njen'm "etničnim Čiščenjem". Nezakonitega" ¡odtujevanja dokumentov in arhivov ni zmeraj lahno dokazati. l ahko nride do nejasnosti o veljavnosti nekdanjih sporazumov li pngodh. ki so odobrile prenos dokumentov. Posamezno plenjenje in kasnejši odkupi dokumentov v dohri veri so lahko lc zapreke pri for-rualnin zahtevah po rcstitueiji. To velja še posebej za privatne dokumente. V državah, kjer je privatna lastnina zaščitena z. zakonom, država ■ ima legalne moči, da hi prisilila privatne la: tn.ke k vračanju arhivskih dokumentov, če ni dokazano, da .so hili kršeni državni zakoni 'end?r se lahko zakonodaja,-' ki ureja 'nakup v dihri veri od države do države močno razlikuje tudi pu legalnem nakupu JrŽavnc •' lastnine s Bran* posameznika V različnih obdobjih, se posebej v času vojaških operacij lahko javni dokumenta pridejo privatne roke icr postanejo, z nakupom "hona fidc", privatna lastnina V akih Prim:rin lahko glede na naravo in določbe državne "zakonodaje pride do rcstitucije ah vračanja lc s pi ivoljenjem privatnih lastnikov ter v zameno za nadomestile 3. Politični vidiki Zaplcinhe in rcstitucije arhivskega gradiva so zmernj spodbudili politi ni razlogi Zagotavljanje ohvcsčcvalncga materiali zavračanje ali podpo- ra ohsodb zn vojro krivdo so hili vedno pnrotni motivi ¿a zaplembo dokumentov, državni interesi in politična prijateljstva pa za ijihovo restit Jcijo,-\ prvih letih po drug i svetovni vojni je prihajalo do večjih ameriških in sovjetskih rcstitueij c z vsakokratnimi zavezniki oheh vclik.h sil, medtem ko je moral "sovražni tabor'' počakati Značilen primer neprimernega političnega vmesa-vania v probleme rcstitucije arhivskega gradiva je arhiv komunistične p^rtiic iz Smdenska. Ko so marca leta 1992 ameriški arhivisti ponudili rcstitueij o tistih delov arhiva, ki se šc zmeraj hranijo v ameriškem nacionalnem arhivu, je rcstitucijo zaustavil ameriški Kongres zaradi poli tične povezave zadele z še nerazrešeno zahtevo po vrnitvi zbirke hehrejskth in judovskih knjig ter rokopisov, ki jih jc hranila ruska državna knjižnica v Moskvi, njihovim privatnim lastn k orS v ZDA. Vendar so ameriško ponudbe iz leta 1965 sovjetske oblasti zavrnile zaradi političnih razlogov/Danes služi sovjetskim oblastem dejstvo, da gradivo komunistične partije iz Smc-lensk? ni hilo vrnjeno, kot izgovor za pojasnilo, zakaj jc prišlo do prekinitve rcstitucije arhivov v dežele Zahodne Evrope Večja ovira kot pravna vprašanja so včasih lahko narodni ponos, -nacionalni interesi,1 množični pritiski v tisku ali celo, kot se jc pokazalo že v primeru rcstitucije po napoleonskih vojnah, odpor strokovnih institucij do vrnitve zaplenjen h arhivov. Praksa se vedno ne ravna po načelih Zato jc ne glede na pravna določila, k že ohstajajo ali bodo šele sprejela, najpomcmhncjči duh mednarodnega sodelovanja in dohre volje med vpletenimi _ :želami, ki pa se lahko raz." ij^ lc v odgovarjajočih političnih ra/merah. 4, Strokovni vidiki Prvi korak pri odpeljanem arhivskem gradivu jc njegova identifikacija. Tako arhivsko gradivo se pugosto hrani na skritih krajih, ki jih pozna le ome eno število ljudi. Da bi imetniki taksnega gradiva zadrrali svojo skrivnost, gradivo nc sme hiti dostopno in uporabno, zato jc dciansko neuporabno za vse, razen za n|ihove .metnikc n šc ti se morajo izogihTi njego,ri omemhi. Na začetku pr jccsa identifikacije so nam včasih na voljo lc naključni dokazi, mogoče samo dejstvo, da arhiv manjka ali jc izguhljen. Nr.sledr|i korak jc natančen opis gradiva, la mora vk mčevati tako proces nastanka kot okoliščine, v katerih jc bilo gradivo premeščeno Tako lahko že na začetku določimo, katere zahteve so upravičene, ter neupravičene zavrnemo, To seveda vključuje tudi podatke o lokaciji gradiva v času posia vi t vc zahteve, Pr?v tako maramo poznati obstoječe pravne sporazume e gradivu ter pravne dejavnike, ki bi lahko vplivali na lastniški status dokumenta. Nenazadnje moramo temeljito poznati tudi preccdcnčnc primere iz. mednarodnega prava, odgovarjajočo mednarodno zakonodajo in 44 Članki in razprave. aRHIVI XVIII t995 rr.zpravc, povedane /. njo (npr dokumente ZN), pa tudi objavljeno in neobjavljeno literaturo o tem vprašanju. Ni potrebno posebej poudarjali,- da je priprava spisov /a zahteve po rcslilnci' in noga- inja za ureditev takšnih zahtev zelo dolgotrajen proces. Veliko težje je zbirati podatke o arhivskem gndivu. ki je bile premeščeno že pied dolgim čarom ali je bilo večkrat picmcščcno. T idi zaradi teh praktičnih razlogov se ne zdi razumno, da sprožimo zahteve pc restituciji ali vrnitvi arhivskega gradiva za časovno zelo oddaljena obdobja. (Danes verjetno ne bi prišlo niknmui na misel, da bi zahteval dokumente, ki so bili odtujeni med tridesetletno vojno, kljuh dejstvu, da so bila takratna ropanja odobrena z munstrsko pogodbo.) Probiem pri identifikaciji lahko pred slavlja tu i Ji dej. Ivo da se hili dokumenti uvrščeni v tuje arhivske fonde. Poleg težav pri identifikacij? takšnega gradila sc nf.m lahko poraja tudi vprašanj , če je v taksnih primerih rcstitucija sploh upravičena ter ali pri takšnih vprašljivih zahtevah ne bi bila enako zadovoljiva rešitev izmenjava kvalitetnih mikrofilmskih ko pij in arhivskih p omagal "i t *' 5 Primeri rcstitucij in ncrestitueij po letu 1945 - Nemške oblasti so preselile ali izdelale mi krofilme zaplenjenega arhivskega gradiva in dokumentov v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, m. vzbedni fronti, v Jugoslaviji in v fa šistični Italiji. Verj ;tnc največje plenjenje in uničevanje arhivskega gradiva so nacistične oblasti izvajale v V:c leta 1945, italijanske leta 1963, ostali dokumenti, med njimi tudii približno polovica dokumentov iz Smolcnska, pa so še vedno v Ekslrcmi-ilič-ruj desničarski», fašisti; ni j gibanje ni Madiar^kcm (Fercnc S/ lasi). varstvu Združenih drža". Povedau moramo, da so že med leti 1945 in 194? Američani vrnili veliko arhivskege gradiva Sovjetski zvezi in obsega gradivo, ki so ga Nemei odnesli iz Nov-goroda, Pskova, Rigc in Kijeva (npr. del sla rejšega kijevakegi gradiva), ki so ga našli v Berlinu m blizu Pilsna. Sovjeli so dohUi del svojih arhivov iz Smolenska in Odese v Šlcziji ter Saški. V manjšem obsegu jc obnovljena republika Avstrija med leti 1945 m 1948 vrnila zaplenjene arhive iz Jugoslavije, k; so bili na pobude dunajskega Reiehsarchiva ohranjeni na avstrijskih tleh. V tem primeru jc bila rcstitucija obnovljena v okviru konvencije o arhivih med Avstrijo in Jugoslavijo m ¿d leti 1975 in 1987 ter jc osvetlila vse praktične probleme identifikacije pri procesu restitueije po daljšem • časovnem presledku. K:r Zahod ni priznal sovjetske priključitve baltiških republik, mnogo gradiva s tega območja ni bilo vrnjenega, kakor tudi arhivov iz Königsberga zaradi izgona nemškega prebivalstva Prav tako ni bilo vrnjenega večina tujega arhivskega gradiva, ki so ga zaplenili Nemei ter so nato padli v roke sovjetskih eno' To vključuje pred vsem dokumente francoske obveščevalne in pro-tiob 'cščcvalne službe, ki so jih našli v neki vasi na Češkoslovaški ;m Ti dokumenti ter dokumenti iz obveščevalnih služb v Nemčiji, Italiji, Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in na Japonskem so bili kasneje jedro novega naiboli zaupnega Posebnega arhiva v Moskvi. Velika večina nemških dokumentov, k: so padli v roke zahodnih zavezniških enot sc osta'" na nemških tleh, v Anglijo ali ZDA so pcslali le vojaško ali politično pomembne dokumente. Vračanje v Nemčijo seje začelo že leta 1951 ter sc nadaljevalo od 1953 do 1957. Sistematično vračanje gradiva pa jc bile izvedeno večinoma v desctljetju od 1958 do 1968 z ladijskimi pošilj k;.mi enkrat na leto. Pravna podlaga z« rcstitucijo dokumentov v Nemčijo jc bil načrt za uničenje teh dokumentov v skladu z Zakonom o uničenju gradiva iz leta 1943 (zakon predvideva prepoved prodaje dokumentov za odpadni papir). V skladu s potrditvijo Kongrca iz leta 1953 so ZDA dokumente, kj so bili predvideni za uničenje, podarile Zvezn republiki Nemčiji Gradivc pri jaleljskih dr/a v, ki jih jc oku 'rala Nemčija, pa so ZDA vrnile tem državam. Tiko so 7,DA med leti 1956 in 1968 vrnile nemške dokumente s petintridesetimi ladijskimi pošiljkami, ki so vsebovale vec kot oecm tisoč tekočih metrov gradiva, najnovejša pošiljka je bila vrnjena Bavarskemu državnemu arhivu leta 1983. Velika Bri lanija je vrnila arhivsko gradivo nemškega zunanjega ministrstva in dokumente Reiehskanzlei iz Tretiega rajha med leti 1956 in. 1958. nemško pomorsko gndivo pi med leti 19^9 in 1968. Vrnjeno ni bilo arhivsko • gradivo i nemških okupaeiiskih sil in gradivo zavezniških okupacijskih sil v Nemčiji. Francija je prevzeli; doku ARHIVI XVIII 1995 Cl an k i _i n ra/.pra.'c 45 mente nemškega komandanta v .Franciji 'Militar-bclehishaher Frankreich). Zvezne oblasti ZDa pa imajo še vedno v varstvu nekaj neumeščenih Uplenjenih nemških pisnih ter nepisnih doku^ mentev ZDA so umestile Številne nemške zaplc "jene dokumente v svoje fonde, in sieer med dokumente numberških in drugih procesov ZDA P' -'ti vojnirr. zločinom ter med dokumente Etri l-Škega bombnega nadzora ZDA. Tak d obstajata le dve možnosti uničenja originalne ureditve nemških ah kasnejših ameriških fondov. Dr/avc zmagovalke so za preganjanje vojnih zločinccv zaplenile tuai privatne dokumente zasebnikov in izličn.h podjetij. Omenim nî le zaplembo do ku men tov podjetja IG Farhen, i se je vKljučilo v vgradnjo nem ke vojne inaustrije Med leti 1950 in 1960 ter ponovno oh koncu osemdesetih let so sovjetske oblasti vrnile Nemški demokratični republiki veliko nemških doku-ntov, ki so padli v roke Rdeče armade. Leta '990 so vrnili dele arhivskega gradiva hanse-ats.k i h mest iz Bremna, Hamburga in Liibecka njihovim pravim lastnikom v zameno za tallinfcki nestm arhiv, ki ga je Estoniji vrnil nemški Bur,dc<;archiv. Razpad Sovjetske zveze je odprl niož.iost za pogajanja o vmitv tujega gradiva, ki *Ta hrani moskovski Posebni arhiifl Tako so bili leta '>¿92 sklenjeni sporazumi o restitueiji z Belijo, F-raneijo, Lieehtensteinom :n Nizozemsko, '-ndiir je nekaj svojega gradiva prejela lc Fr.in-C1ja, ker ;; ruski parlament leta 1994 z resolucijo Zaustavil restitue o dc pr-prave splošnega zako■ r' o ureditvi vseh vprašanj, ki se nanašajo n? kulturno lastnino, ki je bila med ali po drugi svetovni vojni preneš ena v Sovjetsko zvezo Vračanje arhivskega gradiva in dokumentov P^ letu 1945 še zdaleč ni omejeno le na Evropo -■■■ na zadeve, povezane z drugo svetovne vojno Koiuularni dokumenti predre\olucijske Rusije, jih je hranit ameriški Nacionalni arhiv, so ■¿DA vrnile v Mcskvo leta 1989 Fo drugi strani F a ^edrevolueijsko arhivsko gradivo veleposlaništev v Parizu m v Washmgtonu Se vedno hrani Institue^ Hooverv Kaliforniji primer, ko prenos javnih dokumentov v privatne institucije še bolj zaplete zadeve. Pxlatki o restitueiji zunaj p rope so skopi in bi potrebovali r.atan no raz-skavo. Zahteve po restitueiji so hivše kolonije (Alžirija, Vsetnam) naslonile na Francijo, Indija je narlovila zahteve zaradi francoske posesti v Indiji Zahteve je postavila tudi Indonezija Nizo-- mski, ki jc leta 1974 vrnila Džakarti arhiv Yofcya. f Priporočila VpraSanjr, al naj se gnidivc vrača ali ne, is ihko zelo sporno. Vendar pa bi morali doseči, dr, b bilo ndpeljano arhivsko gradivo destopno ^rez omejitev za znanstveno raziskovanje 1er v korist prizadc'ih posameznikov V bodočih spo "h, k bi vključevali okupacijo in/ali spremembo meja, bi morali doseči uveljavitev pravila, po katerem bi se vsaka okupacijska sila oh izkoriščanju zaplenjenih arhivskih dokumentov ohvc zala, da bo ohranila vse dokumente in fonde v stanju in povczavi, kot ga je zasegla Možni plan dejavnosti bi lahko vključeval i '.delavo seznama odpeljan^ga arhivskega gradiva/dokumentov in smernic za pospeševanje h lateral p: h lli mul ti lateralnih sporazumov. Tako hi presegli velik" pomanjKanje sporazumov na splošne sprejetih in priznanih načc'ih za razrešitev zahtev po vračanji! gradiva. Razreševanje problemov bi pospe šila tudi priporočila za dostopnost do mikro-fllmsk'h kopij odpel j ari h dokumentov Podobno kot Unesco v komite za vračanje kullume lastnine, hi mogoče morali ustanovili tuHi mednarodni komite za tako arhivsko gradivo. 7, I z h rana hihliograllja (po kronološkem vrstnem redu) Robert-Henri Bautier, Les archives et le droit international, Les archives dans la-vie internationale. Actes de la sixième conférence internationale de la Table ronde des archives, Pariz 196?, str. 11-56 Seymfur J. Pomrcnze, Polieies ana Procédures for Protection, Use and Retnrn of Capturcd German Records, Caplured German and Related Reeords. A National Archives Conference. National Archives Conlcrenees 3, 1974, str 5-30. Christian Gut, Constitution et reeonsiitut on des patrimoines arehiv:stiques; Actes de la dix septième conférence internationale de la Table ronde des archives, Pariz 1980, str. 19-37. Charles Keeskeméli. Les contentieux aiehi-vpstiques, Actes de la dix-septienm coniérencc internationale de la Table ronde des archives, Pariz 1980, str. 113-130 Klaus Oldenhagc, Richtlinien und archivisehe Grundsätze der Unesco zur Beilegung von internationalen Konflikten um Arehivalicn, Der Archivar 36, 1983, col. 173 176. Lt opold Auer, Staatcnnachfolge bei Archr'cn Archives et Bibliothčques de Belgique 57, t 986, str. 51 68. Robert Wolle, Sharing • Records of Mutual Arehival Coneern tc tbe Fédéral Rcpublie of Germany and thf United States ol Amerika, Archivum 32, 1986, str. 292 302. Klaus Oldcnhage, Das Schicksal deutscher zeitgeschichtlicher Quellen nach dem Zweiten Weltkrieg, Arehivtm 32, 1986, str. 303 309. Wolfram Schmidt, Übernahme von Arehivgut aus der UdSSR, Arehivmittcilungen 39 1989 str 179-18C Patricia K Gnmsiod, The Fatc of Ukrairian Cultural Treasures during World War 1) Archives, Libraries and Museums under the Third Reich, Jahrbücher für Gcschiehte Osteuropas 39, 1991, str 53-80. 46 ■ I an Ici in razprave ARHIVI XVIII 1995 Charies Kccskemeli, Displaced European Archive?: Is It Time for a Post-War Settlement, The American Archivist 55, 1992, sir 132 140. Kai von Jena in Wilhelm Linz, Die deutschen Bestände tm Sonderarchtv in Moskau, Der Archivar 45, 1992, col 45^ 467. George C. Brc wdtr, Captured German and Other Nations Documents in the (Osoby) Special Archive Moscow, Central European History 24 1992, sir. ¿24445. V. V. Tcaphn, O pravc .sobstvcnncsli. na ark-hivnye dokumcnty v dipbmatichcskikh ak-takh dorcvoliutsionnoi i sovctskci Rossii, Olcehtslvennye arkhivy 1992/4, str 20-25. P K Grirr.stcd, Archival Rcssica/Soviclica Ah-road. Provenance or Pertinence Bibliographic ard Descriptive Needs, Cahiers du Monde russe et soviétique Wî, 199?, str. 431 -480. V D. Banastakevich, O pravovykh aspcktukh mczhdunp.rodnogo pcrcmeshehcniia arkniv-nvkh dokumcnlcv, Olechslvcnnyc arkhivy 1994/3, str 6 10. P K. Grimstod, The Odesscy of the Smolensk Archive: Captured Communist Records for the Service of Anti-Communism, P;ltsburgh 1995. Frank Evans/Charles Kccskcmcti, Dtspuicd Archival Claims Activities of Ihicscc and ICA Since. 1976, Actes de la trentième conférence internationale de la Table ronde des archives (pred iztdom). KIeus Oldenhagc, Bilateral and Multilateral Cooperation Tor the Reconstitution of the Archival Heritage, Actes de la trentième conference; internationale de la Table ronde des archives (pred izidom). Prevedia Kaiarinc Kobilica ZUSAMMENFASSUNG RÜCHFUHRIJNG VERSCHLEPPTER AR CHI VF SEIT 1945: ERFOLGE l'ND M'UERFJLGE Der Beitrug scizl sich mit der Problematik vcrsch!;ppicn Aivhivguts auseinander. Er bietet einen Überblick über aic Rchlssspcktc von dcr Hanger KonventionIbis '¿u d;n Rcsotuiioncn ur.'d Empfehlungen der Vereinten Nationen und des Internationalen Archivratc-s. Bei der Verschleppung von , Archivgut spielen auch Dolilische Gründe eine btdeiucnde Rüle, die Beschlagnahmen und Restitutionen förderten. Von der fachlichen Aspekren nimmi die Idenii fikation des verschleppten Gutes d^n crslcn Platz ein. Au Bei den rechlichen, polilischei und fachlichcn Aspekten wer den in dem Beitag auch Fälle der Restitution Lnd Nicht-Resittuiion nach dem Jahre 1945 behandelt und Empfehlungen gegeben . Der Artikel ende, mit einem B ib ti og raph 1 e ve rze i ch nl s. SUMMARY THE STATUS OF RESTITL HON SINCE i945: SUCCESSES AND FAILURES The paper deals wiih tne issues of displacca archives, The author presents legal as^ccls from the Ha^ur Conven tiun lo the resolutions md recommendations of the UN and thr ICA At all limes, capture and restitution of archives has been motivated by political reasons. From professional aspect, lhe first siep is lhc idcniification of displaced archives. Qcs.dc legal, political and professional anpccts, the imthor presents also some examples of restitution and non-rcstitulion after 1945, and recommendations. Sc'ected bib! ography k appended lo the articlc. Pečat mesta Ptuja i¿ leta 1452 na listini, s Katero mestni sodnik in svet razsojala spor med žickim nriorjem in svojim someščanom. Upodobljen jc stoječi VnCz sv Ju.tj k ubija zmaja. Opravljen jc v značiino oblačilo 15. stoletja. V zgornji poloviei pečatnega polju jc v gotsk' m* luskuu napis S^NCTVS GEORIVÍ Štajerski dcžclm arhiv v Gradcu, Zbirka < pečatnikov ARHIVI XVm 1995_ _Članki in iu/.pravc _ _47 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka aRHIVI XVill 1995_Članici in ra v. prave____19 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 50___Članki m lazpravc_ _ ARHIVI XVIII 1995 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVHI 1995_Članki in razprave_51 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 52 Članki in razprave ARH'V1 XVIII 199S \prasanja arhivskega šolana na uriverzah v Vzhodi in Srednji Evropi JOŽE ŽONTAR Skoraj ni teme. si bi bila sirom po svetu v zadnjem času deležna lolikšne pozornosti arhivov, kot jc ravno šolanje. Gotovo se s tem kaže ludi pomen, ki ga poklic pripisuje strokovnem znanjem. Zato ne preseneča, da se je bibliografija. k; se nanaša na arhivsko šolar-;, v zadnjem času močno obogatila. Zadošča že, da pogledamo obsežno Bibliograph!'; commenlee »ur la formation cn arehr'istique (j:a čas do 19^6), ki sla jo pripravila Henriette A'iijcr in Carol Couturc,1 ter bibliografijo za leta 1975-199C pod naslovom Archiefopleiding en beroeps-becld / La formation ct la profession d arehiviste / Training and professional .rnage of archivist ki jo je zbra1 Rombout Nijssen.3 Od prispevkov iz, novejšega časa bi opozorili na vrste referatov na temo šolanje na simpoziju Archives and Europc wi'.hout boundaries v Maastricht oktobra 1991 ob stolcimci nizozemskega arhivskega društva3 nadalje ia kolokvij Archivische Berufsbilder ukid Ausbildungen forderungen novembra 1991 v mestu Werder pri Potsdamu,4 na referate na temo Arhivski poklic v informacijskem časovnem obdobju, ki je bila na dnevnem redu 12. mednarodnega Kongresa arhivov v Montrealu septembra 1992,5 na 4. in 5. mednarodni simpozij o poklicnem šolanju v Muntrcalu in Pire ju !992 in 1993 (v organizaciji Mednarodr cga arhivskega sveta / Sckcuc za izobraževanje6 ter na prispevek Hermanna Rumschottla, Prolessionalisterung-Differnzierung-Spezirlisicning Überlegungen zu Geschichte, .and und Zukunft der Arehivars-ausbildung in Bayern.7 V lej obsežni literaturi sc pojavlja veliKo vprašanj ki s: jih pcslavljn lual učitelj ■arhivistike na univerzi v Vzhodni al. Srednji Evropi. Razumljivo je, aa se bomo omejili na vprašanja, ki so v teh deželah posebno aktualna, tri tem se zavedamo, da tičijo v vsakem po splošcvanju številne nevarnosti, žal pa se mu ni mogoče h ognili tudi v tem prispevku. Z obžalovanjem lahko ugotovimo, da je evropska strokovna javnost sorazmerno slabo seznanjena z arhivsk1 n šolanjem v državah, katerih problematike obravnavamo, in si so se po drugi Archivum XXXIV, 19SH, ülr. I9t-23fi. Algi renn R il sarcn :f örusscl. Mi seilten« archi visttca; Manuale 7. 3 janus 1992,2. Ait-hiv tili Heilungen 3/93 Arr:hivum XXXIX. 1994. Mr. 26N3K4 6 Aichivum XXXJX, 1994. str. 4KS-532; Janus 199"*. 2. *tr. 95121. Bcwahtn und Umgestalten. Aus der Arbci' der staatlichen Aichive 3ay-ms. Mdnt-hrr 1932, sir. 93-123. svetevni vojni žal razvijale v neugodnih okoliščinah. Še največ nudi zbornik vvissenschafthche Aichivarsausbildung in Europa, Marhurgcr Vor trage.K Tudi aisp širše znane di.sku">ije o šolanju v omenjenih deželah (seveda hi bile zanimive še posehej iz čaL. po političnih spremembah v zadnjih letih). Še največ si lahko pomagamo s publikacijo Directory of schools and courses of professional training for archivists, k jc je izdal Mednarodni arhivski svcl/Sckeija za arhivsko šolanje, Kohlenz 1992, in ki daje cclovit med narodni pregled programov šolanja m šolskega uslroja. D' lem pa upošteva, i idi mšiilueij'1 za arhivsko šolanje v Bolgariji, Češki republiki, na Madžarskem, Poljskem, v Rusiji. Slovaški in Slovenji. Pričakujemo lahko, da bo Vodnik bibliotekarskih arhivskih in informacijsko/doku mentacijskih šol v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki :;a pripravlja Lmesco/Division du Programma general d'information, prinesel najno vejše slanjc arhivskih izobraževalnih ustanov v omenjenih državah Če se ustavimo pri institucionalnih oblikah šolanja v državah Vzhodne in Srednje Evrope, potem nam vpogled v Directory of schools and courses dopušča sklep, da so v prvi vrsti nosiici šolanja univerze ali instituti v povezavi z univerzami. Na nekaterih univerzah je arh.vislika habilitirana že lep Čas (Praga 1919, v začetku po "zoru dunajskega Inštituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje: Moskva 1931, sedai Zgodovinski in arhivski inštitut Državne univerze družbenih znanosti; drugod po drugi svetovni vojni). Menimo, da sta dva vzroka, zakaj se je v omeni ¿nib državah po drugi svetovni vojni arhivistika uveljavila na univerzah: uveaena jc bila enotno organizirana arhivska služba pod vod stvom državnih arhivskih direkcij in v arhivih je postal zelo velnc delež zaposlerjn z visoko izobrazbe Ne bomo se spuščali v vprašanja slruk ture sistemov šolanja, namreč kako je arhivistika vključena v izobraževalne procese. Predpostav t jati moramo tudi, da jC treba računati z možnimi reformami študijskih sistemov kol posledice pc litičnih sprememb iz zadnjega časa. Nadalje je treba poudarili v zvezi z arhivskim šoianjem v obravnavanih državah tradicionalno navezanost na zgodovino. Ne smemo pozabili, kot je Eckhart G Franz odlično fornuliral, da temelj- položaj arhi/arja v javnosti ravno na njegovi vlogi kot poj red lika zgodovinske preteklost in da b v Veröffentlichungen der Arch i vseh uie Marti irg-lnfflut für Archivwissenschaft 14, Marburg 19K9. 'iRHIVl XVI II 1995 Cla.iki in razprave 53 primeru, čc hi se odpovedali tej nalogi, obstajala dtc-Ur.;. nevarnost za bodočnost arhivskega poklical Tc pa sevcda ne pomeni, da pristajamo na obrrvnavc arhivistike kot na neke vrste pomožne /•Kodovinsko vede. V vzhodno- in srednjeevropskih državah mo-remc univerzitetno orientacijo arhivskega šolanja UP< ste vati skoraj kol pravilo in tako ne nrjdeino v Directory of schools and course:, s teh območij nr< edenih arhivskih šol (najhhžji icmu so mordn Thivski tečaji, ki jih izdajajo v Arhivu Srhijc v Ï c »gradu, in siccr po vzoru nizozemske arhivske -■oit v Haagu). Znano pa je, da obstajajo razne ^bhke uvajalnih in kvalifikacijskih seminarjev, ICÎih jC mogoče obravnavati kot izpopolnjevanje za poklic, komaj pa kot šolanje. Ko govorimo o univerzitetnem šolanju, ton j ne o strokovnem izobraževanju, moramo pouda 'iii. daje vloga najvišjega .šolanja pripravljati na akademske poklice ter s pomočjo raziskovanja in poučevanja pospeševat znanstvena spoznanj a. Poleg posredovanja praktično uporabne zaklad nice znanj je torej njegov namen s sodelovanjem pri razi-koval nem dehi priučiti študentom znanstveno mišljenje ter metodo d«la za pridobivanje spoznanj. Vsake šolanje iina določene učne cilje, tu pa p' stavlja najprej vprašanje pailla poklica ^rhivjst. cilj univerzitetnih študij mora biti znanstvene usmerjeni arhivist. ki ga mora z besedami Angelike Mennc Kari t/, označevati "kompetent-1 ?st, d« samostojno ohtikuje načela in odločitve . S tem pa je povezano tudi vprašanje obstoječe kadrovske strukture v arhivih v V/hodni Srednji Evropi. Prepričani smo, da bo po t-ebno - čc g'edame na bodoči razvoj - oprostiti ''kadomsko izobražene arhivi ste opravljanj r :tcvi1nih nalog pr, urejanju in popisovanja sodobnih masovnih spisov ter za ta dela zaposliti arhivske strokovne sodelavec, seveda z ustrez- ■ im strokovnim znar-iem, ki naj bi ga praviloma Jajala poklicna šola. T.ika oprostitev nuj bi akademsko izobraženim artuvistom odprla možnosti, a se v večji meri posvetijo raziskovalnemu delu. Pri tem nC mislimo le (idi pa v prvi vrsti) na zgodovinska in pomožnozgodovinska dela, mar-vc^ v vedno večji meri na naloge s področja arhivistike ter strokovno-vodstvcnc naloge.H: Kot signal -za potrehne spremembe moremo razumeti l"di diskusijo neke češke študentke na Medna- ■ -»dnem kongresu arhivov v Montrcalu v okviru -¿udentskega "panela". Čc odmislimo različne P^drohnc pripombe, je bil splošni vtis njenih Javljanj ravno v zaskrbljenosti., rdi se bo ujemalo njeno delo v arhivu z zahtevami njeneg;, itu- Bcfch«i G. Fran/. Arch [vu m XXXIX, ] VW..sir. Hermann R'-mschültcl. Tätigkeiten im ftfÄilri'lIciJ Archivwesen: Die Laiilbs.lincn des hiiheren gehoben-n untl mittleren Arrhivtlicnstes und ihre Unterschiede, Arvhivmillcilunegn 3/y3. Mr. KO 8Z. dija." Pn uvajanju poklicnega šolanja, kar |C gotovo akiualno vprašanje v vzhodno- in srednje evropskih državah, bo treba torej misliti tudi na potrebe arhivov. Če želimo govoriti o arhivski znanosti, ki ima univerzitetne korenine, morajo učne vsebine dosegati visok nivo. Pouk ter učni proces morata hiti univerzitetno naravnana, to ponieni da učno o.schjc poučuje v znanstveno oblikovanih strokah. Osnovna naloga je obravnava učne snovi s teoretičnimi utem jitvami, kar pomen' da jc treba v prvi vrsti posredovati teorijo. Praktične veščine poklica imajo uporahni značaj ali služijo kot pnmek, raziskave nor. magistrske naloge, disertacije, spremljajo razvoj učnega procesa. Za razliko od poklicnih iol ne sme bit. koncept univerzitetnega izobraževanja pokMcno usmerjen ali močno praktično orientiran. Ko' glavna opora šolanju mora imeli znaten delež arhivislično raziskovalne delo Zaradi tega mora hm učitelj tudi sam dejaven na raziskovalnem področju To je toliko pomembnejše, ker se mora šolanje odzivati na poklicne zahteve Zate mora izobraževanje sprejemati povezavo z raziskoval mm delom kot stalni izziv, ne le v današnji situaciji, ko se tako pogosto puudaria, kako sc delovne področje arhivskega pokliea stalne spre mtnja Pn šolar-u akademsko izobraženega arhivi ;ta bomo morali tudi v bodeie vztrrjal: na posredovanju znanj, ki omogočajo izčrpno vsebinsko obravnavo londov. Oh vsem širjenju tradieio-na!nih učnih snovi in vpeljavi novih učnih vsebin ostaja jedro učnega načrta arhivistika (z vsem-sodobnimi arhivskimi problemi, tudi tehmčne narave), zgodovinske pomožne vede (tudi rodoh ne vrste virov), različne zgodovinske vede, *z~ brane glede na povezavo z delom v arhivih ter jeziki, v katerih so pisani spisi. Iz perspektive delitve nalog jc mogoče priti do zaključka, da bo moralo poklicno šolanje v večji meri kot šolanje akademskega arhivarja upoštevati aspekte informacijske in dokumentacijske znanosti 13 Tudi pri tej povezavi moramo poudariti, da mora arhivsko šolanje iskati z njo stične točke, nikakor pn sc j arhivistika ne sme podrejati. Velikega pomena je tudi, da sc Študentje med študijem seznanijo s prakso. Učne ustanove morajo "odelovati z nacionalnim in regionalnim arhivi, saj pomena prakse pri šolanju nc smemo podcenjevati. Podobne metode kijih upoiablj.:jo druge vede, npr. medieina ali tehnika, da bi seznanile študente s prakso, moremo koristno upo rabiti tudi pri arhivskem izobraževanju. Na vsak način ni praksa le uporaba teorije, marveč pomeni tudi pridohivanje potrebnih izkušenj. 11 AivhivumXXXtX IW-t.str ififi. Angelika Meni.e Harit/, Archivfachl'che Abbildung: Den Anforderungen des 21 Jahrhundert", gcrcch. werden. Archiv-uiiiteiluneg" 3/93. slr. 77 79. Hermann Rumsthiillel, Archivmitteilungen 3/93. Sit. 81. 54 Članki in razprave ARHIVI win 1995 Šc k vprašanju specializacijo Za arhivske si varnost je značilna velika raznolikost zahtev, ki so specifične za arhivsko delo in jih jc težko opisati. Poleg diferenciacijo delovnih mest glede na iv.ohrazbo seje v zadnjih desetletjih pridružila šc strokovna specializacija. Toda povsem zavestno moramo vzlrajati pn cnntncm dovolj .širokem temeljnem izehraževanju, siccr bomo ogrozili cnolnost pokliea ter strokovno predstavo o poklica To izobraževanje pa je treba dopolnjevati z. dtlcrcncirano pnnudho izpopolnjevanja Arh*vist nc sme biti niti omejen specialist nili nokdo. ki na splošno in no vršno obvlada svoj poklic. Za zaključek si želimo postaviti .še vpraianjc, kje jc glavni prohlem pouka arhivistike Odgovor je nedvomno v teoretični utemeljil vi arhivistike Pcmen tega jc toliko večji, ker velja za vse poklice, da ob dohri teoretični podlagi ni večjih težav ob nastopu dela, če nc upoštevamo, da posamezna delovna pcdrocja zahlevajo uvajanje v delovni postopek, kar pa ni več naloga univerzitetnega Šolanja. Potrebno jc tudi poudariti, da sc lahko nek poklic razvija m s tem odgovarja na nove probleme lc, Čc ima teoretično utcmc ljeno znanstveno osnovo. S pomočjo šolanja jo jc treba prenašati na generacije, k prihajajo za nani, da bi jo mogle te v odgovarjajoči situaciji nadalje razvijati. Ko bodn na teoretičnih področjih odpravljeni znatni deficiti, bomo morda nekoč prišli do neke evropske arhivistike v smislu razmišljanj Eckharlo G. Franza v Maas-tnchln.i; Pol do tega cilja pa vidimo predvsem v primerjali arhivistiki imamo vtisL d? so z izjemo Moskovskega inštituta, ki iazpolaga s številnimi gradivi, namenjenimi učiteljem 'i; študenlom, drugod v Srednji in Vzhodni Evropi lc v manjši men na razpolago. Pomembno je, da to literaturo vzpodbujamo tudi glede na željeno kontinuiteto pri posredovanji1 znanj. Povsem sc zavedamo da more naš prispevek posredovali lc površen in zelo splošen vpogled v probleme arhivskega šolanja na univerzitetni ravni, konkretno slanjc pa se razlikuje od države do države, saj so zgodovinske tradicije ra/.ličnc. vendar pa jc cilj šolanja povsod isti, nanreč vzgojiti visokokvalificiranc arhivske strokovnjake ZUSAMMENFASSUNG DIE RAGE DER ARCHtVJSCHEN AUSBILDUNG AN DEN UNIVERSITÄTEN OST UND MITTSLOiTEUROPAS Der vorliegende Bair;'g hnngt zuna'chsi eine in den Iclz.tcn Jahrzehnten sl.irk erweiterte Bibliographie tiber die arehivistische Ausbildung. In den osl- und miltel-europäi sehen Llindern ist die Ten den 7. zur akademischen Arsbildung der Archivare inst zur Regel geworden. Die Anfgubc der Univcrsilüisu11sb 11 dnng hes.ehl darin, Stu d'crrrndc auf akademische Bcri'fe vor/a bereiten. Im Hinblick auf die künftige Entw:ckhing vertreten wir die Auffassung, diti akademisch ausgebildete Archivare von zahlreichen Atifgiben bei der Aufarbeitung lind Aufzeichnung von modernen massenhaft vorkommenden Aklen befreit werden und da Ii für diese Aufgaben archivische Fi'charbc'ter eingestellt werdcn müssen. Dir Fachausbildung wird 11 weit größerem Matte als die nkiidcmische Ausbildung der Aspekten de- Informations- lind Dckumeniationswissenschaft Rechnung lragen müssen. SUMMARY ARCHIVAL EDUCATION AT THE UNI V1ERS1TIES OF EASTERN AND CEN'i'RAL EUROPE At the beginning of lhe article, the timhor compiled a bibliography on archiv.il education, which has Increased conisderably in lhe lasl derides. In Eastern and Cenlral European countries, the archival ed:icalion is almost as a rule, eoncenirated at the universities. The role of un.'versily ednciion is to prcuarc gnduates for academic professions In .ispeels of fiuure devclopmrnl we are convinced that archivist.s wiih academic education wit] loose several duiles connccled lo lhe arrangement and description of modem records and employ assilanl archives - prorcssionals with a higher vocational education for these duties. In a far greater degree lhan lhe education of academic staff, lhe vocational education wji] have to be aimed ni information and dccumcntary i.i formal ion sciences. Anketi k a Wnnc Ha.iU. Archivmiltci hingen 1W. sir. 77-7H. Etkharl G. Fran/, Btauchtii wir ein cumpÜiM'hc.s Archiv Institut. Janas W2 sir. 234-2iH. . ARHIVI XVitr 1995 C.iinlci in razprav 55 Zai etki na jrtnega zbiranja arh /skcea grad ^a v notranieavstrijskih deželah WANKA ZSJC CltEU 7 organiziranim zbiranjem arhivskega, a;hc-Jluškega muzejskega in etnološkega gradiva 'opij vsega, kar priča c preteklosti, v notra jea\ stnjsklh deželah so začeli pred slabimi 200 leti. Eden glavnih pobudrikov teh akeii je bil 'iadvojv;>da Janez katerega stališče je bilo, aa je ysa materialna ni duhevna zapuščina pomembna za zgodovino in znanost. Poleg zbiranja pričevanj o preteklost je smatra) za pomembno tudi d'.)ki imentiranjc sodobnosti Poleg dokumentacije, ki je nastajala kot pos! pravnih dejani ali poslovanja institucij je ""latral za potrebno, da nastaja dokumentacija 1 di nrmeniko (ohrar.ili utrip življenja in litja tak atrie dobe) pisanje kroiik. opirovanje ljudi M običajev, pokrajin, raznih dogodkov, naravnih P^jt-vov ipd. Kot pomembna dogodka v načrtnem zbiranju 'rhivnkcga gradiva v prvi polovici 19. stol v no-Iranjeavstrijjkih" deželah iahkr" smatmmc ustanovitev Jounneuma v Gradcu in Zgodovinskega društva za Štajersko, Koroško in Kranj* sko ki je v omenjenih pokrajinah imelo svoje pooru.iniw' s sedežem v Gradcu, Ccloveu ii Ljubljani. Lota 1811 je bil v Gradcu ustanovljen deželni niuzcj. imenovan Joanneurr. Poseben pomen v ■■jem jr nadvojvoda Janez prisodil arhivu in ob ti-m tuli naredil prve korake za načrtno zbiranje jr'iivskega gradiva. Oblastem na ^tajerukem in Koroškem je poslal prošjo za izročitev zgodo-" »nsko pomembnih dokumentov tej ustanovi v Jajno lagi ali v prepL Dokumente so zbirali tudi tMaVei arhiva in sposobni člani 1843. leti." usta novljnnega zgodovinskega druŠtv«! Precej dokumentov j- na svojih potovanjih po Štajcrki zbral arhi .'ar Josef Wartinger. Leta 1861 ¡e prevzel v Joanreumu irhivsko službo Josef Zahn; ta je poskmef, rja sti," se arhiv Joanneuma in Deželni ki je deloval v okviru Deželne registrature, 'druiila ' Deželni arhiv (leta'186«), ki je začel sistematično zbirati arhhalije'različnih proy«-nicne.1 V smislu zbiranja vsega' gradiva, pomemb nega za ?.godovino nojanjeavstrijskih dežel (Šta jerske.' Koroške in Kran;ske), ' ie bilo ,usta: novi j cn c tudi Zgodovinsko društvo za ;tajerško, Koroško in Kranjsko. b. diuŠtvc zaživelo in čim prej Jičelo Jpravljati "s statuiom določene naloge,-je nad ^ojvoda Janez kot začasno vodstvo te liteiarne Eneifclop«life Jugoslavije 1 AB1Z Ju gos I a venski leksik ngrai Si zavod. Zipib 19H3, si.. 293.294. družbe postavil eeniralno direkcijo v Gradcu, kaicrc i odja je oostal opat Ludwig v. Kaiserjieg. Na okretne urade so decembra 1843 poslali pc 20 izvodov tiskanih statutov navedenega društva z zahteve, da priporočijo tiste posameznike posvetnega stanu, ki bi bili pc mnenju okrožnega urad;, sposohni opravljati naloge tega društva in hijih lahko uporabili kot sodelavce Glavna naloga omenjenega zgodovinskega društva je bila skrbeti ¿a ohranjan ¡c in raz jasnjevanje zgodovine -Štajerske, Koroške in Krnnjikc ter poskrbeti, da se bodo sporočila o notranjem.in zunanjim življenju ohranila tudi poznejšim rodovom. Center druStva je bil v Gradcu, po pukrajinah pa so se osnovala deželna društva, ki so imela svoje sedeže - Štajersko v Gradcu, koroško v Celoveu in kranjsko v Ljubljani V teh centrih naj bi se. osnovale tudi posehne institucije, "v katerih bi se hranile zbrano gradivo in pričevanja c preteklosti in' sodobnosti pokrajin: arhivi, knjižnice m antikvariati fJEs werden sich demnach die Entsprechenden Sammlungen die Bibliotheca stirens:s und das Antiquarium et Arehivum stirense in Steiermark zu.Graz, die Bibliotheca earantana und das Arehivum et Antiquarium taramanum für Kärnten zu Klagenfurt, die Bibliotheca earniola und das Anliquaribm et Arehivum carniolum für Krain zu Laibach unter Beobachtung der für Bibiiotheken im Allgemeinen bestehenden Vor schritten zum. alleinigen Gebrauche Tür die Vereins*wecke aufgestellt und aufbewahrt befinden. '3 Glavno vodstvo, centralna direkcija, druitva je imela sedpž v Gradcu (Joanneumj, pokrc.jin:ika društva pa so imela društvene, direkcije, za Štajersko v Gradcu, Kranjsko v Lj ubij an in za Koroško v Celovcu. Seje naj bi sklicevali dvakrat na mesec. Svoje predstavnike v centralno direkcijo bi pokrajinska"dništva :zbrala iz v Gradeu živečih člano društva, ki bi jih pooblastila Ji odločanje v njihovem imenu. Člani društva so bili liankc redni in častni, V društvo so sprejemali tiste 'judi (može, die Man-ner)t ki so bili poznani kot temeljiti poznavalci zgodovine, dejavni raziskovalci, izobraženi diletanti oziroma vse tiste, ki so lahko kakorkoli 2 ZAL, fond Okroijii u.ad Celje, fasc 73, Mg. 7:/54fi; Dopis šlajerskega gubernija okrjinemu uradj C' lj- it 22uK4 25/I2-W3, ' ZAC. Ibud O krojni urad Ci Ijc (v rad. OUC), fasc. 73, s ig. 73/546; Statuten des allerhtichsten gjnehmiglen historischen Vereines für Steiermark, Kärnten jnd Krain. Cfcn 24. 56 Članki in fržfinrc ARHIVI XViII 1995 bistveno pomagali pn •¿pol nje "a nji društvenih nalog Naloge ecntralne direkcije so bile - Vodili cvjdcneo vseh članov (rednih in častnih); sprejemala je lahko lud' člane iz ostalih pokrajin monarhije (večinska odločitev), o sprejemu tujih častnih članov je imel piavieo odločati cesar. - Voditi evidenco vseh zbranih predmetov; tu naj bi se vodili glavni katalogi in seznami vseh knjig, dokumentov in predmetov, k; bi jih /brala posamezna društva, zato je bila dolžnost društev, da so centrali redno pošiljala prepise svojih evidenc, kjer je bilo možno pa tuji prepise originalov. 7*-ižclcno je bilo da bi se omenjena evidenca vodila na lističih - to jč v ohlik* kartoteke. - Zhirati in occnjcvati vse izdelke, ki so jih člani naredili oziroma napisali na podlagi zbranega materiala; odločati kaicn izdelek bo prestavljen na obenem zboru in kateri ho šel v tisk skupaj 7. letnim porrčiPom. Letno Doručilc je bilo v bijtvu literarno-umctnišk. izdelek, ohogaten tudi z likovnimi deli - litografijnmi, bakrorezi, upodobitvami antičnih picdmclov, upodobitvami pokrajin, potret: ipd. Zasloni so ga dobili vsi člani, ki so plačali več kol 2 g:d. letne Članarine Za tiskane izdelke so bili oredvidcni nizki hono-raji, presežek od prodanih izvodov je Sei v centralno blagajno društva. - Sklicevati občri| zhorc, na Katerih so sprejeli delovno poročilo, zaključni račun in finančna poročila vseh treh pi.krajinsk-h društev. Direkcije posameznih društev so bile dolžne predložiti tudi natančno letno poročilo, iz . ":atcrega jc moralo biti razvidno, kaj |C društv. v preteklem leiu naredilo in katere knjige, dokumente ali predmete jt pridobilo za svoje zbirko.4 Statut je pmdv idcval, da bi pokrajinska društva služila istemu namenu ir imel? podobno po slovanje kot'matiČno druitve - njihovi člani naj bi neprenehoma pridno raziskovali, zbiral' ;n varoval: zgodovinske vire - p.sarie, tiskane fn umetnostne priče preteklosti in odobnosu Delo društva bi lahko delili na dve vqr. na /birarge pri^c .tnjpreteklosti (že napisanih ucl /knjižnice/, pisanih, risanih, tiskanih in ostalii dokumen'ov ter arheoloških, zgodovinskih, umelriostnozg odo vinskih in etnoloških spomenikov); ,nnm i bi jih v originriu ali v natančni kopji 07 prepisu ter na zbiranji l^trn^oi: sodobnih --tvarjalccv: tudi te bi hranili v originalu ali prepisu. Na'tem mestu ne iinemc pozabiti na načrtno opisovanje pokrajin, obi čajev, dogodkov naravnih znamenitosti n pojavov. Med drugim je bila namreč dolžnost članov in strokovnih sodelavcev'tudi dokumentiranje sodobnosti; ti opisi in zabeležke so morali biti čim bolj verodostojni in prav lake kakor ostali "material" shrameni la poznejš :' rodove. 4 ZAC, OUC, lase. 73. sig. 73'546. navedeni Matur £L 26. 3Í) 34 Kot viJimo, jc društvo v tem smislu v ccloti pokrivalo arhivišlično dejavnost - zhiranje in ohranjanji arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki ma že ob našuvnku lastnosti arhivskega gradiva, poleg tega jc predvidevalo tudi prepisovanje in eviden-iranjc pomembnih dokumentov in ostalega gradiva v knjižnicah, arhivih, javnih in privatnih rcgislraturah v pokrajinah in tuai zunsj njih če so se ti dokumenti nanašali na do gndke na ^tajciskeiri. Koroškem ali Kranj-skcm, Kar hi lanko primerjali z danasniim evidentiranjem gradiva, pomembnega za slovensko zgodovino v dniru čih in tujih arhivih. Predvsem pa so morali biti Člani in jodclavci društva pri svojem delu poz snu na - kronike dežel, mest, trgov, cerkva, samo' stanov, kjrpcraeij, picmiikih družin - statute mest, trgov ¡fñ* visi ter viteških in ee-hovskih redov - knjigi; zapisnikov cehovskih zborov, cehovske regulativo urbarialne in posestne knjige, originale ra čunskih knjig ali verodostojne izvlečke, topografijo dežele, š posebnim poudarkom ra kmetijstvu, industriji in obrtništvu; ob tem naj bi navajali tudi mere in uteži, količino in vrsto pridelki.v, cene, razmerja in^d stanovi - originalne listine m dokumcnle, ki se tičejo celotne dežele kot tudi posamezni!- korpo-racij, 'mest, ugov, vasi, gradov, gošprsk, cerkva, kapél,' ustanov (die Stiftungen) in posameznih oseb - spominske knjige, pisma pomembnejšin mož in žena v deželah originalne rokopise slavnih ljudi (mož), rokopisne zapuščine v flnsčijflm-satcljo in pesnikov, biografije ijudi pomembnih za driavo, cerkev, umetnost, znanost, industrijo - starejše vladarske deske, rodovnike plemiških družin - ' originalno dokumente o 'išjin 111 nižjih javnh in privatiiih šolah, o zdravstvenih in zdraviliških ustanovah - starejše topografske opise s vsem. pripadajočim: podatki koi sb opisi okrajev, go; posk, sodnih, farnih krajevnih in gozdnih meji» zbirke starejših deželnih ..akonev, posvetnih in é.;rkvenih razmerij kakor tud' starejše kazenske spise Vsi *ako zbrani spisi bi se zbirali v štajerskem, koroškem in kranjskem arhivu. Z njimi '-i delali sposobni delavci in poznavalei. ki bi jih delno raziskali in jih naredil- uporabne, k čemur naj bi pripomogel tudi krajši izobraŽevaln tcčai iz diplomatikc. Posebej poudarja statut da tč pokraj ic ni;o hile vedno tako organizirane in obenem opozarja, dr. se ¡'radivo, pomembno za njihovo zgodovino, nahaja tudi v arhivih m registraturah zunaj Štajerske. Koroške in Kr«njske, zate jc smatral za potrebno pregledati centralne arhive iri regi- «RHIVI XVIII 1991 Članki in rnxpravc 57 straiure na Dunaju, v Sakburgu, Pas^auu, Brix-nu, Münchnu, Freisingu, Ogleju, Gorici, Vielau Sposobni člani naj bi najprej popisali dokumente (kata'ogi), ki se nanašajo na obravnavane pokrajine, nato pa naredili dobesedne prepise vseh dokumentov, kodeksov in listin Vse to naj bi öripomoglo k popolnejši sliki o pretekiosii navedenih pokrajin Poleg navedenih' v glavnem arhivskih dokumentov, je imelo društvo nalogo zbirati tudi arheološko, um;tnostnozüodcvinsko in etnološko kulturno doiiščinc med katero so iUeli - vse nazorne tvorbe preteklosti, rimske nagrobnike z reliefi in napiui, žrfenike, žare, dodatke iz grobov, kipe, spomenike, umetniške slike; kiparska m rezbarska dela v cerkvah, gradovih in na sedežih gospesk; srednjeveško pohištvo... * staro orožje in bojna sredstva: mc-ic, kopja, bodala, strelno orožje, zastave, bindere, bojno opmmo " srednjeveške pečate, ostanke pečatov, pečatne odtise, grbe, verižici,, dekoracije * "tare (srednjeveške) novce, medalje, prcmiČ-n.nc (pohištvo, orodja * ^F&:ialne karte dežele, zemljevide distnktov, far. krajev gozdov, potokov, poti, gi jdbene in situacijske načrte * slike, risbe, jiodobc, lesoreze, bakroreze poKrajin. mest, trgov, krajev, cerkva, kap: , gra d"v, dvorcev, mostov, razvalin ■ slikj starih noš in oK1ck vseh stanov, posebnosti vojnega in mirovnega obdobja,, portrete slavi :h ljudi, ilustracije in umetniška dela _ L^clno bi društvo te predmete skušale dobiti v originalu, delno pa bi sposobni člani društva in sodelavci .arcdili verodostojne kopije, skice in ri«be. Shraijeni bi bili v zato ustanovljenih antikvariatih.'* ' Poleg pričevanj o preteklosti naj bi člani '■ruštva namenili precc; pozornosti tudi sodobnosti: 'Weil jedcch die Gegenwart durch die ergangenbeil hegriindet wird- und beide r,iiL ■*nc ;r wechselseitig dutehbringen und be suchten, so sind dem historischen Vereine erwünscht und willkommen, alle Darstellungen, wiche die Geschichte der inttern urd äußeren Löbens der inrierösterr Provinzen in der Gc-fef.nwart mit Berücksichtigung der Vergangenheit b:hand~lt....."7 Statui predvideva, da bi zbrali opise okrožij, škofij dekanatov, farnih okra jev in dcminijcv - natančne in izčrpne opise deželnih okrajev v topografskem, verskem, fizičnem, naravno-zgodovinskem, gozdarskem, ekonomskem, montinistiCnem in komercialnem pcgledu 6 ZAC.OUC fe«:. 73. sit. 7.1/546, nav. statut. £le:ii 5.6 in 13 . 1AC OUr, fase. "'i. sig. 73/546. r.av. statut. člena 7 in K. -AC, OUC. Tast. 7.1, Mg. 73/546, nav. slalut, £1. 15. - opise starih in novih rudnikov ter plavžev z vsemi pripadajočimi objekti poročila o tovarnah, manufakturah, trgovinah ■ i" prometu, letnih in tedenskih sejn ih: posebnih deželnih izdelkih, cenah m plačah, eventualnih posebnostih v razvoju domače trgovine in industriji - predstavitve verskih in dobrodelnih ustanov, šol, učnih in vzgojnih zavodov - zabeležke o knezjm in plemič h ciinastijah in družinah, o živeče m in izumrlem plemstvu popolne biografije živečih ali umrlih odlie-nikov, junakov^ duhovnikov, domoljubov, učenjakov; znanstvenikov iin naravno nad ar jenih posameznikov, ki so brez posebne izobrazbe dosegli pozornost zbujajoče rezultate poročila o pomembnih duhovnih, patriolifnih ali kako drugače zanimivih dejamih domačinov - orise karakterja prebivalcev prov inc, njihovih navad in običajev - opis 'zdravstvenega stanja ljudi in živali, običajne bolezni in dra- la z omembo zdravstvenih ustanov ter sposobnih zdravnikov in zobozdravnikov - opise tnanih in nenavadnih deželnih in kra icvnih praznovanj, zabav in običajev te«* šeg in navad pri posebnih dogodkih kot so krsti, poroke, proŠČenja, pogreb1 zhirke pregovorov in rekov, predsodkov in pntznovcrij ki spremljaje kmete, pastirje, lcvcc rudarje... opise naravnih znamenitosti in pojavov ter naravnih nesreč (podzemne jame, slapovi, panorame, poplave, potresi, plazov', epidemije kužnih bolezni med Ijudm in žfalm ..) poročila o i/.najdl.ah in napredkih v znano;" ir umetnosti s primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo v oziru na duhovno in fizično kulturo - dober narečni slovar izrazov, ki se uporahliajo v vsakdanjem življenju ali ob posebnih pr-ložnostih, dopolnjen z ustreznimi izrazi v kr.|ižni ncmšČin - bogastvo ljudskega izročila • prozo (zgodbe, pravljice) n poezijo'v '¡udskem (narečnem) jeziku ter ljudske pesmi škripaj z melodijo pričevanja očividcev pomembnih dogadkov v Notranji AvstrijiB Statut si je svoj,: naloge ohranjanja kulturne dediščine dokaj iroko zastavil, sLj je predvideval, da se zherc jn ohrani v originalu ali avtentični kopiji arheološka, arhivistična, umet-nostnozgodovirska in etnclcška dediščina; enako naj bi se /hirali tudi dokumenti sodobnega dogajanja in ustvarjanja Centralno društvo je delovalo le nekaj let. Leta 1849 sc se deželna društva za.Štajeisko, Koroško in Kranjsko osamosvojila in samostojno delovala ter bila uspešna predvsem pri zbiranju B ¿AC. OL'C. fast 13. sig. 72/546. nav statui člena, tO in 15. <¡8 arhivskega giadiva; tako-je npr zgodovinsko društvo 7.L Kranjsko do leta 18S5 zbralo že 1447 listin.9 Za konce si še na kratko oglejmc kako so bila zgodovinska društva v treh poki aj in ah N Dira nje Avstrije uspešna pri svojem delu. Na^boljSo pod ■ lago jc imelo i tajen ko društvo, saj jc nadvojvoda Tanc/ že ob ustanovitvi Joanneuma v Gradcu dal prvo mesto arhivu. Arhivska zbirka jc bila do leta 1816 v oddeiku zgodovinske strokovne knitinitc muzeja, leta 1817 pa jo jc dobil v varstvo stanovski arhivar in arhivar Joanneuma Jože t Wartmger. Zbirka je štela kar lepo število ustii in rokopirov. Leta.1868 je bil na pobude profesorja za -avstrijsko zgodovino in vodje irhiva v Joanncumu Jožefa Zahna ustanovljen Štajcrjki deželni arh:v. ARHIVI XVIII 19ito Na Koroškem jc bilo zgodovinsko društvo v 19. sto', ediii. ibiratslj arhivskega gradiva Utemeljitelj arhiva j; bil prvi društveni predsednik baron Ankershofen, pod njegovim vodstvom je arhivska zbirka Štela že 1 ,000 dokumentov. Sistematično so ¿aecli jrcj~U zbrana gradivo v 60. letih 19. stol. Leta (S83 jc postal društveni arhivar August pl. Jak ch ki jc veliko poioval po deželi ir. obiral gradivo za diplomta.ij, ki ga je izdal pod naslovom Monumenta Histonea du-catus Carinthiae. Leta 1903 jc društvo predlagalo, da sprejemejo Jakscha v deželno suibo in take jc leta 19i>4 stanovska registratura dobila značaj deželnega arhiva,, leta 1906 jc bila v dopojc stanovskega arhiva sprejeta tudi večina arhiva zgodovinska društva. Članki in razprave Diploma Zgodovinskega drujtva za Štajersko iz leta lS"7i, s katero potrjuje sprejem deželnokn jžjega mesta C'lja 'a svojega icdriega člana Zgodovinski arhiv v Celju, Zbirki list'n, št. 45 Mijua Smole. Zgodi vina arhivislik^ in arhivske sluibe Arhivsko dni i Ivo S'ovenije. arhivski pribočniki-, /."ezek 4. Lj. '976, str. 31 AkHiVI XVIII 1995 Članki in razprav.. 59 Na Kranjskem sla zbirala arhivsko gradivo zgodovinsko in muzejsko draŠlvo. Zgodovinsko dniaivo jc ra občnem zbaru lela 1859 dalo, na predlog odbornika ljubljanskega odvetnika Elb' na Honnka Cosle, pobude za uslano 'ilev deželnega arhiva v Ljubi am, akcijo so ponovili Sc na naslednjem obenem zboni Obe pobudi sla ostan Tez rezult?la..zalo.so sc odločili, da bi bilo dobro, če sc muzejsko in .zgodovinsko drušlvo družita, vendar pod pogojeni, ds dežclr-i odbor zaposli v muzeju knslcsa adjunkia, ki bi skrbel za arhiv in1 knjižnico. Tudi s lo in še nekaj nasljdnjirru pobudam ni^o dosegli rezullalov Borbtt za uslrcznc arhivske prostore je Iraiala več. Icl in icle z dogradil vijo novega muzejskega poslopja Icla 188' je dobilo arhivsko gradivo svoje prostore Tu zbrano gradivc jc buo podlaga za naslanek deželnega arhiva, ki • p? jc deloval v okviru muzeja, Arhiv je prtVKcl med dragim iudi zbirke dokumcnlov '885 lcla razpuščenega zgodovin skegn drušlva za Kranjsko. ZUSAMMENFASSUNG WE ANFÄNGE DE* PLANMÄßIGEN ¡¡AMMELNS ^ONARCHIVGITIN DEN INNERO,^TERREICHISrHEN LANDERN Ein planmäßiges Sammeln von Arcai^gut in den 1 n nerostenv i eh i schon Lindern begann in.der rrsten Hlilftc des 19. JaJirhunderls. Im fahre 18M wurde in Graz das L-indesmuseim Jo£.nneum gegründet, in welchem dank Erzherzog Johannes, den Arcniv eine b( deuten de Rolle nikam. Auch der Historische Verein Tür Steic/mark, Knun und Kärnten mit dei ZcntrulJircktion in Graz und den La.idesdi'ektionen iUr Steiermark in Graz für Knin in Ljiibljani» und für Kärnten in Klagefitjffi entstand mi'. der Arfgiibe archivisches, archäologisches, kunsthistorisches und vclkskuudliches G'U zu sammel i. Der Verein wirkte als Ganzer; nur.bis zum Jahre l84y, wo er sich in drei selbständige Lande.! vereine aufgliedert. Das Vereinst htm ßibt .Auskunft übe Vielfalt ige Aufgaocn, die von kern-Petenten Vereinsmitgliedern und Mitarbeitern gelöst werden sollten. Für derart ambi;iÖs gestellte Aufgr.ben lehltt es dem Verci i an finanziellen , Miltein und kompetenten Mi.ar-h -'tern, darum beschränkte er sich im wesentlichen auf das Sammeln von Archivgut. SMMMARY THE BEGINNINGS OF oRUANlSEu COLLECTION OF ARHH1VF. MATERIALS IN THE INNER AUSTRIAN LANDS Organised collection of archive materials in the Inr.er Autrian land*; started in ihe early 19th century. In 1811; the Landesmuseum Joanneum was founded in Oraz, in which the archives, owing to the arc hu uke Johannes, playtid an important role! Aiming at collection archival, archaeological, artistic and ethnological material, the historical associa tion of Styrin, Carnioln and Cariuthia was tounded, with its ccntral olfice in Graz an< provincial offices in G'az for Styrin, in Ljubljana for Carniolu, and in Kagcnlun for Carinlhia. The as'iociaticn as a whole operated or.ly until I84'>, when it disintegrated into ¡fires inc'-pendent provincial associations. Hie statute of the ^ssotiation reveals a broad array of scopes, which should he pe-formed by dedicated members of the association and its collaborators, but unfortunately, the association did not have either enough financial resources nor enougtt talented pec pic, so it limited its activities mainly tr the collection of archival materia). 10 Majda S mole, navedeno delo, str. 32-34, 94.95. 0 Članki in razprave ARH'V1 XVIII 199S J a /m to: iec, ustvarjalec ari '.vskega grabiva, 1944-1977 4 JELKA M ELI K Sodno oblast v državi izvršujejo državni organi, ki jih imenujemo pravosodni organi. Sem sodijo predvsem sodišča, k' naj bi bila od drugih driavn h organov, zakonodajnh in upravnih, neodvisna. Samostojnost in nepovezanost naj bi bila čim večja, take v organizacijskem ket tudi v funkcionalnem pogledu. Prvo pomeni, da organi ene oblasti ne postavljajo in nc razrešujejo drugih organov, drugo pa, da se eni organ: nc morejo in ne smejo vtikati v poslovanje drugih. K?-renske sudslvo je izredno pomemben del .,odstva vsake družbe Kazenski sodni organi preiskujejo, obravnavajo in sodijo kazniva dejanj-i To so dc,aiija, ki najhuje ogrožajo pravni red neke dr žavc, Preko kazenskega sodstva država varuje svoje naj važnejše interese. Način varovanja,, vrsto kazenskih sodnih organov, njihovo sestavo, pristojnost in način opravljanja nj.hovc dejavnosti določijo države okvirno le v ustavah, podrobneje pa nredvsem v zakonih o kazenskem postopku ter v raznih organizacijskih zakonih tistih državnih organov, ki v tem postopku nastopijo Kazenska sodišča opravljajo glavno nalogo v kazenskem pr stopku. sodijo V kazenskem postopku za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradm dolžnosti, in takih je večina, pa na ;topa šc en pomemben državni organ, ki '.a s top" državo -državni tožilec ali državni pravdnik- Opravlja torej nalogo ozir ima funkcijo pregona. V prvi Jugoslaviji je ščitil interes države po seben državn organ, ki je bil od sodišč neodvisen in se je sprva imenoval državni prav dnik Pristojen jc bil storiti vse potrebne za odkritje kaznivega dejanja in ukazati uvodne poizvedbe zahtevali prjiukavo- vloži ti in zastopati obto/ho ter vložiti redna in izredna pravna sredstva. Organizacija državnega pravdništva je bila enaka organizaciji sodišč Tako so obstajali državn. nravdnik. višji državni pravdnik in vrhovni dr žavui pravdnik Vsak državni pnrvdiUK jc imel določeno število namestnikov, ki so imeli pravico opravljati vsa uradna dejanja, za katera je bil pristojen državni javnem tožilstvu. Ljudski pravnik. 5- fi/l/ 1946. Mr. 173. Ura Jn! list SNOS v. dne 25. marca 1944, it.l Glej: Marjan V i voda: Nastanek in ta/.vpj javnega tožilstva v ARHIV) XVIII J995 Članki m razprave 61 Poudarjeno "je bilo, da se ustanova javnega tožilca bistveno razlikuje od starega dr avnega tožilstva -n tudi od tožilcev, ki so do tcaai peslo vali v skopu vojaških sodišč NOV m PO Slo-veni-e4 Novi organ je hi i predvsem varuh sploŠ ne zakonitosti, toda tudi v kazenskem postopku i.u jC bila poverjena še večj.* in močnejša vloga. Predvsem je imel v rokah kazensko preiskavo, vlagal je obtožnico in zastopal obtožbo, patil na pravilno peslovarje sodišča v postopku sojenja, ■lagal pravna sredstva ter nadzoroval izvrševanje kavn. in sodeloval v pomiloslilvenem postopku. ->oločcno c hilo, da posluje pri vsakem vojaškem sodišču javni tožilec, ki je podrejen'izktjuč no (ilavnemu javnemu tožilcu. Javne tožilce in vršilec dolžnosti javnih tožilcev je poslavljal in ra irC šJvrl Glavni javni ložilcc pri Predsedstvu No? Vršilce dolžnosti javnih tožilcev pri iz--dnih bataljonskih sodiščih pa je postavljal Diviziji® javni tožilec oziroma javni tožilec pri v|^jem vojaškem sodišču (VVS) v primeru i-.red-lih bataljonskih sodišč v sestavu odreda Javni tožilci naj bi bili v svojem poslovanju neodvisni vojaških in upravnih oblasti. Javni tožilec in vršilci dolžnosti javnih ložil-ccu bili dolžni javnim tožilcem pri VVS vsa-^h petnajst um poročati o vsem svojem porlo-" anju, pa tudi o vseh pomanjkljive stih vojaškega kazenskega sodstva, na katere so naleteli. Tem poro ;ih,m naj bi dodajali tudi predloge za iz-boljJanje kazenskega sodstva.5 Javni tožile: nai b" bili v svojem poslovanju neodvisni od vojaških ,n upravnih oblasti. Vršilci dolžnosti javnih loiilcev pn brgadnih in od rednih sodiščih na so bili samo pome .¡ni organi javnih ložilccv divizije ali področja in so se hislvcno razlikovali od jav-n"h ložilccv in vršilcev dolžnosti javnih ložilccv pri področnih vojaških sodiščih. To so hili večinoma ncpn,vniki, funkcionarji ali pripadniki hri-gad Ln odredov. ^■ačcla teh -navodil so oslala v praksi javnih tožilcev tudi po osvoboditvi in ;o postala scslav-n. del novih pravnih predpisov,6 Toda kljub določbam, da jc Glavni javni tožilce za svoje delo odgovoren le Predsedstvu SNOP, je iz njegovega arhivskega gradiva razvidno da jc bil odgovoren ludi Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije. Pomočilo ° delu le temu jc celo veliko bolj obširno in izčrpno kot njegova poročila SNOS * Prvega septembra jc stopila v Sloveniji v vezavo IVcdba Vrhovnega Slaba NOV in POJ o vojaških sodiščih, na podlagi katere je Glavm javr tožilec z okrožnico dne 14. avgusta 1944 Sloveniji med naiodnoo;, /obodi Inu vojni i, Pnvnik 6/1J64, M. Vi voda ^ 1964). str. 325. Navodila si. I, AS. Javni i loMIstm. Glavni javni loJilec. Škalla 29; AS, Referat /a dislocirano arhivski) gradivu II. {prej IN?,), P SNOS, f. 5(XI : 7 M. Vivods. 1196-1). sir. 331). AS Javni) tniilstvo, Glavni javni tnJilcc, ite Ja 2(1. ukinil funkcijo javnega tožilca pri vojaških sodiščih, ker ga ta uredba ni predvidevala. Ostala jc lc dolžnost jasnih tožilccv vlagati ovadbe pre iskovalcem pri vojaških sodiščih, kadar so zvedeli za kazniva dejanja, ki so ipadaia v pri stojnosl vojaških sodišč. S lem sc začne v raz v jju javnega tožilstva novo obdobje. Prehod na področja nevojaškega sodstva, lahko bi tudi rekli, rednega sodstv? Z Odlokom Predsedstva SNOS o začasni ureditvi (ljudskih) sodišč in o narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944 je hilo določeno, da na ozemlju Slovenije izvršujejo narodna sodišča sodno tih last v vseh kazenskih zadevah, razen v tistih, ki so s po.schmmi določbam, pridržane vojaškemu kazenskemu sodstvu, kolikor tudi teh vojaška sodišča ne odstopijo narodnim sodiščem- Na podlag lega odloka .n Odloka o postavitvi in pristojnosti '^lavnega javnega tožilca pn Predsedstvu SNOS z dne 12 marca 1944-je izdal Glavni javni ložilee nova navodila." V uvodnih besedah je zap'sano, da posluje pri vsakem okrožnem narodnem sodišču javni tožilec, ki obenem posluje tudi pri vseh okra nih narodnih sodiščih svojega okrožja, da opravljajo avni tožilci svojo funkcijo neodvisno, torej spre-■emajo navodila in naloge, ki so zanje obvezna "zključno lc od Glavnega javnega tožilca in od njemu podrejenih organov, s čimer^ niihov položaj docela neodvisen od predsednikov sodišč ir sodiEč samih, Javni tožilci opravljajo poleg funkcije prejšnjih državnih ložilccv v kazenskih stvareh tudi funkcijo preiskovalnih sodnikov Javni tožiici so vanhi najstrožje zalvonilosti ter pravilnosti kazenskega postopanja pred narodnimi sodišči, zato jc njihovo poslovanje v kazenskem :odstvu zelo obširno. V poglavju z naslovom Poslovanje javnih tožilccv v kazenskem sodstvu pa najdemo določbe, skoraj enake onim iz navodil št. 1 Glavni javni tožilec jc končal svoje delovanje z Odlokom predsedstva AVNOJ o ustanovitvi in pristojnosti javnega ložilstva DFJ z dnt. 3. 'februarja 1945. tako kot jc bilo to predvideno v 6 členu njegovega'ustanovitvenega odloka, "'oda novi odlok je močno podoben odloku z dne !2 mat ca 19^.9 Prav tako so óslala v praksi javnih tožilcev tudi načela navodil in postala sestavni del novih pravnih predpisov.10 Povojno obdobje v zgodovini javnega tožilstva zaznamuje najprej sprejetje /.ve/nc ustave 31. januarja 946 ter icpirbliškc ustave, k.1 je bila ie posnetek zvezne, in nato zveznega Zakona o javnem tožilstvu z dne 22. julija 1946.12 Ustavne in ;:akonske določbe so dodelile jav- Navodila Ši.Vi, AS Referat /a dislocirano arhivsko yradivo 1L P3NOS.r5lXi ' Ivan Justin, Pravosodje v SFR Jugoslaviji, Mariboi 1979. sir ]K2. 0 M Vi voda (I964),j>lr. 330. 11 Uradni list FLRJ, 111/54/1946. 12 Uradni list FLRJ.Si. 6(1/1946. 62 Člankt in r^j£rr_vc ARHIVI XVIII L 995 ncmu tožilstvu splošen nadzor glcde-pravilncga izvrševanja zakonov zveznih ministrstev in ni-m podrejerih upravnih organov do posameznih državljane v >vni tožilci so bili pristojni vlagati tožbe, redna in izredna pravna sredstva proti pravnomočnim odločbam ■ sodnih in upravnih organov, posredovati v sodnih in uoravnih postopkih. Javno tožilstvo je bilo tudi organ kazenskega pregona. akr Javno tožilstvo Federativne ljudske rc publike Jugoslavije kot tudi javra tožilstva posameznih ljudskih republik ter vsa okrožna in okrajna javna toiilstvr so bila organi ljud: ;kc skupščine in neodvisni od drugih organov državne oblasti Zgradba javnega toiiilstva je imela vrh v Javnem tr^ncu Fl,RJ, ki ga je volila zvezna ljudska skupščina Imenoval je javne tožilce republik in njihove namestnike ter potrdil okrožne ■ n okrajne ja^ne tožilce, ki so jih menevah rcDLbliíki javni tožilci. Organizaría tožilstva je ustrezala organizaciji sodišč. Višji javni tožilci so bili dolžni nižjim tožilcem dajati navodila in naloge ter razveljaviti, odpraviti, spremeniti in ustaviti izvršitev aktov nižjih tožilcev.'3 Spremembe v družbeni ureditvi, predvsem uvedba samoupravljanja so povzročile .spremembe vlog in nalog oblastnih organov. Posledica so bile ustavne spremembe leta 1953, ko sta bila rprcieta ustavni zakon o temeljih družbene in pplinčtK ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti ter us'avni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LR Slovenije. l1 Noj Zakon o javnem tožilstvu je sledil v naslednjem letu, 26 novembra 1954.' Funkcija javnega tožilca kot iplošnega varuha zakonitosti se jc zmanjšala že v. Zakonom o upravnih sporih in z ustanovitvijo javnega pravobianilstva v letu 1952.15 Zveznega javnega tožilca jc poglej postavljal Zvezni izvršni svet in njegove smernice so bile za tožilstvo obvezne. Z Zakonom o ka ženskem postopku16 pa jc b-la -manj s a na vloga tožilstva tudi \ preiskovalnem delu kazenskega postopka. Po novem zakonu jc bil javni tožilce predvsem 'državni organ, ki opravlja funkcijo kazen-ikega pn-gona" Sicer pa je javno tožilstvo ostalo centraliziran in hierarhične urejen dría/ni organ. Na Slovenskem so torej delovali; zvezno, republiško, okrožna in okrajna javna tožilstva kot njegove organizacijske enote Območje okrožnih in okrajnih javnih tožilstev jc določal Zvezni izvršni »vet.17 ' Glej: Jernej Slanic, Beseda k zikonu o javnem toiilstvu. Ljudski pravnik*?.. I i" 46, sir. 173-17 ter tvai Justin \1979). str. IHMH3. 14 Uradni lisi F^RJ, it. 73/1953; Uradni list LRS. i!. 3/19M. 15, Uradri list FLRJ, St. 23/1952 ter it. Wmi. 16 Uradni list F^Rj.St.*0/l953. ' Več o tem glej: Josip OKivevnik: C značaj" ja^negn tožilstva kot dr?jvnej;a oriana in p njegovi organi /.arij i, Javna oprala 11/1960, tir S7-71. Tutn novi ustavi v letu 1963 je sledil nov Zakon o javnem tožilstvu v letu 196 >.18 Zakon oprcdcljrjc javno tožilstvo kot 'Samostojen organ, ki opravlja kazenski pregon, uponblia z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva za enotno uporabe iakona in varstvo zakonitosti in izvršuje dru^c z zakonom določene piavice in dolžnosti'" (l. Člen) m pouoarja 'glavna p.-avica in glavna dolžnost javnega tožilstva jc proga njanjc storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov* () 1 člen). Večje spremembe v organizaciji javnega tožilstva pa sta prinesli zvezna in republiška ustava leta 1974 ter na njuni podlagi sprejeti zvezni za kon o javnem tožilstvu in predvsem prvi republiški Zakon o javnem tožilstvu ,tri lete kasneje.19 Nova opredelitev federacije m republik-je .mela seveda za posledico tudi novo ureditev javnega tožilstva Zvezna.ustava jc urejaia le tista omevna načela ureditve tožilstev ki so bila po; trrbna z z skladnost ustavnega sistema, Javno tožilstvo odslej ni bilo vcc enoten organizem za vso državo. Odr.csi nadrejenosti in podrejenosti ostajajo izključno v okviru republike. V Sloveniji so zaradi spremembe v organizaciji sodiši delovali: republiški vijji, m temeljni javni tožilec Siecr pa je javno tožilstvo ostalo monokratičen organ, knr pomem, oa ga vodi ena oseba ki pa ima namestnike Tudi po novih predpisih jc javno tožilstvo predvsem organ kazenskega prego n? Njegove .naloge v kazenske m postopku jc konkretiziral poleg zakona o tožilstvu šc zakon o kazenskem postopku. Tožilce je ime) pomembne dolžnorti pri odkrivanju kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, izsleditvi storilcev in usmerjanju predhodnega postopka. Kasneje jc zastopal ohtožnico oziroma obtožr. piedlog ter določene predloge, v postopku zoper mladoletnike in končno vlagal redna in i;ircdna pravna sredstva zoper odločbe rodiSča.30 Javno težihtvo jc bilo.-nedvomno zelo po memben državni organ in ga moramo zato šteti med važnejše ustvarjale« arhivskega gradiva. Način njegovega.delovanja jc rr.ocno vplival na življenje ljudi, njegovi konkretni ukrepi.pa so obrnili usode mnogih posameznikov. Med dokumenti, ki tvorijo zapuščino javnih tožilecv, naj demo veliko podatkov, la histveno pripomorejo k osvetlitvi pomembnega ubdobja v slovensk1 zgodovini, nepesredno prt d koncem druge svetovne vojne in po njej. Arhivisti se moramo teh dejstev zavedati take pri valorizaciji kot pri strokovni obde'avj arhivskega grudiva ji vnih tožilcev. lii Uradni lisi SFRJ. St. 7/1965 11 U:adni lisi SRS, üd 10/1977. 20 Več o tem: Ivan Justin (1979). str. 185-202 Članki m razprava_ _63 A£HWI XvIII 19^5 ZUSAMMENFASSUNG DER STAATSANWALT MS SCHÖPFER VON ARCHIVGUT 1944 1977 Dci Beilrag bietet eine kurze Übe'.siebt 'iber die Ent-w-klung der Staatsanwaltschaft in Slowenien von 1944, als "U der Verordnung des Präsidiums der SISOS (Knegs-regienwg) ein Üeneralrtaat.sanwalt ernannt wutde, bis ¡977, als das letzte Gesetz Jber die Staatsanwaltschaft crlarsen wuiifc. Die Kenntnis der Tätigkeit und Geschäftsführung der Staatsanwälte sowc ih>-cr Organisation ist bei der Bc irteiluig und Fachbearbeitung ihre' Ar^hi^gutes vor allem deswegen von gmndlegender Bedeutung, weil die Staatsanwaltschaft Zweifel söhne zu den wichtigsten Schöpfe m vcn A.'chivgut gezahlt werden krnn. Unter den Dokumenten aus dem Nachlaß der Staatsanwälte finaet man viele Angaben, die wesentlich zur B.leucbtun^ dieses wichtigen Zeitabschnitts in der slowenischen Gcschichtc beiüagcn. SUMMARY ATTORNEY GENERAL - A MaKER OF ARCHIVAI. MATERIAL BETWEEN 1944 1977 The artiJe presents a short survey of the development of the office of the Attorney Générai from 19*14, when an attorney general war appoi itcd by the Deere of the Presidency of the Slovene National Liberation Council to 19*77, when tlic last bill on the respnnisbilities of the Attorney General was issued. A knowledge about the activités and operations of attorney general s is ^cry im poruini fcr the valorisation r.nd professional research or their records, particularly, because the ofïïce of an attorney general is undoubtedly a very intluenlial authority of a country Its oftice is one of the most ii.iportant trakcrs of archival matcrirl. The documents of attorney generals arc therefore tin essential source of information for an elu delation of an impor.ant period in Slcvene history. r* A* i liwj» ^¿^/ty- td^- 't^ w«- *** m.ji' -£<10, A* A' -f y'< . W ¿^^¿MfM&itot-Jrft*. r~t- Ä^J^rt, fh^c' J-ÎÎ'îÂL UM- ( /l- ■ * I1-/W -»-I Ivyr 4 •^ViVf'*^. iwft^t^t r* iiy» $ TtOM ■ j CL-lie Okrožnica tolminskega okrajnega glavarstva dre 6 avgusta 1872 o zbiraniu pomoči za nc srečnega Antona To/barja, ki j c bi i \ boju z medvedom hu dc ranjen, vendar jc prež.tvel. Pokrajinski arhiv v Mti Gt> rici. Občina Sv. Lttcij'i, t.e. 10, 214/1872 64 tanki in razprave ARHIVI XVIII ly95 v L ¡ubij ani od njene v Ženska obrtna strokovna (ola ustanovitve do 1918 SESŠE Obrtna strokovna šola za umetno vezenje in šivunje čipk • Strokovna tiota za umetno vezepje in čipkarstvo • Umctno-obrtna stroki vna šola Izobraževanje deklet se je v avstrijskih deželah pričelo precej kasneje kot izobraževanje dečkov. Prve dekliške šole so bile v ženskih samostanih S šolsko uredho iz leta P74 so dnbilc deklice možnost obiskovati trivialne in glavne šole. V to obdobje segajo tudi prvi začetki organiziranega obrtnega izobraževanja, ko začne država organizirati to vrsto sol zarat. lastnih gospodarskih interesov. Za njihove začetke je zna čilna raznolikost in neurejenost, saj niso bile organ ./.rane v današnjem smislu, ampak so hili to tečaji, organiziran' v večernih urah. le ob nedeljah in prostih dneh. Pod žensko strokovno Šolstvo so spadale Šale za ročna dela ali industrijske Šole prcdilske2 in babiske šole.3 Na področju Slovenije ni bilo pravih obrtnih šol vse do srede 19. stoletja. Vprašanje izobraževanja obrtnega stanu se je začelo hitreje in enotneje reševati šele v sedemdesetih letih, kc je avstrijsko liheraliio meščanstvo začelo sistematično odstranjevati vse, kar je zaviralo njegov ekonomski in družbenopolitični razvoj. V Avstriji so se pod vplivom 'iberaliih idej začele spremembe na področju strokovnega šolstva, šolstvo je postalo kvalitetnejše, s tem; da je država skušal? poskrbeti za boljšo izobrazbo pc dagoškega kadra, za učbenike, priročnike, šolske knjižnice in. razna učna sredstva, hkrati so v muzejih v gospodarskih, kulturnih in šolskih središčih, kot so bili Dunaj in Gradec, kasneje tudi Praga in Brno, organizirali poletne tečaje 'za učitelje in obrtnike Obdobje druge polovice 19. stoletja jc iudi Čas, ko so se na območju Kranjske 1 Schniidt II., sir. 24/25 in 141: Zt isn. ivnoir' .ki zakon IH (M jc vsebeval d .lučb ii industrijskih uduelkih pri nsrjivaih šotah. Take lite so bik v Idriji, Kamniku, N cm mestu, Slc-venski Bi.lrici. Na teh pode £clskih Šolah sii itw učiteljev brezplačno ponfevate ieaska ročna dela. 'Industrijske inle" so bile oddelki /a pr denjc, potenje kleklja nje in druga 'indusirijska1- iraška deta. Ure., ni tile lai bi vsaj del nalng, ki jih predilske -ok niso nmgk. 2 Vtaao Schniidt, Zgodtivina Sntstva in pedagogiki na Stiv-veinkcrH 1„ ijub'jana 19NH. str. I5fi-159 Jf.ie Ciperk, Andrej Vnvko. inlstvu ni Sliivenskciu sknzi stnlelja. Ljubljana 19N7 str. 37-3H. 3 Schniidt 111., .sir. 345; Vilo Lavni 2tX) lel ljubljansko hab.ške Šole. Ljubljana 1953; Branko Š-jšiar. Sola /a sestre. Zdravstvi ni: šdlslvn na Slovenskim im m? Ljubljana ¡99Z. kitatiig SŠM. pc dolgotrajnih prizadevanjih kranjskih deželnih odbornikov organizirale prve nepopolne dveletne srednje obrtne )le, tako za dečke kot za deklice Prve ženske strokovne šole so bile predvsem čipkarske, kasneje gospodinjske in meščanske ter trgovske šote Čipkarsivo na Kranjskem je bila dokaj pomembna in razširjena obr'.na dejavnost, saj so izdelovali in še danes izdelujejo čipke v mnogih predelih dežele Ta obrt je bila sprva neor gan zirana in prepuščena eipkancam in njihovi lastni iznajdljivosti, šele v semdesetih letih 19. stoletja je prišlo dc organi ¿iranega izdelovanj." Čipk n nj.i prodaje, h kvalitetnejši izdelavi in boljši organizaciji pa sla prav gutovo prispevali na novo ustanovljeni državni šoli za eipkjrstvo v fclriji, in Ljubljani. Kot že naslov nakazuje, bo v prispe/ku nfor-mativno prikazana zgodovina ljubljanskega čipkarskega zavoda. Prve podatke o organiziranem učen iu izdelovanja Čipk v Ljubl jani najdemo v poročilu komercnega konsesa za Notranjo Avstrijo, ko jc dvor leta 1763 poslal v Ljibljano izurjeno učiteljico klekljani a Marijo Ano Scip-povo,4 ki je v Zoisovi hiši v Gosposki ulici odprla "čipkanko šolo" Šolanj', je traialo tn leta. Pouk .se jc začel v začetku novembra 1763. UČi-tchjica jc učenkam plačevala, 'skromno mezdo. Scippovi je pomagala pomožna učitcljica. Scip pova je bila slab pedagog in ni izpolnila pri čakovanj komerčnega konsesa, mnogokrat je prijavljene učenke odslovila, a je kljub vsem svojim pomanjkljivostim ostala na svojem delovnem mestu do leta 1768. V petih letin ;c izučila 200 klekl jane. O ženskem obrtnem pouku po ukinitvi šole, k jo jc vodila Scippova, ni več podatkov vse do 19. stoletja, tj. do leta 1818, ko se jc v Ljubljano iz Gradea priselila Terezija Luowig in začela s po-učcvanicm ženskih ročnih del v stanovanju na Starem trgu. Nameravala je dekleta ueiti pletenja, šivanja, verenja, kvačkanja. Deklicc ;z oddaljenih krajev jc vzela na hrano in stanovanje, šest revnih deklic pa je poučevala brezplačno. Marij? Vertiif O faCetkih *ipknrstva s posebnim ozimni na 1-irijii, Kronik , XVll/3, I9.'i9, sir. 158-159 ,Scippl. Tatjana Hrrjan. Žensk o Sol sivo in delovanje učitelj it na Slo-vens1 cm. krta mg razšla "e Ljubljana 1970, sir. lfi; Ivan 5lr\ar, Zgi>d:.vina ubrlnega šolstva v Ljubljani do leia tK6C,ZČ XVII, Ljubljana 196"». str. 196-197, Rii^i Račic, Dr/a v ni nsrcd-iji zavod m /e ski domači *jbrl v Ljubljani. Spooiinska knj-ga 18H8-1939 sir. 235-736; Angela Kravns-L imbar, Delovanje Jenske ibrtne šole. Spominska knjiga I 8K8 1939, str. 117. ARHIVI XVIII i995 Članki m j -(prave 65 KljUb temu, daje učiteljica irdeike svojih Bojcnk prodajala, so te morale plačevati učnino- Turi j ta ^ola" ni izpolnila želenih pričakovanj Šele prva nepopolna dvoletna obrtna Šola za dekleta z imenom Obrtna strokovna šola zj> umetno vezenje in šivanje eipk v Ljubljani,5 ki je hila odprta 3. deeembra JdSïi, je opravičila svcj namen in v svojem dolgoletnem delovanju izu„ila generacije Čipkanc. v-c leta 1886 je deželna vlad? za Kranjsko Predložila ministrstvu za uk in bogočastje prošnjo ljubljanske z.hornicc za trgovine in obrt ter m< sine občine, ki sta želeli ustanovili strokovno solo za umelno vezenje in šivanje čipk v L^ub 'Uni Kasneje sta se prošnji pridružila šc deželni ¿bor in odbor. Že novembra i lega lela je deželna viada predložila ministrstvu šc prošnje deželnega glrvarji, mestne občine in zbornicc za trgovino 'f1 obrt za ustanovitev strokovne šole za lci,no ineustn o v Ljubljani. Prošnje je ministrstvo za Lik n bopočastie z razpisom 11 marca IK87 ugodno rešilo, vendar pod pogojem, ca krajevni aktorji prispevajo nrimerne šolske prostore, -n jih '.udi vzdržujejo. Na osnovi štcv:lnih sej in odločitev na deželnem in občinskem nivoju je ipnislrslvo izdale ustanovitveni odlok leta Šolski preston so bili v Viranlovi hiši6 na Trgu - Jakoba 2 To stavbo je kupila leta 1x87 Kran'ska hranilnica z namenom, da bi se v njej na:,taniia na novo ustanovljena obrtna šola Ženska obrtna šola jc bila začasno nastanjena v Dre £ovi (kasneje Jakopičevi, Jelacinovi biši; na Emonrki ccsit 2. Kasneje se jc preselila v prostore Urubcrjcvc palače, in sicer v drugo nad-Siropje. Ob ustanovitivi ženske obrtne šole jc bil njen ni mc.i vzgojiti veziljc in čipkarice ter poživiti d mačo obrt, ki ic bila v mnogih krajih na "^aniskem. V prv h štirih letih obstoja jc imela spla dva oddelka: oddelek za umetno vezenje m ddelek za šivanje čipk. Vsak oddelek je imel po dva letnika. V času šolanja se učenke niso dovolj izunle v izdelovanju m nih del, tako da niso •T ogle samostojno i/dclo'/ati zaupanib jim ročih del. Zato je bil v novembru 1894 priključen tre-tjin.a letnikoma šc atelje, ki je dal absolventkam nriložncst, da so pridobile dodatno znanje, ki jim je ka.;ncje olajšalo samostojno delo.7 V petem šolskem letu seje razširil pouk na tri letnike. V letu 1895/96 jc Šola dobila še oddelek ^a klekljanje čipk, Spremenil se jc tudi naslov sole, ki seje odslej imenovala Strokovna šola za utretpo vezenje in čipkarslvo. Oblegala jc tri oddelke, in siecr za umetno vezenje in šivanje AS. De/ udbor. IX/2, iolskr in terk' ene /adev Obrtna ioU v Ljubljani. S. K7fi. Novice. 1KK7, str. 3: 'L Virantovn hiio sta mišljeni Gruberjeva pa.aca in njej v leiu 1841 pri/¡tlana Virantovi hiša. AS. De?. .hIbor. IX/2, ¿.¿>l?>ke in cerkvene zadeve, Obrtnsi sola v Ljubljani, S. K76; pmSnja /a (ilvoritev- IH94/ spis 4f>2 čipk s tremi letniki in oddelek :*a klcki anje čipk z dvema letnikoma Po učnem načrtu so v v;,eb oddelkih začeli z najrazličnejšim' lehi ikami vbodov. Od preprostih vzorcev so učenke v zadnjem letniku prcSlc na vezenje in Šivanje ter klekljanje čipk. Poleg lega so se morale učenke učiti šc dekorativnega in strokovnega risanja. Namen pouka jc bil tudi izpopolnjevanje deklet v splošn: izobrazbi Učni jezik je bil slovenski. Učenke sc bile redne in izredne, prve so ob iskovalc ves poukr kakor ga je zahteval učni načrt, druge so bile navzoče le pri nekaterih predmetih, ki so jim bili potiehni z,a dopolnitev znanja v stroki Pouk je bil brezplačen, revne učenke pa so potrebni material dobivale brezplačno. V šolo so sprejemali dekleta stara !4 let, s končano šestletno ljuduko šole. Šola sc jc razširila z ustanovitvijo javne risar ske šole za dekleta in Žene v začetku šolskega leta 1889/1900. Ta oddelek jc imel namen dau dekletom in ženam možnost kopiranja vzorcev, prostoročnega in strokovnega risanja. V šolski risalnici so učenke z. učiteljicami prirciale razstave slojih ocl in obiskovale trdi drage razstave. Šola jc odstopila prostore tu-m razstavljalecm vezenin in tkanin Tako je bi:a v letu 1896/97 na šoli razstava iporrskih. kitajskih, perzijskih turških, bolgarskih n drugih vezenin ter tkanin. Leta 1901 jc dobila šola s 1 marcem novo ime ker jc bila združena s strokovno šolo za obdelovanje lesa Umetnc-obrtna strokovna šo la, ki jc imeta 'udi skupne vodstvo. Ustroj šole se ni spremenil, obdržala je in strokovne oddelke, in sicer za umetno vezenje, za šivanje in ?.a klekljanje čipk. Poudarek je bii predvsem na praktičnem delu v ateljeju, ki mu jc bilo namci.jeno največ šolskih -jr Tu r,o sc učenke po učbenikih sistematično seznanjale z. najvažnejšimi metodam, izdelovanja in dckoracije, z raznovrstnim materialom in dobavo. Poseben tečaj jc bil organiziran za absolventke, kjer so sc naučile izde lovali predmete za praktično uporabo. Učenke teh oddelkov so imele 38 učnih ur na ledvn, od katerih je pripadfc prakticnemn delu v prvem razredu 23 ur, v drugem pa 25 lir. Učn. načrt je bil zelo obsežen in pokazale sc je, da ga v dveh letih ni bilo mogoče predelati Pouk jc bil teoretičen in praktičen in jc obsegal naslednje predmete slovenščino nemščino, računstvo, knjigo* vodstvo, tehnologijo, vezenje, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, nauk o orna-menub in slogu ter praktični pouk Pouk je bil za domacc učenke bic/plačcn. Tujke so plačevale 20G K Šolnine. Redne učenke so dob'lc potrebne šolske knjige, pisalne in risar ske potrebščine brezplačno pri ravnateljstvu Šole. 66 ČlanKi in razprave ARHIVI XVIII 1995 Vsake lelo so bile pudeljene l ud i ustanove.** Šolsko lelo se je pričelo 1 6 septembra in končalo 15 julija. Pouk je bil vsako sredo in robolo popoldne Dd 14 do 16 ure Vpisnina je znašala 2 K in se je uporabila za nakup učil. Tako je osialo do lcla i910/ll. To lelo je važen mejnik v lazvoju ženskega obrtnega Šol siva Težke gospodarske in socialne razmere so bile vzrok da je stalno naraščalo število žensk, ki so se začele ukvariati z obrije, in sicer predvsem s krojenjem in šivanjem. Zalo se jc večala po trebi- po primernih šolah, ki bi žensk? m dale mo^nosl pndob>li primerno poklicno izobrazbo Najvišja uprava obrtnega šolstva je skušala rešili ta problem na način, da jc dovolila ženskam vstop v vsa državna obrtna učilišča in da sc je lolik reorganizacije ženskega strokovnega šolstva. Žmski-n obrtnim šolam za umetno vezenje sc bili pnkljuccni odd:lki za Šivanje perila in izdelovanje oblek Preoblikovanje ženskega obrtnega šolslva je imelo za nuj no posledico ustanovitev učiteljišča za izobrazbo kvalificiranih učnih moči na leh Šolah, Jcscni-1911 je bilo na Dunaju odprlo učilcljiščc za učilebicc obrlniii šol z žensko obrtno šolo kot vadnieo. Pouk jc irajal dve leti in se je končal z zrelostnim izpilom. Učileljict. kt so žc poučevale na obrtnih šolah za šivanje perila in oblek, a niso končale učiteljišča, so morale svoje strokovno znanje dopolnili v dveh zaporednih počilniških tečajih na Dunair aii v Pragi. Medlem so po vztrajnem prizadevanj mestne občine ljubljanske, zbornicc za trgovino in obrt ler deželnega zbora dogradili na Mirju novo poslopje za obrlno šolo, kamor sc jc sola preselila. Pouk sc je pričel 6. novembra 1911 v "ženski obrlm šolt" s strokovnimi oddelki za šivanje ocnla za izdelovanje oblek in za umelno vezenje. Vsak oddelek je imel po dva letnika in poleg lega šc alelje. ki je bil nc oh vezen in namenjen nadaljnji izobrazbi absolventk drugega letnika Uddclka za šivanje perila n oblek sta imela prvi letnik skupen, loei « sla sc v drugem letniku. Pouk za vezenje jc bi! žc v prvem letniku specializiran. Delovanje in razvoj šole jc zavrla svelovna vojna, v poslopje sc jc naselila vojsk?. Vendar so učenke kljub vojni pod vedsivom učiteljic izde lovale razne predmclc za Rdleei križ. Rcdru puuk na ženski obrtni šoli sc je znova pričel 20. marca 1916. Podobni Šoli sia bili v Idriji ir. Trslu 9 ZUSAMMENFASSUNG DIE GEWERBEFACHSOHUI.E FÜR FRAGEN IN LJUBI JANA VON DER GRÜNDUNG BIS 1918 Dci -Beitrag befallt sich mit der Ausbildung dci Müde he n auf der Ljubljanaer Gewerbe fach schule für Frauen von derer Gründung im Jahre ¡'88 bis zum Jahr 19!8. Da* Ziel, welches die Schule verfolgte, war S'.ickcrinnen und Spitzenklöpplerinnen auszubilden und dadurch des K einigt werbt. in Krain zu belebe". Zunächst haut die Schule nur zwei Abteilungen. und zwar eine Abteilung für Kunst Stickerei und eine Abttilung tiir Spitzcnuäherei. Später kam nnch eine Abteilung itlr die Spilzcnkloppciei hinzu u.id am Anfang des zwanzigsten Jahrhunderts dne Abteilung für Wy sehe nahen und Obrrbekltidungskonfekiion. SUMMARY CRAR AND VOCATIONAL SCHOOL FOR WOMhN IN LJUBLJANA rRCM ITS FOUNDING TO 1918 The article de-ils with the educ ation of girls at the Crafi and Vocational School for Women in Ljubljana from its founding in 18R8, no 1918. Thr aim ot the school was to train women in embroidery and lacery skills and thus give the cottage industry in Carniola a fresh impulse. At the beginning, the school had only two departments, i.t the depigment of em bt old cry :tnd Ihe department of needlepoint lace. Later, the school expanded with thi; department of bobbin lace, end in Ihc early 20th icntitry with the Llnferwear and clcthrs departments Lela 19U3A)! prclcljcnc ustanove. Mi ¡Mršiva /a uk In bo»o-časlje učencem i/. Dalmacije h00 K. deJelni odbor iKOO K /btirnka /a trgovini) in obrt 23 Kr K ne s in a obCina ljubljanski i00 K kranjska hranilnica l«XJ K. .skupij lorei 7HI60 K Minis(n>i\o za uk in bogočaslje je dodelilo hipne podpori, za pildnc in rc 'nc učcncc 1400 K. v isli nanten jc izdalo "Pnd pono dni.'Ivo" za ubozne učenec in učenke 272 K. Lcino porodilo Obi.ne strokovne Šole v Ljubljani za Icio 190304. 9 Hoian. Mr 18: Nn GoriŠktm je DniSlvn Sluga v uki i.-u Dekliške obrtne .Šote od lcla IK9fi dalje vzdrževalo slrokovio Šolo za umetno vezenje in Šivanje belega perila. Lcla 1899 pa se je pričel tudi p< cbcn leča, za kleklianjc či ik. Marija Kep.X.*, Mestni uekliSki zavud 'Vesna- in ženska obrtna Sola v Mariboru. Spominska knjiga 11888-1919, str. 239; DckliSki /a v na Vesna' v Mariboru jc bil ustancvljen 1. ok-tob.a 1 K! 5 ■/. nazivom "Itaushaltungs- und Forlbildun^schule i tir Mldehen". Pri zavodu je poteg ženske gospodinjske sote >d li a 1914 deloval enoleliu Irgnvski letaj. ¿RH1VI XVIII 1995 Članici mrazpra1 rc 67 i rancoska arhivska zakonodaj i VL\DIMIR SUNČIČ Francoska arhivska zakon od; >a ma dolgo --t>dovino, ki jo želim na Kratko prikazati v priiuj,»čem tekstu. Razvrstimo jo lahko v tri "bdt 'hja. Vsako od teh obdobij jc prinislo nekaj 'ovega v organizaciji arhivov in varstvu arhiv skega giadiva. Prve obdobje 'c obdobje sred njejja veka in starega režima (lAncicn Rcgimc) •d konca 12. stoletja do francoske rcvoluciic U&9. £>rugo obddubjc jc obdobje od francoske rc olucijc 1789 do leta 1979. V tem obdobju pride do ustanovitve Nacionalnega arhiva in depart majskih arhivov in s lem organizacije arhivske mreže Določijo se osnove za delo in notranjo organizacijo arhivov. Sprejetih je bilo veliko "ikonskih akio^ s področja arhivske dejavnosti, Vseeno pa je manjkal osnovni zakon s tega področja Tretje "bdobje od leta 1979 do i 994 zazna mujt sprejem prvega osnovnega zakona o arhivih in drugih podzakonskih aktov. V tem obdobju pride Še do velike spicmcmbc, kije je povzročil zakon o decentralizaciji, sprejet 198?. Finan £iranjc in organizacijo dcparlmaj.>kili in mestnih irhivov jc prepustil leriiorialr:rtT skupnostim 'irekcija francoskih arhivov oprav] a samo šc tehnicn. in strokovni nadzor nad njimi Obdobje srednjega veka in starega režima (I Ancicn Regimc) Pred koncem J 2 stoletja še ni ločnih podukov c arh.vih. Najverjetneje so obstajali arh:vi Mcrcvinike pisarne velikih opatij in škofij. Po bitki pri Frčlcvalu leta 1194, kjer je bil ^■cen kraljevski arhiv Filipa Avgusla, pride do BPlj načrtnega varslva in hrambe kraljevskega arhiva ¿^kladmca, ustanovljena leta 12-K) pre vzame varstvo kraljevskega arhiva. V za t; ;tku jc d šedež arhiva nasproti Louvra, kasneje se je pre elil v Saintc Chapclle Filip L^pi jc določil bi nc lis ta Pierra d'Ertam-pesa, za vodjo arhiva. Kasneje jc Karel V reorganiziral arhiv To bi lahko Šleli za začetek nacionalnega arhiva Proti koncu 14. stoletja se ustanavljajo poleg kraljevskega arhiva šc dugi arhivi, čeprav so obstajali poskusi, predvsem v 17. in 18, stoletju, a bi pnslo do njihove zdoižitvc, do revolucije ni bil sprejet zakon, ki bi doiočil organizacijo arhivov in varstvo arhiv skegr gradi va. Obdobje od francoske rcvolucijc 1789 do 19^9 Konslituanla in pozneje Konvcnt sla sc zelo /.rodaj začela "oočati s problemi gradiva uprave in usUmcv, ki jih je revolucija, uk.nila. Zato so sc izoblikovali trije principi, lahke bi rekli potrcbe! pri sprejemanju arhivske zakonodaje- princip združitve vsih arhivov v državni arhiv, ki sc z dekretom z dne 12 9. 1790 in zakonom z dne 2. H P93 (12 brumaire leto li), preimenuje v nacionalni arhiv princip prostega dostopa do gradiva nacionalnega arhiva; to je urejal zakon z dne 25 6. 1794 (7 mcisidor blo ID princip organizacije vseh arhivov v arhivsko mrežo; na sedežih departmajev so ustanovili arhive, ki so sc povezovali z nacionalnim arhivom: ustanovitev departmajskih arhivov je določil zakon z dne 26. 10. 1796 (5 brumaire leto V) Na varstvo arhivskega gradiva vplival zakon z dne 25. 6. H94, ki jr določil, da sc mota uničiti celotno gradivo, v katerem so bile zapr sanc fevdalne obveznosti podloinikov Istočasno jc vplivala na varstvo arhivskega gradiva izvedena klasifikacija upravnih :n codnih fondov. Pri klasifikaciji jc prišlo do velike škode predvsem zaradi tega, ker so bili fondi razbiti Se danes fondov ne morejo rekonstruirati, ker jc otcžkoccna identifikacija pesameznih dokurr.cn tov Navedeni zakoni so postali osnova organi zacijc francoskih arhivov. Ti zakoni in dekreti ;o bili razveljavljeni z Zakonom o arhivih leta 1979 Leta 1800 so bili dcpartmajski arhivi podre jeni generalnim sekretariatom procktui Izgubili so stik z nacionalnim arhivom vse do leta 1884. Razvijali so sc avtonomno in so bili pnd nad zorjtvom ministrstva za notranje zadeve. Tud" nacionalni arhiv ic bil del ministrstva za notranje zadeve do leta 1853. ko postane del ministrstva za šolstve Dcparlmajsk in mcslni arhivi ter arhivi bolnišnic se leta 1884 priklučijo mi nistrstvu za šolstvo Leta 1897 sc uvede naslov direktorja francoskih arhivov, ki jc pridobil kontrolo nad de parlmajskimi in mestnimi arhivi, Direktor fran eoskih arhivov jc bil istočasno tudi diicktor nacionalnega arhiva Po zakonu iz leta 1342 so sc dela in naloge mestnih arhivov do-očilc na državni ravni. Naslednji zakoni o mestnih arhivih so bili sprejeti šc leta 1857 .n i 926. Podobno so bila določena dela in naloge arhivov bolnišnic z zakonom iz leta 1854. 68 tanki in razprave ARHIVI XVIII ly95 Zelo nomem^ni so bili tudi različni dekreti in navodila po letu '800 ki so omejevali dostopnost arhivskega gradiva. Leta 1856 je direktor nacionalnega arhiva uvedel določilo, ca lahko le on dovoli ali prepove uporabo gradiva. Ni bilo ločno določeno, katero gradivo je zaprto za uporabo To je bilo določilo, ki je bilo samo sehi namen. Še boli pjmcmhen je bil dekrel iz leta 1850, ki je določal, da se zaposlijo v departmajskih arhivih tisti, ki so končali l'École nationale de Charles. Tako je bilo zaj?oto"ljcno strokovno delo v arhivih. Določila dekreta so se leta 1887 razširila še na nacionalni arhiv Poleg nacionalnega arhiva, departmajskih in mestnih arhivov ter arhivov bolnišnic, so delovali še drugi samostojni arhivi. Ti so sami prevzemali in varovali arhivsko gradivo. To so bili arhivi ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za obrambo (kopenska vojska in mornariea), ministrstva za kolonije, državnega sveta in računskega sodišča. Največja pomanjkljivost vseh zgoraj navc denih zakonov, dekretov in napodil je bila v tem, da je manjkal skupni arhivski zakon. To pomanjkljivost je poskusil odpraviti dekret z dne 21.7. 1936. V njem so bila navedena nekatera skupna določila; - obvezna predaja dokumentarnega in arhivskega gradiva nacionalnemu arhivu in départ-majskim arhivom, ir. to tistega, ki ga ne potrebujejo več za svoje deto: - prepoved uničenja gradiva, uničenje jc dovoljeno samo s privolitvijo direkcije francoskih arhivov - praviea opravljanja nadzora direkeije francoskih arhivov nad dokumentarnim gradivom Določila dekreta so se malo upnrabljala. Eden od vzrokov je bil tudi ta, ker je bil dekret spiejct pred druge svetovno vojno. V.sehoval 'je dve pomanjkljivusti; prva je h'a, da ni bilo določenih sankcij za kišilce in druga, da n> bilo določb o mestnih arhivih Še nekateri arhivski zakonski Beti v obravnavanem obdobju: - zakon z dne 5 4 1884, kije določal varstvo arhivskega gradiva mestnih arhivov - zak^n z dne 29. 4. 1924 jc določal, da lahku prefekti v primeru, če je varstvo arhivskega arhivov mest pomanjkljivo, ali ga sploh m, določijo, da se mora gradivo predati oris'oj-nemu départ majske mu arhivu - zakon z dne 14. 3 1928 je določal, da se mo raje notarski spisi, slaicjši oa 125 let predati nacionalnemu arhivu in départir ujskim arhivom, zakon iz leta 1959 je časovne mejo 125 let znižal na 100 let - dekret v dne 17. 6. 1938 je dovolil arhivom, da popijejo privatne arhive, kot zgodovinske spomenike - dekrel z dne 18. 8. 1945 o ustanovitvi di rekeije francoskih arhivov - dekr et 7. dne 19 11.1970 o dosl opnosti arhivskega arhiva v nacionalnem arhivu in aepart-maiskih arhivih - zakon z dne 21. 12. 1970, po kalerem morajo mesta z manj kot 2000 prebivci izročiti svoje arhivsko gradivo deparlmajskemu arnivu - zakun z dne 17. 7 i9"'8 o pogojih in načinu uporabe dokumentarnega gfrdiva Obdobje od leta 1979 do 1994 To ohdohjc se začne s sprejetjem Zakona o arhivih z ane 3 I 1979 in drugih dekretov, ki izhajajo iz zakona Spiejetih jc bilo še nekaj drugih zakonskih aklov, ici so posredno vplivali na arhivsko nejavnost. Ti bodo bolj natančno predstavljeni na koncu. Zakon vsebuje 36 Členov, ki so razdeljeni v šest poglavij. I poglavje - Splošna določila (Disposilions genčrales) V njem jc podana definicij kaj je arhivsko gradivo. To so vsi javni in privatni dokumenti, ne glede na obliko, nosilce ali izvor Zakon določa princip javnega interesa za varslvo arhivskega gradiva in natančno določa načine varstva. 2 poglavje - Hokumentarno gradivo (Les arehives pubUq'jes) To jt gradivo, ki nastaj t pri ielu imetnikov in ne zastari (3. člen). Člen 4 in 5 določata pravico do valorizacije in uničenja dokumentarnega gradiva V 6. in 7. Členu so določhe o dostopnosti doku menlamega grad.va. Osnovne načelo jr prosti dostop. Toda glede na določbe zakona z dne 17 7. 1978 je določeno gradivo dostopno po tridesetih letih od nastanka V to kategorijo spad«jo naslednje vrste gradiva: - zdravniška dokumentacija, ki je dostopna po 15C letir. ad rojstva pacienta - personalne mape, ki so dostopne po 120 letih od rojstva - notarske listine in zbirke, matični podatki in voisi so dostopni 100 "et po nastanku dokumenta ali zaključka zadeve - popi ¡i prebivalstva, ankete, v katerih so podatki o osebnem in družinskem življenju, statistične raziskave o osebnem in družinskem življenju; gradivo jc dostopno 100 let po izvedbi popisa, ankete in statistične razi >kr'e - podatki o osebnem življenju, varnosti in zaščiti aržave: gradivo jc dostopno po 60 letih od svojega nastanka Zarad potreb zgodovinskega raziskovanja in ARHIVI XVIII 1995 Članici in razprave 69 preučevanja so v 8. členu določene izjeme pri uporabi dokumentarnega gradiva. Za notarske listine, ankete, v katerih so podatki o osebnerr. in družinskem življenju, ne veljajo določila o izjemi Pi< uporahi. 3. poglavje Privatni arhivi (Les arehivcs pri v če s) V 9. členu ni ločno določeno, kakšna vrsta ¿r diva so privatni arhivi. So dokumenti, ki sc določni v 1. členu. 1 leni oa 11 do 24 določajo načine varstva privatnih arhivov. Procc proglasitve (le clasecment) privatneg? arhiv a kot zgodovinskega spomenika sc lahko izpelje s privolitvijo ali brez privolitve lastnika gradiva. Proglasitev sc mora vedno izpeljati po vnaprejšnji privolitvi višjega arhivskega sveta. roglaMtcv ne pomeni, da jc gradivo postalo last Jržavc. Namen proglasitve jc v tem, da se gradivo nc uničuje, odlujujc in izvaža v tujino. " voljenje za izvoz in uničenje griidiva da arhiv Država ima pravico do pred m1 kupa privatnega arhiva, tudi tistega, ki ni proglašeno država ima tudi pravico zadržanja privatnega ^Miva, ki jc prodan v tujino. Ima pra/ico rnikro-'Imanja. ■t. poglavje - Uporaba dokumentarnega in privatnega arhiva (Dispositions communes aux archives publi ques et privécr) Členi! od 25 de 27 določajo različno uporabo ln načine overovitve dokumentov in pravice, ki 17 l;ga izhajajo. Vse zavrnitve zahtevkov za overovitev in uporabo morajo arhivi pisne opravičiti. 5. poglavje - Kazenske določbe (Dispositions piinalcs) Določbe o poneverbah dokumentov po javnih uradnikih in c kršitvah pri uporabi gradiva. 6. poglavje - Končne do'oëbe 'Dispositions diverses). Pozakonski akti, ki izhajajo iz Zakuna o arhivih » dne 3. 1 1979: - dekret Št. 79-1035 z dne 3. 12. \9n9 o arhivu ministrstva za obrambo določa organizacijn in delo arhiva, pogoje za uporabo in organizacijo komiteja arhiva ministrstva za obrambo dekret Si. 79-1037 z dne 3 12 1979 o kom-petcncah arhivov in o sodelovanju 7. imetniki dokumentarnega gradiva pri prevzemanju in varovanju gradiva 1er njegovi dostopnosti; določa organizacijo direkcije francoskih arhi- vov in drugih arhivov, ki jih vodi in nad zorujc: nacionalni arhiv, departmajski in mestni arhivi. Določa tri vrste grudi" ra in ravnanje z njim ter dostopnost pr; imetnikih: 1 Dokumentarno gradivo (arehivcs eouran-tcr.). Gradivo sc določi glede na čas nastanka in zaključka dosjeja. Ima dvojno vrednost: - administrativno (volcui primairc) - pričevanja (voleur secondaire), kije pomemh-no za zgodovinarje in druge raziskovalce 2. Vmesno gradivo (arehivcs intermčdiaircs). Gradivo n' nujno potrebno za tekoče delo, Občaeno ima še vedno aam.nrstrativno vrednost. V vmesnem arhivu sc gradivo delno valorizira. 3. Arhivsko gradivo (rrchivcs definitivcs). Administrativna vrednost gradiva izgubi svijo veljavo Gradivo postane vir za preučevanje zgodovine. - dekret št n9 1038 z dne 3. 12. 1979 o uporahi dokumentarnega gradiva; nalačneje določa 5. alinejo 7 Člena, zakona z dne 3. 1. 1979' na vedene so vrste gradiva, ki ni dostopno za uporabe prej kot v 60 letih od nastanka 1. Gradivo kabineta predsednika m premiera 2, Gradivo ministrstva za notranje zadeve in uprave prcicktur, ki zadevajo državno varnost; - gradivo nacionalnc policije, ki vsehuje podatke o osehnem življenju in državni varnosti ter obrambi - poročila generalnih inšpekcij, ki vsebujejo podatke c osebnem življenju in državn varnost - davčni dosjeji in podatki 3 privatni lastnini ali drugi podatki, ki vsebujejo podatke o oseb nem življenju - dosjeji, ki vsebujejo podatke, pomembne za državno varnost in nacionalno obrambo - dokumenti, ki vsebujejo podatke o denarnih, trgovskih m finančnih pogajanjih s tujei - dokumenti, ki zadevajo neurejene sporne zadeve s tujci in so v interesu države ali po.ia • meznikov ter francoske morale - gradivo o načrto/anem izkoriščanju pjdnikov - desjeji o viji.i Škod: Ostalo gra Jivojc dostopno za uporabo samo z dovoljenjem ministra za Kulturo (direkcije francoskih arhivov) po vnaprejšnjem dovoljenju imetnika, kije gradivo izročil arhivu. - dekret št. 79 1039 z dne 3. 12, 19^9 o izdaji in potrjevanju kopij, reprodukcij in izviečkov iz gradiva, ki sc naheja v arhivih - dekrci št 79-1040 z dne 3. 12. 1979 o nad zoru nad privatnim arhivi natančno določa načine varstva privatnih arhivov in izvajanje državnega nad::ora nad proglašen1 mi privatnimi arhivi Za organizacijo arhivske službe in delo arh; vov jc pomemben zakon z dne 22. 7. 1983 (dopolnjen 9 1. 198&, 19 8. 1986 in 21. 11. 19^0)0 decentralizaciji na kulturnem področju Vsaka teritorialna enota (mesto, depatma regij?) sama odgovarja za varstvo dokumentarnega iin arhiv- 70 Članki m r prave ARHIVI XVIII l'99'3 skega gradiva in de'o arhivov na svojem področju V prmeru departmaiskih arhivov se z dekretom z dr.c 28. 7. 1988 določa, da država (direkcija francoskih arhivov) izvaja samo še tehnični in strokovni nadzor nad njimi. Nadzor je namenjen zagotovitvi enotnosti dela z arhivskim gradivom kot kulturni dediščini. Obstajal je strah, da bo z decentralizacijo prišlo do različnih m..tod pri prevremanju gradiva, valorizaciji, klasifikaciji lrr izdelavi inventarjev, zato je določen tehnični in s"oko"ni naazor, ki ga izvaja direktija francoskih arhivov. Nadzor naj bi poenotil delo \ arhivih Direkc. a francoskih arhivov izvaja nadzor nad dokumentarnim, vmesnim in arhivskim gradivom Pri tem upošteva osnovna arhivska pravila; spoštovanje enotnosti m organske strukture fonda. Nadzoruje vse stopnje, k se pojavijo pri delu z gradivom: prevzem, valorizacija, popi sovanje, izdelava arhivskih pomagal, varstvo in doi topnost. Ocenjuje strokovnost arhivistov, delovanje arhivske opreme in stavb ter izpeljavo delovnih programov, povezarih z osnovno dejavnostjo v smislu obstoječih norrr in veljavnih predpisov. Nazadnje tudi privatne arhive. Nadzor se opravlja v treh stopnjah. Na prvi stopr h je generalna inšpekc |a, Njena primarna naloga je, da skrb? za ai ivistično politiko. Opravlja nasledja dela in naloge: - svetuje dirjktcrju nacionalnega arhiva Dri izvajanju arhivske politike (na in prevzemanja in obdelave gradiva) - izvaja nadzor nad arhivskim grad-vonv, raz-foja v pomembnih stvareh na zahtevo direktorja nacionalnega arhiva - opravlja analitični pregled Finančnih poročil arhivske službe - nadzoruje in spremlja znanstvene n tehnične programe v arirvin - i?,hira primeren prostor za gradnjo arhivskih skladišč in izbere arhitekta izvaja nadzor nad privatnimi arhivi pri lastnikih skupaj z direktorji departmajskih arlii vov Na uoifi stopnji izvaja nadzor tehnična služba. Njena :la in naloge so - pripravlja znanstvene in tehnične norme za prevzem, obdelavo in dostopnost grad vš - pregleda in odobri prevzemne zapisnike (tahleauz de gestion) aepartmajikih arhivov - pogleda in odohri arhivska pomagala - pregleda in odobri čitalniške pravilnike - zbira in pregleda finančna poročila aepart-Baj skih arhivov nadzoruje gradnjo arnivskih sklad šč oo dogovoru z generalno inšpekcijo - vodi pregled nad jzjtimarni glede dostopnosti gradiva v departmajskih arhivih - vodi pregled nad predlogi proglasitev orivat-nih arhivov, to so jih predlaga'' uirektorji deparmajskih arhivov Tretjo stopnjo nadzora izvijajo diiektorji de partmajskih arhivov: - nadzorujejo, kako se izvaja varstvo doku m^ntarnega in vmesnega gradiva - nadzorujejo izdelavo in ažuriranje prevzemnih zapisnikov - nadzorujejo uničevanje dokumentarnega gra ' di\a, ki ga izvajajo imetniki - nadzorujejo izdelavo statističnih podatkov o delu arhiva - nadzorujejo predloge za proglasitev piivat nega arhi ra - nadzorujejo varstvo, obddavo, dostopnost privatr ii arhivov - nadzorujejo izdelavo navodil glede dostopnosti gradiva Poleg 7gorL_. navedene osnovne arhivske zakonodaje so bili za boljše dcio arhivov in celotne stroke sprejeti še nekateri zakonski akti. Ti akti imajo samo posreden vpliv na celotno arhivsko dejavnost. Zakon z dne 6 1. 1978 o informatiki, kartotekah in svoboščinah natančno določa način, po katerem lahko pride državljan do podatkov, zbranih in obaelani*i s pomočjo računalnika. Določa uničenje gradiva po preteku uporabe. Ta se določi z odlokom pristojnega organa. Uničenje mora potrditi tudi direkcija rrancoskih arhivov. Zakon z dne 17. 7. 1978 o različnih ukrepih za zboljšanje odnosov med ustvarjalci gradiva in uporabnik1 določa prost dostop in uporabe dokumentarnega gradiva. V 6 členu so navedene vrste dokumentarnega gradiva, do katerih uporabnik ni r>a prostega dostopa: - gradivo o tajnih sklepih vlade tn teritorialnih oblasti - gradivo o nacionalni obrambi in zunanj politiki - gradivo o javnih Financah, državni in 'avni varnosti - grauivo o poteku sodnih postopkov, razen gradiva, katerega uoora^o dovoli zakunita oblast - gradivo o osebnem življenju in zdravniški podatki - gradivo o idustnjfiki :n trgovski tajnosti - raziskave, ki jih izvajajo pooblaščene ustanove, kršitve davčnih in carinskih dobeh - gradivo z oznako tajno Določa se ustanovitev komisije za uporabo dokumentnega gradiva, ki obravnava pritožbe uporahnikov. Direktor francoski! arhivov je član komisije. Zakon z dne 15. 7. 1980 o varstvu gradiva v primeru, če pride do namernega uničenja. Arhiv? sti, zaposbni v čitalnici arhiva Imajo pravico, da zadržiju obiskovalca v primeru kraje dokumentov ali namernega poškrdovanja Zakon z dne 3] }7. 1992 in dekret o izvajanju z dne 29. 1. iy93 o izvozu kulturnih dobrin, mndiFicira ali odpravlja člene 21 dc 24 ARHIVI XVIlï 1995 Članki m razoidvc 71 zakona z dne 3 1 1979. Novi 2) člen pre oovdujc izvoz proglašenega' pri va nega »crura. Istočasno pa jt dana mo/nest delne odprave lotil 21. člena (dovoljenje za začasni izvez). Dekleta z dne 16 5 1990 o: posebnem statusu konservatorjev kulturne dediščine. Eckrct i d nt 2. 9. 1991 o statusu teritorialnih koservatnrjcv kulturne dediščine. 1 LITERATURA 1 L i pratique Arehiviatique Française, Direction de Archives de Francs Paris i 993 2 Nouveaux textes relatifs aux Archives, Ar chives nntinnales, Paris 1988 • 3 Marie - Paulc Amauld, La législation archi-vistique. Comparaison internationales' Pans 1994 (referat na StHge technique international d'Archives; 4 Manc Paulc Aiiiauld, Les archives en Fran ce: Réglementation et organisation administrative, Part; 1995 (referat na Stage technique inlcrra'.Dnal d'Archives) 5. Eli >abcth Gautier - Dcsvaux, La contrôle de lctat sur les Archives, Par'« 1994 (referat na Stage technique international d'Archives) 6.' Vladtmtr Sunčič, izobraževanje r.a Stage technique international ¿Archives v Parzu Glasile Arhivskega društva tn arhivov Slovenije, XVII, št. 1-2, Ljuhljana 19^4, str 7-7-84.* ¿U S AM MHN FASSUNG '1F FRANZÖSISCHE ARCHIVISCHE Gesetzgebung Di- französische arehivischc Gesetzgebung kann in drei -eilabschnitte eingeteilt werden. Der erste umfaßt das Mi teiaher und -Jas Ancicn Regime von1' Ende des 12. 'irhunJcrtJ bis zur Großtn französischem Rcvoinlion im 'ahre 1789 De/ zweite ¿eitabsehniti reoehl von der Großer Französischen Re\ oturion 1789 bis zum Jahr 1979. In dieser Periode wurde'das nationale Ar:hiv und die Depurtementsteh ive gegrtiidci und ein Arehivnetz organisiert Es wui den die Grundlagen ftlr die A'bcii unu die innere Organisation der Archive gclegi. Der drille Zeitabschnitt von 1979 bis 1994 ist gekrnn-ieiehhct durch die Annahme des ersten grundlegenden Are livgesetzes und aurch andere Akten, die aus dem Gesetz hcrvrrgeg..ng,-'- si.id. Einen gioiicn Einfluß auf die Orgfinisaiion und Arbeit de: Archive üble und übl noch 'mmer das Dezcntralisicrungsgesetz vom Jahre i983 aus. SUMMARY ARCHIVAL, LEGISLATION IN FFANCE Archival legislation in France can be divided inio three periods. Tht lirst period comprises the Middle Ages and the aneicn regime, i.e. from the talc 12th ccntury !o the French Revolution of 178?.' The 'ccond pei'od is the period from the French Revolution tc 1979. Tht period is characterised by the founding of national archives, regional; archives in departments, and a network of archives. The thiro period from 1979 io 1194, is marked by the passing nf the fir:t basic taw on archives ind other related bills. Organisation and riperaiion of archive.; was and stilt is greatly influence'! by the 1983 taw on decentralisation 72 Članki in r zprave ARHIVI XVIII 1995 Organizacij i arli ivske službe v Italiji od zcd i ij^nja do danes DANIkLA JURIČIČ ČARCjO Pn »cdinjenju Italije ai jr nova vlaaa na področju arhivistike zadala nalogo združiti vse arhive v sklopu enega ministrstvi. Države. Ki jo od 1861 sestavljale Kraljevino Italijo, so s seboj pnncsic različno arhivsko prakse m arhivske zakone. V nekaterih državah so bil; arhivi podrejeni ministrstvom za kulturo ali r-tohraževanje (Fironcc, Lucca, Pisa. Siena, Ncapdj Benetkc-Mantova), v .d/ti^ih pa ministrstvu za notianjc zadeve (Torino, Gcno a, C igl.an, Milano, Brcs-eia, Medena, Parma, Palcrmo). Zakon Kraljevine Italije z dnu 5. marca 1874jc določil, da bodo vsi arhivi v okviru eentrni/irane arhivske službe podrejeni ministrstvu za notranje zadeve. Leia 1910 je bila znotraj ministrstva za notranje zadele ustanovljen? posehna Sekcija za arhivske zadeve, ki jc počasi postajaia organ koordinacije nacionalno arhivske dejavnosti m se jc leta 1931 uradno formirala kot Centralni organ državnih arhivov (Uflieic Centrale dcgii Arehivi di Stato) Leta 196? seje ta urad preimenoval v Generalno direkcijo državnih arhivov (Dircziono Generale drgli Arehivi di Stato):, vodil ga je prcfckl Arhivski takon z dne 29. januarju 1975, it. 5, p temeljite spremeni) organizacijo arhivske službe S tem zakonom je bilo u stanovi icno mi nistrstvo za nr.ravno in kulturne dediščino (Miru stero per i Beni Culturali c Ambientali), znotraj ministrstva pa poseben urad za arhi /sko dediščino, imenovan Centralni urad za arhivsko dediščino (Uflicio Centrale per i Beni Areh vistici). Centralni urad za arhivsko dediicinc jc pristojen >.a tehnično-administrativno organiza Cije dela znotraj urada, varuje državne zgodovinske arhive in nad njimi opravlja nadzor ter nadzoruje nedržavne arhive (to so arh1 Vi teritorialnih javnih ustanov in netcritorialnih ustanov, arhivi privatnih ustanov, arhivi podjetij in dru žinuki arhivi). Urad ima net oddelkov: oadclck splošn h zadev (tehnično- personalne zadeve, priprava pi cd logov zakonov, finančni plani .), oddelek arhivske dokumentacije (arhivjka doku-mcntacijr, komrijc za nadzor in izlučanjc dokumentarnega gradiva, priprave razstav, ?olc arhi''i",like, predstavitve gradiva iz tujine, zame n-uvc gradiva, šludijjki tečaji .), nadzontveni oddeiek (arhivska nadzorstva in njihova organizacija • inšpektorji, nadzor nad prometom gradiva, nacionalna kartoteka nadzirani h arhivov, nadzor nad arhivi regij, provinc, nbčin. depoziti, nadzor nad prvalmrr arhivi, razglasitve arhiv skega gradiva. ), oddelek arhivske tehnologije (lote reprodukcij a, rcstavnranjs in dnkumenia cija, laboratorij in sckeiic za fotorcprodukcijo, knjigoveštvo in restavracijo, police in druga oprem^ za arhi ska skladišča pohištvo in opre ma arhivov ) in oddelek za Študije in publiicacijc (znan ¡tvenj raziskovalno delo, primerjalna zakonodaja, didakt čne in druge publikacije, biblio teka, nacionalna kartoteka arhivski!- fondov, Splošni vodnik po državnih arhivih, objave gradiva ..). . - Od urada so odvisni Centraln. državni arhiv v Rimu- C;nL:r za reprodukcijo, vezavo in testa 'racij: v Rimu, 95 držrvnih arhivov, 40 sekcij aii oddelkov državnih arhivov in lit arhivskii nadzorstev. Glavne naloge arhivske uprave v Italiji, ki jih do'oča zakon so: 1 hranicnie arhi" skepa grnd;vf centralnih in poknj irskih organov državne uprave pred zedi-njenjem ijj pc zcdinjenj-i Italije, arhivov in po samcznL dokumentov, ki so lar>t države ali so v njenem depozitu 2. Milzoi i.art arhivi javnih ustanov ter nad ttsiimi privatnimi arhivi, ki so bili razglašeni za pomembno zgodovinsko dediščino . it dve. nalogi pogojujeta delitev arhivske službe na ustanovk. hranijo arhivsko gradivo, in na ustr-nove za nadzor nad arhivsk n gradivom. A. USTANOVE, ki HRANIJO ARHIVSKO GRADIVO 1, CENTRALNI DRŽAVNI ARHIV Po letu 18&1 se J(: začelo.ratmiiiljaii o usta no /itv arhi a, ki hi hranil arhivsko (gradivo državnih organov. Prvo jedrc bodoeegi Centralnega državnega arhiva do sestavljali "ori ginat -zakonov in dekretov", gradivo civilne države hišo Savoia" in "grbojlovm register". To gradivo je bilo hranjeno v leta 1 S*71 ustanovljenemu Arhivu za hranjenje dokumentov upiav-iiih organov Papeško države. Leta 1875 so bile k:dane uredbo, s katerimi naj bi se arhivsko gradivo centralnih uprav države hianilo v enem kraljevskem arhivu Le-ta je bil 5c doita leta le formalno ustanovljen. Imel jc sedež v Državnem arhivu v R.mu in je pojtopoma postal del tega arhiva (soku a). Kot samostojna institucija je bil CentKiln. državni arhiv ustanovljen z zakonom z dne 13. anriln 195?, V tem arhivu se hrani gradivo centralnih organov od /edinjenja Italije na-p*ej m gradi'o obeh domov parlamenta, to jc arhivsko gradi 'o predsedstva in državnega sveta, gradivo'm.niitrstcv, fašistični arhivi ter gradivo pomembnih političnih osebnosti. ARHIVI XVIII 1995 '"'lanki in razprave 73 2. DRŽAVNI ARHIVI Enotna država jc po zcdinjenju prevzela od posameznih prcdicdmitvcnih držav zelo ohsež-no in precej različno arhivske dediščino. V nred-zedinilveni Italiji jc obstoj a. a velika razlika v načinu, e katerim so irladc posameznih držav po-skrbeie za ureditev arhivisiičnc službe Osnovni problem'je bil ustvarili take arhivsko upravo, ki bi lanko p*emagala regionalne značilnosti in hkrati harmoniziraia posebnosti v en unitarnt kompleks. V ta namen so leta 1879 ustanovili komisijo za reorganizacijo arhivov. Ta komisija se jc tmdlla upoštevat i obstoječe arhive \ posameznih državah ter razširila njihovo pristojnost na sodno in linaneno gradivo, kL se je pogosto nahaji lo kol depozit pri min:strstvih za finance ali pravosodje Nova zakonodaja je določila, da pridejo pod p-'stcjnosi ministrstva za notranje zadeve arhivi v katerih se le nrunilo arhivsko gradivo starih držav moderne dobe ali njihovega večjega dela. Tako so nadaljevali delo državni arhivi v Torinu, Genovi, C.agli iriiu, Milanu, Rrcsciji, Benetkah, Man to vi, Parmi, Medeni, Firencah, Lucei, Piši, Si eni ter v Neapliu in Palcrmu Leta 1871 jc hil ustanovljen arhiv v Rimu za gradivo pupeške administracije, ki je ostala zunaj vatikanskega oh-z^dji , ter leta 1874 arhiv v Bologni. S to organizacijo sc h:ii .zklj učeni iz arhivske uprave .številni arhivi, ki so prav tako hranili državno ar hivsko gradivo in- so hili- že organizirani s predzedinitveno zakonodajo. Zato jc hilo leta 1911 z novim zakonom predvideno, da se ustanovijo novi državi arhivi v glavnih mestih provine. Lcia 1939 je arhivska uprava imela 20 državnih arhivov v glavnih mestih predzedi-ni t veni h držav in v nekaterih drugih pomemnnih mestih ter sekeije državnih arhivov v vseh glav-n.h mestih provinc Leta 1963 so*sc te sekcije preimenovale v državne arhive. , Danes obstaja državni arhiv v vsakem glavnem mestu province. Njihova naloga je kon centrirati in hraniti, urejati, ¡nvcntarizirati ¡n da-jf ti v uporabo tri orno v ne tipe arhivskega gadiva: a) podedovane arhivske g rud raj predzedi-nitvene države, katerega del je hila provica b) gradivo, ki nastaja pr delu perifernih organov italijanske države, ki irru-jo "edež v pro-vir oi, in ga arhivi prevzamejo 40 let po nastanku cl gradivo, ki po svojem izvoru n državno, in pnhaja v last arhiva z darili, nakupi ali kot depozit 3. SFKCUF DRŽ \VNIH \RHIVOV Enaisti člen zakona z dne 22. 12 1939 jc uvedel v arhivske organizacijo novo institucijo, imenovano podsckeija državnega arhiva. Pod-sekeije so ustanavljali v mestih, ki niso bila glavna mesta provinc, so pa biia v preteklosti sedež občinskih notariatov ali sedeži sodnih okrajev Glavni namen ustanovitve podsckcij jc bila Želja, da sc gradivo ne premešča iz mesta nastanka, ter da sc ne poškodujejo legitimni lokalni interesi. V upravnm pogledu jc bila pcd-sekeija postavljena nekje med državo in občino. 1-cta 1963 so se poasekrijc spremenile v državne urade, kj so odvisni od d i icktor ia' državnega arhiva v provinci. Sekeije državnih arhivov hra nijo notarske akle posameznih okrajev, fonde državnih urado" (uradi registrature, sodišč, zapo rov) in gradivo javnih ustanov in privatnikov It. USTANOVE ZA NADZOR ••Funkcija nadzora nad arhivskim gradivom jc dodeljena arhivskem nadzorstvom (sovrinten-denze arehivistiehe) z regionalnim kom peten-cami. Nahajajo sc v glavnih mestih regij Njihova osnovna naloga je nadzor nad nedržavnim arhivskim gradivom to jc tistim, ki gu ne hranijo državni arhivi. Nedržavno arhivsko gra divo delijo na arhivsko gradivo javnih ustanov in privatno arhivsko gradrvo. Javne urtanovc delijo na teritorialne (tiste, ki imajo teritorialne kompe-tence, kot so regije, province, obanc> in nctc-ritorialne (to so hanke, industrijski konzorciji, sanitetne irstanove, strokovna združen a in podobno). Privatno arhivsko gradivo jc gradivo cerkvenih ustanov in gradivo, ki ga razglasijo za kulturno dediščino. V ta namen arhivistična nadzorstva individualizirajo in popisujejo nedržavne arhive, raz glašajo posamezno nedržavno gradivo za arh:v sko gradivo, opravljajo inšpekcije in svetovanje o primernosti in načinih hranjenja, urejevania in popisovanja arhivskega gradiva, izdajajo dovoljenja za izločanje arhivskega gradiva javnih uslanov in privatnikov, intervenirajo v primeru ncizpolinjc vanja dolžnost^ ki jih ureja zakon idr. V Italiji na ta način nadzorne^ okrog 8000 ohčinskih arhivov in več kot 50000 arhivov javnih ustanov. C. SKUPNI CENTR\I,NI ORGANI Že od začetka organizirane arhivske službe so v Italiji ohstajali skupni posvetovalni organi. To je bil od 18"?4 do 1975 Višji svei državnih arhivov (Con iglro' Superiore degu Arihivi di Stat o), ki jc kot tchniČno-posvetovalm organ dal velik.prispevek k razvoju doktrine.in organi-iaeijc državnih arhivov. Lčla 1975 je.bil .Višji svet ukinjen in namesto njega ustanovljen Nacionalni svet zn naravno in kuitumo dediščino (Con siglio Nažionalc ptr i Beni Culturali.e Ambi-cniali). Sestavlja g: 90 članov, predstavnikov ministrstev, regij, provine :n občin, univerzitetnih profesorjev m upravnega osebja Jc po? veto val r organ, ki zastopa interese za obrambo naravne in kulturne dediščine, izraža mnenja o nacionalnih programih obnove in zaščite dediščine izraža mnenja o posameznih normativih /4 Članki in razprave \KHlVI XVIII 1995 in splošnift upravnih aktih ipd Naeiomln:' svet scstavlj? Sest komitejev, med njim jo tudi Ko-mne sektorji za arhivsko gradivo. Znotraj sveta delujejo še odbor, .komiic za publikacije ■in.ko-mis ija za totor„produkcijo i; . ■ D. PERIFERNI KOLEGIALNI ORGANI Leta 1975 so ustanovljeni Regiunalna konferenca, regionalni komiteji in \ct inštitutov. Regionalna .konferenea jc koordinat vr; organ šefov provineijskib uradov, regionalne komiteje sestavljajo isti šefi prnvinoijSkih uradov in predstavniki regij. Jc povczovaln orgar. med regijo in dr?.avo v vprašanjih naravne in kulturne dediščine. E. SOI F \RHIVIS iIKF PALKOGRAFIJF IN DIPLOM \TIKF Sedemnajst državnih arhivov organizira dole afflivistik : paleografijo in diplomptike, ki (rajajo dve eti Sulc so odprte /a javrost, so brc/olacnc, udele^cnei pa morajo imeti končano najmanj srednjo Šolo. TJČm predmeti na šolah so arh vist'ka, latinska palcogranja in diolcmatika, zgodovina institucij in pomožni vede (hcraldika, mm zmatika, metrologija, kronologija in sfra-gistikaV • . 1 . . i Org- nizaeijc italijanske arhivske službe 'ahko ihematsko prikaz- naslednja tabela: MINISTRSTVO ZA NARAVNO IN KULTMRNC DEDIŠČINO ■ 4 DRŽ/.VNi \RH1V1 ARHIVISTIČNA NADZORSTVA ■SEKCIJE DRŽAVNIH ARHIVOV LiteraLiira 1. Gius-ppc Dibenedctto. L':imminu.irazionc ar-chivistiea italiana (Oompiti'- Orgr»niLegi slazione vjg;nte)1 priročnik. Eari 2 Vadcmccum degl. Archiv1 di Stato, izdalo Miiirtrstvc za n? ravno in kulturno dediščino, Centralni urad za. arhivsko dediščine Rim i Gu'da guicralr degl i Archivi di Stato'italiam mtroduzione, Koma 1 994 ARHIV1 XVIII 1995 ¿lanki in ra^pravc 75 ZUSAMMENFASSUNG ORGANISATION DES ARCHIV Ol ENSTES IN HAUEN VON OER MATIONAF EN EINIGUNG BIS HELTE Nach der nationaler Einigung Italiens im Jahre 18ol wurden a!le Staatsarchive dem Ministerium für Innere Angclegen'leiten untergeordnet. Mii dem Arch ,'gc;etz von 29. 1 1975 wuide ein Ministerium für Natur- und Kulturerbe gegründet, in dessen Rahmen aber eir. besonderes Zentraiamt für Archivgut. Es ist zuständig für die Arbeitsorgnnisaiion innerhalb der Amtes, es verwahrt und üi«rwach* die staatlichen Grschichtsarchive, kontrolliert die nichtstaatlichen Archive. Cjm Zentral arm ist des Zentrale Staat archiv in Rom untergeordnet, ferner da? Zei trum 'tir Reproduktion, Buchbi.idcn und Restauration in Rom, 95 Staatsarchive, 40 Sekt.onen der Stap'.sarchivc und '8 staatliche Überwachfngst.teilen. Die Hauptaufgaben der Archiv Verwaltung sind die Vcwahrvng von Archivgut und die Überwachung der Archive von öffcntli;hcn Institutionen und Privatpersonen. D;r Archivdicnst in ltal!cn gpidert sich folglich auf in Einrichtungen zur Verwahrung von Archi-gut ; Zentral es Staatsarchiv, Sfaatsarchive und Sektionen der StaLtsarchive) und i.i Einrichtungen zur Übcwachung (die sog ArchivUbenvachungssiellcn). Ak Beratungforgrne für \rchivistik tictcn noch der Nationale Rat für Natur- und Kultureibe, die Regionalen Konferenzen, die Regionalen Komitees und djr Rai der Institute auf Von ¡7 Staats ■ archiv en werden Ausbildungsmögi ich keilen auf dcii sog Schulen für Archivistik,1 Paläographic und Diploma.ik bereitgestellt. SUMMARY ORGANISATION OF THE ARCHIVAL COMMUNITY IN ITALY FROM THE UNIFICATION TO MODERN TIMES Afiet the unification of Italy in 18^1 all state archives came under the jurisdiction of the Hone Office. The Ministry for Preservation of Natural and Cultural Heritage was founded by the archival law on 29 Janunry, 1975 and within it a special Central Office foi Archival Heritage was established. The office is responsible for thu organisation of work in the offiCc: it protects and surveys state historical archives, and supervises private archives. The Centra1 State Archives in Rome, the Center for. Reproduction, Binding and Restoiation in Ro.nc, 95 state archives, 40 sections of itate archives, and 18 stale supervisions are dependant on the Central Office. Th'. main tasks of the archival admini stration are the preservation o." rec )rds and the supervision of public and private archives. Therefore, the archival cum munity in Italy is divided into the institutions for ih? prefer vat ion of rccords (Central State Archives, state archives and sections of state archives) and the institutions for supcrv: sion (the ,.o-callcd archival supervisions). There are also the National ■ Council for Natural and Cultural Heritage, Regional Conferences, Regional Commi: les, ana the Ccuncil of Institutes, which ire types of consult ing agencies fo~ archival science, 17 state archives organise education at the so-called schools of archival science, pale-og.aphy and diplomatics. /6 Članki in razp'jvc \RHlVi HH 1995 Notar Wanuaigarius v ilumimrancm rokopisu Lex Roimna Visigothomm je upodohljen v vrat-nem loku, v dolgem oblačilu s palico in dokumentom v rokah ter krono na giavi. Palica in krona pomenila vladarsko ob lasi, dokument v roki na priča, da je zapis pred notarjem enakovreden vladarjevi besed Satr ostem.ska knjižnica i> St Gattnu. Sig t\1S, 731 FOL 234 ARHIVI XVIII 1995 17. prakse ¿a p ikso 77 Iz prakse za prakso Publicispčna dejavnost v arhivih Teze za 16. zboro\an e na Ptuju JANEZ KOPAČ t Fn obravnavanju puhlicistične dejavnosti v arhivih je potrebno ločiti med finančno in vse-hinsko plarjo Nekatcn puhlieističm izdelki lahko nastanejo skoraj zastonj, nekateri pa sploh niso mogoči, če za njihove realizacijo niso zago tovijcna zadostna finančna sredstva. Med v;age-tovljena zadostna finančna jredstva za večino arhivskih publicističnih projektov pa je poleg sredstev za čiste maierialne stroške (npt si roški tiska itd.) potrebno všteti tudi primerne honorarje za avtorje, ki tekste pripravljajo, pa naj . gre za avtorje, ki so ali pa niso zaposien: v arhivski ustano/i, k? tekst publieira. Razume se, ua je honorar za avtorja, ki ni zaposlen v arhivu, višji, kakor za "domačega" avtorja. Da pa ne bi prihajalo do nepotrebnih sporov, je potrebno, da ta razmerja in merila reši pr:mercn interni predpis arhivske ustanove. Po namenu in delno včasih 'ud1 po nujno potrebni višini iinrnčnib sredstev lahkn delimo arhivsko publicistično dejavnost vsaj na tri skupine, in sicer. publicistika, s katero Želimo predstaviti širši 'avnesti arhive in njihovo dejavnost, - publiciranjc izdelkov, ki so rezultat arhivskega strokovnega dela. publicistika s področja zgodovinopisja. V«aka od navedenih skupin jc 'ahko samostojna oblika publicistične dejavnosti, pogosto pa prihaja do kombinacij elementov, ki so pretežno značilni za pcsame/.ne skupine. A.) Predstav-te v arhivov in arhivske dejavnosti Med ljudmi je v splošnem ukoreninjeno mišljenje, da so arhivi nekakšne nepotrebne ustanove, ki dornujejo po kleteh, podstrešjih ali pa vsaj zanemarjenih tretjerazrednih pisarniških prostorih S predstavitveno obliko arhivske publicistične dejavnosti pa je potrebno predstaviti arhive in njihovo dejavnost na poljuden način širši javnosti in ima zato pretežno ozaveščevalr: namen. Ta vrsta arhivske pi'blieitcte posreduje ljudem informacije o gradivu kije v arhr/ih in jr za posameznika ali ustanovo tudi poslovno po membno (številna dovoljenja, spričevala, načrti, upravni in sodni postopki, npr denacionalizacije itd.). Tovrstne informacije pa morajo poudarjati tudi historičen pomen gradiva v arhi/ih in prek obeh .komponent mora jasno odsevati pomemb nosi arhivskih ustanov, Te vrste arhi'ske pu blicitete se v naiiazličncjidh oblikah lahko pojavlja v sredstvih javnega obvešča lja od easopisov prek radia, televizije in ^odobrih računalniških povezav. V to skupino publieističnc dejavnosti ;ihko vključimo tudi arhivske priložnostne pu blierstične izdelke, kot npr. publikacije ob obletnicah arhivsk.h strokovih /.diuženj in arhivskih ustanov ati publikacije ob pomembnejši h pn dohilvah arhivov (npr pnJobifev novih poslovnih ali depojskih prostorov, pomembnejših fun dov itd.). V to skupino hi ahko vkJjueii: tuJi tiskana lcma poročila arhivov, seveda v za oh činstvo zanimivi obliki in z zanimivo vsebino Kot drbra začetna informacija o arhivskem gradivu in arhivu pa je lahko letak ali zgibanka 7. najosnovnejšimi podatki o arhivski usta.iovi. Na splošno lahko ugotovimo, da slovenski arhivi tovrstno predstavitev premalo uporabljamo, tudi ¿ato, ker najpogosteje za tovrstno dejavnost niso potrebna nobena ali pr- vsaj ne zelo velika finančna sredstva B) Publiciranjc ir.delkov, ki so rezultat arm vističnr.ga strokovnega dela Ta sklop arhivske publicistične dejavnosti je najobsežnejši in tudi najpomembnejši od vseh treh skupin Po namenu, ki ga arhiv, arhivist ali arhi-vistični tccrciik želi doseči, lahke razdelimo ta sklep publiciranja na nekaj skupin, in sicer 1 Publicistična dejavnest, ki je namenjena raziskovalcem arhivskega gradiva- Rezultat mora hiti kvaliteten pripomoček za raziskavo arhivskega gradiva. To skupino tvorijo publikacije, kot so' a) objave arhivskih virov b) objave arhivskih inventarjev c) objave arhivskih vodnikov č) objave popisov izbranih fondov, ki niso pri pravljcni do stopnje inventarja d) druge vrste publikacij ki imajo naravo pripomočka za uporabo arhivskega gradiva. Vse naštete objave so lahko splosnc ali tematske. Njihova izdelava jc zelo zahtevna in kompleksna, zato je izjemno pomembna koneep- 78 Iz prakse za prakso ARHIVI XVIII 1995 tualna priptava tovrstnih publikacij. Vsaka oblika od naštetih publikacij ima svoje zakonitosti in osnovne clerrcnle, k: so bolj' ali manj natančne opredeljeni, nekateri .udi določeni s predpisi (npr arhivski invenfar in arhivski vodnik, delno arhivsto popis, Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva, Ur. 1. SRS. št. 11/88) Praksa pa kaže, da arhivisti ne upoštevamo predpisanih elementov za posamezne vrste pnpo močkov ¿a uporabo in si man; i kdaj pod istimi pojmi predstavljamo in pojmujemo različne strokovne stvari Veliko bolj neprijetno je, da npr obdava arhivskih virov kot zelo pomembna oblika urhi vistične publicistične dejavnosti elementov objave nima definiranih, zato se objave virov lahko zelo razlikujejo. Pri tem pa je treba upoštevati, da mtd objave virov spadajo tUai objave fotografij, kjer veljajo drugačne zakonitosti kot za objave pnnih dokumentov. Ker gre pri objavah virov za izjemne po rrrmbno prcm-rcijsko obliko arh.vov, je nujno potrebna večja uniformiranest jb upoštevanju svobodnejše presoje pri specifičnih iondih an obdelovalnih temah. 2. Kombinacijo med arhivskim pripomočkom za raziskave in predstavitvijo gradiva pa predstavljajo najpogosteje razstavni katalogi arhivskih razstav. Običajno so li katalogi povezava med tematske objave arhivskih virov in temat skim vodnikom (tema je določena z vsebino raz stave), hkrati pa še s historično obdelavo na razstavi predstavljene teme. ' 3 Publicistična dejavnost s tega področja arhivistične teorije je brez dvoma najzahtevnejša ohlika arhivskega puhlieiranja. Po obliki je lahko samostojna publikacija ali pa članek v strokovnih in drug ' revijah Panljača tovrsinin raziskav in puhlicirar a vsebinsko zajema področja od arhivske zakonodaje, k; določa osnove za teo retična proučevanja dejansko vseh arhivi stičnih strokovnih vprašanj, od npr valorizacije do računalniških in tehničrih opieni in rešitev v arhivih. . ■. C) Pubiic stika s področja zgodovmopioj«. Zelo pomemben sklop dejavnosti v arhivih sta tudi priprava in i'.daj a publikacij' s -področja zgodovinopisja, še zlasti teht ki so nastale ur osnovi preučevanja arhivskega gradiva konkretnega arhiva, Kljub vsemu pa je vendarle po trebno najti pravo razmerje med publicistično de-ivnostjo. ki je nekazana v poglavju B in je primarna in prioritetna za arhive in zgodovinopisje. PiepriČan sem. da mora med zaposlenimi v arhivih ptevladovau publicistična de-avnost s področja arhivistike, v nekoliko manjšem obsegu pa publicistična dejavnost s področja zgodovinopisja, kicr verjetno prevladuje krajevne zgodovinopisje. SKLEP V na 'edenih tezah za zborovanje na Ptuju o p\iblieistični dejavnosti v arhivih sem peskusal nakazati osnovno shematiko te dt avnbsti. Zavedam se, da so teze tudi pomanjkljive, zato želim, da vas spodbudijo k razmišljantu o teh problemih Pričakujem, da sc bo na zborovanju razvila konstruktivna razprava. ARHIVI XVIII 1995 I/ prakse za prakso 79 Razstavna de*avnost v Pokra:;nskem arb vu v.No\i Gorici ALEKSANDRA PAVŠIČ-MILOST Zakon o naravni in kulturni dediščini v 94. členu med nalogami arhivov našteva ludf pri previjanje razstav in drugih ob'ik predstavlianja arhivskega gradiva PokraunsKi arhiv v Novi Gorici jc svoje prve razstave pripravil Se v času, ko ni imel lastne hiše, zato snu z ohčasnimi razstavami gostovali v avli občinske stavbe ter v prostorih knjižnic in galerij Prostori vedne niso nudili idealnih pogojev, ni pa bilo tako hudih odstopanj, da bi lahko govorili o ugroženosti gradiva, zlasti zato, ker so oile razstave na ogled le krajši čas. Z vselitvijo v nevo" stavbo so se nam pogoji zel razstavljanje bistveno izboljšali, čeprav tudi tu nimamo namensko grajenega razstavnega' prostora (finančne škarje so za »o predvideni prostor zadnji hip izročile drugim name nom) Stalno razstavo smo se odloči1! postaviti v arhivski čitalnici, predavalnici in na hodniku. kjer smo stene okrasili z barvnimi fotografijami posameznih dokumentov iz našega pa tudi i?, drugih slovenskih arhivov Kriterij za i::bor jc bila vsebinska ali oblikovna zanimivost dokumentov, enakomerna prostorski: in časovna zastopanost kot tudi po1 krUje vseh področij človekove dejavnosti Namen le stalne razstave je poleg dekoracije, ki sem jo že omenila, pričaran je arhivskega vzdušja v naših, sicer novih prostorih. Dokumenti v preda valnici pa pridejo v poštev tudi pn učnih urah. Za občasne razstave pa smo že kmalu po vselitvi začeli upuraoijau preddverje stavbe, ki smo ga'čez nekaj let razširili še na sosednji prostorček, prej namenjen za začasno odlaganji na terenu prevzetega gradiva.'Prostor, jc prehoden, ozek, primeren za manjše aii morda srednje velike razstave (30 m1; portaviti je' moč največ 21 paiiujev in 13 vitrin). Razstavne ckiponatcjc močno namestiti le ob stenah, zato ne nud: veliko oblikovalskih možnosti. Panoji visijo v ravni liniji driig poleg drugega pod njimi stojijo vitrine, zato delujejo razstave strogo in enolično. Sobica. ki smejo kasneje priključili razstavišču, jc dobrodošla, ker jc na voljo vce prostora, hkrati paje celoten am* ient zdaj manj pie^leden, kajti predelne stene zaradi poteka instalacij ni mogoče porušiti Kiimatskr pogoji v prostoru so v mejah nórmale (občasno prevelika vlažnost), odstopanje jc pn svetlobi, saj prihaja sončna svetloba skozi zasteklena vhodna vrata, pa tudi z vseh oken v stopnišču kar je odločne preveč Razstave, ki jih imamo v tem prodoru, so sicer obcas.ic, a postavljene sorazmerno dolge dobe Na ogled so približne Šest-mesecev, saj vsako leto postavimo dve razstavi. Izkušnje so pokazale, da je v pogojih, ki ih -mamo, ta čas predoig za razstavljanje originalov Ugotoviti smo, da so nekateri dokumenti zbledeli, nekateri v vitunah pa so se zvijali. Glede na nove možnosti, ki jih danes nudi barvno fotokopiranje, smo sc v letošnjem leiu odločili, da v tem prostoru originalov nc bom" več razstavljali pac pa le barvne fotokopije ali čmo-bele fotokopije na toniranem papirju. Pri dokumentih, kjer je fotokopiranje povezano z motnostjo poškodbe, pa se odločimo za barvno fotografijo. Te tehnike zelo dobro nadomestijo originali po'cg tega jc meč drseči eelo večjo nazornost in preglednost s povečanjem posameznih težko beri- \ih doku mentov oziroma signiranjem določen h delov be sedila Tudi postavljanje razstave jc veliko lažje m hitrejše, če ni originalov. Eki ponatc se namreč na podlago (šelesh amer) kar prilepi Veliko enostavnejša jc tudi selitev razstave iz kraja v kraj, saj dokumentov m potrebno vedno znova spravljati in jih ponovne postavljati, na lodlago. Brez večjih zadržkov lahko rečem, da z barvnimi fotokopijami ali fotografijami razstava v 'ceini primerov nc izgubi veliko na svoji privlačnosti, vsekakor pa s tem zelo prizanesemo originalnim dokumentom. Seveda reprodukcija ne.more na domestiti vizualnega efck;a originala, kadar gre za dokumente, ki so privlačni Že po svoji zun?-njosti in imajo tudi razne dodatne vsebine (t/ak-ei, žigi, zaponke..), a takih primerov mamo v nasem arhivu male. Verjetno bi v sploiinem lah ko rekli, da je razstavljanje originalov nujno le takrat, kadar gla"ni namen razstave ni povezan toliko z vsebine dokumentov kot z njihovim zu nanjim izgledom. Končno npj omenim, da je v naiem primeru tudi z vidika varnosti bolje da ne raz-stavljamo originalov, saj jc prostor prehoden. Nameščen imamo sicer domofon, tako, da ima mo pregled nad tem kdo vstopa v prostor, ne kontroliramo pa ljudi ob izhodu iz stavbe. Stalnega paznika nimamo, jc pa ob najavljenih ogle dih prisoten delavec arhiva Za požarno varnost so nameščeni gasilni aparati, ni pa javljalcev požarov Tuoi morebiten vlom ni popolnima izključen. saj : -majo vbodna vrata dovolj velike steklene površine, da jc z razbitjem stekla mogoče vstopiti . . Za nripravo večje razstave ozirom: razstave, kjer prevladujejo dokumenti večjih dimenzij, je prostor v pre ddverju premajhen. V taki li primerih sc poslužimo kletnega prostora, sicer namenjenega za zaklonišče Odkar v Novi Gorici ni.več razstavnih prostorov v salonu Meblo, se v njen. skozi leto postavljajo tudi druge razstave Piostor je velik (13? m1 talne oziroma 163 m3 stenskih površin), razdeljen na dva dela. tako da je mož no uporabiti tudi samo polovico. Pred vlomom m 80 jzjgrajcse zaj rak so ARHIV XVIII 1995 tatvino jc povsem varen Svctloha jc lc umetna, največji prohlem pa jc stalna visoka vlažnost (okrog 80%), zato so v njem razstave vedno lc krajši čas. Ugotovili smo 'udi, da si razstave v tem pre štoru ogleda manj ljudi kot one v preddverju Slednje se namreč takorekoč ponujajo vsem mimoidočim zato si jih ogleda tutii .večina jbčanov ki pridejo v arhiv po drugih opravkih Za osvetljevanje dokumentov so v obeh prostorih nameščeni reflektorji, ki dajejo primerno, neškodljivo svetlobo. Kot oprema /a ra^sta1. ;anjc nam služijo steklene vitrine z ogrodjem iz nerjavečega jekla v velikosti 120x70x90 cm in panoji, sestoječi iz dveh stekel (90x70 cm>, ki sta skupaj spojeni s kovinskimi sponkami. Nekatere vitrine irriajc tutii nastavke, ki nadomestijo pano. kadar ga ni mogoče obesiti. Oprema v glavnem ustreza zahtevam, ki se ominjajo v literaturi, slabost jc le v tem, da je vitrine mogoče uporab'« le v horizontalni pcticiji Prai/ b> prišle sestavljive vitrine. ki jin \c mogoče postaviti v različne pozicije pa tudi nekaj vitrin manjs'ih dimenzij. Kadar smo razstavljali graui"o večjega obsega (zemljevidi, načrti), smo ga raz-ginili kar na rmze in pokrili s stekli Sama iokaeija arhiva in s tem tudi razstavnih prostorov jc ugodna, saj jc v centru mesta Vsebinska zasnova kot tudi oblikovanje razstave je naloga arhiv ista, ki jo pripravlja s tem, da so dobrodošle in zaželene tudi sugestije m pripomhc drugih strokovnih delavcev arhiva. Poklicnega ohhkovalea nismo imeli nikoli, vedno se nam to /.del prevelik strošek. Odkar smo v svoji hi i, pa smo sploh menili, da v tem majhnem prostoru tudi poklicni oblikovalce no b" mogel veliko spremeniti in oa jc za optimalno izrabo prostora nu|iia klasična postavitev. Določene "izualne učnke smo poskušali doseči z menjavanjem barvnih podlag na panojih n vv, trinah. Po osmih letih sme se vedno enakih postavitev naveličali in resno razmišljamo, da bi puskusili z ohlikovalccm morda študentom da hi bilo ceneje Z njegovimi zamislimi ho morda v ta prostor zavel povsem nov veter. - Teme razstav izbiramo vedno lako, tla Je zanje moe dobiti večino gradiva v našem arhivu. Po potrebi petem dopolnnijemo z dokumenti, ki jih hranijo druge ustanove ter s časop:snimi viri :n literaturo Doklej sme le nekajkrat sodelovali pri pripravljanju razstave z diugimi institucijami, suer ;ih pripravljamo sami. Smo pa žc večkrat za ta namen posodili naše gradivo drugim, zlasti muzeju Kot določa pravilnik o uporabi arhivskega gradu a 'vedno zahtevam^; da prireditelj razstave navede ime arhiva-ter ime in iignaturo fonda, iz katerega jc arhivsko .jradivo i tega skoraj niko!i ne naredijo tako natančno kot bi m. želeli Morda pa smo res nekoliko prezahtevni in bi zadostovala omemba, da je n? razstavi tudi gradivo iz arh_'a Natančnih navedb ¡pa se držimo pri lastnih razstavah, s čimer poudarjamo tuai pomembnost podrohne uieditve in popisa gradiva 'za lažje skanje posameznih dokumentov Tudi sami smo si od muzeja pa tuai od privatnih imetnikov žc večkrat izposodili gradivo, zlasti razglednice in fotografih. Z njinu želimu namreč na3c razstave popestriti, jih narediti bolj mikavne za oko, saj se zavedamo, daje arhivsko gradivo, zlasti tisto mlajšega nastanka, ki pri nas pre /ladujt, enolično. M,d ohiskovalei naših razstav pa daleč prevladujejo taki. ki se skozi razstavo bolj ali manj hitro spiehodijo m lc redki ¿o lis ti T ki podrobno prebirajo vsebino posameznih dokumentov. Jasno jc torej, da mora biti na razstavi č.mvcč zapisov privlačnih po svoji zunanjosti. Če nam tema dopušča, obogatimo razstavo tudi s fotografijami trenutnega stanja objektov m naprav, premalo ali skoraj nič pa nismo doslej vključevati zvočnih in filmskih zapiskov ter muzejskih eksponatov To smatramc za pomembno nalogo v prihodnje. Na osnovi poročil o posa-me;:nih razstavah slovenskih arhivov ugotavljam, da tudi.v drugih arhivih to ni hila po gosta praksa, da pa se zadnja -leta stvari spreminjajo (na razstavi Zgndo vinskega arhiva Ptui ob 130-letniei rojstva Janeza Pucha so bila npr razstavljena tudi Puchov? vozila, na razstavi ARs Samortani 'v srednjeveških listinnh na Slovenskem jc bila nazorna predstavitev oblačil 11 redov, ob odprtju razstave razglednic Ptuja i. Ormoža jc ARS pripravil projckeijo turističnega filma o Ormožu ..): Za seznanjenje javnosti oziroma propagando se poslužujemo lokalnih časopisov in v ¿adnjem času tudi lokalne televizije, poleg tega pa vedno pošljemo katalog in obvestilo o razstavi Vsem šolam na ohmočju arhiva in sorodnim institucijam. Organiziranega odprtja razstave običajne ne pnpra1' jamo, razen, če gre za večje razstave ornima kadar jih selimo.v sosednje kraje in to želi ustanova, v kateri gostujemo. Tc sta največkrat knikžmci v Tolminu in Ajdovščini, otvoritev pa sovpada s predstavitvijo kake knjige. Verjetno pa bi bilo odprtje koristno pri v;ak razstavi, četuai se ga ne udeleži ravno veliko ljudi Med obiskovalci nasib razstav vsekakor prevladuje šolska nladina, ki Si razstave ogleda v okviru pouka; Če njihov učitelj ne želi drugače, jir.i ponudimo sodstvo po razstavi, ki ga opra avtor razstave ali kdo od arhivistov, zadolženih za pedagoško dejavnost. Podrobnost predstavitve jc odvisna od starosti učencev in časa ki-ga imajo na razpolago. Če učenci dotlej Še niso tili v arhivu, vsaj z nekaj hesedan i predstavimo t.uui ustanovo. Razstave v glavnem pritegnejo pozornost otrok, intenzivnost zanimanj pa je odvisna zlasti od teme razstave in usklajenosti krajevnega izvora dokumentov s krajem hivanja učencev. Podobne opažamc tudi pri odraslih obiskovalcih Zlasti kadar razstavo selimo v druge kraic. so finombc, da-je rreinalo dokumentov z nuhovc-ga območja. Očitno je, da ljudi holj Kot gc- ARHIVI XVIII 1995 Iz prakse za prakso 81 neralna obdelava neke teme, pritegnejo dokumenti o njih simih, njitro"ih predr Kih ali vsaj njihovem kraju. 7atc sme se odločili, da bomo občasno pripravljali razstave o zgodovini posameznega kraja Razstava ho najprej na ogled v arhivu, potem pa v krajit samem. Upamo, da bomo s tem najbolj ustregli žcljair ljudi, povečali interes za obisk razstave, hkrati pa arhivsko gradi vo nepo; redno približali ljudem, k- se :icer z njim ne bi srečali. Morda sc nam bo ob tem ponudila tudi možnost pri dob Jt ve kakega nov;ga gladiva. V takib primerih ho gotovo potrebno po svetiti več pozornosti odprtju razstave in poskrbel', da bo lc to izzvenelokot kulturni-do godek v kraju Za začetek smo izbrali Trento, ta tako odmaknjen, a hkiali tako idiličen krai Razstava je trenutno na ogled v arhru, prihodnje poletje pa sc ho selila v ivento in bo sestavni del turistične port:dbc kraja. Skoraj vse naše razstave so spremljali kala logi s tem, da so h i le tehnične izvedbe '.clo rasli le Sprva je vejalo, cia imajo ti skan katalog te večje razstave, vse druge na zelo skromne, v arhivu izdelane khjižicc, ki včasih kar niso spominjale na katalog Sredstva za akcije kot tuai za neposredne stroške dejavnosti, ki so nam iib taka/ovale občine, so bila na mre C tako majhna, da sc več ni tialo storiti Po prehodu aa'republiško finaneiranjc ce je stanje popravilo m tedij smo sc odločili, da bo vsako razstavo sprcml;al tiskrn katalog. V njem sc slaha polovica prostora nirmem vsebinski obdelavi teme, ostali del pa seznamu razstavljenega gradiva in repr >duk-cija. i dokumentom • . Čo ob koncu spregovorim še nekaj o kaialo gih na splošno, poicm je prva ugotovitev gotovo ta, da Je katalog nujen spremljevalec vsake razstave. Rpzstava, z izj :mo staluib postavitev, je namreč kratkotrajen dogodek, katrlog pa jo pre živi. Obi,cg, obtikovra zasnova, kvaliteta papirja in druge lastnosti so .seveda lahke od primera do primera zelo različne in bode vedno v prvi vrsti odi':sne od finančnih možnosti, tc pa na nek način od teme, k* jo razstava obravnava Verjetno pa ne hi smelo biti prevelikih dilem glede vse birske zasnove. Nuiro je, d? vsak katalog vse huje zgodovinski prikaz obdubja. pojav* ali dogodka, ki ga razstava ohravnava, seznam razstavljenih eksponatov in vsaj nekaj reprodukcij dokumentov z razrtavc. Seveda so možne m menim, da celo zaželene, tudi druge vsebine (npr. pregled r.akonodaje za obravnavano temo), a vsaj tc tri raj hi bile ohvcznc. Luksusnc izdaje katalogov na kvalitetnem papirju, velikega formata, z veliko stranmi in barvnimi reprodukcijami dokumento" bode gotovo možne lc pr razstavah nacionalnega pomena Vsaj barvne reprodukcije dokumentov pa so zaželene tudi pi razstavah dokumentov, ki so zelo zanimivi žc po svoji y.u nanjosti oziroma so v več barvah žc v originalu (listine ipd.). V vseh ostalih primerih sc bomo verjetno morali zadovoljiti s črnc-bclimi kata- logi Menim, da bi moral hiti minimalni obseg 30 do "¡0 strani. Sc.nam razstavljenih eksponatov sc zdi komu morda nepotrebno suhoparno naštevanje, vendar sc je v praksi žc velikokrat pokazal kot zelo koristna zadeva, ne lc pri morebitni ponovni prstavitvi razstave, ampak tudi pri delu s strankam Zalo je prav, da so ti seznami v popisu pregledni, pisani z normalno velikostjo črk in nc z drobnim tiskom, saj je sicer branje zelo otežkočeno. K preglednosti veliko pri p zmoremo, če sc ime dokumenta, opis njegove vsebine ter ime ustanove in fonda, iz katerega zvira. med seboj ločijo po obliki pcij~ arhi vskega gradiva. V takem primeru naj se pred adprtjem razstave ali po njem, izdela seznam razstavljenega gradiva išio na koncu se bom dotaknila še razstav drugih insiiiucij, zlasti muzejev, čeprav to verjetno ni problem našega posvetovanja. Dejstvo pa je, da te ustanove večkrat pripravijo čudovite, obsežne razstave, na katerih je tudi arhivsko gradivo. Zanje porabijo ogromno časa .n energie, katalogov z vsebinami kijih zagovarjam zgoraj ■ pa ne l/dajajo. Če ga-že izdajo, vsebuje le zgodovinski prikaz obdobji- al! dogodka, nc pa seznam?, razstavljenih eksponatov, kar je po mojem mnenj ti velika škoda, saj po zaprtju razstave ostane za njo lc malo sledi Vin in literatura i i - Zakon o narsvn: in kuliurm dediščini (Ur. 1 S RS, št. 1/1981) Pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva (Ur. 1 SRS, št. 34/1981) - Arhivska tehnika' Arhivsko društvo Slovenije, Arhivski p.iiocnik zvezek 1, Ljubbana 1972 - Lilijana Vidnh-Lavrenčič, Po sledeh starih poti Razstavr. dokumentov tolminskega cestnega odbora 1869-1993, Nova Gorica 1993 - Nadt Jurkovič Razstavna - dej a vnosi Zgodo vinskega arhiva Ptuj, Arhivi, glasilo Arhivskega dmštva in arhivov Slovenije, letnik XV št 1-2 - Bugdan Kolar. Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem (poročilo o razstavi in katalogu), Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XVI,, Št 1-2 - Jože Žontar Arhivistika. Učbenik za srednje izobraževanje; izdal Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1984 - Normah1! in standardi za arhivsko dejavnost, Poročevalec Kulturne skupnosti Slovenije, ši 18 leto IV Ljubljana, 18, jan. 198:" ARHIVI XVIII 1995 Iz prakse za prakso 83 Pedagošk pi -»omočk; v arh vu MARIJA HFRVJA MAS1EN l.Lvod Arhivi imajo poleg osnovne funkcijo varovanja, ohranjanja, zbiranja ter urejanja gradiva še drugo - izobraževalno nalogo. Izobraževalna na loga je piav tako pomembna kot ostale, vendar se nekako zdi, da ji arhiv' pri nas nc pripisujejo pra1 vclikiga pomena, saj ta dejavnost v vsakem izmed naših arhivov slcru na kakem zanesenjaku, ki >e ljubiteljsko ukvarja tudi s tem. Od je pedagoška dejavnost v arhivih še kako pnmembna. seveda že dolgo ni več potrebno doki^ zevati. O tem so si bili edini svetovni arhivski strokovnjaki že leta 1954 v Parizu na mednarodnem arhivskem kongresu, ki je imel za temo Arhivi in pouk Isto temo sta obravnavali še 3. mednarodna arhivska konferenca in Okiogla mi za arhivov v Zagrebu maja 1957. Na mednarodnih zasedanjih se o tej problematiki še raz-p.avJja (20. okrogla miza, 1981 Oslo - lnfor macijc ir pouk arhivskih uporabnikov).. . Žc na kongresu 1954 je Charles Braibant raz mišljal o različnih pojmovanjih o funkeiji arhivov Francoska izkušnja je potrdila,. da imajo arhivi poleg svojih strokovnih tunkeij še pedagoško nalogo n nalogo informiranja .iroke javnosti1 Toliko o zadevi s širšega arhivskega aspekla; kaj pa v Sloveniji? Pri nas sme o tej tematiki pnčeli razmišljati šele ".adnja leta, toda nob;no od arhivskih po svetovanj društva se zade re še ni dctaknilo. Sama pa ž^lim na podlagi Lastnih, izkufenj in dolgoletne prakse prikazati nekaj manjših oripc-mečkov, ki jih na področju pedagoške dejavnosti v prhivu uporabljamo, in so se porodili iz prakse. } * t 2 Področja pedagoško - izobraževalnega del« Pri opravljanju pedagoškega dela v arhivih sc jt izkazalo, da gre v bistvu za dve večj področji, in sicer. .' ■ A Predstavitev arhivov in njihovega dnla B, Arh v in p.da^oška dejavnost na področju dnmoznanstva A. Predstavitev arhivov jrt njihovega dela V prve področje uvrščamo: - enkratne ali večkratne obeske uporabnikov v arhivu, "■ ■ - predavam a o arhivih v smislu populari?i.cijc Zakon o varstvu naravne in kulturnt dediiiint Ur. 1: S RS. 1/81, 71 flen. dejavnosti, - učne ure vseh izobraževalnih ustanov, od tistih s prilagojenim programom do visokih in višjih šol ter vrtcev. - obiske najavlu ,iih skupin občanov in jrugih, ki si želijo ogledati arh, v Pri tovrstni predstavitvi moramo upoštevati starostni in izobrazheni nivo poslušalstva oz. način ■ interpretacije, ki ga bomo UDorabili. Naj običaj neje so obiskovalci razdeljeni v tri izobrazbene stop.ijc. - osnovno šulcko (najpogosteje) - srednješolsko (često) - višješolsko (redko). V redkih primerih, ko pripravljamo predstavitev za vrtce ali šole s priiagojinim programom, pa moramo upoštevati šc dodatne kriterije in pedagoško didaktične prijem^. Najpreprosteje je uporabiti pri vseh siopnjah predstavitev po /.mera enakem vrstnem redu ucnc priprave, ki jo lahko po zahtevnosti, starostni ctnpnji, časovni nmejenosl1 poljubno dopolnjujemo, razširjamo ali krajšamc in si sledi v naslednjem zaporedju I < 1 Doktrine, tehnike in metode Beseda arhiv, kulturna lediščina pisna mate rialna, arhivsko gradivo - dokumentarno gradivo zakonodaja, materialno varstvo gradiva, tehniKa in metode dela, od prevzemnega zapisnika, seznama, regesta, inventarja, obiavc, uporabe arhivskih virov arhiv v službi javnosti itd II. Zgodovina arhiva F.giptcvsk< arhiv, gršk« archcion, nmski arehi-vum - t?bularius, srednjeveški arhivi, grajski in samostanski, mestni ir tiski sodobni. Zgodovinski nastanek našega arhiva, njegove delovanje,- širitve, nove pridobitve, naloge arhiva v svojem. okolju rrzstave izdane puohkaeije, itd. III. Zgodcvinska vsebina arhiva Predstavitev fondov in zbirk, strukture fon dov Vin za zgodovino kri ja: listine, kronike, grbi patneijskih in gosposkih družin, pečati, urbarji, cchovski dokumenti, oba statuta 1376 in 1513, fotografije, novcjfi spisi, akti zemljiške knjige, gradivo geodetske uprave in najnovejši zapisi na mikrofilmi- m računalniku. 84 Ii-, pnkse :'.a p'"ak;.c aRHIVi XVIIt 1995 IV. Organizacija arhivov v Sloveniji Mreža arhivov Slovenije, strukture fondov, ki jih hranijo, organiziranost, pristojnosti, nekoč -danes, spceializirr.ni arhivi, cerkveni arhivi, povezovanje arhivov, minblrstvo-ustanovilcPi - arhiv, ekonomski vidiki, predstavimo publikacije posameznih arhivov. Za predstavitev vseh slovenskih arhivov hi bila zelo koristna uporaba videokaxte, ki pa je lal nimamo. V. Organizacija arhivov v tujim 1 ♦ Prika/ arhivov v sosednjih državah. Avslnji, Italiji, Madžarski, HrvaŠkj, BiH, Srhiji, njihove pristojnosti, zakonodaja, možnosti iskanja gradiva, najpomemhncjšc publikacije itd. • Tak obisk, predavanje, učne ure vedno končamo z ogledom arhiva, čitalnice in skladišč, restavratorske dclavmcc, mikrofilmskega laboratorija, lam kjer ga imamo, sicer ga le omenimo •Za ohiske šol pa uporabimo še manjši arhivski pripomoček, ki naj učencem doma pomaga osvežili znanju o arhivu kol o instituciji, ki sojo oh i "kal i ter hkrati spodbuditi zanimanje za zgo-dov.nska dogajanja 1,'Delovni list /ji osnovne šole Za nižjo stopnjo: učenci vzamejo liste s seboj in jih v Soli s pomočjo učitelja izpolnijo, po barvajo, pn likovnem pouku izdelajo razredni grh, svoj družinski grh, rišejo inieiatke, pc čalijo pismo itd; - Za višjo stopnjo: učcnci vzameic liste domov m jih ?.a nalogo iz.polnuo ter pr pouku utrdijo snov V li.st jc vložen h nekaj kopij najzna čilncjSih Etegbrij gradiva,-ki so jih spcz.nali pn zgodovini: listina, urhar. kronika.- učno pismo, razglednica, šolska vpfsniea, itd. 2, Delovni list za srednje šole V list vpišejo zahtevane podatke, k folo kopijam različnih zvrsti gradiva narrdijo po skupinah referate. Porcbc; o po zon m na pravilnost citiranja pn pisamu referatov, Čitalniški red in možnosti upo rabe gradiva ter arhivskih pripomočkov, kot so: vodr k po arhivu .odobna računalniška ohde-lava, popis arhivskega.gradiva, inventar, regest, katalog k razstavi, gradiva in razprave, razne zloženke. Pi izdelav, učnih listov sc vedno posve-lujcmr z učiteljem, ki nas opozori na-.učni pro gram in morebitne posebnosti. Pri srednjc^l ;k-h listih dame-poudarek na pred: ta vit vp , virov, po možnih arhivskih 'cd, kritične prcr.ojc virov, po naredkov, primerljivost virov prve roke in Časo pisnih novie itd.2 + % B Arhiv in pedagoška dejavnost na področju dc moznanstva Sodohna pedagogika v svetu jc že /davna-spoznala in priznala naloge arhivov, ki naj i>n opravljajo na področju domovnanstva. Splošna zgodovinska veda žc dolgo ne navaja več same preddejanj, vzrokov ter posledic velikih političnih sprememb, temveč vedno bn!i razlikuje vzroke družbenih vprašanj in sc spušča na področja vsakdanjega življ-nja 3 . Prav tc pa so podro ia, k k sc nanašajo na lokalne zgodovinske raziskave in sc z njimi ukvarja domoznanstvo. Pri obravnavi giddiva moramo priznati in upoštevati samostojen in specifičen regionalni razvoj ter lokalno spetifične lastnosti krajev, mest, območij, ki pa jih seveda nikakor ne smemo precenjevati ali posploševati Takšni so recimo vzroki vojn. ki sc nc dajo obravnavati zgodovinske lokalno. Ker v šolah vedno več dcla;o v krožkih, v t;iko imenovanih projektnih tednih, raziskovalnih taborih in uvajanju izhirnih vsebin nam d 'jt domoznansko delo v arhivih vcc tc možnosti. Žal slovenski arhivi nimamo ustreznih predavalnic jn pro torov. kjer.bi bilo te naloge možno opravljati Običajne uporahljamc za to kar naše čitalnice. Pedagoško teoretične prednosti dnmuznan-skega pouka v arhi/u jc W Tcchcrnc* opredeli! na na si. d nje načine - domoznanstvo kot nov način razmišljanja s cilji in spoznanji namesto kratkotrajnega uče nja in preverjanja zgodo /inskih podatkov - vzorčni izbor učnih vsebin namesto posplošenih predavanj odkrivajoče učenje, odkrivanje prohlcmov namesto receptivnega uČcma - delo z viri namesto, da predstavljamo vire le kot ilustrativni material . odprtost in večdimenzionalno si namesto skrajšanih in prečiščenih predstavitev Pcl dohnh razlogov, da h' Šole vključile v pouk domoznanstva tudi arhive. Vendar jc takoj potrebno poudarili, da srednješolski,program pri nas nima v programu domoznanstva S*moj od profesorjeve znajdljivosti jc odvisno, da vključi domoznansko temo in z njo zaposli manjšo skupino utcnccv v. okviri' krožka raziskovalne naloge. Ker so teme nalog lahko najrazličnejše in ohičajno posegajo od najstarejših nbdob'i dc danes, zahtevajo sodelovanje vseh strokovnih uslanpv v kraju ŠK, PMP. ZAP. ZKO). ¡3. Grafenau er. Mi .jKlrlujija ir> tehniko /^inJo vinske vede. Lj. L%0, i , - ■ i , ZgiKlnvina a m, leii» l, iyy4.il. t. Nnva rsvija /a hlsinneno jnltopiilogijn, sir. 76-77. 4 Oanhiif«, Spithofer, Günser T^hcrnt Wege zur Landeskunde, Graz 1991. ARHIVI XVIII ly95 J 7. prakse 7.a prakso 85 Najlepše lahko to pukažemo na primeru: CARINA NA PTLJU - rimska carina, njen pomen cariniki, njihova imena, itd. - sodelovanje z arheologi, - srednjeveška carina, prekladalna pravica Ptuja, carinski urad ■ ukinitev arhiv: - današnja carina, ustanovitev, njene naloge -jodeluje BTC mestni organ za gospodarstvo. Nirram namena naštevati teh nalog, pri katerih je artiiv sodeloval, temveč želim nakazati, kak ne pripumočke smo uporahili pri nekaterih ■;:med teh nalog. 7a vse n adc raziskovalce in uporabnike arhivskega gradiva (o teh namreč ves čas govorim), k' želijo uporabi i starejše vire, sta prva ovira nemški jCzik -n pisava. Zate jim k tematiki pripravimo maihJn, preprost ARHIVSKI SLO VARČEK Sama sem ga pripravila na temo lončarstvo Pri predstavitvi ceha, cehovskega reda - pravil: načina potrjevanja in posameznih členov, patro-nov eeba, praznikov, izdajanje »pričeval i'd. Ob branju teksta cehovskega reda lončarjev smo s slovarčkom, ki je bil izdelan po naslednjem sistemu, pojasnili nekatere pojme LONČARSKI CEH lončar Töpfer roke dclcc, ki na kolovratu izdeluje predmete iz pline mojster Meister po Opravljenem izpitu postane pomočnik mojster cchovski mojster Zunftmeister izmed mojstrov izvoljeni predstavnik, ki vodi ceh za dobo ma.idaia pomočnik Geselle pc končani učni'dob. opravi vajenec izpn in postane p Jir.oönik vandravec - vandranje Wanderbursche do-očen čas je moral vsak por:očnik na delo v dru^c kraje vvf ndern ' izučitev va jenca Freisprechung po končani učni dubi opravi vajence preizkus in sc izuči vajenec Lehr] unge ech Zunft Uandwerktunfi združenje obrtnikov cnc "troke Bruderschaft - G'dde Pri uprrahi katastrskih map za branja nem ških krajevnih in domačih lcdinskih imen pri pravim manjši slovar nemških imen krajev, samo za ožjt krajevno območje ali nekaj b-ižnjih katastrskih občin. Pri uporabi dokumentov, ki naštevajo denarna vrednosti, mere in uteži (urbarji, gorninski popisi, zapuščinski inventarji in drago) pripravimo manjši pripomoček za stare mere in denar, ki je bil še v rabi v drugi polovici 19 stol., čeprav so jih v glavnem že ob jo/efinskih reformah zamenjali, pa so ostale kljub vsemu v vsakdanji rabi Že dolgo ic v rabi v arhivu razpredelnica, narisani1 na karton, na kateri so vpisana različna imena mestnih ulic po naslednj m sistemu: I29ii vicus ccrdonum. 1491 Ledcrgasic, lS'7^ Ohcrcdraugassc, 1919 Mursičcva, 1941 Hbcre-draugassc, 1945 MurŠiČcva, 199?, Dravski, ulica. . 1334 in 1376 Marckht, Mareht, '445 Kom-markht, Korngassc, 1879 Herrenhassc,' 1919 Prc šernova, 1941 Herrcngassc, 1^4^ Prešernova do danes. Naideck, P45 Florianplatz, 1879 Florian platz. 1941 Adolf Hitler Platž, 1945 Kvcdrov trg, 1952 Trg mladinskih delovnih brigad, 1992 Mestni trg Razpredelnice ne uporabljajo s pridom samo učenci, temveč vsi uporabniki in je že skrajn. Čas, da ga popravim, dopišem in dopolnim, To so najpogostejši pripomočki, ki jih pri opravljanju pedagoške dejavnosti v arhivu Gama uporabljam. Ob sodelovanju pri projektnih tcanih na šolah, raziskcvalmh nalogah pa pripravim program in pripomočke, ki sc nanašajo na naslov za stavljene teme 'Toda to je žc povsem drugo področje in bo morda predmet katerega od naslednjih posvetovanj, 86 prakse /a prakso ARHIVI XVIII 1995 Arh.vsk) informacijski potenciali - ekonomska vrednost arhivskih i lformaci » MIROSLAV NOVAK UVOD K pisanju tega prispevka so me vzpodbudile aoLcdaujc izkušnje t. i. on line proizvedovanja po nekaterih poilatkovnin zbirkah, Še posebej pa po danes mjboli popularnem svetovnem računal niškem omrežju INTERNET Veliko ponudnikov iniormacij na tem omrežju generira t.i. "ja,jno dostopne iniormacijeV za druge pa je potrebno odšteti vnaprej določene vsote denaria. Podobno kot v svetu poznamo tudi v Sloven 'i oba načina izkoriščanja informacij na elektronskih medijih. /nano je, da v arhivskih skladiščih hranimo -arhiviramo - tekoče ki'ometre arhivskega gradiva, k« ga na podlagi splošno sprejetih metod in oblik ela v arh vskih strokovnih institucijah popisujemo in tehnično opiemljamo. Pr tem pa lahko z informacijskega vdiica rečemo, da v samem postopku arhiviranja arhi vski delavci ne posredno oblikujejo t. i primarni7 in sekundarni arhivski podatkovni potencial pesrcanc pa Še terclalncga4 Interakcija vseh teh potencialov daje celotni ali skupni arhivski pt/dalko/ni potencial. Ugotavljamo, da se količina Ic-tega v arhivih povečuje linearno, obseg dokumentarnega gradiva pn ustvarjalcih pa se povečuje eksponentno. To pa arhivske delavce vodi do mnogih strokovnih dilem Če pa k iemu dndamo še uperabnike arhivskega n dokumentarnega gra diva, lahke govorimo o arh:vsk:m inform; eij skem ootcneialu določene strokovne institucije. Z metodološkeg? vidika vrednotenja celotnega arhivskega podatkovnega potenciala je-potrebno naprej ugotoviti stroške pr imarnega in sekundarnega, nato pa še ttrcialnega arhivskega S pojmnm "javne dostopne informacije", ki jih velikokrat na pattl1- imenujemo ludi "brj/plačne", o/na 7:ujeni n lisic informat je. ki so na voljo javnosti, ne da bi bilo potrebno /a njihovi i upinabo karkoli pbčati bod .i' lastniku o/iroma servisu, ki v/.dm/ujc nodatkuvne zbirke. To pa ne pomeni. da ni po-'rebno plačati sirtiškov v /ve¿i / komunikacijski, infni-struktum. S pojmom primarni arhivski podfttkovn' potenc.al o/., primarni informacije n/naiujenm informa cijc i/, arhivski.¿a gradiva, ki je ohranjeni) bodisi v originalu ali ra/ličnih kopijah. K slednjemu spadajo tudi objave arhivskega gradiva v obliki viruv. S pujmon sekundarni arhivski poJaiku vni pu;encial o/. sekundarne informacije označujemo vsa athivska pomagala kol so inventarji. popisi, indeksi, kuikonknine tabele kart lekc itd. Sem Sada/o (udi različni vodi i k' po fondih in /.birkafi. S pojmnm le.-cialn, podatkovni potencial o/i roma in farmacije o/iračujeMo sumami- podatke ali informacije o arhivski instilucni. naCinu delovanja, dosiopnist do gradiva in /.do pov/ete informacije o a th i vskih /ondih in zbirk-h. podatkovnega potenciala, Na podlag . vsote stroškov lahko ob.upoštevanju codatnih parametrov oblikujemo izhodišča vrednotenia pesa meznih sestavnih delov arhivskega podatkovnega potenciala in s tem teoretično vrednost posameznega podntka ki ga hranimo v arhivskih skla diščih skupaj s poUebnim informacijskim oko ljem SiROSKI PRIMARNEGA ARHIVSKEGA PODATKOVNEGA POTENCIALA V .nadaljevanju bomo skušali opredeliti os novne parametre za ovrednotenje primarnega arhivskega podatkovnega poten ,iala jkd.-izhajajo iz postopkov ohranjanja in.urejanja arhivskega gradiva. Pri tem pa predpostavimo, da ima celota od ustvarjalca prevzetega arh.vskega gradi ra enako m;ro možnosti, da bi bila uničena, oz: roma, da ostani ohranjena. S to predpostavko namreč abstarhiramc stroške varovai-ia in ohra njanja arhivskega in dokumentarnega gradiva pn ustvarjalcih in jih zato ne vkljucujcmo ;v naš sistem vrednotenja Stroške tehni ne opreme za ohranjanje pri mamega arhivskega podatkovnega poteuuala lahko izračunamo na podlagi vsote stroškov prostorov, namenjenih ohranjanju arhivskega gradiva, ter stroškov njihovega rednega vzdr .evanja K temu je potrebno prišteti. stroške tehnične opreme (poliec, škatle, srajčke, itd.). Ce pa k temu dodamo še celoto manipulativnih stroikov (čiščenje gradila, preseljevanje, i'd.), dobimo stroške ohranjanja in tehničnega urejanji, primarnega arhivskega podatkovnega potoncialr.: Ta idealna shema vel,a smo pri dobro ohranjenem klasičnem arhivskem gradivu Pri poško do^arem arhivskem gradivu 'pa, je potrebno ob naštetih stroških dodati še stroške restavracije in konzerva cije ter dndatne mar-1 pult. «vne stroške. Pri določanju stroškov primarnega arhivskega potenciala na novih nosilcih iniormacij je k vsem '.gornjim .stroškom potrebno prišteti še stroške zagotavljanja njihove berljivosti in posebne manipulativne stroške. Na podi: g i prikazanega lahko ugotovjmo, da celotne stroške varovanja in ohranjanja primarnega arhivskega podatkovnega potenciala lahko relativno enostavno izračunamo. Pn tem pa se tako v teoretičnem in praktičnem smislu ¿apletc, če želimo izračunati vrednost posameznega podatka iz primarnega arhivskega podatkovnega potencial?. ARhIVI XVIII 1995 1/. prakse za prakse 87 «troski sekundarnega arhivske ga podatkovnega potencial a Pri sekundarnem arhivskem podatkovnem potencialu ugotavljamo druge pjudarke in s tem tudi druge ;.naeilnosti njegovega vrednotenja v primerjavi s p-irnamim Metodologija ugotavljanja stroškov strokovno ohdetan h podatkov sekundarnega arhivskega potenciala jc tako po dobna primarnemu, a sc njihovi parametri med seboj močne razlikujejo. S,popisovanjem ,n strokovnim obdelovanjem arhivskega div» v arhivih generiramo podatke za potrebe raziskovalni,ga dc'a, rjpravnega postopka razstavne dejavnosti, publieiranja itd. S tem v zvezi pa nastajajo relativno veliki stroški, ki sc odvisni predvsem od oh like in realizacije celotnega informacijskega sistemi. k stroškom opravljenega strokovnega dela jc potrebno dodati šc celoto stroškov vzpostavitve •nformacijskega sistema, njegovega vzdrževanja ter obdelave, distribucije in varovanja podatkov? Iz tega seveda izhaja zakonitost, da sc stroški sekundarnega arhivskega podatkovnega potenciala večajo premosorazmerno z več a nje ti pri marnega arhivskega podatkovnega poteneiala stroški tercialnega arhivskega podatkovnega potfnciai a Otroški tcrcialncga arhivskega podatkovnega potenciala so sestavljeni iz opravljenega dela arhivskih strokovnih delavcev ter stroškov vzdrževanja tcreialncga informacijskega sistema. Pri tem ugotavljamo., daje realizacija generiranja samega poteneiala relativno enostavna, saj jc vloženega dela v primerjavi s sekundarnim arhivskim podatkovnim potencialom absolutno manj, pa tudi celotna količina podatkov m velika Stroški vzdrževanja posameznega podatka sc na tem nivoju celotnega sistema znižujejo v obratnem sorazmerju z večanjem primprnega in sekundarnega arhivskega podatkovnega potenciala distribucija arhivskega podatkovnega potenciala V arhivski teoriji n prakj i poznamo vsaj dva osnovna načina in njihove različne izpeljanke dirtribucijc arhivskih podatkov. pu pasivni nadzorovani distribuciji arhivski dclavci pripravljajo vodnike in ln"cniarjc ali popise na katerem koli mediju ter enostavno čakajo, da pridejo uporah-niki v arhivske čitalnice in jih začnejo uporah-liati. Na ta način jc distribucija podatkov sicer zelo nadzorovana, a t ud omenjena na relativno majhen krog uporahnikov, kar pa ni v skladu z usmeritvami sodobne arhivske teorije in prakse. Pra\ zaradi tega jc potrebno v arhivih uporabljati aKtivno nadzorovano distribucijo podatkov5. To Poiem nadzorovane distributee podatkov vključuje ne samo pa lahko realizirano na več načine v. Najbolj enostavne in razsiricnc so klasične oblike nre-/.cntacijc kot so razstave arhivskega gradila, zunanja služba, objave virov, popkov, vodnikov m drugih pomiigal za raziskovanje arhivskega grr.diva, strokovna posvetovanja, ekskurzije Ud. k tem jc potrebne dodati šc nekatere alternativne načine prczcntacijc s pomočjo informacijske tehnologije (npr radio, telcvizria, kabel s k nfor maeiiski sistemi računalniška omrežja), z arhiv skim raziskovalnimi tabori itd Pri tem seveda opažamo, da uporaba sodobc informacijske tehnologije odpravlja jasne ločnicc med publikacijami in razstavami6 med pisano in govorjeno besedo,- med grafiko in tekstom in vse to v realnem času. vrednost arlivskih informacij Arhivski podatki v interakciji z uporabnikom postanejo informacije Če pa ob tem upoštevamo šc spoznanje, da sc informacija v procesu arhiviranja trans formirajo tako, .a njihovi prvotni po-1 de rji izgubljajo na svojih izhodiščnih vrednostih, a istočasno pridobivajo na velikokrat vna prej nedoločljivih vrednostih, moramo defirirat določeno dodatno arhivsko informacijsko vred' nost Vrednost eelote arhivskih informacij jc sestavljena iz eclotnc vrednosti arhivskega podatkovnega potenciala (opravljeno delo mermo s Številom človek let-dela) in dodatne vrednosti informacije v določenem trenutku transformacije. Pri tem seveda izhajamo iz spoznanja, da je število posameznih podatkov v cclotncm arhivskem gradivu veliko, a ne neskončno • veliko. Tako lanko izpostavimo posredno in neposredno metodo izračunavanja vrednosti poramc^nih arhivskih podatkov oziroma informacij. S posredno metodo skušamo ugotavljat1 di rektne ¿n indirektne vplive informacij iz arhiv skega gradiva na okolje in rezultate tega delovanj ovrednotimo na različne načine. Ob tim velja izposta/iti, daje vplivov zelo veliko, a ne neskončno veliko (jc pa unoštevarno še število intcrakeij, ki so povrh tega časovno nepredvidljive jn tuai izredno težko empirično meritve, pa nam ugotavljanje objektivnih rezultatov predstavlja resnično sizifovo delo. Pri neposredni metodi ugotavljamo stroške cclotncga arhivskega informacijskega potenciala z dodano vrednostjo. Tudi tukaj sc zelo zaplete, saj sc v sekundarnem arhivskem pouatkovncm potencialu ohlikujc problem števila kombinacij, v katerih se podatk. iahko pojavijo. Teh jc lahko evidentiranje uporabnikov ¡11 dostopnost do določen-ga gradiva, ampak velolen spekter aktivnosti nad/orwania pretoka Informacij, tako v samem arhivu kol ludi ¡/ven arhivskih institucij. I/dePa va t.i domačih strani nr WWW itrcJniku je lahko razstava, a hkrati ludi nubliurano delo /. vsemi njenimi atributi 88 b.jKuks^ /j_praki>u ARHIVI XVIII 1995 veliko, a spet ne neskončno "eliko. Če pa k temu dodamo še določeno velike končno število različnih Dblik povpraševanj ob primarnih arhivskih nolcncialov, ugotavljamo, da se gihijemo na mcj; spoznavnega in določljivega. : Pn obeh metodah se srečujemo s podobnimi problemi, ki se rezultirajo v velikokrat realno nc-Dbjektivnem vrednotenju ter realno ncprimorlji-votitio rezultatov sbeh metod zaradi njihovih različnih izhodišč. Vrednosti arhivskih informacij pa Kljub temu ne moremo in ne smemo gledati v ekvivalentu katerekoli domače ali svetovne valute, ampr.k v smislu oblikovanja pozitivnega odnosa okolja do varovanja in ohranjanja arhivskega gradiva kot kulturne dediščine, zale tu ne moremo govoriti o tržnem gospodarstvu v klasičnem pomenu bese de, zaključek nosti obstoječe arhivske teorije in prakse. Prav gotovo lahko zaključimo, da podatki oziroma in. trmacjjc iz. arhivskega gradiva tvor ¡o velik arhivski potencial kulturne dediščine,-ki je v principu unikaten. Prav ta umkatnost brez konkurenec pa arhive postavlja v poseben, cele monopolističen položaj sodohne tržno naravnane družbe, ki pa ga arhivski delavci nekako ne noramo prav izkoristiti- Verjetno še ni prišel pravi trenutek za tovrstno trgovanje Brez dvoma so možnosti prodaje arhivskih podatkov velike, samo ponuditi jih je potrehno za "realno ceno". Uporabniki arhivskega gradiva največkrat nc vede, kje in na kakšen način je mogoče pmi do želenih podatkov ko pa do njih pridejo,'pa po načelu "spoznano konzumjrano"* ne morejo occ niti niti opravljenega dela niti količine krpilala, ki je hil vložen v informacijski sislemt tehnično opremo in druge deiavnike, ki so omogočili, da je iskani podneK iz arhivskega gradiva ostal ohranjen in ga je bilo mogoče brez večjih težav najti v neki celoti arhivskega gradiva. V pričujočem prspevku sem '.kusal opozoriti na nekatere metodološke prohlcme ugotavljanja vrednosti arhivskih mfirmaeij in Števila podal kov, ki jih hranimo v arhivskih skladiščih. Pn tem sem ugotovil, da bi bilo potrebno ta izhodišča razvijati dalje predvsem na nivoju ugotavljanja metodologije vrednesti celotnega arhivskega podatkovnega" potenciala, saj izgleda, da obvladovanje vrednosti celotnega arhivskega iniormacijskega potcneiala presega realne moi Litcraiura 1 James Martin, Einfurung in die Daicn-banktcchnik, Dunaj 1981 2. James Martin, Strategy for Distributed Data Processing, Prcnticc H?,ll l9h2. 3. Janez Grad, Gortan Rcsinovič, Viljem Rup-nik, Ekonomika informacijskih sistema, Zagreb 1 386. 4. Pater Pavel Klasinc, Materialno varovanje klasičnih in novjh nosilcev .ni'ornacij, Maribor 1992 5.-Frank Lczaja. Cost Justifying a Document Image Processing System, ZbomiK DOC SYS 93, Ljubljana ir Portorož 1993, str. 101 112. 6. Miros lav Novak. Tipologija >n transformacija mlormaeij ter'njihova dircminacija v arh 'ih in arhivskih službah, Zbornik DOC SYS 94, Ljuhlianain Portorož 1994, str. 147-154. i ARHI VI XVIII 1 ^95 lz arhivskih fondov in zbirk 89 Iz arhiv sk?h fondov n zb rk Celjska obrt \ 18. stoletju v luu arhivskih dokumentov (Zbirka obrtnih lisiin (ZOL) Zgodovinskega arhiva v Celju) ALEKSANDER ŽIŽEK Celje je bilo v zgodovini podobno ko: drugi poselitveni centri hkrati tudi lokalno ohrtno in trgovsko središče. Vplivno območje mesta pa se je za razliko od imnjsih središč razprostiralo na prcccj razsežnem ozemlju. Provizorično bi tako ahko za skraii i doseg cel skih gospodarskih združenj vzeli naslednje kraje Vuzcnicc in Lovrenc na Pohorju (na severu), Slovensko Bistrice (na SV\ Rogatec (na V) Brežice fna J). Mulnik in Ljnbno (na Z) ter Dravograd (na SZ). Omenjena omejuev je, kot'rečeno zgolj provizoriena m se lahko od obrti du obrti (nLbistvcno) raz-Uku-c, opisano območje pa jc hkrati tudi Drostor ki ga pokriva v naslovu omenjena zbirka ZAC. Obrt (in obrtna združenja) so bila spočetka fsreanji vek) izrazito deželna (stanovska) dome na' saj so deželni stanovi poleg ostalih funkci opravljali tudi nadzer lad obrtnimi zadevam. (Ob upoštevanju dejstva da so cehi delovati kot avtonomni organizmi glede vprašani produkcije, kakuvosti, konkurenco in obalne discipline.) Kre pitev deželnoknežjc oblasti na račun stanovske avtonomne se jc odslikavala ki.sncjc tudi pr regulacir obrtnih vpraranj skrb za to so na ope rativni ravni prevzele kresije (v mestih magistrati: lud; z imenovanjem obnnih komisarjev za po; ftmezne sklad ni ce). Pomcmbr.o preloinr..co podržavljanja obrtnih zadev obenem pa tudi izhodišče vsakega raziskovanja, predstavlja vsekakor nolranjcavslrijski obrtni red iz leta 1732, ki jo namenu normati^n. okvir za organiziranje obrti in -jbrtn'h.združenj n? na5cm ozemlju (navajajo pa ga tudi kot predpis, ki jc ukinil cehovsko avtonomijo) Omenjeni obrtni red je zanimiv predvsem zategadelj, ker predstavlja osnovo Številnim dokumentom ZOL 'potrditvam ce-b.vskih pravil - s tem predpišem so eeht namreč izgubili svoje "privilegije ). Težišče ZOL jc obdobje obrtnega "inter-regnump med,leti 1732 in 1859 irazgl<-,silcv svoboda obrti in industrije formalen konec cchov, predpisane p? so bile obrtne zadruge), ki j« cehe umetno sicer vzdrževal pn življenju (ker zanje pač ni bilo pametne zamenjave), vseeno pa je.njihove Iruibenc in siceršnje koripetencc "ločno omejil. Delovanje cehov so nadzorovali različni "obrtni" ali "cehovski'* komisarji, .ki jih je lokalna oblast (magistrati, kresije) kot-nad- zorne organe pošiljala na zasedar a skladnie, ki brez, njihove prisotnosti in sogiasja niso mogle sprejemali usodnejših odločitev. Komisarji (in z n.imi državna oblast) pa so vplivali tuai na izbor/potrjevanje cchmojstrov. Cchorn/skladnicam jc bila v tem obdohju namenjena vloga primarne kari tati vnih in cerk veno-bratovščinskib subjektov, medtem ko :;o n thovo poslanstvo v obrtni sler norrraivnc karseda zmimmalizirali (postavljanje prej avto nomnih cehovskih organov pod državno kontrolo, opuščanje cehovskega "sodstva" v korist civilmh sodnih inštanc ipd,). Glavnin« dokumentacije Zbirke obrtnih listin izvira iz 18. stoletja, kar jc zanimivo predvsem za' raziskovalce modernizacije družbe (lerczi-jansko-jožclinskin reform krepitve vloge države, .^umiranja starih (cehovskih^ oblik obrtovškcgri organiziranja), na žalost pa nam "mladost" le zbirke ne more odgovoriti na nekatera vprašanja V zvezi z začetki echovskc organizacije na Cclj skem Količinsko niijvečji segment omenjene zbirke jc navezan na raznovrstne potrditve cehovskih svoboščin (v ZOI najoemo kar 11 tovrstnih do: kumentov - prepisov .n originalov), precej pa j^ tudi pomočniških in mojstrskih "pisem' (spričeval; skupaj 36). Zanimi 'i so kraji izstavitve posameznih dokumentov iz tega sklopa s ij najdemo med njinv mesta iz najrazličnejših predelov donavske mo narhijc in nemških dežel (od običajnih Gradca, Dunaja di" malce oddaljenejših Mainza, Bay-rculha, Litomcrca, Čcske Lipe ali Slavonske Po-žege). Dragocene informaeijc o r.iigrrenskih tokovih pa nam lahko nudij o (resda m?lostc\'ilna) potrdiia o (obveznih) ootovan'ih ¿pomočnikov (hrbtno stran priporočila/pomočmJkega pisma so nekajkrat uporabili kot notni list za spremljavo pomočnikovega potovanja; mestne oblasti so s pečatom potrdile bivanje pomočnika v nekem kcaju in pripisale tud: cilj njegove' naslednje etape, primer za to je ZOL, in v. št -28 Koti) Zelo shematično bi lahko naše zbirko razdelili na tri skupine dokumentov, ki jo sestavljajo: Prva | skupina (deželnckncžji akti - potrditve) jc sicer /.anirr va ¿a globalno razume- 90 b arhivskih (ondov in zbirk iRHIVI XVIII 1595 vanje pravil igre med obrtnimi združenji in državnimi inštituc.jam«, ne daje pa vpogleda v CEHOVSKI VSAKDAN in v odnose i.icd člr.ni nosamezne skladniee ("lnnung', "Laadc'). Na veliko vprašanj s področja "notranjega življenja in organiziranosti cehov/skladme/obrt nih zdru:"enj nam lahko odgovorijo J viri prve roke"' - raznovrstni 'protokoli", " mojstrske", "pomočniške" alt "naklad ne (nAuflcfi') knjige Knjige o svojcir delovanju in članstvu (vajendh: pomočnikih in mojstrih) so "odila vsa obrtna zdruitenja/cohi, za Celje in Širšo okolico na sc se ohranile naslednje knjige za posamezne obrti/cehe: Peki Mojstrsko - vajenišk? knjiga (H93-1870) Pcmorniška knjiga (1793-1890) Pomočniška ktjiga (izstavljenih cčnih pisem) (1805-1830) ■ Mesarji Mojstr: ka knjiga (1816-1831) Nakladra (pristojbinska "Ajflage Buch") knjina (1816-183') Vajeniško'- pomočniška Knjiga (1816-1831) Knjiga zapisnikov (protokol) ir dnevnik (1832- Skupna mojstrska/ naklacina m vajeniško - no- moeniška knjiga (f 844 1884) Knjiga /datkov mesarske skladniee (Flcischer= liirung Ausgahen; 1869-1878) i ■ Barvarji, tkalci in klobučarji Protokol celjske četrtne barvarske sklaanicc (¡759/60-1843) Zidarji, Kamnoseki in tenarji Pomočniška (in mojstrska) nakladna knjiga ' (1778 18U6) Vaicmsko - pomočniška in mojstrska knjiga (P80-J855) Lončarji Knjiga (protokol) lončarskega ccha (1826-1875) Mizarji, ključavničarji, osirogarji, urarji in ' puškarji Pomočniška knjiga (1805 1839) Usnjarji, čevljarji in .ledlnrji Knjiga usnjarskega ccha (P96 1891) Kovači in kolarji Vajensko-pcmočniška Knjiga (1844-1884, iretjo skupino dokumentov predstavljajo pomočniška in mojstr ¡ka jpriccvala/uena p.sma. Med iantmivejšc dele zbirke bi uvrstil šc fena ljubljanski-usnjarske družine Jrnech, ki zajema obdobje med letoma 1774 in -1903 (inv. Št. 49 Usnj - 19 dokumentov) ter rudarsko prisego ( 'Der pergkhnappen spcciai aydt ), katere prepis izvira (domnevno) iz 18. stolctj? (inv št. 42 Rud) z njo pa so ruoarji svojemu gospodu ir delt dajalcu" hambcrSkcmu Škotu obljubljali vestno delo in vdanost. R2 enot, ki sestavljajo ZOL sem uredil glede na ustvarjalca (po obrteh j, znotraj tc delitve pa sem enote uredil kronološko Sad tege je naslednji sistem- I Peki II Mesnrjt III Barvarji, tkalei in klobučarji IV Knjige vezi V Zidarji, kamnoseki in tesarh VI Kotlarji Vil Lončarji Vili Mizarji, Ključavničarji, ostrogarj,, uraPi m pu^karj iX Usnjarji čcvFirji in sedlarji X Kovači in koiar XI' Trgovci XI) Razno (dokumenti, ki niso n-:pouredno povezani z-opravljaujcm obrti, vendar so naslovniki/izdajatelji obrtniki) Pomagala ža uporabo omenjene zbirke so namenjena-kar. najširšemu krogu uporabnikov z različnim predznanjem1 pri delu z arhivski m gradivom Osnovno informacijo ponuja picccj izčrpen vodnik po zbirki (trenutno ¿golj za čitalniško uporabo). V njem je za vsako listino/knjigo posebej podan opi? (material, mere, pečat pod pisi) in rr.zriirjcii regest (kar je po?;b:: pomembno pri de tu s potrditvami cehovskih nra-vil), kot dopolnilo pa je smotrno uporabi tudi Vcdnik po fondih in zhirkah ZAC iiz leta 1985, v pripravi naje novi), Najstarejsi dokument ZOL je lisuna graŠkega knjigoveza Paula Homerja (1692 inv št.'10 Knji), vezana na predaj )/pr~dajo pravice do jpii.vijanja obrt" ("jus ), najmlajši pa učno pismo kolat a Janeza Šurka z Ljubnega (iz leta 1932, inv Št: 71 Kol). S stališča dostopnosti (pripravljeni regf iti) in aKtualnosti (gospodarska zgodovina) računamo na uporabnike medrrladimi raziskovale-' (višji razredi osemletki;, gim nazija), zanimivejši del (raznovrstn protokoli) pa bo gotovo pritegnil lud i Študente (zlasti samr.stO|ne zgodovine) in raziskovalec s področja gospoT darnkc ter urbnne zgodovine (mest) Precejšen del zhirke vpomočni*ikih.'učnih in mojstr skih pisem/listin) ima nenazadnje tudi umetnost-nozgodovinske vrednost* (vedute, nekaj cehovskih pečatov). Pričujoča predstavitev Zal ne more biti popolno" poročilo o uporabnosti in natanehi vsebini vključenih listin m kniig, potencialnemu raz iskovalcu na kljub temu lahko'nudi čtripne i-iformaeijo in ga rrordü opozjn na določene dskumente. ki-bodo ✓ novem "odniku Z,\C pr-vjč podstavljeni uporabnikom ARHIVI *vm 1995 Iz arhivskih fondov m zbirk 91 &rh vska zapu,, :iia kluba star h gor ¡kih študentov JURIJ ROSA Vsako arhivske gradivo, k: ga arhivska ustanova na nove pridobi, po-neni obogatitev njenih fon iov in zbirk .n nov trajni prispevek b kulturni dediščin; lokalne skupnost' in nanda. Toda včasih se zgoai. da smo arhivski delavci ob prevzemih prav posebej veseli V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici sc je to zgodilo, ko sme v letih 1993 in 1994 v treh "obrokih" pridobili dra-goeeno arhivsko gradivo Kluta starih goriških študentov, Tomaž Pavšie pisee publikaeije Kulturno delt Ktuba starih goriških ituaentov, ki je izšla leta 1973, je že ob 10-lctniei kluba zapisal da ima predsednik Gorkič bogat arhiv o delu kluba. Kar težko bi bilo verjeti, da. kulturno ozaveščeni Mani kluba, zlasti njegovo vodstvo, ne bi poskrbeli za urejeno dokumentarno izpr; Čanost svojega dela v oblik' arhivskega gradiva. Toda z urHranjcm članov in prerehamem njegove dejavnosti v letu 198^ je vendarle obstajala nevarnost,-da t,.adivo pride v nepoklieanr roke, da ga kdo uniči ali izgub', da nc omenjam ^c naravnih nesreč v obliki zloglasnih novogoriških poplav, ki so včasih zares, včasih pa tudi le kot izgovor "odplavile" večje ali manjše količine gradiva posameznih ustvarjalcev. K sreči sc to v puineru omenjenega kiuba ni zgodiio. Po zaslugi zgodovinarja dr Brankr Marušiča, Doma upokojencev Nova Gorica in še živečega člana kluba Avgusta Kuščcrja iz Kromhcrka jc novogoriška arhivska ustanova pridobila ne sicer povsem kompletne celote, vendar pa glavnino gradiva, ki jc nastajalo pri, delovanju kluba, ka terega enkratna in neponovljiva dejavnostjo bila izjemno dragoccna. . Kakšne zasluge ima pravzaprav ta klub, da mu pripisujemo takšen pomen? Kdo so bili "stari goriški študentje"? Klub jc načrtno in pospešeno opravljal dra goeeno kulturno poslanstvo:.odkrivanje in ure jitnjt spominskih obeležij zaslužnim osebnostim Goriške v smislu historične dc žele in tudi širšega območja-Severne primorske. Tomaž Pavšie je v že omenjeni publikaeiji zelo dobre opisal opre delitev njihove dejavnosti: Nr. stara leta, ku.so svoje poklicno delo v glavnem že zakkjučili, ^o.se.še bolj - sproščeno □prijeli nekega izjemnega dela, nc le tudi .tega lini ne bi mogli zamerit' da bi rešili svoje spomine, obnavljali mladostne ideale, ampak picd vsem, da bi iz lastnih .pohud in po svoji presoji izpolnili neko poslanstvo, ki b brez njih morda res ostalo neizpolnjeno, če ;ploh smemo uporabiti, to besedo, k! v sedanjem času zveni ne; pLepričIjivo in papirnato M edtem ko celo bogaia Slovenija ni mogla urediti skromnega ,Navn, na šega Pantcona, so .goriški rt^jaki prijatelji štu dentje posejali naše severnu Pr.morje s ploščami in spomeniki s tem, da so v začetku levji delež prispevali in zbrali iami. Svojo posebno, nespo-glcdljivo potezo sc dali svojemu delu tudi s tem. Ker so z zavestno voljo poskrbeli, ca so se slavja ki sc "im dali pobudo ali iih oiganiziral*, speljal« po nekih, njim laminih in znanih tirnicah, kar vse sc jc kljub različnim pojmovanjem neverjetno skladalo z našim časom, eisom, ki mu maisikaaj primanjkuje domišljije, čustva primerne resnobnosti in če hoccte eelo organiziranosti Še auh jezika in nekoliko preživelo izražanje so znali rehabilitirati v zvezi s kulturno zgodovino" ''str, 4 in 5). Nekdanji študentje nemške m slovenske gimnazije v Uoriei (42 jih je maturi rak- do ieta 1915) so se več let zhiral v Goriei-in okolici Njihovo najpomembnejše srečanje jc.hilo 22 9. 1^3 pri Komelu v Kromberku: ko so izvolili odbor, ki naj bi.poikrbel za postavitev spominskih pfošč Andreju Gabrščku in dr. Antonu Gregorčiču. Čez slabi dve leti, 12 9.1965, je bilo njihovo prizadevanje okronano z dvema lepima prireditvama v Kobaridu in na Vršnem, kjer so postavili plošči. . . Ta uspeh, za katerega se je zdelo, da bo enkratna akeija. jc sprožil pravi plaz .podobnih dejanj, ki seje ustavil šele sredi osemdesetih let. tuucntski veterani so se organizirali v klub, registrirano društvo, ki je v naslednjih-dvajsetih letih ob gojitvi družabnih siikov postal nosilec izjemnega ! illurnegr udejstvovanja: blizu štirideset na no-'o postavljenih spominskih plošč in doprsnih kipov ali urejenih drugih obeležij zaslužnim osehnostim na Severnem primorskem. Večinoma so ta kulturna dejanj? izpeljali v lastn" režiji, v nekaterih primerih pa so bdi soorganizatorji Naštejmo rezultate njihove "kulturne.akcije", razvidne iz oh-anjenega arhivskega gradiva' - spominska plošča Andreju Gabrščku v Koba-iLdu in dr. Antonu Gregorčiču pa Vršnem (1965) spominska plošča Vinicu Vodopivcu v Krom trerku (1966) spominska plošča dr. Ivanu Preglju na Mostu na Soči M 96"7), spominska plošča Vinku Vodopiveu v Roei nju (1963) - spominska ploSča lvu Sorliju v Podmcleu (i9G8j - obnovitev nagrobnega spomenika di Karla Lavriča na pokopališču v.Gorici (1968) spominska plošča ob lOC-Ietmei čitalnice v Vrtojbi (1969) -. spominska plošča i vanu Lahamarju aa Šent 92 i-i arhivskih fondov in zbirk ARHIVI X vIIl 1995 viški gori (1969) - spom n:;ka plošča dr. Dragu MarušiČu v Opat-iem sclu (1969) - jtpominska plošča p Stanislavu jkrabcu na Kostanjevici 'Kapeli/(1970} - nagrobni spomenik Andri ju Gabrščku na pokopališču na Viču v Ljubljani (1970) - rpeminska plošča Ernestu Klavžarju v Vipavi H971) - spominska plošča Andreju Žniaarčiču v Viš-njeviku (1971) - spominska plošča dr. Jo;ipu Tonkli|U in dr Nikolaju Tonkliju v Brcgin;u (1971) - spominska plofča-msgr Staniču Pnrpriu v Podnanosu (1972) - spomenik Franu Erjavcu v Novi Corici (1972) - spomenik Simonu Gregorčiču v Novi Gorici H 973) - spominska plošča Francu Pcdgorniku, dr Kiriu Podgorniku in inž. Antonu Podgorniku v Čepe vr.nu (19*73) - spominska plošča dr. Alojziju Rcsu na Sveti gori (19741 - spomenik Andreju Gabrščku v Novi Gorici 0974) - spominska plošča dr Antonu Brcelju v Ža-nužah (1975) - spomenik dr Henriku Turni v Novi Gorici (1975) -' spomenik dr Antonu Gregorčiču v Novi Go rici (1976) - * spominska plošča lgnaeiju Kožlinu in Izidorju Kožlinu v Miljam ( 976) - spominska plošča Francetu Bevku v Zakojei (1977) - spomenik Lojzetu Bralužu v Novi Gorici ■1978) - spomenik dr Alojzu Gradniku v Novi Gorici (1978) - spomenik dr Josipi: Vjlfanu v Novi Gorui 0979) spomenik Ivanu Tnnki; v Novi Gorici f 1979) - spominska plošča Cirilu Kosmaču na Slanu ob Idrijci (1[180) -' spominska plošča Janezu S vele kriške mu v Vipavskem Križu (198!) - spominska plošča Scbastijanu Kroliu v Vipavi (1981) • ' spomenik dr. Ivanu Preglju na Mostu nI'So® (1983) . - spomenik dr. Engelbertu Besednjaku v Novi Gorici (1984) - spominska plošča Zoricu Jelinčiču v Pod mclcu(1980 - ureditve grob? Simona Gregorčiča pn Sv. Lovrencu -ia Libušnjem (196*, 1970, '977) Kiut jc verjetno sodeloval !c pri postavitvi .;pomen:ka Rud?ju Kogcju v Tolminu (1986'') in nagrobnega spomenika Andreju paveu v Ro činju (1986^) ter načrtoval speminsko ploščo Albertu. Rejcu v Tolminu. Zaradi pomanjkanja gradiva iz zadnjih let dclovarja'hi izkljuccno, da v icm pregledu s'c kaj manjka. V skoraj v<;cb primerih pa se je n libovo požrtvovalno delo od zamisli do končnega rezultata raz.vlcklo r.a Iclo, dve ali še več, dotcler ni bila vraka njibeva akcija tudi resnično končana Arhivsko gradivo v mnogih primerih nadrohno do kumentira izjemen obseg dela: poti. iskani a de narja in soglasij, upravni postopki, priprave programov za prireditve ob postavitvah obeležij, vsakršne težave in ovire, ki so bile vnetim slanm goriškim študentom (prc)vcčkial postavljene. Seznam vsekakor dokazuje izjemno delavnost! Povprečno skeraj po dve obeležji na leto, pri čemer so bila nekatera leta prav po se hej blodna 0968, 1969, 1971). Arhivski dokumenti so utrpeli nekaj "vodnih poškodb pn poplavah, tem zakletem sovražniku arhivskega gradiva na novogoriškem območju. Ko smo glavnino fonda prevzemal iz klctnili prostorov stavbe Dom? upokojencev v Ncvi Gorici, jc bilo ob prvem vtisu stanje slabše," kakor sc jc kasneje izkazalo. Gradivo jc bilo sicer delemr razsuto, pc odbiranju, podrobnejših urejevalnih delih in tehničnem opremi anju pa jc mogoče reči, da mu vendarle ni bria prizadejana večja nepopravljiva i koda. Lc majhen odstotek gradiva jc neupor?bcn ili na meji uporabnost zaradi poškodb, ki jibje povzročila razmočenost Pc strokovni obdelavi obsega fond 0.5 tekočega metra graciva. ki je nastajalo v času od 19^8 do 1987 (torej tudi v letih, ko klub fcg malno šc ni hil ustanovljen). Količina gradiva je ori posameznih arhivskih enotah z~lc različna, od obsežnejše mape do posameznih spisov Pri nekaterih enotah so vrzeli, ki sc očitno nastale zaradi '/gube posam';zn:h dokurn :ntov. morda že pri ustvarjalcu, vcijctncjc pt pri kusncjšib setvah gradiva. Izdelan jc razvid gradiva, k* šc n podrobnejši aihivski popis, jc pa dovolj pregleden pripo moček za uporabe fonda. Uporabnik ho našel v njem dokumente regi slraciic kluba, zapisnike sej za leta 1968-1973 in 19*T8 1979, dopise in J ugo korespondenco skoraj za vsa leta: od 1958 do 1987, Joku mcntacijc finančnega poslovanja kluba od 19^7 ao 198 , izrezke časopisnih člankov o dejavnosti kluba in lipkepisc za objavo v časopisihod 196^ do 1979, nagovore članom kluba oh njihovih po grebib in za nekatere druge prik>?.A6itiJ beležke predsednika kluba Franceta Gorkiča iz let-1963 do 1976, izvod publikacije, ki jc bila izdana ob 10-lctnici kluba in 85-lctniei njegovega pred sednika Gorkica, izvod gradiva za kulturni dan na Elektrogospodarskem Šolskem cenim Ncva Gorica (s-prikazom dejavnost) kluba in osebnosti, ki jim jc klub na Erjavčevi ulici v Ncvi Gorici postavil spomenike), občasne sezname postavljenih in načrtovanih spominskih plošč in drugih obeležij, uckvirieno priznanje klubu, k: mu gaje podelila Skur ima občine Nova Gorica, ter zelo dragoceno, obsežno zbirko fotografij, ki ARHIVI XVUI 1395 Iz arhivskih fondov in ?.birK 93 dokumentirajo večino njegovih prireditev (360 kos"v). Glavni .n najbolj tipični del gradiva pa je dokumentacija o ' postavitvah in ureditvah spo minsKir obeležij. Urejena jt tematsko - gradivo, ki je nastajalo od zamisb do postavitve posameznega .obeležja, predstavlja samostojno arhivsko enoto (razen fotografij, ki so ločena enota) Teh arhivskih enot y 3" (od št. 19 do št. 55). postavljenih po časovnem zaporedju odkritja obeležij, z izjemo nekaterih specifičnih primero" Vsaka obsežnejša enota vsehnje korespondenco kiuha oziroma njegovega predsednika ali tajnika z različnimi organi m ustanovami ter posamezniki, ki jih je klub vabil k sodelovanju in vključil v pripravo in izvedhc postavitve obeležja dokumente o sporedu in poteku prireditve ob postavitvi obeležja, izrezke iz časopisov, ki so poročali o prireditvah, pri nekaterih enotah pa tudi tehnično dokumentacijo in osnutke različnih napisov ki so nastajali pri iskan n najprimernejšega. V icj kategoriji gradiva ii pravzaprav z.hnm bistveni del. ki dokumentira osnovno de javnost kluba, čeprav bo uporahnik nekaj podatkov o postavljanju oheležij našel tndr pri dru glh, prej naštetih kategorijah, ki so zaradi /.vr:;ti, vsebine ah nastanka razvrščene posehej. Prijeten ohčutek bo uporabniku nudila neka posebna lastnost tega fonda. Iz vsehinc mnogih dokumentov veje svojevrsten ton jezikovnega ■zražanja. Rahlo arhaični prizvok jim daje upo raha nekaterih že za takratne čase starinskin izrazov, uporah;.' latinskih citatov in še marsi-kukčna pojehnost v izražanju. Te lastnosti izžarevajo ziasti dcipisi in druga korespondenca ter dokumenti o priteditvah (izvirna vsebina nagovorov klubskega predsednika Goirkiča, Šcgavi in duhoviti priložnostni verzi l,ud vika Zoratta). Vse to daje mnogim dokumentom svojevrsten stil. ki so ga lahko ustvarjali k: pripadniki stare šole". Nt ho odveč, če naštejemo tiste, ki so nosili največjo težo pri delovanji: kluba: Francc Gorkič. Ludvik Zcrzut, Ka/imir Saunig, Vcncc-slav Žnidaršic, Zvonimir Lu>:nik Uporahn.kom bo gotovo dobrodošla tudi in formacija da jq med'dop:si in drugo korespondenco vrsta zanimivih pisem pomemhnih osebnosti iz takratnih političnih, znanstvenih kulturnih iti terkvemh krogov; ohranjenih ic luui več besedil slavnostnih govorov s predstavitvijo življenja in dela osebnosti, ki so jim obeležja odkrivali. Gradivo ponuji. tudi obilo zanimivih podatkov o tem, kako so stari goriški študentje gojili druzahne slike, in če ho kdc hotel raziskoval" v tej smeri - ne bo v zadregi! Ob ohdelavi arhivskega gradiva sem naletel na zanimive dokumente, k: pričajo tudi o težavah ■n ovirah, s katerimi se je srečeval klub pri iz-va anju svojega poslanstva Večinoma so bile poulične narave, povezane tudi s- prohlemi pretiranega lokalpalriotizma in osehrnh zamer. Ugoto vitve v/, dokumentov, prebiranje do /daj napi sanih prispevkov o dejavnosti kluba in seveda poglavitne priče spominska obeležja, ki nas zlasti na Erjavčevi ulici v Novi Gorici in še po mnogih krajih Severne Primorske opozarjajo na njegove dosežke porajajo ohčutek nečesa velikega, a hkrati skrivnostnega. Postavlja se vprašanje. kako jc takemu društvu u ¡pevalo približno dvajset Ici voditi kultu .10 akcijo, ki je vendarle nekako odstopala od takrat ohieajnc kulturne politike' in je imela skorajda značaj neke vrste oporečnišlva V mnogih primerili so hila spo minska oheležji postavljena izrazitim kato'iskirn osebnostim ali osehnostim. ki pri oblasteh niso hile dohro /«pisane. Za ponazoritev predstavljam nekaj "cvetk" (z dovolj ostrim trnjem!), kiodniiajo duha časa in ozadje nekaterih dogodkov ■ Za odkritje plošče glasbeniku Ivanu Lahar-narju na ícnlviški gori je hilo že dogovorjeno, da ho slavnostni govornik gliishenik dr. Zorko Harcj 17. Trsta. Toda teden dni pred slovesnostjo je moral klub, ob svojem velikem nezadovoljstvu, omenjenega govornika odpovedati na račun glas benika Maksa Pirnika iz Tolmina, ki so ga menda želeli na tolminski občini. Vodstvo kluba je 7 6. 1969 sporočilo dr Harcju, da je zani "vztrajalo 7. vso odločnostjo", vendar se pritisk ns k'uh 'ni nehal, temveč "se jc Še stopnjeval, da bi spre menili svoje slaiiščc". 1/. dopjsnicc Ivana Stepa nčica Tita predsedniku kiuha Gorkiču 16. 9 1969 dva dt.i po odkritju .spominske plo»čc politiku dr. Dragu M aru ŠiČu v Opatjcm sclu zvemo, da je imel oh za kijučku prireditve.namen predstavili dva slav ljcnčcva ožja sorodnika. Da teg(i ni izvedel, 'je hilo temu deloma krivo vreme in pa hipna razburjenost, ko sem "par minut prej zagledal nekega 'aristokrata', oblečenega v hinavsko in pohlepno koio" Avtor dopisnice jc še zapisal, da jc "za radi tega tudi na vso silo zapustil vas ter bezal domov". Drugačne vrste zapleti so se pojavili picd odkritjem spominske plošče glasheniku msgr Stanku Premi .u v Podnanosu. Prof. Tone Pozar, vodja pevskega zhora Srednje verske šole Vipava, v pismu predsedniku kluba 15. 5. 1972 omenja težave s sodelovanjem zbora na fiFifidim, ker je občinska obiasl za-.hlevala da iz sporeda črta Premrlovo nabožno skkdbo (O, ker da 'noče imeti sitnost: od višjih oblasti". Zbor je naio vendarle nastopil tudi z nahožno skladbo. O pravilnosti delovanja kluba jc podvomil dr Ivo Juvančič, ko ie bil povabljen za govornika pri odknt¡ü spomenika politiku in šolniku dr, Antonu Gregorčiču v Novi Gorici. Vabilo je odklonil m med vzroki v pismu 27. 5. 1976 navedel tudi naslednje nus'i; Ali m mogoče 'malo preveč pisati o Gregorčiču, očetu slov. šolstva na Goriškem'? Je bil on glavni pobudnik? Jc njegova zasluga, če seje slov šolstvo v Gorici 94 Iz arhivskih Icndov in zbirk ARHIVI XVIII 1995 tako čudovito dvignilo? Dvom.m. Bili so drugi, ki so nosili breme Spomenik bi pa zaslužilo oriške ljudstvo in ne Tone izpod1. Kri» in ne Dri.ja iz Kobarida..., ki je mirne CMD gradilo Dne stavbe v Gorici itd Vse kaze, da so morali stari goriški študentje premagat» precejšnje ovire politične narave tudi v zvezi s postavitvijo spomenika pesniku dr Aiojzu Gradniku v Novi Gorici. To razlch.no dokazujejo dopisi iz leta 1977 in l^S, v katerih preberemo v ostrem tonu izrc ceno ugotovitev vodstva kluba na račun takratnih političnih funkcionrrjev, njihovega nepoznavanja odličnega pesnika in klevetanja nj .govc osebnosti, kar je povzročilo nenaklonjenost in odla-sanie postavitve jbeležja zaslužnemu možu slovennke kulture. Klub jc cclo iskal meredajne izjave ljudi, ki so poznali. Gradrika, da bi lažje utemcliil postavitev spomenika. Vsemu navkljub mu je na-adnje to tudi uspelo V korespondenci leta 1971 najdemo pismo ne ugotovijo neg:, avtorja, iz katerega se poučimo, da je Klub že razmeroma zgodaj razmišljal o postavitvi obeležja pisatelju dr Jo?u Lovrcnčiču. Zamisel n bila uresničena, ker s? je kiub na vcnctncjc ni upal izvcsti. Ta mož je bil nama e nr 'ndeksu .osebnosti, ki so bile obsojene na izločitev iz javnega spomina čc poskušam najti odgovor na gomje vprašanje. jc morda še ni iblizj^ resn^i predvidevanje, daje bilo med Člani ,ouba, pri strokovnih Institucijah; na katere se je klub obračal m so pomagale s svojimi nasveti, ter tudi pri oblastnih organih vendarle devolj razsodnih ljudi ki so znali podpreti pobude za kuivuma de-anja, ki jih je k:ab z izredno vitalnostjo svojih najbolj.požrtvovalnih Članov urerničeval Arhivsko gradivo Kluba starih goriških študentov kliče pridnih rok in uma zgodovinarjev. Publikacija Trmaža Pavšiča, ki sem jo omenil, je zajela delovanje kluba lc do leta 19"'2. Pohvale vredno bi bilo, Če bi ji sledilo podobno nadaljevanje,- čf, že ne obsežnejša monografska obdelava tega svojskega in izjemnega pojava v naši preteklosti , .t wuw tat ja ,u*t .. tulit am.catutK hto1 'J if vi «c *Sx*r.* w *MšXrjy/. . . M> t*. .iffj M a/tttft*, tft M f4; 'M IV. A* 1. ■ jgu OjU.- hr. ¿-t tt «jt*dr rnoft t rr."> - .-ju *t * v/.«i ,r» mt ■ojiii jr, , i a» Arur Jrrrt K>f '.m .'j 4— -a. •¿J t-*' £4tt*. J/dU «fr iW ttot--i*:** „ M £t r 1 f*.v/ te. ft r Af/ btttfir M? cVMtt! TttVJ .. M!i/m",Jk»H4i> MUH -t itj> rfi4 y V //r i'jtArtr* zi//. .-■ tlAH . vxu drtf ¡3 Af J.' # Pogledi, tloris ii prerez spomenika trentarskim gorskim vodnikom rad eesto na Vršič kot del vrta Jub-ane , 1957 Pokraiin.;ki arhiv v'Novi Gorici, P D Tolmin t.e. 6, a.e 37 ARHIVI XVIII 199.*) V/, arhivskih fondov in zbirk 95 Part-jska Jfrga ni zabija v okraju Ljubljana 1954-1965 UIUANA ŠUŠTAR Organizacijski razvoj V lclu 1954 so potekale priprave na politično in upravno-teritorialno združitev mestih in okraja Ljubljana okolica7 ter s tem izgrajevanje komu nainega (občinskega) sisloma.3 Izvedena jc bila najprej politična združitev i in nato upravna, Najprej so se združ li organ polil en h organizacij mesta ir okraja. Z začetkom leta 1954, so sc pričele priprave na združitev Mestnega komiteja Zveze komunisiov Slovenije ¡EKS) Ljubljana'/. Okrajnim komitejem ZKS Ljubljana okolica. Na Konfcrcnci Mestnega komiteja ZKS in Okrajnega komiteja ZKS Ljumjana okolica, ki jc bila 23. in 24, marca 1954, so sc komunisti povezali oziroma združili v Okrajni komite ZKS Ljubljana.4 Maja stsi opravila združitev sindi kalna svela in iunija še odboja Socialistične zve y.c delovnega ljudstva.5 Politični združitvi je sledila upravna /družitev v letu 1955, ko jc s 1. septembrom začel delovali Okrajni ljudsk: odbor Ljubljanti.6 Spuinliitli 1952 jc bila v L|uMiali l/vetlen? nuva upravna delitev. Ljuhljana ie bila ra/delejena na u/jc r-Atnr ,-ibn'očjc (rajonski ljudski dtxi sft bili odpiavljeni) in občim Polje in Šentvid Glej; Juic Prinfič Organ i ¡racij sk' in upra /nuterit»-nalnl ra/voj ' irgannv ljudske oblasti v Ljubljani v bdobju lS45-1^54. Zgodnvma Ljubljane, Prispevki /a mnnn^rafijn, L ju h I Vin.- 19H4, str. 14(1-5.15. Okraj .Ljubljana u kil i ta jc ibse-il jeseni )954 naslednj-.bčinc Bla^c vi:a, Bomvnica; Bie/nvica. (Vnuie iobmva, D(. k '. Doio/ale. Grusuplje, Horjul. It Kamnik. K"nienda. Kresnice. I.itija, bralce Lukuviea. Medvitde, Mengeš. Miv ravče, Mutnik, Polhov urado Radonilje. Ruvtc Stilna, Šenl vit pri Stični, Škofljica, Smarie, Šioartnu pri Liliji. Tuhinj, Tuhinjska Srcdnju fis, Vate, Višnja Gora, Vodite. Vrhnika islujije okrajnega ljudskega .xlbura Ljuhljana nkuliea jc hilo vLjunljani na Župančičevi ulici K. Glej tudi1 Jn/c KpiS-iO, Okraj Ljubljana nk|jSrt, ilJ.*ii. O MiifSmhhtj v ipmvni r.i/tlcliivi Sluvenije p.i khiieu vnjne glej: Vasilij Mtiik Upravna razdelitev v Sloveniji pe letu i°4i Arhivsku gradivu v Sloveniji po usvnhuJItvI (Reici-ati VDI. /bu ruvanja arhivskih delavcev Slovenije v Kočevju oti 20. du 22. «ktcibra iy77), Ljuhljana iy7X, sir. 93-9K. O ra/.viju komunalnega sistema in iirših oblastnih organov v tem nbdohju iilcj1 Jeia Vinlušnk Sta rit. Organizacija ljudske oblasli v Sloveniji po letu 1945 Arhivsku gradivo v Slnveniji po ■ osvohuditvi... sir. 99-1 lfi. j ♦ ■ Zgodovinski arhiv Ljuhljana 'ZAL) Okrajni kcinote Zve« kiintunistov Slovenije Ljubljana (OK ZKS Liubljara), tehnična enuia (i. e. )l arhivska enota (a. e. ) 1 Zapisnik konference. Ljiljana Ciglar šuslar, Oris ra/.vuja (Jr'žbcnn po lititn ih organizacij v Ljubljani p<> letu 1945 na primeru organiziranosti Zveze -.indikutov in Socialistične /vc/c delovnega ljudstva, Zgiduvina Ljubljane. Prispevki /a monografijo, Ljubljana i9K4. :,tr. 5JK in 551. 6 Uradni list SRS, št. 24/1955 7akun o območjih nkraje\ in Potrebo po obeh /družitvah so nakazali na konferenci z besedami Žc dalj časa se jr, kazala potreba po tesnejsem sodelovanju mesta n okolice. Preko 6iX)0 Jclavcev in .lamcsčcnecv prihaja vsak dan na delo v mcsio. Postavljalo sc jc vprašanje njihove politične aktivnost na terenu, njihovega sodelovanja • v organi! ljudske oblasti."7 Dejansko sc jc vedno holj povezovalo upravno, politično in kulturno delo mcita in okraja Delovalo ; žc skupno sodišče in socialno zavarovanje. Na i onterenei so tudi navedli, da so sprejeli povezovanje oziroma akuvnosti za zdru žitev z večjim razumevanjem v zboru proizvajalcev kot pa v mestnem zboru MLO. iNa zdrui.il veni konfcrcnci sc izvolil; med 27 predlaganimi 25-članski komite s sekretarjem lanezom Viootnikom. Okrajni komiteje tako ob svojem začetnem dclcvamu povezal štir. rajonske komiteje (1, li, 111, IV), univerzitetni komite in tovarniški komite v Litostroju ter občinske komiteje ZKS Polje,- Ježica in Šentvid, Hi so delovali v okviru Mestnega kumitcia ZKS Lju bljana v 255 osnovnih organizacijah z 11."Ml člani;* iz Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana okolica pa našle,1 ljc nhčinske kcmilcjc: Borovnica, Brezovica, i rnucc, Dobrova, Dolsko, Gro supljc, Domžale, Horjul, Ig Kamnik, Kamniška Bistrica, Kresnice, Krka, L'lija Logalcc,-Lukt ■ vi ;a, Medvode, Mengeš, vloravče, Prežganjc, Podpcč, Radomlje, Rovtc, Škofljica Šmartno pri Litiji, Tuhinj, Višnia Gora, Vodice, Vrhnika. V občinah jc bila po ena osnovna organizacija (Šmarje, Bi igo v i ca, Vače, Tuhinjska Srednja vas, Podlabor, Komenda, Gabrovka Motni k. Polhov Gradce, Stična, Ivancna Gorica; Šcglvid pri Stični, Radohova vas, Temcnica). Sto šest-inšestdeset osnovnih organizacij (od trli 118 terenskih vaških in mcstr.in, ostala v podjetjih in ustanovah! jc povezovalo 3418 članovPo drugem viru10 je bilo v okviru Mestnega komiteja ZKS L jub'jana 283 osnovnih organizacij ZKS in Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana okolica 154 občin v Ljudski republiki Sloveniji in Zaknn o izvedbi nove ureditve občin in «krajev. Glej tudi LjuHjana 1945-1970 Ljubljana 1970; Dušan Bahun, Viri V' preučevanje gus-pddarsksiga razvoja v fondu »kraja 1955 l%5 Zhornik ob de vctdcsetletniei arhiva. Zgnluvinski arhiv L|uhljaiia, Gradivo in razprave X/i9HK, str. 250-254. Glej 'iptimbn 4, str. 12. ZA^ OK ZKS Ljubijana, š. 2, a. e. II Poročili komitejev ZKS /a mesto Ljubljano in okolieu /a združitveni! konferenci 9 ZAL, OK ZKS Ljubljana, S. 2. a. e. 10. Prej-lcd občinskih kuniitcjev ZKS /.31 3. 1954 in a.c. 11, Poročili kionitejcv. 10 ZAL. OK ZKS Ljubljana vi I a. e. 55. Gradivo o orga- ni/.iraniisii ZKS na p(\Jn>iju MK ZKS Ljubljana in OK ZKS Ljubljana. 96 Iz arhi/skih fondov in zbirk ARHIVI XVIII 1995 osnovnih organizacij, toicj v 427 osnovnih organizacijah 14639 članov, V prvem tromesečju 1955 so bili na področju Ljubljane ukinjeni rajonski komiteji ZKS in so se oblikovali občinski komiteji 1 ;ubljana Bežigrad, Center, Mcste, Rudnik, Ši ki in Vič ob žc delujočih Polje, Jc?.ica in Šentvid Število občinskih komitejev, povezanih v Okrajni komite Ljubljana se je vsa naslednja leta spreminjalo zaradi združevanja m"nj rin občinskih komitejev ali priključevanja novih ob združitvah ljubljanskega okrajnega ko-miica z drugimi okn-m.mi komiteji. • Ob /družitvi z Okiajnim komitejem ZK3-Kočevje spomladi (2.4. maja) 195*7 so se vključili naslednji občinski komiteji Kočevje. Dobrcpolje, Rionica, Sodražita, Velike Laš.5e, Le-iki Potok in Pndgrad. Okrajni komite je povezoval 16.130 članov v 585 osnovnih organizacij ih.'1 Junija 1958 so izvedli zdruzitev Okrajnega komiti ,a ZKS Ljubljana z. Okr; inirr komitejem ZKS Trbovlje ter U.ko vključil komiteje ŽKS obcir Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Radeče. Po tej združitvi se omenja v okraju 749 osnovnih organizacij z 19.959 člani:12 Konec leta 1962 (10. 12. 1962) so se okraj nt mu komiteju priključili še občinski komiteji ZKS, ki ^ta ih povezovala Okrajni komite ZKS Kram (Kram, Radovljica, Jesenice, Škotja Loka, ržič) in OK ZKS Novo mesto (Nove mesto. Črnomelj, Metlika, Trebnje). Članstvo pa je naraslo na 34.450 članov, v 1635 osnovnih jrga nizacijah.13 Omenila sem Žc, aa se je števno občinskih komitejev spreminjalo, saj so se manjši komiteji ZKS vključili v večje praviloma z upravno-tcritorialnimi spremembami (združevanje oziroma ukinjanje manj S1 h občin), procej-om, k se j v začetku šestdesetih ltt praviioma zaključi) Največje število občinskih komitejev je b le ob oblikovanju okrajnega komiteja leta 1>54 (34 in 4 rajonsk' komiteji) ter v letu 195» (32), leta 1960 jih jc hilo 26 feta 1961 18, id konea leta 1962 dc " 1965 pa 27 komiiejev :4 V velilkih delovnih organizacijah so bili organizirani tovarn išk. komiteji, katerih število jt,- naraščalo od enega v letu 1954 do devetih v letu 1918 in petnajstih v letu 1959. V letu 1965 jc okraini komite prenehal z deli vanje m F ebruarja ¡965 jc OrganiTaeijsko-pohticni sekretariat CK ZK, pc lal okrajnim komitejem ZKS navodila c ukinitvi 15 V njem ne navaia tofnigi. datuma ukinitve,- pač p£. pravi aa ' Kc: opomba 10. 13 Kot .ipuniba 10. 13 ZAL, OK ZKS Ljubljana, t. e. 48. a.e. 2!8. Zapisnik konference OK ZKS Ljubljana 2. 4 1963 Vsa leta je deloval s stalusum občinskega komiteja ludi Univerzitetni krmile ZKS Ljubljana. 15 ZAL. OK ZKS Ljubljana. S. 81, a. e . 33H. Ukinil-:v ukrajnih . kamiiejev. Odpis O rgari 1 /acijsko-pol iliine sekretariata CK ZKS tlnc 4.2 '9fi5. hodo okrajni komiteji ZKS prenehali z delom po prenehanju delovanja'okrajnih oblastnih organov (skupščin). Deio Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana foki ¡ne skupščine > je prenehalo z 31-. marcem 1965,1 Nc. seji sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana 1. aprila 1965 so sklenili, daje potrebno pridobiti uradni ski ;p CK ZKS o prenehanju delovanja komiteja.17 Tak sklep o prenehanju delovanja okrajnih komitejev ZKJ s 1: 5. 1965 pa je bil spreiet n seji Izvršne ga komiteja CK ZKS žc 8, .3. i965 18 OrganUtelesu in oblike dela S širitvijo okrajnega komiteja se jc večalo tudi Število 'članov komiteja (to je bil najvišji organ mea dvema konferencama Ob oblikovanju komiteja in lete za tem jih ;c bilo 25, leta 1956 in ¡957 31, 1958 najpiep 58 nato 66 kot tudi leta 1959 in 1960, k*a 1961 in 1962 e bilo 63 članov- od leta 1963 do 1965 pa 35 članov komitejaŠtevilčno manjši jc bil sekretariat (politi-nc-izvršiIni organ) v letih 1956-1965. Med leti 1954 in 1961 so sklicevali tudi plcnum Praviloma na dve leti so sklicali konferenco kot najvišji partijski organ v okraju (1954,1956 1958 960 19^3). UdJeženei so bili izvoljeni delegati na občinskih konlercncah, člani komiteja in revizijske komisije ter vidnejši gostje iz političnega življenja Na njej so poročali anali zirali delo komunistov v dveletnem obdohju kot tuoi volili člane komiteja in revizijske komisije. Na konferenci so cm e raj analizirali tuui celoten politični in gospodarski položaj v okraju in podali smernice za nrdaljnjo aktivnost komunistov Delovale so komisije ideološka, kontrolna (pozneje tovariško oziroma častno razsodišče), organizacijska, kuUumr in komisija za kadrovska vprašanja. Kot oblika dela so sklicevali sestanke s sekretar i občinskih komitejev Po pc trebi so tako ok:i.|ni komite kot občinski komiteji sklicevali aktive komunistov (stalne ali občasne) za posamezne dejavnosti in stroke (ak* v, komunistov, gospodarstvenikov, komunistov v upra rnih orgrniti občirskih Ij idskih odbor)v, pravorodnih ustanov, prosvetnih delavcev, kulturnih delavcev, obrtnih delavcev, komunistov zunanjetrgovinskih pudj:tij, kmetijskih delavcev, aktiv direktorjev) Sklicevali so posvetovanja za Ur. L SRS. it. tO/1965, Zakon zfc izvrJbo odpove okiajtv v SR Sloveniji. ZAL, DK ZKS Ljubljana, i. KI. a. e. 342, RazSirjena seja sckreiiriata it dni 1 4. 196* 1/ zapisnika seje .sekiitaruta je razvidno lUiti da nrj bi Okrajni odhor SZDL zaključit delo s 15. 5. 1965 ( t. odlokrm GO SŽOL), Okrajni sindikalni svet pa je prenehal i. de to m 3t. 3. 1965 ^ pc sklepu sindikalnega plenuma). 18 Arhiv Republike Slovenije, Referat M dMocirano arhivsko gradivo L CK ZKS, Vpisnik seje Uv:Sncga komiteja CK ZKS t. dne 8. 3. 195. V Letu 19fii so deiovali pole;; OK ZKS Ljubljana Se naslednji O K ZKS: Maribor, Celje in Koper. Sekretarji komiteja so bili v tem obdobju Jane/ Vipoinik, Franc Popit in Milja Ribičič.. a.RHiVi XVIII 1995 il arhivskiti fondnv in zbirk 97 določena področja gospodarstva in družhene dejavnosti. Oh problemih, težavah v podjetjih, ustanovah ali nepravilnostih pri delu oblastnih organov so ustanovili komisije pri okrajnem ali pr, pri občinskih komitejih. Komisije ali posebne skupine so ustanavljali tudi za sprem'janje gospodarskega (v etioti, ali po panogah j alr pclr tcncga noiožajr v okraju kot tudi za proHemauko pos.'mc>:nc dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, zunanja trgovina), Gradivo komiteja odraža proh tematiko tedanjega ia^a v okraju Zvrsti gradiva, nastale z njegovo dejavnostjo, so enake gradivu ostalih delujočih druzbeno-političn.h organizacij. To so zapisnik, organov in oblik dela, poročila (inlbrma ijc), analize, evidenca in statistika članstva, seznami 20 Pomembna in zanimiva je njihova vsebina. Iz te je raj Vidr.o, da so se poleg političnih vprašanj (predvsem prvu desetletje po koncu vojne) vedno bolj posvečali gospodarskim (tako celim panogam gospodarstva kot posameznim pomemhncjšim podjetjem)21 kot tudi družbenim dejavnostim: zdravstvu, kulturi in še posebej šolstvu22 izgrajevanju in utrjevanju komunalnega sistema (od združevanja upravnoleritorialnih enot do oblikovanja in delovanja oblastnih organov;. Občinski'komiteji so v t, i. íniormativnih poročilih za'okraim komite poročali o gospodarskem in političnem stanju v občini. Okrajni komite pa je pripravljal poročila za CK ZKS o O zvrsieh g.udiva dru/ber'ipolilifrih inganizacij, ki Je finrcdeljeno knl ¿irhivskii gjadivn glej'. Malej;i Jeraj, Navodilo t a ndbiranjt arhivsktgi. gradiva i/, dotunreniarncga gradiva dru?hc"opoliti£nihoigani:'.ac-i,, Arhivi 6iM>8? it. 1-2 sli. 1 iy--[22: EjnjirS clgmr-ŠiHSarJ Navodilo /a odbiranje arhivskega gradiva i/, d ikor enlari.r-.a yailiva družbcnopiililičnih iirga-nfcai-ijl Arhivi 5/t98i, šl. [-2, Mi 37 3H. 5e pnsehej o gradivu ZKS g'ej: Darinka Drnovšek in Mártir Ivanič, Prika/ gradiva Zve/.c kn ni on is i nv S loven i je pn «¿vtibrwliivi | Arhivi 6/ 1983 ¡1. 1-2, sir. 63-75; Darinka Drmivšek. Gradi, n muja CK ¿ÍPS/7KS 1*145- Aihivi 15/1992, Si. 1-2, str. 60-63;'SÍá-viVa Tnvšak, Mcstn. komi le Knniunistične partije Slovenijo Maribor-nieslo 1945-1954, Invernar; Arhiv CK S K.' Lista k alegorija regístralo: skd g nial críala forumu i urbana S K i njihovih radnih tjela sa nikovinia čuvanja Benyiad I9K5, ScDarat i/. C'mÍÍÁ Arhiv is t 33/1 JK3. šl. 1-2 Martin [vanič. Paiiijski arhiv - kaj je tu, Dclii Književni lisli (tri nadaljevanja)^!, in 2H. 10. ter 4.11 i993; Ljiljana Šošlar, G.adivn Ijobljan'kc pa/tijske nrganizadje /.a icla '945 1953, Arhivi l6/iyv2. St. 1-2, sir 122-124. Ob vseh mugue i h inalizah n sla ju, ra/.vnjii pamig ali nekega pixljetja (tako giispiidarskem, piilitičneml je piimembnii lodf gradivo o integracijskih pim-esih v industriji Opii/iirim naj na nekaj yiadiva: gradivu, ki ju n¡.staln nb pripravi na Snlsko reformo !95H, m .icer pregled kadi a (zaposlenih) na n s-n ovni h, Slednjih íolah, i riJnje šolskih dumiivih in vitL-ih v okraju v šolskem letu 1456/57 (/. nijsinimi podalki, siroknvno i/nbn/.bii in družbenopolitično aktivnosijn zap^ sle-nih), v letu 1962 sn razpravljali n i/.vajanjo iolske refiiiine, pa tudi n idejnimi pnuka. tem za celotni Dkrai. Celo gospodarske, politične prekrške :n kazniva dejruija v okiaju je mogoče spremijati prek poročil, ki jih t je tajništvo za notranje zadeve pošiljalo komiteju.23 Še nadalje so spremljali lriibrmbirojevce oziroma "sovražnike sistema. "24 .Prodv ;cm pa so skrbeli za idgnopolitično izobraževanje članstva (politične šole,1 tečaji i, učiteljskega kadra in mladine ter vsega vodstvenega kadra (političnega, gospndankegaj. t lanstvo Zveze komunistov, kadrovanja, .tako partijsko kot v vodstvenih organih podjetij in ustanov, jc možno spremljati preko množične kategorije gradiva, ki zajema take preglede, sezname članstva kot-"gradivo o gibamu članstva1 in ga inventar opredeli z geslom ''Članstvo ', ki jc razgrajeno še na 26 podgesel.25 Informacija uporabnikom o fondu Fond Okrajni komite ZKS Ljubljana smo pre vzeli od Zgodovinskega aihiva CK ZKS jeseni 1985. Gradivo jc bilo shranjeno v fascikiih v sKupnem obsegu 23,5 im za obHob c 19M-1965.2i V letih "994 in 1995 sem fona .itrokovno uredila in na novo tehnično opremila Izdelan 'je inventar: popi", (na računalniku) s stvarnim kazalom, konkordaučra tabela tehničnih In arhivskih enot, historiat ustvarjalca fonda, historiat foi:da, seznam kratic in seznam izločenega gradiva.27 Ohranjeno je 121 škatel gradiva (12,1 tm) Gradivo komiteja je urejeno in popisano v okviru let po orgarih ali zvrsteh gradiva, po potrebi še z dodatnimi ooozorili na gn.divo v okviru določene arhivske cnotc.2ii Na koncu fonda je odloženo in popisano gradivo ohčmsk'h komitejev v okviru let (zapisniki sej občinskih Komitejev, letnih konlčrenc, tudi posameznih osnovnih organizacij, poslanih okrajnemu komiteju v vednost). Gradivo občinskih komitejev, kot so noro- m V gradivo fnnda se ta poročila minai.ajn na nbdobj 195H-i960. Taki i su na junijski seplenibrsfd in nktnbrski seji sekn tariata v letu 1958 knt lodi j>noaiski, februarski in novembrski loia 1959 analizirali dejavni:si bivših inf.irmbirojevcev kot ludi še leta 1965. i ç S lemi podgesli pa je npiedeljeno npi. iieviieno itanje članstva sprejelili, i/.kljočitve, ki/.ni, socialni sestav; stnkovna in piililicna izobrazba knmunistov kadrovanje komunistov v organih franke knl v vodslvenih organih v gos pn varstvo in dr libenih dejavnostih itd. 2 AL. jkcesijskii knjiga za Ljubi jami tli., Si. vpisa 734 in ukcesijska knjiga gradiva ZKS, St. vpisa 1, oba pod imen mi Fnndi uktajnih in občinskih komitejev ZKS za leta 1445- I96H. Lji l jana šu rtai, O kraj n j k 11 mi te Z K 5 Lju b I jan?, in ven t ai '995 s Npi pri a. c tih puleg- Zapisniki sej sekr tariata O K ZKS Ljubljana 1458 navajam ic -Analiza bivših infomibirojevcev na sejah: 2(> jonij, 23. seplembe/ in 20. nfciobc, ; in šc piimei a. e. 193, kjer pri vsebini - Gladivo o uresničevanju smernic IN. nlet.uma CK ZKJ na pxln>£ju gnspi darskega in političnega ï.ivijenja iipii/iirini še na: - Analize giispouarsk'ga In poli-liînegu razvnja v okraju, nhtinah in pixljeljih. 9is I: arhivskih lonoov in zbirk ARHIV' XVIII1995 čila, informacije, analize, statistika članstva, pa jc uvrščeno v okvir gradiva okrajnega komite,« kot je bilo že tudi odloženo v pisarni komiteja. Gradivo jc dostopno za uporabo Uporabljalo se je tudi že v razi" kopalne namene.2y Na koncu sestavka žcum še opozoriti, d.*» jc s strokovno ureditvijo tega fonda in londa Mestni komite ZKS Ljubljana 1945-195330 urejeno in dostopno uporabo gradivo 1 ubijarske partijske organizacije od leta 194<: do 1965 Prav tako jc prevzeto, urejeno in popisano gradivo s strani ustvar^ lica še za nadaljnjih 25 let, vse do Ista 1989 i] Dostopno je /.a uporabe no pravilniku o pogojih za uporabo arhivskega gradiva32 oziroma pc pogojih, določenih v nrimopredajnem zapisniki gr?diva C K KPS/ZKS mud ZK S -Stnnko demokratične prenove in Arhivom Republike Slovenije.33 ® Jcrca V od l Sck Starii.'. Ori., druJbcnopHitičncga re/voja Ljubljane 1945-1955, Zgodovina Ljubljane, Pri ipcvKi /a monografijo, Ljubljana 19K4 sir. 501 522: Ljiljana SuStar. 1/ partijskih rhiv ,v ■> nezadovoljstvu d.lav cv in prekinitvah dela, Arhivi 17/1994, it. 1-2, str. 120-124 kol raziskavah o nacionalizacijah, p. abl: atiki Revije 57 O giadi-u lega fonda glej: LjJjam iuSlar, Gr-divn ljubljanske partijske organizacije za iela I945-I953, Arhivi 16/1993. Si.' 12, sir. 122-124. ZAL, Mtsini ki'miteZKS Ljubljan» popis ' Pravilnik o pobojih mM uporabo urhivskega gradiva, Ur. 1. SRS. St. 54/«h, popravek Ur. I. SRS, M.2/8; Obrazložitev -j up-rabi lega gradiva je bila po-Jana v Obrazložitvi Pravilniki o organizaciji in delu ter o ¡.iMemati/.aeiji lcI in nalog Arhiva SR Slovenije, ObveMila Arhiva Republike Slovenije letnik 6/1, 1990, str. 93. 3* O teh pofiojih glej v Članku1 Darinka Drnovšek, C-Tadiv" fonda ■ C K KPSr.KS I94M99C Arnivi I5/1V92 St. l-2.Mr.63 Julius Kugy in Jože Abr im-Trentar v Ovčji vasi (Valbruna) 22 avgusta J937t slabo leto pr;d Trcntarjevo smrtjo Pokmjin-ki -tri i> v Novi 'Jon''i, asebn fond Lvdvih: Zorzuta, i e 3, ti.e. S/3 ARHIVI XV111 1995 Iz arhivskih fondom ir, zbirk 99 Akcija za postav tev spomenika Francctu Prešernu vljubl^an» MARJANA KOS , . ■ Dne 10. septembra lani je minilo 90 let, odkar je bd v Ljubljani odkril spomenik Francetu Prešernu, zaltj je ob Lcj priložnosti pri pravil Radič glas Ljubiranc posebno oddajo, /a katero sem bila tudi n,ama naprošena, '.'a pripravim kratek prispevek Zgodovinski arbiv Ljubljana namreč brani arhivsko gradivo, ki je nastajale vse od zamisli o postavitvi 1. 1898 pa do postavitve (1905) in šc dve leti potem. Gradivo se hrani v dveh različnih fondih1 Mesto Ljubljana, mestm „dbori (LJU 507) gradivo jc azdcljcno' v 7 arhivskih enot, urejenih po vvbini (1 Krmarjev začetek al;sije, Hrioarjcvo zbiranje podpisov, odgovori na to in delinitivn; razglas, 2 Prispevki raznih društev m prireditev. 3- Natečaj za oddajo del seje, 4 -Načrt, 5 ■ Izvršitev del in plačilo, 6 Odkritje telegram i, 7 Nabirainc akcije ir računska knjiga)! Li ti so oštevilčeni od 1 -'949 (racunnka knjiga m všteta) - Mesto Ljubljana, sploŠn.i mestna regi-itralura (L JU 489). Gr.idivo z. omenjene tematiko |e v fasciklu Š1 156fi, listi so ravno tako oštevilčeni s številkami od i 1007 Skupna količina gradiva jc 0,2 lin. Vsebuje predvsem pisma, prošnje, vabila, rute čaj no polo, račune, telegrame, načrte, zapisnike sej, sezname Ker jc gralivo vsebinsko izjemno zanimivo in bognto, sem ga sklenila predstaviti v nekoliko zčrpn:j?i obhli, kol jc pri takih prispevkih običajno Akcija za postavitev Prešernovega spomeniki je torej stekla 16. 4. 1898t ko se tedanji ljubljanski župan.Ivan Hribar obrni <-..a slovcrske intelektualec i'ri prcmozincŽe s prošnjo, da sme uporabiti njihovo ime v pozivu Slovencem glede nabiranja , prispevkov v ta' namer Sklepal jc namreč, da bo spisel samih imenitnih imen ;pčdbudii budi k večji radodarnosti V prošnji je Hribar tudi navede) razloge- za postavitev spomenika: "Veleceujeiu gospod' Leta 190''. hode sto let, odkar se je rodil pesud' veltkat i dr Fran Prešeren, kateremu je :lvvenski narod toliko hvaležnosti dolžan de bi biia prava sramota. Če bi rm tc leto nt postavil v belej Ljubljani dostojnega spvdiei.ika. Po dogovoru z odlicntim tukajšnjimi pisatelji in i-odo'jiibi izdal bode tu ta rej r kratkem da slovenskega a a roda nkltc za nabiranje prispe.'ka\ Za tak ¡po t ti en i k Ker tcliui du b; ta aklL podpisalo večje število (tuli ¡¿venljnbijanskik pisateljev in rodoljubov, prosim Vas aovo!j?nja. da b. tincl t itd i Vaše častita iiiie 'postaviti padetij. Pričakujoč cenjenega Vašega odgovora najkasneje do I utaja f. /. osto-'iiu z odličnim spoštovanjem udani Iv. Hribar" Taka vabila so poslali n'á skupno 243 našlo vov po vsej Kranjski, Koroški Št;, crski, Pri morski ter posme/nih drugih mestih, kjer so pač živeli ugledncjši Slovenci (Zagreb. Varažain, Karlovac, Dunaj .). Hribar se je potruuil, d« je ¿ajel veljake vseh vr.st: pisatelje, ravnatelje, uči tclji. profesorje, odvetnike, zdravnike, župnike, kaplane, trgovce in veleposestnike Najhitrejši so sc odzvali v nekaj dneh, njihovi odgovori so bili nanisam 21. aprila. Ohranjenih jih je 19, tistih z dne 2? aprila pa 22. Do 1 maja je župan prejel lió pišem, nekaj pa jih jc tudi Vez'datuma. Stanje 4. maja jr bilo tako: ugodnih odgovorov : 148 -'neugodnih 2 - manjka . 93 Za zadnje (manjkajoče) je bil napravljen podroben seznam ¡ kaže, da jc Hribar s somišljeniki vzel nalogi, prcecj resno. Poziv Slovenskemu narodu je lorc, 'ZŠcl 7. maja i898. Pod nji-n je púlcg devetih članov Odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik'postavljenih šc l*ig imen (med njimi tuoi dve Ženski: Davlir_a Pajkova, profesorjeva sopiroga in pisateljica, ter Marica Nadliškova, učiteljica) Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik (v ■ »adalje vanju Odbor j so sestavljali, .limon Gregorčič in'Josip Stritar, častna pred sednika, Ivan Hribar (mestni župan), predsednik, di Ivan Tavčar '(odvetnik) in Rajko Feri;šck (profesor), podpredsednika, dr Josip Kušar (og vetnik), .tajnik, dr. Mikso Pire (odvetnik), pod tai ni k, dr. Josip Stare (tajnik pri fin. prokuraluri), blaj,ajn;k, (cr Andrej Senekovič (gim. ravnatelj), blágaj-.ikov namestnik KuŠarja je kmalu r.adc mestil Fran Tr'dinr (mestni knjigovodja). Večina odgovorov županu je bila precej suhoparnih; v enem ali kvečjemu v dveh stavkih so zapisali, da z veseljem sprejmejo idejo o postavitvi spomenika in da soglašajo, da sc zapiše njihovo imt pod poziv Nekateri so .Še vljudno dodali, da ne' i'crjaméjo, da o '.ako pomembni, da bi'-mele njihovo ime kak .vpliv na javnost Drugi -,o povedali šc nekaj mifli več, npr. Jakob Mestu Ljubljana, mestni ("Jbori (LIL1 507). ful. 2. 100 i" arhivskih fondnv in zbirk AKHIVI XVIII 1995 Aljaž (eden icdkiti, ki je odklonil objavo imena) v pismu z dne 2. maja 1898; Blago rodu; gosped župan! Jako me veseli da hočete posta vi 11 spomenik velikemu duhovitemu možu m pesniku Dr Prešeren - u. Tudi jest Vem bom postal prispe^eK za spominek pod zjmmka A Nikakor pa ne dovolim, da bi postavili moje imt pod oklic 'za m hiranj? prispevkov. Rad pa bont agttircil in naMrai do■ ne/kev privatno. Čestitam Vam na slavni vnagi pri zadnjih volitvah. Tako je prav pustimo stari slovanski greh: razcepljenost in prepirdžeijnost. - Nemce, peprej razdvojene, je Bi ime rek s palico (= z silo) Zediml in sedej spoznajo da je to dobro zjtnje Šiudiral sem tudi Vaše nove načrte za Ljub Ijano, ljudsko kopališče itd, ter jih čisto oao-bravetm, ter se srčno veselim, da glavno mesto pod Vašint vodstvom in vsfcd Vaše eneržije tako lepe napreduje - Z odličnim spoštovanjem, Jak. Poziv je doživel med rodoiiubi velik odmev tn prispevki so prihajali v laki men, da Odbor sploh ni dvomil, da bi nastavljene nalogedo 1. 1900 nc izpeljal. Zato je žc 1. julija 1898 razpiral natečaj za najboljši načrt Prešernovega i,pome nika. Razpisani sta bili nagradi za prvi dve mesti, 600 in 400 kron. Stroški spomenika naj nc bi presegali vsote 20.000 kron, prednost pa bodo imeli domr Ji umetniki. Razpisni rok je tr^al do 20 decembra istega leta. ponudniki pa so m jrali svoje načrte enačiti s šifro da bi se preprečile zlorabe Za presojo načrtov je bila izbrana posebna komis-ja Anton Aškerc (mestni arhivar in pesnik), Jan Dufie (arhitekt, mestni slavbni svetnik), Ivan Franke (prof. risanja), Fran Govckar (profesor, mestni urr.drik in pisatelj), ¿m'.on Klir.ar fdčželni slavbn" svetnik), Fran Pavlin (nad-inženir) iir Ivan jbic (ravnatelj umetno'- obrtne šole). Do razpisanega roke je prispelo 7 načrtov, pn čemer je prvo nagrado dobil Ivan Zajec, drugo pa L. Progar 7 Zajčevim izdelkom sicer komisija ni bila popolnoma zadovoljna, >;ato jc predlagala nekatere nvnjfe popravke. Precej oster je bil A ASkc rc ki jc menil aa material, apomenik jc bil namreč načrtovan kol marmornat, nc ustreza podnebju, zalo naj Zaj-^c priredi načrt take, da bo kip mogoče izdelati v bronu. Ugodno mnenje o načrtu pa sta dala arhitekt Maks Fabiani in javnost, k. si je na' natečaj poštene načrte lahko ogledala na razstavi v Mestnem domu Po začetnem navdušenju jc zanimanje jav nesti ir s tem tudi Število "vrispevkov močno pidlo, tako da jc obstajala že bojazen da začetega dela nc bo mogoče iztcljuli v zastav Mc.to Ljubljani, mestn otlbori (LJL' S07). folj t?5. Ijenem času. Zate je Odbor stalno pozival ljudi k darovanju prispevkov Del poziva ?. dne 20, 1. 1899 sc ic npr. glasil- " Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji moči prtpo more povzdigniti pravočasno spomenik Prefer-nu. Polivamo pred - WttU tkirodui Itensiyo^. ki&^'usuiawk' dam razglašal po svetu, da odohi po miku, kličemo taMatuk P'> mo/nosti pomaga pr išla in pe„ "ikt Pozivamo naroči. da se odm mroAlli doL,h.sti. Res je, da Slovence tarejo mnogi drug' tn pre-notrebni narodu, davki. Ali tu gre za haso cast in za njo moremo redovoljno kaj žrtvovati ako hodemc, .vredni bdi svojih velikih umni kov in si ohraniti svetli obraz (Vse podčrtano že v originalu. Op M Kos).3 Dne 20. 3. 18y9 jc Dramatično društvo uprt zorilc pn dstavo kaicre čisti dobiček 76.94 gld - je šel v sklad za Prešernov spomenik Tega leta sc prispevala tudi nekatera druga društva, m::d njimi. Narodna čitalnica na Rnki ter Slovenska Malica v Ljubljani, izdelovale so se tudi razglednico s Prešernovo podobe ki so jih podajali nc prireditvah Med prireditvami sta vsekakor vredni ornem bc dve Prešernovi slsvncsli v ljubljanski Zvezdi. Ljubljanske narodne dame, ki so veselici organi ziralc, so poskrbele tako ¿a kulturni kol z? zabavni program, zraven pa še za neprgrešljivo jedačo m pijačo. Poleg vabila s program jc ohranjenih ok. 60 računov ¿a pecivo, kruh, žemljice, slanike, sardine, meso, šunke, torte, pivo, konjak, vino, sok, skd^lcd, kozarce .edun' pri bor, skodelice, ^'abila, vstopnice," mizarska dela, dele postreščkev, električno inštalaco, plačilo nastopajočih. Vstopnice so veljale 60 vinarjev. Sledita seznama vseh stroškov obeh veselie. Poleg linarčnega problem? jc" Odbor stalno pestilo tudi vprašanje, kam spomenik sploh postavili. Še pred objavo natečaja jC bilo sklenjeno, da bo spomenik stal r.a enem od naslednjih mest-prod Mestno hišo na Mestnem trgu, v parku pred Narodnim dimom (v novem parku ob Blci-weisovi cesti) ali na Kongresnem trgu pred deželnim dvorcem. To .vprašanje je ostajalo odprto vse do jeseni i904, ko se končno določi pros'or na Marijinem trgu, kjer sla tedaj stali Mayerjcva in Schiffcrjcva hiša. Spored svečanosti ?.a 1 in 2. december 1900 jc bil objavljen v dnevnikih Postavitve sporne nika seveda ni bilo. Hribar jc 7.a slavnostnega govornika o akademiji 2 12. v Narodnem domu pridobil Fianr Lcvea. medtem ko ao dan popicj Mc 5.777 5.165 K'J.40 . Jeseni« 4.3H9 1 3.67H H3,H0 Kamnik 5.Ü49 -i 775 9H.fiO Grosuplje 4.438 3.016 67.95 . Rakik 2.736 2.719 ■ , , mm Novo malti) 7.145 7.904 P | K 3.89 T.cbnjc 4M0 4.5H6 9K0K Krik, i :t.7tn 6.347 72,9?. Koče .'jc 2 596 1 2.405 97,60 Črni ime Ij '3.6"J0 3.1 Kil ■ Kb. 12 Celje mestu 1.7! 7 690 ■ 40.1IJ Cel je-okolica 9.181) 9.117 99.03 Smarji. pii Jelšah 4.631 4.594 yy.JiK Slovenske Konj.ee 3.671 3.657 W.fl Trbovlje 1.970 4.6W 94,37 Mi vi rje 3.929 3.216 H7.H5 Maribor- nie.sici 4.I6H 3.035 72.HI Maribor iikol i ca J). 496 6.H92 81.01 Ljulomci 4.I56 4.139 99,05.. Dolnja Lendava 4.015 4.00* . 99.H5 Murski. Sobota 6.422 5.004 . 77 91 Preval e 1 5.750 . . 5.633 9H.00 Ptuj 10.007 9 970 99.63 Radj. ir 4.5 3U 3.765 M. 11 Sli..enska. Bislriea 3.950 - 3 56H 90 32 | Ajduvščina 5.517 3.174 S7J3 D Poj..ojna 1.H22 1.706 93.C-3 Sefana 1.776 1.297 73.03 Idrija - Cerkno 2.414 2.I7H 90.02 Ilirtka Bi Urit i 2.H97 2.572 «H.H.. vanju pouka verouka za celo Slovenijo, ki jih je obiralo ministrstvo za prosveto ohranili le za ieto 1947. Popolnejši podatki, od 1945 do 1952, pa so za Ljubljano. Na podlagi le-teh m predvsem preučevanju takratne zakonodaje jc Branko Šuštar v Sodobni pedagogiki, v letniku ly9', v ohsczni razpravi opisa1 kako sc i Sloveni" predvsem v.političnem vrhu dc 1 2. \952, potekala' prizadevanja za ukinitev verskega pouka ki ga je za menjal >pred me t dnižhcna m moralna vzgoja i Vin; Arniv RepubliKC Slovenije, Min*strstvo za prosveto (dalje AS MPrj šk 68, št. 6744,47 As MPi, šk. 95, št. k 4 6, 26. oktobra 1984 AS, MPr, šk, 58, dopis škofijskega ordinanaia v Ljubljani Ministrstvu /a prosveto, 5. marca 1946. , NIŽJI RA7.REDI ' SREJNJIH ŠOL % Ob i SKA Štev.' t ■ učeneev Štev. nbisk. /i muka' Ljubljana mesni 5.526 1 3.120 56 46 Ljubi ¡anii-iikiilicj' 136 95 ■ 5tUfs šknfja Loka 35H Z14 59.78 K ran i 946 : J9S ' 63.21 Jcscniec 9J4 407 42.66 Kamnik 552 460 83.33 Grosuplje 273 - [ Rakek 478 120 - 25.10 Novii me.stn 560 33." . ,49 "9 Trebnje ■ . . .... Krškn KOI 497 - . 62.06 Kočevje 442 293 ' .06 2 K Črnomelj 1 3H8 . 361. 9X04.1 Ccljc-ine-slo l,(3H '>11 80.31 ' Ccljc*ukulieiiJ 305 255' K 3.60 Šmarje iri Jelšah 145 ■140 9o.55 ■ .Slnveiiske Ki ujicc 238 i 237 99 06 Trbovlje 471 355' 75.37 Mu/i rje 267 110 58.-19 Maribor-me slu 1.931 ' 620 32.10 Maribor- okolica 231 I8H 81.01 Ljutomer 207 . 195. . 94,00 Dolnja Lendava 165 141 . 85.45 Murska Sobota 370 . 97.60 Pt valje 620 182 29.35 Ptuj ■ 600 , 525 - HH08 R Jgon Iflf « . . . 64.5y Slovenska Bislrita 2o£l 150 - 72.46 Ajdi i i Kina 274 J 117 43.00 Poslu j na 432 "254 ' Se>ana mi ' _ drija-Cerkno 2E7 1 210 f I h i J irska R . s trie a 407 ' 321 ' 84.00 i -SKI'PAJ. 11.904 S!» 14 ARHIVI XVIII 1995 Ij arhivsKih fondov in znirK 105 VlŠJEi liREDNJF. SOLE % OBISKA • Sle V. LČCnL'CV i lev. obisk ' verouka Ljubljana- njet' . 2.2H5 792 14.66 Ljubljana okolica - Sk.tja Loka Kranj_ 302 55 31,50 Jesenicc ;xi K:mnik Grosuplje Rake Ni ivi) mesto 121 00 fxi Trcbnju , * Kriki) 53 17 22 00 . Kočevje . . Črni vnel j 2K 2K 1 (M) ,00 Celje-irtcMo 444 IK0 40.54 Celjc-okolica S. irje pri Jelšah Slu venske Konjicc - " 1 Trbovlje SO 10 1 *oH Mozirje . Maribor- nicslo 609 94 15,43 Maribor- .ikolica Ljul-Jiiter Dolnja Len Java ■ Murska Soba» 144 125 Hfi, 7(1 Pn: valje 71 Ptuj I3K 63 > 45.65 Radpona Slovenska Bistrica - ' H Ajdovščina v ■ " 1 Postojna 112 t) 00 H Se/ana ' u Idrija ■ Cerkno - n Ilirska Bistrica S KI).'A J; t J 1 1R4 31. Bi Štev. . učencev Štev. obisk, verouka '.in Obiska Jčiteljtšče v Ljubljani 297 '40 13 46 j Učiteljišče v M»db(jru 205 «2 40.00 J 502 122 14J0 106 Iz arhivskih fondov in zbirk iVRHIV* YVII> 1995 m fin 11111 [ tdx*M. ■rt^ m M ^elffifvlsclae s «m ANm {»tlti^t «iti. iu> Sbni' Uij Jm *wt*wet*f ' ' f •h kit ¿o» 6« »t ...........i fit tU «Už» * - h * V/UL s 1 > •.. ■ / f |wU: • m^nj &M J «ttU -«rs s Ef Ikis Dormvmca Karla Novaka iz leta 1885 Z^aijvi/t.i/u «rftiv v P.iyw, Vana, ,fifc. 7, .?v. 91 ARHIVI XVIII Ocelu arhivskega druilva Slovenije 10? O delu Arhvskega društva Slo ven e C ) štiridcsotiotnici Arhivskega društva Slovenije Zvez! zgoao vinskih društev jc predlagala predsedniku Republike Slovenije Milanu KLčonu, naj odlikuje Arhivsko društvo Slovenije z ustreznim odlikovanjem. V ta nama, so v prilogi porlal; tudi obsežne obrazložitev, ki jo objavljamo v cc'oti, ker na kratko opisuje dejavnost nagega društva, ki je bilo odlikovano z ukazom pred ;ednika. objavljene ti v Uradnem listu 44/95. ZVE?A ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Aškerce' 'a 2 61000 Ljubljana Predsedniku Rt publike Slovenije gospodu Milanu Kučanu Erjavčeva 17 61000 Ljubljana Spoštov,mi gospod predsednik1 Poiiljamc Vam predlog za ustr-zno odlikovanje Arhivskega društva Slovenije ob njegovi 40-ietnici. S spoštovanjem, dr. JcraVoduŠck-StariČ Predsednica Zvea; zgodovinskih društev Slovenije Arhivsko društvo Slovenije (\DS) jc bilo ustanovljeno 27. aprila 1954- Arhivske problematiko na društveni ravni sta pred tem obiavnavala Zgodovinsko društvo za Slovenijo, zlasti njegova arhivska sekcija, ter Arhivski svet LRS (usl. 1950), ki sta po ustanovitvi Zveze arhivskih delavcev Tugcslavijc (novembra 1953) dala pobudo za ustanovitev Arhivskega društva Slovenije, Drušivo je postavilo v svoj program da bc, spodbujale in pospeševale preučevanje arhivistika in razvoj arhivske službe, uporabljanje arhivskega gradiva za potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Poleg tega i je ¿adaln naloge spodbujati -zavest o pomenu arhivskega gradiva in "oznanjati javnost z arhivsko službo in dejavnostjo ¿rhivev. Od ukinjenega Arhivskega sveta je društvo prcv?clo še nalogo usklajevanja arhivske službe v r^nubliki Društvo je svoj program uresničevalo s sestanki posvetovanji, seminarji in tečaji, z zborovanji in puSli. kacijami' Pripravilo je tudi širše akcije v sodclcanju s strokovnjaki £ drugih podre iij. V okviru crušiva so bila na članskih sestankih in posvetovanjih obravnavana in razjasnjena mnoga strokovna vprašanja, tesno povezana z delom v arhivu kot so inventarizauja arhivskega gladiva, obiavljanje, po p: "ovaije, valorizacija, ao uporabe računalnika pri delu arhivistov. O problematiki. ki se dotika arhivistike, je društvo za svoje člane organiziralo predavanja suokovnjakov s teh področij tako o peslo vanju registRtur, o ustavni in pravni zgodovini, de-narstvu, mikrciumanju, informatiki Za kompletnejšo obravnavo arhivske strokovne problematike jc društvo prirejalo zborovanja, kamor je tudi vabilo strokov njake z drusih področij Doslej jc bilo 16 zbori ivanj. V okviru finančnih možnosti je društvo omogočilo Članom udeležbo na arhivskih srečanjih v drugih jugo slovanskih republikah in tujini Ti pa so nato na se jfankih seznanjali članstvo z zaključki in vsebino teh srečrnj in svojimi opažanji Na teh >rečan]ih so naši arhivisti tudi aktivne sodelovali in seznanjali z našimi izsi;dk? in prakso. Pomemben jc bi) prispevek nase arhivistike na zveznih jugoslovanskih srečanjih. . Veliko pozornost jc društve posvečalo mlajšim delavcem Kot pripravo na strokovne izpite je Tanje organiziralo tečaje Že kmalu jc iskalo možnosti za redno izobraževanje arhivistov Sredi sedemdesetih let so uspeli razgovori na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani o možnosti Študija arhivistike na tem oddelku. Na predlog, ki sta ga pod pisala Arhivsko društvo -Slovenije in Skupnost arhivov Slovenije, je decembra i97.t; svet oddelka sprejel skrep o uvedbi študija arhivistike Leta 1977 jc bila arliivisiika vključena v program in v Šolskem letu 1?7&79 se predavanja slekla. Danes prihajajo naši arhivisti na delo v arhiv 7. osnovnim znaniem iz arhi vistikc. Imame pa tudi le magistre ir doktorje znanosti s ptdrjčja arhivistike. Kot usklajevale arhivske službe je društvo s pobudami, mnenji in predlogi sodclo/alo pri izdelavi zveznih in republiških predpisov ir. zakonov za aihiv -ske sLoko in pripravljalo analize arhivske problematiko Zelo pomembne vlogo jc dru?1vo odigralo pri načrtovanju arhivske službe in ustanavljanju regionalnih arhivov v 50 letih. Tedaj so Člani drultva pregledovali in ev'dcntirah arnivsko gradivo na lercnu pri ustvarjalcih, dajali nanotke za njihovo ohranitev in ustreznim organom v republiki posredovali pobude za ustanavaijfic arhivskih zavodov. Društvo si je prizadevalo tudi za uredil;v stanov • skih (statusnih; vprašanj arhivskih delavcev zlarti " petdesetih letih, ke jc predstavljalo tudi sindikalno organizacijo za delavec v arhivih Društvo je izpeljalo tudi nekatere ŠirŠc akcije s strokovnjaki drugih področij. Zelo pomembna so bila posvetovanja o izdajanju virov ia slevenske zgodo- Udeleženci strokovne ekskurzije v Tenizaleir.u, 29. septembra 1995, ob 16. posvetovanju arhivkih delavcev na Ptuju i 110 O delu arhivskega društva Slo veni,c \RH1V1 XVIII J 995 vino, ki jih jc društvo pripravilo skupaj z Zgodo-vinsV;m inštitutom SA2U v leiih «969-1972 Kol rezultat teh posvetovanj je društvo objavilo Program edicij virov za slovansko zgodovino (Ljubljana 1972). Številne sodelavce je d ruši v o pritegnilo-v akeijo ob 50-leinici podpisa Arhivskega sporaruma z Avstrije leta 1973, Orušivo je o tem vprašanju p-ipra-vilo odnrto pirmo, ki sn ga podpisati Svet jugoslovanskih akiidemij. Skupnost jugoslovanskih univerz, Zve^a društev arhivskih delavcev Jugoslavije, Zveza društev zgodovinarjev Jug o slavij p teti vsa rrpubliSka in pokrajinska društva. Pismo, prevedeno v svetovne jezike, je društvo v nckai sto izvodih razposlale dema in v tujino, da bi strokovno javnost obvestile o neizpolnjeni pogodbi. Želelo je opozorili ludi jugoslovansko zunanje ministrstvo, da b: se zavzelo za vrnitev arhivov. Zelo jdmevna Akcija je gotovo pripomogla, da so se podajanja o vračanju arhivov leta 1975 penovno obncviia. Vrnjeno je bilo dosf: gradiva, čeprav vračanju še ni dokončano. Drusive je izdale nekaj temeljnih publikaeij v naši arhivistika Tako . leta 1965 v sodelovanju z. arhivi Vodnik po arhivih Slcvcnijc n leta 1984 Vodnik pc fondih in zbirkah v Sloveniji, ki je izšel v okviru serije, k? jo je izdala Zvezi druilev arhivskih deiaveev Jugoslaivje, leta 1989 jc bil pripravljen Še dopolnilni zvezek s pophom arhivskih fondov in zbirk, ki jih hranijc nearhi"ske institueije (v rokop-suV Sodelovalo je za slovenski del pri arhivski terminologiji jugoslovanskih narjdo/, ki jo je izdaia Zveza društev arhi1 skih deiaveev Jugoslavije leta i 972. Di ušivo je pripravilo načrl o sistematičnem izdajanju serije publikacij za prrblilcvunje arhivov m njihove dejavnosti SirŠi jasnosti ter serije učbenikev V pr,, sta izšli Arhivi (1969) in Arhivi v Sloveniji (1970), v druBi pa Arhivska tehnika (1972), Arhivislika (197^) in Zgodovina arhivov in arhivske službi, (19/6), v to serijo bi lahko uvrstili Se Arhivsko gradivo po osvoboditvi (1977) in nekatere druge manjše objave referatov z. zborovan j. Sredi 70. lei jc društvo osnovalo slovenski arhivski Časopis Arhivi (doslej 16 letnikov) iu Vin za slovensko zgodovino {6 zvezkov). Arhivsko društvo je odigrale pomembno vlogo pn ohranitvi naše pisne dediščine, pri postavitvi arhivske službe, njenem usklajevanju in povezovanju v Jugoslavijo in v svet- Od ustanovitve smo sledili načrtom in razvijanju arhivske vede na domači arhivski p>aksi. V teh pri tadevanjih je ustanovilo tudi strokovno revijo in ob njej povezalo delavce v vs?h slovenskih arhivih Društvo je ves čas svojega delovanja opravljalo povezovalno nalogo. Po svojem clarutvu tesno povezano 7, arhivi in delom na terenu je cdkri"alo probleme in jih tndi reševale, Lahku pa-je o njih strokovne utemeljeno poročalo in bolj ali manj zainteresiralo ustrezne organe. Društvo je uspe"aio z entu--iazmom in strokovne avtoriteto svojih članov, kajti "društveno delo ne sloni na nobenih dekftih, temveč jt vedno izraz, prostovoljnega sodelovanja, ki v strokovnem društvu ;astc i,: strokovne kvalifikacije in njene moralne avtoritete", kakor je na začetku delovanja društva povedal njegov prvi predsednik dr. Francc Škcri Predlagam -, da se Arhivsko društvo Slovenije za njegov prispcek k organiziranju arhivske službe in razvoj arhivske vede na Slovenskem ob 40-lclniei nje govega delovanja odlikuje s častnim znakom svsbode. Govor predsednice AD5 M'üje Trebšc Stoli-1 n. KVi. ¿borovanju arh.vskih delavcev na Ptuju, 2/.-29 septembra 1995 . Spoštovane kolegice in kolegi! Veseln sem, da so se arhivskim delaveem Slovenije na \ f). rednem zborovanji: tu na Pluiu pridružili ludi dragi gostje - z ministrstva za kulturo RS" samo stojna svetovalka g. Milma Cerar župana mest pokrr viteljev zborovanju Mestna ohcine Ptuj dr Miroslav Luei in občine "Ormož g. Vili Trofenik kolega iz varai.dirsk :ga arhiva kot predavateljica pa tudi dr. Andrea Wettmmn znanstvena sodelavka arhivske šole v Mrxburgu v Nemčiji. Vsem prisrčen pozdrav in dnbrodc Sli na lem delovnem ..rečanju v organizaciji ADS in tokratnega go stitelja odličnega soorganizatoria Zgodc vinske.ga arhi va Ptuj. 7akaj se je ADS odločile za teme zborovanja SLOVErSK.1 ARHIVI IN JAVNOST? biemeljeni razlogi so nas vodili v lako udločitev. Arhivska kulturna dediščina pestañe otipljiva" Šele ko jo vidimo - skriia v arhivski Škatli je le se ena sknvnoEl, povezana s skrivnostnim poklieem arhi"arja in togega ¿asledovania zgodovine. Z drugimi bese dami le s skrbno analizo naíih arhivskih javnih pro-gtimov bomo lahko našli pot do najširšega koga ljudi, da bod< laže razumdi čar, ki jim ga lahko nudi pogled v arhivsko kulturno dediščino. Arhivski deiav ci imamo mnogo daljšo m napornejšo pot uveljav-Ijania svoje stroke v javnosti od mnogih dmgih pok. -eev. In ludi iskmju le poti jc namenjeno naše zb:>ro vanje. Mnogo vprašanj se pojavlja o naravi in temeljnem arhivskem delu, čemur bomo morali posvetit tu^i v raziskavah več pozornosti.. Znanstvene discipline, ki temelje izključno na zgodovinski in njej „orodnih vedah,, ne zadoščajo več za uspešno vrednotenje bopistva arhivske dediščine, če naj zainteresiramo najširši krog, da bo znal nravilnc ocenjevati in vrednotiti1 arhivske kulturno dediščino. Javnost bomo morali mak limilno pravilno zainteresirati. če naj si pridobimo njihovo razumevanje in podporo našim programom predstavitev dela od raziskovalne do izobraževalne dejavnosti in scveaa raznih vrst oblik in vsebin kuliumih akcij. Tuc.i tem prradcvnjem jc namenjeno naše ;edanje zborovanje. Tehnikt branja pisanja in matematike so doživele AKHIVl XVlli |9M u delu arhivskega društva Slovenije 1)1 v icm stoletju nesluten razvoj. Tc spremembe so že začele vplivati tudi na spnmembc deta v arh.vskih zavodih in pri ustvarjalcih arhivskega gra<> /a. Zanimanje za arhivsko gradivo kol sredstvo za zadovoljevanje neposrednih intereso1' upoiab.\ikov bo najbrž že ostalo, /n.anjsaia pa se bo verjetno možnost učinkovitega izkoriščanja arhivskih virov če se ne bo-mc tudi arhivski delavei oddaljili le od vsesplošnega servisa ljudem v "postpisnicnf" dobi. Mcrali se bomo tudi sami učinkoviteje postaviti kot povezovalni členi »n v med uporabnikovimi potrebami, javnostjo in vsebine dokumenta In (udi tem težnjam jr namenjeno nase tokratno zborovanje. Od učinkovitega sodelovanja med arhLvi med strokam. in javnostjo med potrebami stanjem in možnostmi, pa je odv ;no kako uspešno bomo preh xlili 10 neizbe/no pot. Zate smo sc zbral! ;u da v prv :tn< m okolju staroste Ptuja strokovno spregovorimo o problemu ki dolgoročno ob pravilnem in učinkovitem pristopu sploh ni nerešljiv. Javnost v r.ajš-ršcm smislu besede moramo šele osvestiti, da se bo temeljiteje in odgovornejc zavedala bogastva kf sc skriva v arhivskem feraaivu in ga ohranjamo poznejšim redovom kot dokaz o naSi preteklosti in sedanjosti. In 'udi jskaniu teh učinkovitejših načinov je namenjeno naše strokovno srečanje. Milieti Trebše Šlolfit Priporočila In skiepi XVI. posvetovanja arhivskih delavcev na Ptuju od 27. do, 29 septembra 1995 z naslovom Arhivi In javnost NA PODROČJU VSAKDANJIH STIKOV 1. Skupina za dokumentarno gradivo naj pripravi navLarchiv ¡Weimar) je govoril o arhivskem gradivu kot kulturni dediščini. Prikazal jc tovrstne značilnosti arhivskega gradiva in cbra/navo tega vprašanja v arhivskih zakr.iih ter nekaterih zakonih o vars'vu kulturna dediščine (za zasebne gradivo). Hans Ullrich Galiwas (Uni'crza v Milnchnu) jc imd rcfcrai z naslovim Pravica dc uporabe arhivskega gradiva. Uporaba arhivskega gradiva jc povezana z navzkrižjem različnih interesev, oschnoslnih pravic, informacijske svobode. zranstTFcnc svohode Nemški piedpisi o dostopnosti arhivskega gradiva temeljijo na relativnosti med temi interesi. V razpravi je bilo postavljeno ludi vprašanje glede predpisov, ki določajo uničevanje dokumentarnega gradiva zaiadi zavarovanja osebnosti. Referent jc menil, da je bcjljc laku gradivo razglasiti za nedostopnr, četudi za daljši čas. kot pa ga uničiti. Popoldne sem v sekcijah izbral naslednja predavan ia: Matthias Rus; (Zvezni arhiv Koblenz) Privatizacija zveznih železnic; Hans Jürgen Becker (Univerza v Rcgcnsburgu., ' .astnina in varstvo kulturne dediščine ter Rcinharo Hcydenrcutcr (Generalna dirckcija državnih arhivov Bavarske München) Problemi avtorskih pravic pri reprodukcijah na arhivskem področju. Od 1. 1. 1994 železnica, ki se je preoblikovala v delniško družbo, ni več na spisku ustvarjalcev zve/nega arhiva. Referent seje spraševal, kaj narediti, da se bc to arhivsko gradivo ohranilo, ki jc že doslej le v manjši meri prihajalo v arhive (Zvezni arhff gradivo bližnjega prometa pa v arhive dcicl) Železnica ima več motnosti, da uredi varstvo arhivskega gradiva (lahko sama ustanovi arhiv, lahko ga Se nadalje h:roia omenjenim arhivom). Zaključil jc ?. ugutovitvijo, da se bo to gradivo ohranilo k, če bodi arhivi storili /sc kar je v njihovi moči. Že v pozdravnem govoru jc predsednik zveznega arhiva Kahlenberg poudaril, da bedo s privatizacije raznih državnin področij imeli arhivi še več dela koi prej. V referatu Hansa Jiirgcna je bil najbolj »animiv prikaz mednarodni! predpisov, ki obravnavajo varstvo kulturne dediščine in sc nanašajo tudi na arhive (H?aška konvcncija iz leta 19^4. Konvcncija Unescc o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza .kultum'h dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970, Dunajska konvencija o sukccsiji držav glctic državnega premoženja, arhivov in dolgov iz leta 1983, uredba jI. 1911/92 sveta Evropske g< spodarske skupnosti glede izvoza kulturnih dobrin i/, leta 1992, Konvencija Undroit o mednarodnem vračanju ukradenih aii ilegalno izvoženih kulturnih predmetov iz leta 1995. Referent je menil, da so pr. slcdn,i problematični rok ivprašanj, jc. ali velja za nazaj; menil pa jc tudi. da bo poncbno nu. odLči za kulturne dediščino,- Povod za referat Reinharda Haydenieutcrja je bila dopolnitev nemškega rakuna o avtoisb pravici, ki jepojcm avtorskega zaščitenega dela mocno'raz- širila. kar ima za posledico, da jc vedno več arhivskega gradiva v ohmoeu zaščite pc omenjenem zakonu, ki traja 70 let po smrti oz. 70 let po nastanku, čc jc avtor anonimen. Fotogiafijc so zaščitene 50 4cU To velja npr tudi za fotografijo listine. Zato jc referent nwnifl naj praviloma arhivi sam. fotogratirajo gradivo in si s tem ohranijo avtorsko pravico Na v=aki izdani fotografiji je treba označiti, kdaj je b'la izdclsna ter da jc jc iidc-al arhiv. Če nekdo objavi pisma ki so v arhivu, s tem pridobi avtorsko pravico. Zato naj arhiv od vseh uporabnikov zahtev?, pismeno i'javo, da z uporabo gradiva v arhivu ne pridobijo avtorske pravice. Avtorske pravice so po/ezant tudi z načrti, s prevzemom načrtov arhiv avtomatično ne pridobi te pravicc. Zato jc potrebno, da sc v prevzemnem zapisniku ugotovi, da preidejo Fsc pravice glede uporabe na arhiv. Za razliko od fologralij pri kseroks kopijah uporabnik nc pridobi avtorske pravicc. vjndar kopij ne .sme razmnoževati ali prodajati. Po sejah sekcij jc bila 78. scpl :mb:a na jperedu šc dri "a skupna seja na temo Nova politična ureditev in arhivske pristojnosti V referatu i. nas'ovom Arhivske pristojnosti na krajevnem nivoju.med dr^avnitri za hlevami in komunalni mi željami jc Rudoi Bcnl (Mestni arhiv Erfurt) predlagal, naj bi iz državnih arhivov izročili mestnim arhivom čim več gradiva, ki se aa-nasa na mesta. V razpravi jc bilo slikati nasprotna mnenja, ker da so zelo redk; komunalni arhivi, k1 so strokovne vodeni ter da zagovarja refreni pravzaprav pertineneni princip iz 19. stoletja. Klaus Oldcnhagc (Zvezni arhiv Koblenz) jc govoril o vračanju nemškega arhivskega gradiva iz tujega varstva v leiih 1945 do 1995. Glavna ugotovitev jc bila ia, da Zdru žene države, šc manj pa Francija, n'sc vmr'i vsega odpeljanega arhivskega gradiva, iz Rusije pa se vračanje šc niti ni rračelo Omenil jc tudi, da se v Nemčiji deli arhivov, ki so jih Nemci odpeljali iz okuniranih dc/cl (pri tem jc navedel tudi Slovenijo) ter da so pripravljeni to gradivo vmiu. V nacclu pa bi radi na Icj osnovi k-impictirali lastno gr.idivo viijih okupacijskih oblasti. N:kc konkretno rešii;v so dosegli že z Nizozemsko V pogovoru jc Oldcnhagc na vprašr.nje. aii ima <;ledc Slovenije v mislih gradivo, ki je bilo v hivŠcm arhivu Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani in ki si gaje pred leti sam tudi ogledal, odgovoril nikalno, z obrazložitvijo, da gre za načelno stališči, da pa pr. Sloveniji nc prihaja v poštev kaki, zamenjava gradiva. Renale Schwarzci (Zvezna ustanova za posebne naloge, povc.'-anc z zomžitvijo) jc obravnavala naloge in perspektive zrščite gospodarskega pisnega gradiva 1 novih zveznih deželah. Za razliko od tradicionalne arhivskr dejavnost. nayvxJrocju gospodariva v Ncmciji sc jc v b'vSi Nemški demokratični repub liki-uveljavil centraliziran sistem. V zedanji pre obiazbi želijo vzpodbiditi gospodarstvo, da vzpostavi regionalne gcspoJarske arhive. Kol izhodišče za to naj bi služili depoji po deželah, .kjer hrani omenjana zvezna usianova dosedanje gradivo podjetij, ki so v poriopku privatizacije. " ' Sledil jc šc občni zbor društva z običajnimi poročili, za predsednika jc bil ponovno izvoljen Norbert Reimann (Westfälisches Ate hi vam' Münslei). Signin ,\RH1V XVIII 1195 O delu arhivskega duš'va Slovenije 115 Eckclmann je dodala ic poročilo c programu pomoč'1 arhivom, ki ga izvaja Nemška raziskt /alnarkupne st. V času /.bomvanja jc bila v kongrcsrr palači tudi obsežna arhivsko tehnična razstava ter razstava strokovne literaturi*. Jote Žtuthir Poročilo o dej /nostl Arh.ssKega društva Slovenije Izvršni od^or Arhivskc|ja društva Slovenije jc imel v letu 1995 pet sestankov. Na njihih smo ibravnavali resolucijo, ki 10 je pripravila ^ns Bcncdetie, in v .kateri je govora o težavnem položaju arhivsko-muzejske služhc Univerze v Ljubljani. V sodelovanju z Arhi vom Repuhlikf Slovenije je bila organizirana arhivska strokovna ekskurzija na Šketsko. ■ Na več sejah smo obravnavali tudi nova p 'a ila našega arhn skega društva in prav iln*k za podeljevanje Aškerčevih priznani za dosežke v arhivistiki Oba dokumenta stn bila sprejeta na 16. zborovanju arhivskih delavcev na Ptuju, kjerje bil tudi iziedni ibčni zbor društva. Ministrstvu za kulturo je izvršni < d bor predlagal tudi našega čiana v Svet za kulture Žal pa ni bil sprejet. Petega aprila je bil redni obCni zbjr, kjer je bila, poleg obiavnavc rednih društvenih ¿adev, tudi pred rta vite v publikacij slovenskih arhivov in predavanje dr. Dušana Vcrbica o lokalni samoupravi in arhivih, Izvršim odbor je vscskozi spremljal tudi nastajanje nove arhivske zakonodaje, predstavniki društva pa jo .iodclovali tudi na zborovanjih arhivskih Hnjitev Avstrije in Hrvaške. Dejavno smo se vključevali tudi v priprave na izdajo nuhlikucije ob 40-letniei Arhivskega društva Slovenije, ki jc bila pmč predstavljena na ^ bo ruvanju na Ptuju. Prr.v to ¿boriva nje, ki jc trajalo od 27. do 29. septembra, je bilo z aktualno temo Arhivi in javnost in z odlično organizacijo arhivskih dclavccv iz Ptuja osrednji društveni dogodek leta. Na koncu naj še omenim, da jc bilo naše društvo ob svoji 40-Ictnici odlikovano tudi z državnim odlikovanjem. Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Loj z Tr.fon £tc<=5ianj>n!!)rtu. Grb mesta Ptuja iz leta 1567 jc Jurijev ščit z rdečim križem na srebrnem polju. Jy~7rfj^ iz knjige Z Barttch, Wafpenbuch des Hrr^ogtunic SlayernutrH ¡567 116_O delu aroivskega društva Slovenije ARHIVI XV1H 1995 ■ . Koča na Golicr Planinska ¿veza Slovenije ARHIVI XVI11 1995 O delu arhivom in zborovanjih 117 O delu arhivov m zborovanj "h Poročilo delovne skupine za strokovno obdelavo pravosodnih fondov Dogovor o formiranju stalne delovne skupine za pravosodje jc hil sklenjen na 15. zborovanju irhivskih delavcev v Novi Gorici leta 1993 z namen om, da se strokovni delavci ¡7 vseh arhivov, ki delajo na gradivu prrvusodnih organov, družimo, izmenjavamo izkušnje in sklepamo o reševanju tistih strokovnih vprašanj, za katera menimo, da jih jc smiselno reševati skupno in cnclnc. ker so v interesu vseh a:hh ov. Ob konstituiranju delovne skupine smo najprej sklenili, da izdckime senatr predpisov, ki se nanašljo na pravosodna organe, kmalu pa .smo prišli do spe znanja, da i zde lame priročnik, ki bi obsegal vse jspekte strokovne obdelave gradiva z namenom olaj sati, racionalizirati in poenotili (strokovno ohdelavo fondov do to mere.'da bodo pripomočki za uporabe gradiva pravosodnih organov dajali oplimalnu podatke o hogati "vsebini. Nenazadnje prieakujemo. da bo priročnik v veliko pomoč tako arhivarjem pravosodnih organov kol raziskovalcem arhivskega gradiva. Za izvedho tako obsežne naloge smo se zavedali, da nas jc premalo ozrroma d.? nimamo dovolj zmnja. zato smo povabili k sodelovanju šč dr. Emo Umck, dr. Antošo Leskovca. Metko i-ujs, Mcrjcto Čampa in dr. Janeza Šnmrado. v nadaljevanju izdelave priročnika pa upamo še na sodelovanje drugih strokovnjakov. Zaradi obsežnosti smo se od^li za priročnik v šlirih zvezkih. Prvi zvezek podaja seznam zakonov m predpisov, ki se nanašajo na pravosodje in šo izšli večinoma v državnih uradnih listih. Lc deloma smo upoštevali neobjavljene predpise, ki so jih izdali pristojni organi in so pomembni ia razumevanje delovanja pra osodnib organov in za strokovno obdelavo arhivske g: gradiva. Seznami predpisov so razvrščeni kronološko v okviru državnopravnih sisiemov na Sloven ckem Pri izdelavi tega zvezka sedelujejc Marjeta Adamič. Bojana Ariskovnik. Žarko Bgjak. Melkr Bu kovšek,- Marjela Čampa. mag. Darko Darovee, M-:tka Gombač, mag. Boru; Holeman, mag Brane Kozina, dr Antoša Leskovcc. mag. Milko Mikola. Tjaša Mrgole Jukič. dr. Janez. Š um rada. Liljana Vidrih I jv-renčič. Etr.iea Ogrizek maj. Nevenka Troha in dr, Jo že Žoniar Na koncu bo sledil mdekr pravosodnih organ", ler prtdnjsov kazenskega in civilnega prava. Gradivo za pr'i zvezek jc praktično zbrano v celoti iti njegov izid načrtujemo v letu 1996 O natančni dispoziciji in enotnem prhtopu k delu na ostalih tren zve/,ki h se bomo dogovorili na Sesti seji, okvirno pa smo se dogovorili za splošno vsebino zvezkov. t Drugi zvezek bo podal pregled pravnih sisiemoi. na Slovenskem in organizacijo pravosodnih organov v državno-pravnih okvirih, v katerih je bilo ozemlje Slovenije, s slovarčkom pravne terminologije, ki se jc skozi čas spreminjala ¡n jc potrebna za razumevanje virov Tretje zvezek'ho ohravnaval sisteme poslovanja s spisi, katerih poznavanje je osnova za konkreino urejanje in popisovanje arhivskega gradiva. V četrtem zvezku homo obravnavali sirokovno obdelavo arhi skega gradiva, s poudarkom na spcci ličnosti ohravnavanega gradiva in bo " prilogah vseboval npska navodila za odbranjc arhivskega gradiva, nastalega po letu 1945 Priročnik br. torej skupinsko delo slovenskih arh. vistov, pravnikov itj zgodovinarjev in to je njegova največja vrednost. V njem Indo zaobsežena dognanja raziskav, ki potekajo v okvir» raziskovalnih projektov min isti stva za znanost in tehnologijo v raziskovalnih poljih arhivistike in zgodovine ter najnovejših mag; strskih n:log. Skratka, v priročniku nameravamo 'zajeti vse tiste vedenje, ki je nujno potrebno za sistematično strokovno obd;lavo arhivskega gradiva pravosodnih organov. ¿cirko fí'-jak Arhivski tečaji 1995 Državne ureditve na Siovenskem prvi dfti (10. 12. maja ''995} - dr. Snrgij Vilfan, dr Jože Žoniar, dr. Vasilij Melik. mag. Jelka Melik Dr Sergij Vilfan jc podal razvoj zgodnje moderne države od 16. slolctja dalje. Predstavil je pravni sistem in'organizacijo uprave, sodstva itd m njihove prepletanje. Predavatelj jc plastično opisa! obe sfeh oblasti .ako dcZclnoslanovsko kot deželnoknežjo. piavnc pojme in organizacijo icr funkcioniranje države tako na deželnem kot na drugih nivojih Dr. Jože Žcntar jc predstavil ohdobjc absulutizma (1747 1K48, in upravna, ¿odm. ter druga oblastva. V lem Času ;e jc močno ok icpil a dežclnokncžja oblasi. Za to obdohie so značilne Številne reforme, ki ;o uvajale nova oblaslva od reprezentanci in komore de 118 O delu arhivov ii^ zborov a nji h ARHIVI XVIH 1W5 gubemi,a in štci llnih komisij. Pozornosti so bila de ležna tudi oblast v a v okvira Ilirskih provinc. Dr. Vasilij Mclik jc predstavil obdobje ustavne monarhije (1848-!9I8,\ Poleg upravnih oblastev udi avtonomna deželna oblastva. posamezne ustave in drage porrebncjšc akic omenjenega obdobja. O sodnih oblastvih obdobja ustavne monarhije je govorila mag Jelka Mclik ki je poudarila osnovne pravne pojme in delovanje pravosodja Državne ureditve na Slovenskem - drugi de! (14. 16. 6. 1995) - dr. Miroslav StiplovSek, Bra-ic Kozina, dr. Janez Smidovnik dr. France Kresa) . . Dr. Miroslav StiplovSek jc predstavil državno ure diicv Države SHS od njenih začetkev (Narodni svet za Slovenijo in Istro), politične programe in pristojnost Narodnega sveta v Zagrebu ter Narodne'vlade s po-verjeništvi ter nižjih upravn h in samoupravnih organov. Sledil je opis nastanka Kraljevine SH5" in njeno delovanje ter položaj deždne vlade v Sloveniji do vidovdanske ustave, fomuranjc ljubljanske in mari boiskc oblasti do Sestoj an uarske diktature 1929, formiranje Kraljevine Jugoslavije in Dravske banovine kot upravne in samoupravne enote. Brane. Kozina jc prikazal obdobje t.i. administrativnega socializma (1945-1953). Za to obdobje jc značilna močna koncentracija in centralizacija oblasti v.izvršnih in upravnih organih, tako na ravni centralnih organov kol na federalnem nivoju (vlada in predsedstvo ter organi v njuni sestavi, ministrstva, komisije ). Načelr demokratičnega socializma jc bilo prisotno na vseh stopnjah družbenega in političnega delovanja. Država oostanc lastnik najpomembnejših proizvajalnih sredstev, gospodarski razvoj pa jc usmerjen s centralnim planskim sistemom. Organi /acijska struktura upiavnih organov sc jc v tem ob dobju zelo pogosto spreminjala, v letih !946 1949 sc ,/jcdno poveča število republiških upravnih organov. Velike reorganizacije so tudi v letih 1950 1951. V tem obdobju sta jprcjcta tudi Splošna zakona o ljudskih odborih (leta 1949 in 1952). Začetki samoupravljanja ter proces dcetatizacijc in decentralizacije Dr. Janez Smidovnik, ki je prikazal obdobje t.i. samoupra\ nega'socializma od 1953 do 1990, torej od formiranja novih občin, ki predstavljajo mešanico mrld lokalno samoupravo in administrativnim socializmom. Občina pestane prva stopnja državne oblasti, okraji pa ao od leta 1965 ukinjeni, Občina je predstav ljala funkcioniranje drŽave po lokalnih meri ih in država jc izgubljala svojo moč, zlasti z uveljavljanjem samoupravnih ri tc resni h skupnosti kot vzporedno drŽavo. e posebno vlogo so imele družbene organizacijo in družbenopolitične organizacijo. Dr. Franom Kresal jc predstavil gospodarsk sisteme od srede 19, stoletja do leta 1990, pri čemer jc podrohne predstavil razvoj davenih sistemov kot inc rilo gospodarskega sistemu, vrednost denarja v njegovem času in prmerjavč vredno'su denarja skozi'čaš oziroma vrednostne razrr ;rje med valu.ami. V nada ljevanju je predstavil sisteme plač in njihovo vrednost ter gi spodanke ukrepe s poudarkom na ¿o ¡poaarski krizi leta 1929 in njenem rc?evanju. Strokov,:a obdelava arhivskega gradiva osnovni tečaj (20.-22. 9.', 1Í.-I3. 10.; 1-4 -1*7 1?,) Žare Bizjak, mag. Ivanka Cizcij Zaje. Vesna Goto "inc. Mojca Grabnar. Marija Kos, Ivan Ncmanič, Miroslav Novak mag. Aiek ;andra Seršc, Jože Sutiadoinik- dr Lma Umek. V splošnem delu tečaja, ki ga .e vodil dr. Zoniar, jc najprej razložil osnovne načela \p,ovenitnee ipd.) in pojme ter osnove za oblikovanje fonda in arhivske zbirke. Nato je predstavit razvoj sistemov poslovanja s spisi p- posameznih področjih, strukturo arhivskih fondov, osnove urejanja in popisovanja arhivskega gradiva, arhivske evidence in pripomočke za uporabo. V pc scbnem delu je bila obdelana strokovna obdelava arhivskega gradiva po vrstah fondov vse od ohlikovanja in strukture fondov do urejanja n popisovanja arhivskih enot ter pripomočkov za 'iporabc. Tako so fonde in njihovo strokovno obdelavo pc posameznih področjih predstvili: upravne fonde 1850-l94f mag Saša Serše, upravne fonde od 1945 dalj t V sna Gotovina, pravosodne fonde cd 1850 d ulj t Žare Bizjak šolske fonde mag. Ivanka Cizclj Zaje; zdravstvene rondc Mojca Grabnar; gospodarske fonde Marija Kos; gospoščinske, osebne'in družinske ter društvene fonde dr Ema Umck. Nespisovnc vrste gradiva, njihovo urejanje iii popisovanje ter .zdelavo pripomočkov za uporabo pa so predstavili, listine rokopisne knjige, matične knjige urbarje, poslovne knjige. načrte zemljevide, katastrske mape in tehnično dokumentacijo jc predstavila dr. Ema Umck, fotografije Jože Suhadolnik; filme b an Ncmanič; no^c nosilce informacij pa Mirbsla" Novak. Nad jije alai tečaj nemike paleograjtje (22. 5. 2. 6.) dr Fricdrich Edclmayer, Drage Trpin. Na tceaju jc bil poudarek na tekstih iz 16. in 17. stoletja.'Profesor Edelmaycr sc je pri branju in interpretaciji tekstov o s red r točil na dokumente centralnih cesar.sk'i. uradov in njihovo delovanje Drago Trpin je posvetil pozornost poieg branja in interpretacije udi prevajanju tekstov Večina dokumentov, kijih je predstavil, je zadevala uprav o posamc'nih no',ranjeavstri;skih dežel. V uvodu tečaja je Matevž Košir opisat 'strukturi in razvoj centralnih in deželnih organov v omenjenem času. Začetni tečaj nemške palengrdjijt (23.-27. 10.; 27 11-1. 12.) mag. Sašr Seršc, Matevž Košir. Predstavljene so bile pisave in različne okrajšave v raznovrstnem giadivu vse ixl upravnih in sodnih organov, zemljiškega katastra in zemljiške knjige do gradiva šol Uporabljeno gr.divo jc bilo od srede 17 do konca 19. stoletja. Mig. -Saša Serše jc predstavila predr seni gradivo .z 19. stoletja, Matevž Košir pa gradivo od srede 17. do konca 18. stoletja, P iu da rek jc bi. na branju tekstov in ranevanju okrajšav , , Žtirk-' B;zi(tk Brane Kelt na Matevž Košir ARHIVI XVMI 199i> O delu a rhivov in zborovanji H 119 Po t nese t let Arhiva Republike Slovenije Med cilji kulturne politike, ki sc sc izoblikovali še v času vojne, je bila tu dr zaščita knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov. To izpričuje sc potebej odbk Predsedstva Slovenskega narodnoosv obodilncga sveta, k t je bil obiavljcn v Siovcnsk.-tn poročevalcu 27. januarja 194.S. Taknj po vojni je hiJa insmuei-onalizacija ena glavnih nalog le politike. Zate nc preseneča, da so ^ile izdane že v drugi polovici leta 1945: uredha o ustanovitvi in ustroju Zaveda za za ščito in znanstveno proučevanju kulturnih spomenikov in prirndnih znamenitosti Slovenije urjdba o Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter kot tretja, uredba o ustanovitvi Osrednjega državnega arhiva Slovenije in arhivskega sveta z dne 31. oktobra l1^ Objavljena je bila v Uradnem listu Slovcr.sk cga na-rrdnoosvobodi I nega sveta in Narodne vlade Slovenije prrd petdesetimi leti, 7. novembia 194Y Kot nr.men Osrednjega državnega arhiva Slovenije določa uredbi "zhiranje in hrambe vseh z s? odo /insko in kulturno pomembnih arhivskih predmetov in zbirk, zlasti listih, kf sc tičejo slovenskega nanidnostnega ozemlja in slovenskega naroda". Iz leh poudarkov, iz naziva ustanove ter iz dejstva, da so hili predviden še drug: državni arhi/i, je moč sklepati, da so imeli ^cstavljfflei uredbe v mislih idejo c naeionJncm arh. vu, lo je arhivu temelječem predvsem na fondih, iz kaierih je moc sklepati znanja o pretjklosti za vso Slovenijo. Kot zanimivost naj omenimo d: je že leta 1910 znani slovenski zgodovinar dr Josip Mal, k. je del svojega plodnega življenja po^vclil ludi arhivskemu delu. v Domu in svetu, listu za leposlovje in znanost, pozival k ustanovitvi "osrednjega arhiva vseh slovenskih pokrajin", v katerem hi se pc vzoru obstoječih deželnih arhivov združili občinski, privain;, cerkveni, samostanski in rodbinski kakor iudi arhiT mest, irgov in dngih v cn sam celoten osrednji arhiv. Očitno jc imel v mislih idejo v duhu slovenskega narodnega gihanja, saj so navedene le instituene k so bile tedai že v slovanskih rokah. V času med obema svetovnima vojnama je sicsr obstajal pri Narodnem muzeju v Ljubljani Deželni, od Icia 1976, imenovan Državni arhiv katerega začetki segajo v lete 1887. V kranjskem deželnem udboru so sc - za razliko od mnogo bolj do pLsnc kulturne dediščine spoštljivega Štajerskega in korcSktga deželnega odbora - zadovoljili s tem, da so v novi „gradbi Deželnega muzeja v Ljubljani odkazalr teda sobo za arhiv. Deželni oziroma Drža"ni arhi" jc bil tud' po leiu 1918 glede na izvor svojih, sicer zelo bogatih ion-dov, ki segajo vse do 16. stoletja, še nadalje navezan n? hivio deželo Kranjsko. Tudi iiričakovanja, da bo Avstrija odstopila graaivo i t deželnih arhivo« v Gr id-cu in Celovcu ter iz Državnega arhi va na Dunaju, se v tem času nino uresničila. Zato sc nc jmcmn čuditi, da sc tedaj arhi« v sloversk. kulturni javnosti Sc n1 mngel uveljavili kot nacionalna ustanova, kar je imelo za posledico ludi njegovo znatne zaeslaianje za estahmi kuLumimi področji. Sedaj, po drugi svetovni vojni so bili prvič dani pogoji za arhiv, ki bi temeljil na fondih osrednjega pomena. Zgodovinski razvoj je imel namreč za posledico, da smo -Slovenci sclc na podlagi novega položaja po Iclu 1918 dobili oblasti in ustanove osrednjega pomena, njihova pisna kulturna dedi.ičina pz jc nostala po skoraj ireh desetletjih zrela za prevzem v arh.v. Strokovno izročilo, ki ga jc pclcdoval leta 1945 Osrednji državni arhiv Slovenije skupaj z gradivom arhiva pri Narodnem mazeju, jc bilo žal skrotmo. Od svojih začetkov pa vse do Icia ;9'l9 - to je dobrih petaeset let • občasno zaposleni arhivarji niso mogli doseči stalne nastavitve in so razumljivo kmalu odhajali iz arhiva, čeravno so bili med njimi lud' taki, ki so že končali zahtevno šolanje na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju, k jc bilo namenjeno t udi strokovnemu razvoju r.rhivov. Slovenska kultura je poslala lako leta i945 ho-gatejša za novo samostojno državno ustanovo in Sc enkrat seje potrdiio pravilo, da revolucija ustvarja arhive. Zmagovita oblasi pa v Osrednjem državnem arh!vu S'ovcnijc, čigar "odstvo je zaupala Jožetu Mačku, m videla svoje identitete. Ne moremo trdit', da ni priznavala pomena arhivskega giadiva, saj je že aprila l°4? Glavno poveljstvo slovenskih partizanski! čel naročilu podrejenim enotam. d:i morajo svuj arh, v dobro shraniti, v primeru nevarnosti naj bi ga celo zakopali "Ni treba posebej naglasat1 - je pisalo v navodilu - kakšno dragocenost predsiavlja ta arhiv, ki bo zvesta slika slavnih in junaških dni os\obodilnc borbe slovenskega naroda1 ,l Takoj po končani vojni je ludi preprečila, da ni bilo oddano v Beograd slovensko partizansko giadivo ter poskrbela za ustanovitev arhiva pn Inštitutu narodne osv ibodilve v Ljubljani, za gradivo navezano na njegovo delovanje Pod pirala jc akeijc, ko so pri isknnju korenin nove družbe trgali gradivo, ki sc je nanaSalo na predvojno delovanje Komunistične partije in aclavsko gibanje, iz takratnih codnih in upravnih fonde v. Arhivarji v Osiednjcm državnem arhivu pa so bili bolj ali manj prepuščeni sanu schi v bitki za reševanje velikih količin gradiva, ki jc zaradi glonokih družbenih sprememh izgubile pomen za uradne poslovne in pravne namene, predstavljalo j*a je neprecenljivo kulturno zakladnico. Naravnost pretresljivi so pozivi arhiva iz tega časa predsedstva vlade, raznim mini slrstvom ter javnemu tožilstvu za reševanje arhivskih fendov Ncrcdk^kdnj so morali arhivarji poslusati očitke, čemu '.o delajo, saj nas nič nc veže s kapitalistične pre lok I est jo. Toda danes zaslužijo ti delavci posebno priznan|e nc le zato, ker so uspeli ohrani'1 pomembno kulturno dediščino, marveč tudi r.ato, daje lahko marfikateri posameznik uveljavil svoje zakonite pravice. Naj bc takratnim1 maloštevilnim delavcem v Artiiv R ¡publike Slrvemji (prej irtiiv 1NZ). Glavni i lab NOV in POS. Skaita 4/1. - 6. 7. 4. 1942. 120 O del u_ar hivov in zborovanjih ARHIVI XVIII 1995 arhivu za njihovo i/jcmno profesionalnost in požrtvovalnost tudi na tem mestu izrečeno posebno priznanje in zahvala. Zgodovinske društvo Slovenije je v nacionalnem jnteresu v obsežni spomenici. katere ¿lavni pobudnik jc bil dotedanji predsednik društva dr. France Skcrl leia 194R E> udarita, da "celotni obseg naših arhivalij ni velik. Prav zato pa moiama 5c tem večje pažnjo polagati na tisto, kar imamo. Vse premalo sc zave damo, da so arhivalijc nc samo najvažnejši, temveč, kar je še odlocilnejše, nainepesrednješi vir /a poznavanje našt preteklosti. Treba je vedeti, da gre pri tej preteklosti za fevdalno ir kapitalistične dobe slovenske zgodovine, s katero smo na družbene političnem področjj obračunali v narodno osvobodilni horhi, na znanstvenem področju pa bo :a obračun Sele treba napraviti. Tieba bo prikazati razvoj Slovencev v fevdalni dob., prikazati razvr i in vpliv kapitalizma na usodo slovenskega naroda."2 Po tej, nekoliko akti vistični. prispodobi v duhu tedanjega časa gled-i nalog slovenski:ga zgodovinopisja, ki se navezujejo na arhivsko gradivo, sta bili opredeljeni ave glavni :a-htevi: prcpotrebna zgradba za arhiv ter sprejem zakona o varstvu arhivskega gradiva. Začelo se je ohoobie prizadevanj za rešitev pro storskega vprašanja arhiva ter z* zakinskr ureditev varstva arhivskega gradiva. Zadnje je bile glede na tedanje razmejitev pristojnosti med federacije in republikami še zadeva Beograoa, tudi glede prvega ni bilo mogoče hitro in na lahek način pričakovati želenega rezultata. Šele cez prt let so bili arhivu dodeljeni prostori, najprej v Ka; mi nc Kongresnem trgu, nato pa v Gruberjevi in Virantevi palači, kjer je še daner. Toda trajale jc vce kot deset let, da jc ciohil stavbe v celoti. Kinih temu pa mu je uspele ob še vedno skromnem številu zaposlenih - Že leta 1960 objaviti kur obširen Splošni pregled svojih iondov in s tem položiti temelje za dolgoročni razvoj strokovnega dela. Čez, nekaj let (19^6) smo dočakali tudi slovenski Zakcn c arhivskem grr.divu in arhivih, ki jc ob iz gradnji omrežja regionalnih arhivov, Arhivu Slovenije, kot se je tedaj imenoval, prvič določil pri stojnosti Premagan; so bile tendence po ločitvi arhivske dejavnosti za čas do 1945 in za čas socialistične druibcnc ureditve ter s tem doseči za raz liko od večine vzfo >dnoevropskih držav - cnovitosl stroke. Viden izraz tega jt bilo tudi dejstvo, da je sicer čez čas Jcta 1980) prešel konsprvatorski oddelek Muzeja narcdr.oosvobodilncga boja v Lublliani k Arhivu Slovenije Že prej seje dejavnost arhiva razširila tudi na filmsko gradivo (leta 1968). Km?.l j nato se jc začela izgradnja prizidka ob Rožni ulici ter adaplacija Virantovc in Gruberjev; palače, kar je trajalo vse do osemdesetih let. Postavitev do datnega skladiščnega objekta pa ni bila več možna, ker so bile negospodaiskc investicije tedaj ustavljene. Izboljšanje materialnih pogojev arhiva, ki gaje v letih 1974 do 1984 ter v lclih 1988 do 1993 vodila Marija Ohlak Čarni. v Letih ly84 do 1988 pa dr. Ema Lmek jc omogočilo! ob znatnem povečanju števila zaposlenih, intenzivnejše strokovno delo, ki -e prišlo do izraza ludi v dveh serijah njegovih publikacij, Inventarjih in Virih, Arhiv seje vse bolj uveljavljal v aan stvenem in kulturnem življenju. V sedemdesetih letih seje začel vključevati v vrsto raziskovalnih projektov, nc smemo pa prezreti da jc že v pciaeseih letih raz polagal s pomembnim ¿nanstvenim putcncialon, ki pa ni mogel priti do izraza. O njegovi kulturni aktivnosti pričajo (udi številni razstavni katalogi. Z Obvestili, ki jih izdaja od leta 1985 dalje, pa skrb1 Ta seznanjanje javnosti o svojem aeiu Zakon o naravni i-n kulturm dediščini jc leta 1981 ločil Arhiv Socialistične republike Slovenije kol upiavne organizacije od regionalnih arhivov kot de lovnih organizacij ter prepuščal zagotavljanje delovanja arhivske službe kot celoic po eni stran, iniciativnosti, po drugi strani pa dobri volji arhivov. Kot puspev;k Arhiva -Slovenije k razvoju dejavnosti v tem času momuo oceniti vlogo, ki io jc odigral na podnčju niedarhnske koordinacije, pri podpi.anju Arhivskega društva Slovenije in skupnega arhi /skegr. časopisa Arhivi ter pri prizadevanjih, da se arh;" istika uveljavi na Univerzi. Posebej pa jc treha omenil., da _,e noral prevzeti marsikatero nalogo v zvezi z vračanjem arhivskega gradiva iz Avstrije ter pri priprav Ijanju vračanja gradila iz Italije V sedemdeseta leta segajo tudi začetk; njegovega mednaroaneg? sodclo vanja, ki mu daje poseben pečat - zaradi naše zgodovinske preteklosti ustvarjanje pregleda nau arhiv skim gradivom, pomembnim za slovensko zgjdovino v arhivih v tujini Tako se jc Arhiv R-Jpublikc Slovenije v preteklih desetletjih, ob večjem ali manj icm razumevanju družbene skupnosti, uveljavljal ko* posrednik zgodovinske preteklosti in kot pememben nosilci kulturne in na cionalnc identitete slovenskega nahoda.3 Jaze ¿onlar 50 iet Arhiva Republike Slovenije v luči družbenih sprememb nove slovenske države Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gostje, spoštovani arhi viki delavci in sodelavci! Narodna vlada Slovenije je leia 1945 z ustanovitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije polo- ArtiiV Republike Slovenije, Zve/a /godnvinskih društev S'iwemje škilita 1 Biblingrafijn (i Arhivu Reiubiikt Slovenije gl. v: M.ijca Grabnar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana tiW3 ARHIVI XVMI 199i> O delu a rhivov in zborovanji H 121 žila ne samo icmcljc novi sariostojni republiški in-štituc ii, amrak tudi enega izmed p amc meniti temeljev današnje slovenske samostojnosti in državnesti Narudi, ki niniajc arhiviranega zgodovinskega spomina, nitro zginevajo s nolitičnih zemljevidov in izgubijo pravico dc lastne države. Niihov pomen kakor tud zgodovinska vloga posamezne institucije ali člo-vtka se meri pc napisani arhivski zapuščini, pc zapi: ih rr'sli, snovanj, govorjene besede in dejanj. Mnogi pol: liki, piedvscm pa zgodovinar- in literati zato označujejo arhiv kol zakladnico zapisanega narode ve ga spomina, arhivske dokumente pa kot pričevanja ter dokaze naredove identiteic, predvsem njegovih duhovnih iti kulturnih vrednot. Osamosvojitev Slovenije in arhivsko graaivo V novo slovensko državo smo vstopili z že oblikovanim nacionalnim arhivom z vet kot osemsto let starimi zgodovinskimi viri, ki dokazujejo naš obstoj in razvoj med Panorsko nižino, Alpami in Jadianom, pa čcprpv so nam v vre m lem obd nhju vladali z Dunaja, Gradca, Benetk. Budimpešte, Beograda ali celo iz Parira, Rima in Berlina. Kot vse družbenopolitične spremembe v preteklosti je tudi osamosvojitev Slovenije povzročila vt!:ik pritisk za prevzem obsežnega povojnega arhhsk;ga eradiva ukinjenih republiških upravnih in pravosodnih orjanov, samoupravnih interesnih skupnosti organizacij združenega dela ter nekdaijih družbenopolitičnih oi6anizaeij. Spremembe nmo pričakali strokovno pripravljeni in z vsemi moirr.i se trudimo, da se žalostna večkratna usoda uničevanja arhivskega gradiva ne bo ponovila. Piedv.sem skušamo zagotoviti ustrezne pre siore za gradivo, ki ima že zgodovinski poricn, v ve liki meri pa varuje tako piavne interese države kot posam ;znih državljanov, Delovanje Arhiva R-pnblike Slovenije Paradoksalne pri vsem tem je, da ie moral ar h h vseh 50 le L vedno zneva in znova državi in družbi dokazovan in opravičevati svoj obstC; in potrebnost in da je bilo v io vloženo mnogo preveč truda in časa arhivskih delavcev. In ta potreba po dokazovanju se seveda nadaljuje, kljub temu, da so se v zadnjih letih finančni, tehnični in kadrovski pogoji za delo i i boljšali in se po nedavni analizi ckspe.iov Mednarodnega aihivskega svefa v mnogo če m ; zravnal1 z zahodnoevropskimi arhivskimi standardi ali jih celc pretegL Za opravljanje strokovnih nalog, ki nam jih nalaga ¿akon o naravni in kulturni dediščivii, smo zadrja leta vse bolie strokovno usposobljeni in tehnično opremljeni, predvsem na področju računalniško podprte obdelave arhivskega gradiva in arhivskega informacijskega sistema, na področju iiiikrciilmanja, restavrac;je in konser racije gradiva in ne nazadnje pri opremljenosti Slovenskega filmskega arhiva. Trenutne je v ospredju računalniško oovezovanjc n vključevanje in- formacijskega sistema v INTERNET, nreko katerega svetu že posredujemo osnovne informacije o arhivskem gradivu. Velik piojckt izdaje klasičnega m računalniško vodenega Vodnika pc fondih in zbirkah arhiva pa bomo dokončali prihodnje lete in vanj vtkali rezu'tate strokovnega dela prav vseli arhivskih gene racij. Tud: dokaj urcieno financiianjc arhiva neposredna iz državnega proračuna zadnji dve leti in upam, da bo tudi naprej tako, nam omogoča opravljanje predpi sanih nalog. Ob strokovni obdelavi gradiva naj omc mm objavljanje publika¿ij. inventarjev in izdaj ?,go do vinskih virov, razstave in raziskovalno delo na pod rečju arhivistike ler ¿godovine Zadnja leta pospešeno razvijamo mednarodno sodelovanje, predvsem z arhi vi vseh sosednjih držav akiivni člani pa smo tudi v Mednarodnem, arnivskem svetu in McJnandni zvezi filmskih arhivov Načrtno cidcntiianje in raziskovan je virov za zgodovino Slovencev poteka v državnih arhivih Avstrije, Italije, Vatikana, Madžarske, Češke, Nemčije, Francije in Anglije SoueJujemo pri pogajan jih in vračanju gradiva iz Avstrije, Italije in pri suk:e-siji a-hivsk;ga gradiva Socialistične federativne rc-nublikc Jugoslavije. Matična služba, ki naj bi nasledila Skuonost arhivov Slovenije iz 60 in 70, let in koordinacijski odbor arhivov iz 80. let od ustanovitve leta 199? vadi strokovni razvoj in .zobraževanjc, osrednja restavratorska in konservatorska služba, ki bo prihodnje lete praznovala tcv, predvojnih podjetij. zsdrug, društev ler nekaterih osebnih i'ondov in zbirk Pred sprctemanjem zakona tud ni bilo ?,ahtcvkov za vračanje zasebnega gradiva, ka: smatramo kol svojevrstno zaupnico slovenskim arhivom, ki strokovno korektno varujejo in dajejo v upoiabt tako javno kot zasebno arhivsko gradivo. Le slovenski kalolišk- cerkvi jc Arhiv Rcpuhlike Slovenije leta 1993 po sklepu Vlade Rr,publike Slovenije vrnil izredno dragoceno zhirko župnijskih matičnih knjig, ki jih je leta -194C takratna slovenska vlada ob uvedbi civilnih matičmh knjig katoliški cerkvi in drugin verskim skupnostim na Slovenskem f potrdilom začasno odvzela zaradi orepisa C poraba i n dostopnost arhivskega gradiva Družbene spremembe kol so denacionalizacija. ARHIVI XVIII 1995 P c*' Ju arhivov in zborovanjih 123 lastninjenje družbenega premoženja, povrnitev odškodnine medvojnim izgnane eni, obnova povojnih sodnih procesov in poprava krivic, ugotavljanje državljanstva, povrhu tega pa Se različne parlamentarne preiskave ter razne politične afere so v zadnjih letih v arhivu izredno povečale število uporahnik sv, 7,a ilustracijo: izgnaneom v letih 194 Mi smo same letos idali že I6?00 potrail iz ohranjenega gradiva povojnih repatriaeijskih baz. Za zgodovinske raziskave in študije pa gradivo že dalj časa uporablja povprečno 900 raziskovalcev na leto. Na tem mestu naj opozorim, da naSa država šc vedno ni uredila pogojev zr, uporabe »rhivtkcga gradiva v skiadu .s prip iročili Mednarodnega arhivskega sveta ter v skladu z, načeli varovanja državnih, uradnih, vojaških in pclo /nih tajnosti in z demokratičnimi načeli varstva osebnih pedalkov. Pričakujemo, da bc dcsiopnost in uporabo arhivskega gradiva v najrazličnejše namene uredil ie dolgo pričakovani Zakon o arhivskem grndivu in o arh vih, ki ga pripravljama že od lela 1989. Zc dalj čase je v drugem branju v parlamentu, kjer se zaradi različnih razlogov ne premakne. 1'risiojucsn in status Arhiva Republike Slovenije Z novim zakonom bomo morali določit- naloge varstva javnega in zasebnega arhivskega gradiva, kije že ali h: že morale biti v arhivu ier pristojnosti glede varstva nastajajočega arhivskega gradiva pri novih državnih organih in institucijah z javnimi pootilastin, ki delujejo za območje cele države. Organizacija iiv kadri Arhiva Republike Shveiuje Arhiv Repuhlike Slovenije je v preteklih 50 letih večkrat menjal svoj status. Od leia 1991 je republiška upravna organizacija v sestavi Ministrstva Lia kulturo. Je.seni 199? je bila izohlikovna sedanja orgamzadja arhiva. Skupaj 71 delavcev in pripravnikov je razporejeni v: 1 Sektorju zu varstvo arhivskega grauiva z dvema oddelkoma, dvema dislociranima enotama in Sloveu skim Hlmskim arhivom, 2. v Sektorju za restavracijo in konservaeij? arhivskega gradiva 3 in v Službi z p matične arhivske slroko"ne na loge, za katero želimo, da hi se ra/viia v Center za arhivski strokovni razvoj. Arhiv že pet let deluje brez lakuimenovanih skupnih služb, lnvesiicijc in vzdrževanje premoženja zelo uspešno opravlja .ia arhiv Servis Vlade skupnih služb, finance Skupne račnnnvske službe pn Ministrstvu za finance, personalne zadeve Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, računalniško opremljanje oziroma intormatizacijo vodi Center Vlade za informatiko, v mnogočem pa sme odvisni seveda nd našega Ministrstva za kulturo. Arhivski kadre nam poieg matične službe in tujih arhivskih šol izobražuje predvsem Oddelek za zgodovino Filozofske lakullcte v L iubjiani. Vsein se za resnično uspešno sodelovanje in pomoč lepo zahvaljujem! Nii koneu se želim zahvalili tudi vsem ustvarjalcem, irročiteljem in darovalcem arhivskega gradiva ter vsem, ki kakorkoli prispevate k ohranjanju in prezenlaciji slovenske zapisane kulturne dediščine Porebnr zahvalo in čestitke ob 50-lcinici ustanovitve pa namenjam vsem nekdanjim in sedanjim delavcem in .sodelavcem Arhiva Republike Slovenije, Mednje prištevam tudi vse raziskovalce arhivskega gradiva, Nam, arhivskim delavcem in sc posebej arhivskim dokumentom, ki sc v neustreznih pogojih stiskajo in čaka',0 na sprejem v naš skupni slovenski spomin, pa želim čimprejšnjo dostojno streho nad glavo v nek dan ji kasarni na Roški eesti v Ljubljani! Vladimir Žu mer 50. obletnica Arhiva Slovenije Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, Ljubljana, 7. septembra 1995 Gotovo so v svetu državni arhivi, ki so urejeni sodobneje in se ponašajo z razkošnejšo opremo. A pc ljubezni do gradiva, ki mu je zaupamo v hrambo, in po skrbnosti, s katero ga varuje, je Arhiv Republike Slovenije mogoče posloviti ob bok tudi najbolj znanim arhivom v svetu. Kdor pozna državni Arhiv Republike Slovenije in ljudi, ki z njim upravljajo, bo tej ugotovitvi brez pridržka pritrdil Po svoje pa je vendarle presenetljivo, da je spoznanje o pomembnosti arhivov vstopilo v naše zavest, p.edvscm v zavesi slovenske politike, šele z državno osamosvojitvijo in s proccsi družbenih in političnih sprememb, ki so ji sledili. Presnetljivo glede na pc men, ki ga imajc arh«vi za driavnoupra/no zgodovino in njeno kontinuiteto pa tudi glede na njihovo vrednost kot naiboJj verodostojen pričevalec- preteklosti. Pesnici na ljubo je to spoznanje vstopalo v slovcrski prostor dostikrat tudi na ineidenten način, piedvsem takrat, kc je bil ;:ancsljiv človeški spomin v tolmačenju preteklosti -oočen z d-jkumentom. . NajpomembnejŠa naloga, pred katero je tačas Arhiv Repuhlike Slovenije, je vsekakor razprava o nasledstvu državnih arhivov nekdanje Jugoslavije. To je del širše razprave o nasledstvu slovensko države nasploh ir po pomenu presega zgolj arhivski vidik, Ure za načelno razpravo o državnopravnem nasledstvu, ki po svojih posledicah določa tudi d Javnopravno zgodovino Republike Slovenije in njeno državr.opravno kontinuiteto, Prevedeno v praktičen političen jezik gre za vprašanje, ali smo Slovenci siopili med sodobne državnotvorne narode že lela 1918 z ustanovitvijo Dr- 124 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XV1I1 1995 zave SHS pc razpadi: Avstroogrskc monarhije, ko ;mc po svoji volji sklenili oblikovali državo skupaj z drugimi južnimi Slovani. Ta je svoje življenje zaživela kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kasnejša zgodovina jc s sklepi AVNOJ a ohranila življenje te prostovoljno oblikovane države vse do takrat, kc se zaostrena notranja nacionalna in druga nasprotja ter spremenjene mednarodne okoliščine jasno pokazale, da nobeden >d narodov, ki so državo ustanovili, v njej ne želi več J i veli in je, ko1, je na kontu bila, nc šteje več za svojo. S piehiscilom. s katerim smo uveljavili svojo na ravne pravico do samoodločbe. smo Slovenci sprožili proces razdruževanja Jugoslavije. Predlagali smo tudi formalizacijo leg»? proc:sa s sporazumom o razdružitvi, Tako bi verne proecsu nastanka države sporazumno uredili tudi medsebojna ra/meria v procesu njenega rizdružcvama in posledice živ'jcma v skupn: drŽavi, pomembne za državijane in državo vk'jučno z državnopravnim nasledstvom. Žal naša prizadevanja niso naletela na razumevanje Nc takrat in ne kasneje na mirovnih konferencah o Jugoslaviji v Ha-igu. Bruslju in Lonuonu. To je zdaj že zgodovina, a vprašanja nasledstva ostaiajo 5e vedne odprta in z njimi tudi vprašanje nasledstva arhivov. To pa je eden ključnih vidikov drT.avnopravnega vstopa Slovenije v s"ct n.edna-rednih in meddržavnih odnosov, v razmerje pravie in obveznosti, ki so nastala v času življenja v skupni državi, To jc hkiati tudi ena bistvenih sestavin nase dr Javnopravne camoza vesti in verodostojnosti, ki nima zgolj načeine. zgodovinske veljave, ampak ima tudi povsem praktične posledice. Npr. kc gre za ve Ijavnesl in prevzemanje mednarodnih in meddržavnih pogodb med nekdanjo Jugoslavijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Med njimi so, če naštejem le nekatere najpomembnejše, tudi Ustanovna listina OZN, Helsinška sklepna listina, Osimski jporazum in Avstrijska državna pogodba. Pri nasledstvu pripada drla vi naslednici dci državnih arhivov nekdanje države, k: je potreben za normalno upravljanje nove države in pa listi, ki se nanaša neposredne na ozemlje države naslednice. Drugi državni arhivi pa sc naslednicam t/ primeru prenehanja prejšnje države predaje po naeeiu pravičnosti pri čemci se upoštevajo vse pnmcmbnc okoliščine. Med njimi vsekakor Judi destopnest do celotnega arhivskega eradiva, ki morebili ostane sporazumno v skupni hrambi. Odveč bi bile spuščali se podrobno v vso problematike nasledstva Jugoslavije. Toda že arhivski vidik zgovorno pove, zakaj Srbija tako trdovratno vztraja pri tem. da jc ona edini dedič nekdanje skupne, države in zakaj želi, da vsi drugi nasi jpan o lakorekoč goli in bosi v svetu meddržavnih in mednarodnih odnosov, kol da sme vanje vstopili šele z dnem naše osamosvojitve. izsiljene pmv z^per logiko in nasilje le isle uniiarisličnc politike. Od lod pa do stališča, s katerim sr pogosto srečuje naša diplomacija, da po- godbe ki j h jc s pesamez imi državami sklepala nekdanja slavja npr. (udi z Italijo, nc veljajo več oz da so prcsc icnc, ker jc Jugoslavija prenehala obstajali, jc zqoli korak Ne glede na dejstvo, daje Sloveniji z ustreznimi držav no p revnim, dejanji teh držav prznano nasledstvo v ich pogodbah. Tudi siccr bi pomen arhivov prav v tolmačenju preteklosti zaslužil mesto, ki ga ima v stabilnih, civiliziranih. demokratičnih in pravnih državah. Tam imajo arhivski dokumeti, hranjeni po profesionalnih nače lili arhivistike, vso verodostojnost. Pri povpraševanju kaj sc je v nekem pietckicm času dogaialo in zgodiio. zato iam odgovarja dokument Ta odgovor jc vero-dosloicn, ker je verodostojen dokument. Iz arhivov po samovolji politike, ali posameznika lam ni dopustno odtujevati dokumentov, si jih prisvajali ali jih prirejati. V naši preteklosti sc jc vse to žal ic dogajalo in tako /manjialo avtoriteto in verodostojnost arhivskih lisiin /manjšala pa tudi vcrodosiojrost arhivov, da bf bili lahko v oporo dostikrat nezanesljivemu in subjekt v nemn človeškemu spominu, tudi ko gre za pisanje me moarske literature Obratno početje ima komajda kai vzorov Prav zate narod in država, ki kaj dasta na svojo lastno verodostojnost, skrb'ta tudi za verodostojnost svojih dokumentov. Ti niso Ic zagotovilo pravne varnosti. amnak tudi dokaz picd zgodovino. Zato nc moreta pristali na prakso uničevania arhivov, osebnega prisvajanja uradnih listin ali delov uradnih arh: vov, njihovega odtujevanja in trgovanja z njimi v nasprotju s pravili, ki veljajo za poslovanje z državnn-i1 arhivi, m jih uponhljati mimo )dobritve pristojnih V Sloveniji pa je žal skorajda edini irg, ki deluje ta-korekoč hrez motenj, nc da bi na njem usahnila po nudbu, sivi trg uradnih lisiin in arhivalii, ki so 1 odi.. z zlirabc pooblastil, bodisi s subjektivno presojo in trditvijo, da v uradnih arhivih listine mso dovolj zavarovane, ali ljudje, ki bi jih morali hranili, ne vredni pr treh nega zaupanja - poslale predmet politične trgovine in s tem v formi "dosjejev" ali kot individualni dokument predmet sleherne zlorabe, od izsiljevanj do drugih kršitev človekovih nravic. Ob tem pa ¿al listine izguhljajo kredibilnost in ne morejo več slutiti kot povsem verodostojen dokument, tudi če najdejo potu nazaj v uradne arhive. P.av čai>, ki smo ga živeli, in za katerega upra vičeno pravimo, da sc nam je v njim lako zelo zgostila zgodovina, jc izrednega pomena za našr narjdno in državnopravne zgodovino. Dokumenti lega časa bodo nekoč služili kol bistveni argument za tolma čenje dogajanja, kije pieko samoodločbe pripeljale do ustanovitve samostojne .slovenske države. Služili bodo kot dokaz, kakšna in kolikšna so bila prizadevanja Slovenije za mirno rešitev jugoslovanske krize, za to, da hi sc izognili vojni in da nc bi prerasla v balkansko in svetovno traged«|o, ki ji prav zdaj, po Štirih krvavih letih, \ Ohiu končno peskufajo najli rešitev Služili bodo ko" d^kaz, zakaj je prišlo do vojnega nasilja v Sloveniji do umika Jugos'ovansKe arnude, kako je ARHIVI XVMI 199i> O delu a rhivov in zborovanji H 115 prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in njenega sprejemanja v UZN, Svet Evrope m druge mednarodne organizacija Služili bode kot naš dokaz in legitimacija pred zgodovino. Dokaz o tem, kaka sc jc rodi'a in odraščala naša država. Zalo je skrajni čas, da država zavaruje svoje lastne dokumente in vzpostavi avtoriteto arhivov, tudi državnega arbi"a. To ni apel za zakrivanje njenega početja pred sodbo javnosti. Nasprotno. Jc apc1 za strokoven profesionalen vpogled v vsa njena ravnanja, ne da bi ta vpogled bil žc sam po scK pcMtična manipulacir ali v funkciji manipulacije. Gre za zaščito arhivskega gradiva in za zaščito pravicc do vpogicda vanj. Strokovnost, profesionalna etika, urejenost slovenskih arhivov, zgodovinskih, cerkvenih, arhivov Zveze komunistov Slovenije, družbenopolitičnih organizacij in drugih, zlasti državnega arhiva Slovenije, zmanjšujejo bojazen, da državne listine, izročene arhivom v varstvo, nc bi bile dobro. zanesljivo, korektno in profesionalno varovane, čc bo le preprečena politična samo volja pri poseganju vanje. Potem z ustavljanjem zgodovinskih dejstev o času, ki ga ž.ivimo, kdaj kasneje nc bo posebnih težav. Pogoi za to pa jc dosledne vzpostavljanje obveznosti, da se dokumenti izročajo v arhivsko varstvc in speštuje red pri njihovi uporabi. Potem m argumen lov, Še manj v subjektivnih presojah, s katerimi bi hilo mogoče opravičevati uničevanje državnih listin, nji hovo odtegovanje državnemu arhivu in zrsehno poslovanje z njimi. Civiliziranost države in veljava prava v njtj ter navsezadnje nudi dolg do zgodovine ali do prihodnjih narodov sc meri tudi po ravnanju 7. državnimi listinami. Dr/avni arhiv m prostor shranjevanja zaprašenih starih listin. Jc živ organizem v kaicrcgti sc povezujejo vsi arhivi državnih organov in ustanov. Jc sesiavni dci mehanizma sodobne države, varuh njene verodostojnosti. bkrati pa tudi pravic državljanov, da nudzirajo delovaje države in jo podrejajo službi ljudstvu, Z željo, da bi Arhiv Rcnublikč Slovenije tudi v pri hodnjc uspešno opravljal to nalogo in cla hi mu bilo omogočeno to nalogo opravljati v c.loti, njogtivim de lavccm ob jubileju cesti,am, s hvaležnostjo za opravljeno visoki profesionalno delo. 40 let Ptujskega ¿rmva Zgodovinski arhiv v Ptuju jc v letošnjem let» pra znoval svojo 40, oblctnico. Sklenili sipo, da praznovanja v klasičnem smislu - m proslava, govori, kulturni program, hvale in zahvale ne bomc pripra'ilr dovolj se nam jc zdelo pomembno, da bemo pr iredi iclji slovenskega -rhivskega zborovanja n da bomo lahko gostili vse slovenske arhive. Zborovanje smo želeli predvsem dobro strokovno pripraviti, izdati v razmnoženi oblik_ vse referate in korcfcralc, skozi vse leto pa pripravili več razstav, V okviru večletne akeije Statut 1376 smo izdali prvo izmed predvidenih objav gradiva Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 16841917 (ZAP, Viri I Marija Hernja Masten) S tem prispevkom ždimo osvežiti le nekaj zranih dejstev o pravno formalnem nastanku našega arhiva tw o njegovih predhodnikih, ki so vplivali nr njegov nastanek. A rit i v v skfapu Muzejskega društva Ob nastanku Muzejskega drušiva na Ptuju leta ISy3 je ic-to prevzelo skrb za zb..-anje in urejanje arhivskega gradiva v mestu in njegov okolici. Pri-vila 17. leta 1904 imajo v tretjem členu žc vključena določila, ki druš'vu nalagajo raziskovanje p'ujskc zgo-doi ine na pudingi virov in spomenikov, pridohivanjc teh v originalih z darili, izkopavanji, nakupi ali v dobrih kopnah in posnetkih, pridobivanja tiskanih del, rokopisov in spiskov bakrorezov, lesorezov in lilografij. PiujCam so zmeraj živeli s siarirami in sc jih niso niti zavedali, predolgo so bili brezbrižni dc svojih pisnih n oslalib spomenikov. Tako so naie arhivahjc zbirali drugi. V Gradcu jc deloval Deželni arhiv od leta 1868. Ta je nastal z združitvijo lcla 1811 ustanov Ijcncga Joancuma in stanovskega arhiva. Žc ta dva sta s prizadevanji nadvojvode Janeza :n arhivarja Juseia Warlingerja in Jcsefa pl. Zahnna v zacelkn 19. s tole ij,i prevzela veCji del ohranjenih arhivov graščin, mest in trgov današnje itajerske Arhivarji so r.a svojih arhivskih popotovanjih ' Archivbcrefsung'" evidentirali, popisovali tisto gradivo, ki gaje bilo vredno in poMehno prevzeti v svoje dcpoic. Lahko rečemo, da jc bil tako rešen arhiv mesta Ormoža, ki jc bil v zelo Vabtm stanju na podstrešju rotovža. Mtsioje arhiv predale, zadržalo pa si jc mesmi staiui iz leta '386, za katerim jc kasneje izginila sleherna sled V leiu 1908 je mestna občina Ptuj ped vodstvom župan;» Orniga odstopila ves starejši arhiv mesta Ptun 'ajerskemu deželnemu arhivu v Gradec, in sicer kot depozit s pridržkom lastninske pravice. Da ptujski župan mestnega arhiva ni predal muzejskemu društvu, temveč ga jc deponiral v Gradcu. je bilo krivo stanje v muzejskem društvu in spori med žjpanom Omigom in Fcrkom. Muzejsko društvo jc siccr z darili in nakupi pridobivalo slarciše arhivalijc, vendar jt težko konkuriralo strokovni organizaciji v Gradcu. Dr. Kotnik jc o arhivski problematiki na odborovi seji leta 1921 porcčal da jc tudi Sv. Jurij ob Južni žcleznici leta 1907 izročil svoj arhiv v Gradec. Po konen 1 svetovne vojne sc jc dele. v društvu nadaljevale. Vodstvo društva je prevzel predsednik Vajda. V leiu 1973 sc jc muzej razdelil na oddelke. Dr. Kotnik je prevzel narodopisni oddelek in arhiv. V časa historične razstave v Varaždinu od ¡4, do 20, julija 1923, so na sestanku, ki so sc ga udeležili predstavniki Zgodovinskega društva Ma-iboi ter Muzejskih društev Ptaj in Celje, obravnavali vrnitev javnih 126 O delil arhivov in zborovanjih ARHIVI XV111 1995 in zasebnih arhivov, ki so se* nahajali v inozemstvi i in so se nanašali na ozemlje bivše Spodnje Štajerske Društvo je z nakupi in darovi priHohivalc različne kategorije arhivskega gradiva; če bi uporabili današnjo strokovne terminologijo mislimo na razne listine, rokopise. kronike cehovske spise in cehovska pravila, razne kari-;, zemljevide, biografije, fotografije in podobno. Tudi z razstavne dejavnostjo so se ukvarjali, saj so imeli v Mladiki oh obletnici scptcmh'skih dogodkov lcla 1928 veliko zgodovinsko razjtavo, na kateri so predstavili številne arhivaiije. V letu 19^3 Da so na mestili med okni refektorija v dnminikarskem samo stauu neve viirine za razstavljanje lislin V letu 1934 je zaradi nuje in utesnjenosti prišlo do razširjanja prostorov, predvsem za knjižnico in arhiv. Pred preselitvijo je tajnik Smodic delne uredil arhiv in bogato zbirko zemljevidov. V naslednjem letu so v poročilu zapisali, aa sta bili. knjižnica in arhiv v majhnem lemnem in vlažnem prostoru, ki je bil popolnoma neprimeren za hrambe 'Prošnja Muzejskega dru?Iva je našla, lahko bi rekh, tradicionalno razumevanje pri občinskem svetu, kal jremu predseduje Ladi slav JcrSe. Ali bi bilo lemu ludi danes tako'' Za arhiv je bil določen novi prostor, v katerem je stala omara s ptujskim županskim mečem žezlom in cchovskmi listinami. Društvo pa je dalo narediti nove police in električno napeljavo. Iz zadnjih dveh lel pred priče (kom 2 svetovne vojne in obdobja okupacije nimamo podatkov o arhivu. Tik pred prič-tkom vojne sc za primer agresije določili lokacije za umik kulturnih drago ;cn ost i, vendar arhiva niso nikoli selili. Bil in ostal je v dominikanskem samostanu vse do danes. Po drugi vojni - pot do osamosvojitvi' Po 2 svetovni vojni je muzej postal pcKlicna ustanova, ki je pečali pridobivala kustose različnih strok. Arhiv je hil v dveh ozkih majhnih sohieah. Pntiski za oramesvojitev arhiva sc postali mačnejši. saj jc šel ludi drugod razvoj v smori ustanavljanja spccialnih kullum lh ustanev. Osamosvojitev arhiva na Ptuju pa je poslala realnejša Sclc potem, ko se jc v Ljubljani Državni arhiv ločil od Narodnega muzeja ter je bila izdana Ircdha o državnem arhivu in arhivskem sv«tu. V letu 1952 jc D:žavn. arhiv Slovenije v Ljubljani pivič popisal in evidentiral arhivsko gradivo na Ptuju. Popis sta opravila arhivistka Ema UmcK in Peter Rionikar. Preureditev kulturnih zavodov ki je potekala na Ptuju leta 1954. jc v širši javnosti povzročila mnogo hude krvi. V tem letu sc je v arhivu zaposlil prof. Anlsn Klasine. ki si jc zclc prizadeval, da hi arhiv čimprej postal samostojna ustanova, ki ho lahke pri čela s strokovno obdelavo bogatega arhivskega londa. Ide ja, da bi ukinili študijsko knjižnico (kasneje združili z okrajno ljudsko knjižnico in šc kasneje, da bi jo priključili k novo nas'ajajotemu arhivu), jc vso stvar zapletla do ic mere da 5c marca I9M ni bilo jasno, kdo naj ustanovi arhiv. Svet za kulturo in prosveto pri okraju je sicer že mar:a 1954 sprejel sklep, da bo izdatke zanj deloma kril Okrajni ljudski odbir Piuj. deloma pa Ljudski odber mestne občine Ptuj. Piora-čun je bil ocenjen na 422.S00 din. ker jc arhiv potreboval nove police. Oknjni ljudski onbor jc 1 julija 5954 na loč;nih sejah obeh zborov sprejel sklep, da sc ustanov: proračunska ustanova Oktajni arhiv, katerega predmet poslovanja jc zbiranje in urejanje ter videnje in ču vanje državnega arhiva. Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije v Ljubljani je to sklep anuliral iri iako arhiv v tem letu še ni bil ustanr vljcn, čeprav jc dejansko že samostojno delo .'ar I/vrini svet LR Slovenije jc dal svoj pristanek za njegovo ustanovitev icle naslednje leto Tako je Ljudski odbor mestne občine Ptuj na svoji seji dne 24. marca 1955 ustanovil Mestni arhiv kol samostojno upravno in proračunsko ustanovo v Pt lju. Zc z ustanovitveno odločbo je Ljudski odbor mestne občine Ptuj določil nalogu arhiva in njegovo teritorialno pr: stojnost. ki jc bila v mejah tedanjega ptujskega okraja Državni arhiv LR Slovenije jc 7. julija IS|55 pooblastil Mestni arhiv v Ptuju, da je v njegovem 'menu izvrševal nadzorstvo nad arhivskim gradivom na vsem ozemlju okrajnega ljudskega odbor? Ptuj, S tem je dobil arb.v ic potrebno družbeno in strokovno veritika cijo za svoje delo. Od Mi s t nt ga do Zgjdovn.sk vga arhiva Mirko Majcen in An'.on Klasine sta pričela orati strokovno ledino arhivistike in sta že v letu 1954 pričela 7. načrtnim urejanjem arhivskega gradiva, k. je bilo dc tedaj zbrano- Najtežji del je predstav! j?Ja namestitev gridiva v primerne prostore, saj sc jc gradivo nahajalo do takra. v treh sobah južnega trakla dominikanskega samostana, razen velikega Herbersteino-vega fonda z gospcičinami Lendava, Vurberk. Brstje in Hrastovcc, ki jc bil v posebnem arhivskem prostoru na gradu. Novoustanovljeni arhiv jc s svojim delom kmalu začel seznanjali javnost s članki iz lokalne zgodovine, ki >o izhajali v Tedniku in drugih strokovnih Časopisih. V ictu 1956 je občinski ljudski odbor Ptuj na te mcljii uredbe o vodstvu kullurnoprosvctnih, znanstve nih in umetniških ustanov imenoval prv upravi odbor irhiva. Največji problem arhiva so bili neprimerni. vlažni skladiščni prostori in ic ti sc bili brez polic, siaba na jc bila luai kadrovska zasedba, saj so leta 196^ poicg dveh arhivistov zaposlili 5c pomožnega pif.arniikeg.. referenta. Pomemhno prelomnico jc za arhiv predstavljalo leto 1962, ko sc je razširilo njegovo delovno jbmočje tudi na občino Ormož, ki je prevzela del ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do zavoda. S tem se jc spremenilo "udi ime arhiva. Preimenoval seje v Zgodovin- ARHIVI XVMI 199i> O delu a rhivov in zborovanji H 127 ski arhiv Ptuj in postal zavod regionalnega značaja. ■irhtvska 'kladišča Muzejskemu društvu je mestna občina icia 1928 namenila prostore v stavbneir. kompleksu ukinjenega dominikanskega samoslaia in hkrati z njim lud: arh vu, ki se je v okvira tega selil 1z prostora v prrstor, Konce leta 1950 se je iz 2. nadstropja prcetažiranc samostan; ;ke cerkve izselila Mehanična tkalnica, vanj se je preselil etnografski depe, v njegove dotedanje prostore pa seje preselil arhiv. Zgodovinski arhiv Pmj ima danes svoje prostore v jugozahodnem prizidku domnikanskega samostana. V nekdanji žilniei so arhivska skladL.IČa, v prvem nadstropju so delovni prostori, klet jc bila adaptirana za skladišče. Pomanjkanje arhivskih skladišč se skozi vsa leta delovanja arh."a vleče kot jara kača. Leta ly53 je muzejski arhiv pričel s prevzemanjem arhivskih ton-iov in takoj zapolnil listi dve sobici, ki sta mL bili «a menjeni. Tako je Mestni arhiv ob svoji deseti obletnici 1965 imel še vedno težave s prostori. S preselitvijo Indijske knjižnice leta 1969 v prostore minon skega samostana je arhiv pridobil njene prostore, ki pa so zahtevali večjo adaptacijo. Ta jc bile izvršena v letih 1973-1974. Z adaptacijo jc arhiv pridobil 168 m1 ¡»odohnih arhivskih prostorov P katere je hilo nameščenih 2054 m kovinskih polic. Ob planiranju adaptacije smo vedeli, da ta prostor zadostuje ic za 10 let. Zaradi velikih prevzemanj arhivskega gradiva nam jc prostora zmanjkalo prej kakor jc bilo predvideno. V lcui ly93 ¿mo usposobili šc eno klet n lako dobili nadaljnjih 200 metrov prepotrebnega prostore, ki se z neverjetno naglico polni. Prevzemanji fondov Tukaj ne morem našteti vseh fondov, ki jih ;je arhiv prevzel, sicer pa so (i popisani in objavljeni v v idn ki Naj omenim le nrkaj večjih, ki smo jih prevzeli v zadnjih dcsciih letih. Listine zemljiške kij.ge so obsežen in pomemben fond Služba družbenega knji go vod siva, ki ima v fondu zaključne račune vseh podjetij, ustanov, šol. skratka vseh upravlja I cev s. sredstvi in bo prav gotovo najpomembnejši fond za zgodovino gospodarstva. V zadnjih letih se arhi ubada z velikimi težavami orevzemanja arhivskega gradiva tistih podjetij, ki so šla v stečaj. Med te spada skoraj celotno piujsko gc ipodarslvo, kot T? Olga Mcglič, Hlcktrokovina. iskra Delta Bircmchanika, Go renje, Agis, Agrotransport itd Pred arhivom bo v naslednjih letih veliko dela, da bo strokovno obdelal vse ic obsežne fonde, ki bodr n:koc razjasnjeni gospodarsko življenje Ptuja Razstavna dejavnost Razstavljanje arhivskega gradiva jc listi del našega dela, ki ga javnost najbolje pozna. Za arhivske raz- stave je značilna njihova študijska priprava in zalo niso piav pofeoste. Prvo razstavo je imel arhiv leta 1957 v rtfcktoriju dominikanskega samostana z naslovom Srednjeveški Ptuj v zgodovinskih dokumentih. Naj navedem nekaj večjih; lz tisočletne zgodovine Ptuja, I9b0, Ptuj skozi stolr-tja, 1970, Ob lu00-letnici mesta Ptuja, 700 let Ormoža, 1973, Ptuj na starih slikah. načrtih in zemljevidih, 1975, ki je bila preseljena še v TVI Maišperk n TGA Kl Jričcvo, Ormož in oko lica na starih podobah in slikah, I976. Velik odmev je do?..vela razstava 600 let ustavne .n upravne zgodovine Pluja leta 1979. V okviru medobčinskega sindikalnega sodc'ovanja jc arhiv pripravil potujočo razstavo, k jc gostovala v vseh sodelujočih mestih z naslovom 20 let bratstva in prijatelj siva. Oh obletnicah TrsniČarskc zadruge v Juršmcih je arhiv pripravil razstave na to (cmatiko ler jih predstavil v Juršincih in doma. Leta ly92 smo na radgonskem kmetijskem sejmu pripravili razstavo, ki je predstavila vinsko tradicijo Slovenije, z naslovom Trla in vino skezi stoletja naslednje lcio je bila prenesena v razstavišče Križanke v Ljubljano. V lanskem lciu smo pripravili razstavo 120 let kasaškega Športa v Ljutomeru in Ptuj mesto mnogih mest s podnaslovom Preteklost v službi današnjih odločitev. Sodelovali pa smo pri velikih projektih skuiaj z mu/ejem in knjižnico še pri razstavah Dragotinc Ptuja in Ormofla. ki je bila v Ljub ljani predstavljena širši slovenski javnosti. 120 let tiskarstva in knjižničarstva na Ptuju - Lilerra seripta manet. v refektoriju samostana ter lansko leto oh obletnici ustanovitve ptujske gjmnazijc. Štirideset lcl za rgodovinc ni dolga dobn. Ii prav skromnih začetkov seje arhiv razvil v pcmjmbnr arhivsko ujtanovo V slovenskem merilu jc naše arhivsko gradivo po količini majhno, starejši fondi pa so po svoji vsebini izre-dno bogati. Od začetkov svojega dela, ko jc arhiv imel le nekaj starejših fondov, hrani danes ok. 2700 tekočih metrov gradiva, >ma zaposlenih 12 delavcev. Večina fondov jc urejena >n jc dostopna uporabnikom, arhiv sc ukvarja s pedagoškim delom pripravlja učne ure za ucenec in dijake in jih uvaja v spoznavanje domoznanstva. Delavci zc s svojimi strokovnimi znastvenimi razpravami in Čltuiki vključujejo v slovenske arhivistike in laka prispevajo k njenemu hitrejšemu razvoju. Izdajanje publikacij in vircv jc pomembna naloga arhiva. Lepo Število sc jih jc nabralo. Vsaka puhlikacija f omeni obdelan fond. pripomoček raziskovalcem, predvsem mladim, ki bi jim starejše gradivo zaradp nepoznavanja jezika, in pi savc ostalo nedostopno. Zgodovinski arhiv sodeluje v Arhivskem društvu Slovenije, z Zgodovinskim društvom in drugim' Dolga je bila pot, ki smo jc prenodili, odkar jc bil ustanovljen arhiv, pa najsi bo tisti v srednjem veku. tisti na magistratu, tisti pri muzejskem društvu, ali ta iz. leta 1955. po kalercm danes Zgodovinski arhi; praznuje svojo 40-lctnico. Prepričani pa smo, da je Zgodovinski arhiv lista kulturno-znanstvena ustanova, brez katere bi bil kulturni utrip Ptuja danes gotovo na O dcili arnivuv :n zborovanjih ARHIV! XVIII 1995 prcccj drugačen, bolj pust iin naša preteklost mnogo, mnogo mani znana. Marija Her/ija-M'isten Mednarodni kongres Lumière v Lyonu (Congres International Lumière Lyon) Kongres je potekal od 7. do 10 junija 1995 na Univerzi Lumière Lyonc 2. Na njem so sodelovali strokovnjaki s področja zgodovine filma, filmski arhivisti in novinarji, ki se s to problematike ukvar jajo. Udeležencev iz Severne in prednje Amerike, Japonske in Evrope je bilo ok'og 80. Kongres so organizirali1. Filmski arhiv (Arehives du Film). Francosko zdru ženje za zgedovinsko raziskovanje filma (Association Française de Recherche sur l'Histoire du Cinéma). Združenje hratov Lumière (Association des Frères Lumière). Center Jacques Cartier, Nacionalni ccntcr za kinematografijo (Centre National de la Cinématographe). Francoska kinoteka (Cinémathèque Française). Inštitut Lumière (Institut Lumière), Filmski muzej v Lyonu (Musée du Cinéma de Lyon) in Prvo stoletje filma (Premier Siècle du Cinéma). Na kongresu so bi'i obravnavani naslednji problemi' 1, Ekonomija kinematografa1, iznajdba in pro'z-vodnja kinematografa, distribucija in varstvo filmov 2 K'ncnatograf in njegova predstavitev: sprejem projckcij s pomočjo kinematograla soeialno stanje v letih 1880-1914 in podoba bratov Lumière 3, Filmska estetika; povezava, komentarji o filmih. Žanri in teorija Delo na kongresu je od 7. do 10. junija 1995 potekalo tako. da so bile dopoldne plenarne seje, popoldne pa okrogle mtz.c. Plenarne seje so se začele ob 9. un m končale okrog 13. ure. Ud 14.10 dr 18 30 so potekale okrogle mize. Na koncu referata ali skupine referatov je bila dana možnost postavljanja vprašanj. Referati so bili v francoščini in angleščini. Zagotovljc noje bilo simultano prevajanje v oba zgoraj navedena jezika. Vsj rclcraii bodo objavljeni v poschni puhlikaciji. Referati, prebrani na kongre.su, so poskušali najti odgovor na vprašanj? povezana z začetkom kinematografije, kinematografa in o njegovi razširjenosti ter vlogi Louisa in Augusta Luniiera. Obravnavane so bile psihološke, družbene estetske in umetniške posledice. ki jih jc povzročil rovi medu. Kongres jc bil predvsem posvečen bratoma Lumière, ki sta prva odkrila in izdelala kinematograf, acarat, ki jc združil kamere in projektor v ccloio. V 80, letih 19 stoletja jc Alva Fdison «jdkril in izdelal kinetoseope - aparat za gledanje gibljivih slik in kine-tograph - kamero Toda to sla biia dva različna apa- rata. Bratoma Lumicrc. pr;dvscm pa Louisu. seje posrečilo izdelati aparat ki jc lo dvoje združeval. Njun oče Antoinc sc je zelo resno ukvarjal s folografijo in je ustanovil tovarno fotografske opreme v Lyonu. Svoja sinova jc navdušil za foto^ratijo ir. ju vzpodbujal pri raziskovalnem delu Prva projekcija filmov s pomočjo kincmaiograta jc hila 18. 12. 1895 v indijskem salonu Gnnd Cafea v Farim Za večino iilmskrh zgodovinarjev ta datum pomeni rojstni dan nove umetnosti. Program prve predstave jc bil dolg približno 25 minut. Projckeija jc doživela ogromen jspeh. O novem mediju so začeli pisati vsi svetovni časopisi Prvič jc bilo pred večjim Številom ljudi na piatnu prikazano življenje na ulici in doma in to v naravni velikosti. Novi medij se jl- hitro razširit in začel "edno hitreje rasti, dokler m postal prava industrija. Na pr"ih projekcijah so m prikazani filmi, po sneti v Lyont1 in okohei. Zaradi povečanega Mtersaa so Lumiercvi snemalci začeli s projekcijami po dru <;ih dr žavah in nc samo v Franciji. Louis Lumicrc jc zaradi tega ustanovil v Lyonu posebno šolo za snemalec. Na kongresu jc bilo prebranih 57 referatov. Paul Genard (Francija) jc na način starih operaterjev predvajal Lumi-irovc filme na originalnem k; nematografu. Vsi prikszani filmi so bili posneti v Lyonu. Prikazal jc 8 filmov Posamezen film ju trajai oribližno 30 sekund. Vsak film jc NI prikazan posebej, tako kot jc bila to praksa v zacctku. Čez nckai let so bili filmi zlepljeni in naviti na poseben kolut ter vstavljeni v posehno škatlo. Tako ni bilo več potiebno viakeg? posameznega filma samostojno piojccirati. Kvaliteta prikazanih filmov jc bila prvovrstna. Kai jc hil prvi kinematograf - angel, polbog ali bog? Na to vprašanje jc v svojem referatu odgovoril M. Philippe Dujardin (Francija). Po njegovem mnenju obstajajo različne kategorije predvajan ia. Pt piedi a-janiu nastajajo paradoksi, kakor ta. da kinematograf povzroča začasni efekt resničnosti. Thomaj Elsacsscr (Nizozemska) jc svoj referat pc svetil intcrpic^ciji Lunučrovih filmov v obdobju stolih let. Po lclu 1970 ponovno oživlja zanimanje za Lumičrovc filme pri zgodovinarjih filma Še posebno posvečajo veliko pozornost odnosu med fiinu m folografijo, tridimcnzionalnosljo, pacvdonaruivncstjo tei dokumentarno in nrotisirukluralno naivnostjo. Prve projekcije Lumičrovih filmov v ZDA v letih 189f-lii98 so bile lerne referata Charlesa Musserja (ZDA). Projckcijc so bile v /ibaviščih New Yorka, Bostona in Phi lade lph ¡je. Vodilni operater in snemalec filmov' je bil Felix Mc.>guich. Pravico prikazovana Svojih filmov v ZDA jc podjetje Lumicrc dobilo novembra 1896. Kii.cmttugraf je doživljal velik uspeh samo prvih osem mesecev Prcicncča hiter upad po-nularnosli kinematografa. Morda jc temu vzrok domača ameriška konkurenca (Edisonov V'tascop it, z Amcriean M'üosiopc Company). Verjetno je vzrok pronada v picmajhni agresivnosti podjetja na ameriškem tigL in pomanjkanju denarja Organiziranost ARHIVI XVMI 199i> O delu a rhivov in zborovanji H 129 podjetje, jc bila preveč "družinska" Prve projekcije Lumičrovih filmov na Polfskcm v letih 1896-1897 je hila tema referata zakoncev Hen drykowskih (Poljska). Poudarila sta, da so bile prve projekcije v glcdaliScu in ne. kot jc bil ohicaj drugje, v zabaviščih. Povezava med gledaliScem in filmom je bila na PoljJccm zc!o uspesna. Tako je postal iilm umetnost in ne iabava. Srdjan Kncževič (Srbija) jc podal kratko zgodo vino prv.h projekcij Lumičrovih filmov na Bdkaru in n« Madžarskem. Veliko navdušenje ob projekcijah I umierovih fil-mev v Mehiki v letu 1896 jc. po mnenju Manuela Gomialcsa Casanovc (Mehika), prepričalo mehiške intelektualce, da je film. avtentičen predstavnik dobe. Takšne pojmovanje filma jc por tal o osnova, ki jc določala razvoj mehiške kinematogiafije v naslednjih dvajsetih letih lz leta 1896 sta ohranjena samo dva filma, ki ju jc posnel Mcrguich v Quebecku. Germain Laear.se (Kanada) ic navedel podatek, da jc deset Lumičrovih snemalcev prepotovalo Kanade in na svoji poti so snemali filme. Večina njihovih filmov se jc izguhda. Pc Glenu Mvrentu n identifikaciji Lumi-žrovih filmov sta sc srečala Annc Gautierir. m Jran-Mar< in Lamotta (Frandja). Pri restavraciji filmov sc pojavljajo prcblcmi pri filmskem traku in pcrforaciji Identifikacija jc težavna zaradi tega, ker jc ve'iko filmov z isto zgodbo, istimi kadr. (tabloji) ter istim časovnim zaporedjem. Prvotni filmi niso imeli glave, zato je identifikacija zelo težavna in zamudna Isabcllc Raynnuld (Kanada) se ukvarja s teksti katalogov filmov. Ti ne obsegajo samo naslova filma, impak tudi vsehino. Po njenem mnenju nai bi hili kaiaiogi začetki scenarija. Natančne branje pokaže, da je biia vsebina filma razdeljena na posamezne kadre. Antoinc Morin (Francija) je razdelil "sebino filmov v katalogu v štiri stopnje; 1. Filmsk: portreti ljudi pri svojih opravilih. To so povečini fiimi, posneti leta 1895, 2. Filmi popeljejo gledalca na po'ovanjc Prostor sc odpre in pegloh, in postane del posnetka, Uoorab-ljati se začne panoramsko tehnika. 3. Dcgodrk postane osrednja vsebina filma. Več dogodkov sc poveže v serije 4 Pride do zgodovinske rek* mslmkcijc na osnrvi scenarija. Kontekst postane kompleksen, kikor 'udi pogoji snemanja. Prorlor iz druge stopnje sc nadomesti zgl ;da1i£kim prostorom Vzroka za na\ edene stopnje sta dva: 1. Ideologija podjetja Lumjčre. Lcuis in Au?uste sta bna predvsem izumitelja in podjetnika. Kamera zate pcudarja predvsem tehnični in cksprci.ivni pogled na dogajanje. 2. Filmi so realistični in dokumentarni. Nikoli ne zapustijo dokumentarnosti, tako da ne preidejo v fik-cijo, imaginacijo. kot pri G. Meliesu. V njih n: ab-straker, so samo premikajoče sc siikc, Michcll Aubert (Francija) jc v svojem referatu govorila o metodologiji in zgodovini projekta identi fikaeije. katalogizaeije in icstavraeije Lumičrovih filmov. Fianeoski filmski arhiv, institut Lumierc, Fran .osk. kinoteka in Univerza Lumierc sodelujejo pn projektu identifikacije, katalogizacije in reslavracijc Lumičrovih filmov. Vseh ohranjenih filmov jc okrog i400. Vse filme hranita Francoski fill ski arhiv in Francoska kinoteka. Filmi so dostopni restavrrran: in katalogi zi ran1. Določeno itevilc filmov so presneli na video v sodelovanju s televizijo. Eden izmed prog.umov nacioi.alne televizije predvaja v.sak dan co Lu micro" film. Načrtujejo projekcije Lumičrovih filmov po svetu v letih 1995 96. Ra^hi; Yaugirov (Rusjja) navaja, da so bile prve projekcije Lumičrovih filmov v Rusiji leta 1896. Eden izmed vzrokov /a tako hiter prihod Lumičrovih sne m.alccv jc bilo kromnjc Nikolaja II leta 1896 v Moskvi. Dogodek ;o posneli m ga predvajali tudi drugje po svetu. Projekcije .so se v Rusiji zelo ra?širilc in to nc samo v Moskvi in Pctrogradu, ampak tudi v drugih pjskib mestih Na podlagi ponovnega preverjanja kataloga in arhivskega gradiva so prišli dc novih dognanj o prvih projekcijah Lumierovih filmov v Kataloniji. Miqel Porter 1. Moix (Španija) je poudaril velik pomen za razvoj kinematografije v »aniji prihod in delo snemalca Alexandra Promla Katalonskemu filmskemu arhivu jc anonimni darovalec da.oval nekatere Lumičrovc filme, ki naj nc hi bili nav;dcni v katalogu. Po Andrču Gardiesu (Francija) panorama predstavlja žanr. Ali sc lahke 'ipologija žanr določi na podlagi subjekta, snovi, naslova in smeri snemanji? Pri tem je zelo pomemben po'ozaj kamere; ali je statična ali gibljiva. Vprašanje montaže v Lumičrovih filmih zanima Andrea Gaudrcaulta (Kanada). Na primerih iz Štirih filmov jc pokazal na začetke montaže. Kaže sc v tem, daje snemalec v določenem trenutku ustavil snemanje in obrnil kamero ter snemal naprej. Filma s Uko različnima kadroma jc nato zlepil. Richard Crariglc (Anglija) jc poudaul različno filmsko lerminologijo v 90. letih 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Postavil jc vprašanje, zakaj jc bil v Angliji sprejet 'Cimin kinematograf in nc kateri drugi. Nevena Dikovič (Srbija) jc predstavila ideje filmskega kri lika in publicista BcSkaTokina iz začetka 20. let. Kakšen jc bil odnos med Lumierom in Gaumon tom. francoskima ustvarjalcema? Po mnenju Alison M< Manan t,ZDA^ prijateljski, kar je razvidno iz niunc korespondence. Analiza nekaterih filmov obeh kaže popolno identičnost m to nc samo v kadrih, ampak tudi v časovnem zaporedju pometkov. Postavi sc vprašanje plagiata, imitacije. O tem bi težko govorili. 130 O delu aitiivov in zburovan|ili ARHIV) Xvlll 1995 ker je bila lakratna p rak.su takšna, da so različni ustvarjalci snemali iste zpodbe. Oabor Szilàqyi 'Madžark?) jc govoril o povezanosti in vplivu fotografije in foto jafske tehnike na filir. in filmsko lehniko. V Lumierovih filmih je pc mn:nju Lieve Spaak (Francija) zelo prisotna antropološka okoliščina. Veli ko je posnetih filmov o običajih posameznih ljudstev in načinu njihovega življenja. "Beg nebeški, mislil sem da ¡c resi", je bila ¿na izmed rtaknj «leda I ce v pn ogiicdi prvih filmov. Srep-hen Btittomorc (Anglija) je navajal primere, ko so posamezniki zbcži-li iz dvorane in začeli cd strahu kričati. Kakícn družbeni položaj jc imela družina I umičrc v LyonuY Kako uspešno jc bilo njihovo podjeijc? Na ta vprašanja jc poskuíal odgovoriti Bruno Benoît (Frani ija). Kako so znanstveniki ocenjevali njun izum? V začetku so bile projekcije filmov v zabaviščih. Filmi sc bili sam« del programa. Ian Chr'stic (Anglija) jc na podlagi programov pri!.cl do sklepa. da jc projekcija trajala pc^prcčno 20 dc 75 minut. Največje levile prikazanih filmov v programu jc bilo 20. J can Claude Seguin (Francija) jc v svojem referatu prikazal dele Alexandra Premia, ki je bil od leta lS9fi Lumierov snemalec. Bilje eden prvih ki sc sc spraševali o naravi filmskega jezika. Posnel jc približne 4UÛ filmov. Pri snemanju B-.nctk iz gondole jc prvi upe rabil potovanje kumcrc. Louis Lumière ni ;amo izumil kinematograf;., ukvarjal se jc še z drugimi raziskavami, povezanimi ,s filmcm. Delal jc c k'.peri menic z barvnim filmom in tridimcnz.ionalncslio Po mnenju Vintenia Pincla (Francija) so tc raziskave bol' s področju fotografiji; kot filma. Po Aureliu de los Reycsii (Mehika) jc film nevi tip zgodovinskega dokumenta. Zgodovinarii so Šele zadnja leta resnično začeli preučevati film kot zgodovinski dokument. Ko sc jc pojavil film. so ljudje verjeli, da sc luhkc uporih i kot "resnični" dokument o zgodovinskem dodajanju. Kamera jc pesne.a življenje in gibanje Preteklo jc veliko let, pnden so zgodovinarji zaceli uporabljati film kol vir in le zaradi tega, ker so dvomili o resničnosti pc snetih dogedkev Korespondenca podjetja Lumière v letu Í895. ki gevori o kinematografu, obsega okrog 160 pisem. Jac kucs Rutaud - Hutinct (Franeija) jc razdelil korc jpondcnco v skupini A in B. V skupini A sc pisma podjetja Lumičr C arpcnticrju. v skupni B pu seznum koresponaentov Pismr so dostopna podroben analitični inventar sc ni narejen Marun Loïperdingcr (Nemčija) jc izčrpno poročal o projekcijah Liimièrovih filmo .' v Nemčija leta 1896. Po njegovih i '.računih »i je projckcijc ogledalo od 2 dc T milijone gledalcev. Jacques Gcrstcpkom (Francija; je obdehl programe Lumičrovih filmov. Vsak film jc cdota zase, toda istočasno ohstajajc med njimi povezave. Seznam filmov, ki so bili kasneje združeni v katalogu, nam kaic skupno povezavo skozi ponavljajoče sc zgodbe in sckvence. Zato si zaslužijo, da jih obravnavamo kot estetiki sistem, ki sam sebe potrjuje. Kakšen vpliv so imele fotografije in amaterski fotoklubi na razvoj kinematografa? Na to vprašanje je poskušal odgovoriti Tom (Junning (ZDA). Mncma je, daje imela fotografija velik vpliv, posebno pri Louisu Lumièru, ki jc bil eden najboljših fotografov svojega Časa. Posebne se jc to pokazale v filmih pri kompoziciji. svetlobi in kndriranju. Aide Bernardini (Italija) jc prikazal vpliv Lum crovih filmov na razvoj italijanske kinematografije v letih 18y6-1898. Paul Aries (Francija) se jc v svojem zanimivem referatu o stoletju nasprotujočih si proslav dotaknil vprašanja, kaj takšni™ proslave sprožijo Pri nekaterih vprašanja, kdc izmed bratov Lumière je več prispeval k iznajdbi kinematografa Ali sc jc kinematografija v a an a.-inj cm pomenu zures zučelu v Franciji? Monique Sicard (Francija) sc jc doakri:la vprašanja povezanosti kinematografa z astronomijo Astronom Jules Janssen jc v 70. lelih 19 slolclja .zunul lotografski revolver, s katerim je v seriji fotografij posnel piehcd Venere pirko Sonca. Fotografski revolverje postal eden izmed predhodnikov kinem.atografa. Frbruí rjr 1H97 so sc začeli na Japonskem prikazovati Lumičrovi filmi. Zelo zgodaj so z Lurmerovimi snemalci zaceli sodelovati ir. pomagati pri snemanju ludi Japonci. Na osnovi raziskav Futoshiju Koga (Japonska) so francoski snemalci snemali etnološke in antropološke filme (pleme AÎnou) in tudi rekonstrukcije s pomočjo igralcev gledališča Kab jki 'er gejs. Pc Elcni Dagrada (Italija) jc z.godovinsku rekonstrukcija žanr. ki seje ustvarjalci Lumičrovih filmov dostikrat uporabili. Žanr sc izraža v najmanj treh različnih stopnjah. Prvič kol razmerje do zgodovine (pretekle ali sedanje), ki sc s pomočjo filmu znovc rc-konstruna in take pc slane ohjckt pi iknzovanja. DrugL jc v odnosu dc zgodovine poudarjena scda:.jost. Objekt prikazovanja jc sedanjost. Tretnč postanejo zgo dovir.ski dogodki že fikcija. povezana z narati vnosi jo. Zgodovinski filmi so bili majhen del Lumicrove produkcije. Pc mnenju Françoisa dela Brctcqucu (Francija) so posnetki ubojev in ekseku-i) previa dovaii. Ti posnetki niso bili pesneli po naključju, am pak namenuma, kar lahko delne pripišemo ti-di mor bidnesli belle époque. Zadnje predavanje Angela Luisa M on ton a ni ja) je bilo posvečeno mod''lom zgodovinske rekon stmkcijc in v povezavi s tem začetkom uilvarjania žanra Po k"neu predavanj jc bil na programu obisk Inštituta Lumičre. Člani družine LumiCre so v pogo voru in po spominu pripovedovali o Louisu in Au-gustu. Dne 7 junija jc župan mesta Lyon pripravil sprejem za iidclci.cnce kongresa Naslednji dan jr bilu v kirir G mocdia projckciju Lumierovih filmov. Reži- ARHIVI XVI]1 1995 O delu arhivov in zborovanjih m scrjcrr Andrzcju Wajdi, Carlosu Sauri in Picrru Perraultu so na posebni slovesnosti podelili častne doktorate Univerze Lumičre /a njihove prispevke na področju filma. V Ljuhljani so bile prve projekcijo Lur.učrovih filmov že novembra ¡8% Pri nas se premalo poglobljeno m /nanci"cno ukvarjamo z zgodovino in posicdicam. Lumicrovih in hdisonovih projckcij nimov v Sloveniji, Edir,.. ki se je s tem uk,rarjalr je bil Janko Traven to v svoji knjigi Pregled razvoja kinematografije pri -Slovencih (do 1918). kr je izšla v Ljubljani 1992. V knjjgi jc prika zana zgodov: na prih projekcjj pn nas Niso pa natan čno razirkanc posledice (psihološke, družbene itd.). Za dosego teja cilja hi morali ra/.en Časopisnih člankov, upoštevati katalog Lumičrovih filmov, arhiv podjetja Lumière in arhivsko gradivo v slovenskih arhivih. Delo jc obsci.no in dolgotrajno. Naslednje, kar jc potrebno narediti, jc to, da se natanSno prcglcoa ka talog m določeno število filmov Predvideva se, daje Lumicrjcv sncmaicc jeseni 1898 posnel panoramo Ljubljane. Film jc ali uničen, ali pa .ic nahaja v Fran ciji v Francoskcm fil irskem arhivu ali kinoteki. F"-ak sa snemanja filmov v deželi kjer sc listi trcnutcK dilm-ska ekipa nahaja, je biia zelo razširjeni. Posnele filme so naio vključili v program projekcij tudi drugje. Ob staja Se eno pomembno dejstvo in to je. da so velikokrat posnete filme poslali na razvijanje v Lyon. Pričakujemo lahko in upamn, da todc hodoče raziskave uspešne in bodo poglohilc nase znanje o začetkih kinematografije pn nas. Vladimir üwir ic XXXI mednarodna konferenca okrogie mize arhivov, VVashlngton 6 - 9. septembra 1995 Vsako jesen, z izjemo leta. ko pride na vrsto mednarodni kongres arhivov, se /heroje predstavniki nacionalnih arhivov, nacionalnih arhivskih društev ter mednarodnih arhivskih organizacij k l i. Okrogli m./i arhivov. Kol kraj letošnje konference jc bil izbran \Vr-shington. Mca udeleženci iz 65 držav sva bila iz Slo/cnije podpisani ter g Miroslav Novak iz Pokrajinskega arhiva Maribor Skupni naslov koafcrcncc, ki jc bila posvečena 50-lctnici konca druge s/clovnc vejne, jc bil Vojna, arhivi ter sodelovanje narodov. Nova zgradba Nacionalnega arhiva ZDA. ki ic kakih 15 km izven DC (v Collcgc Park " državi Ma^land) in je ena največjm in najsodohnejših na svetu, ic omogočila organi zatoi jen, da So dobre p i pravili konferenco oh tako številni udeleibi. Tema prve seje jc hila Zaščita arhivov med vojno. Pripravljeni sta bili dve poročili. Markku Jiirvincn (Finska) Haašk? konvcncija iz leta 1954 ter Duong van Khim (Vrclnamj Zaščiia in hranjenje irhivskcga gradiva v času vietnamske vojne Namen Haaškr: konvencije. ki vrebuje tudi pravilnik za izvajanje konvencije ter poseben protokol, jc zaščita premičnih kulturnih dobrin "velikega pomena ¿a kulturno dediščino vseh ljudi" Arhivi so vkijučcnr v dcliniciu kot "pomembne zbirke arhivov", nato pa tudi kot zgradbe, v katerih so u arh;vi .¡hranjeni. Podp:snik_ konvencije pripravljajo v času miru ukrepe za zavarovanje kulturnih dobrin na lastnem ozemlju, v času vojne pa so dolžni spoštovali te dohnne tudi na območju druge stranke dogovora s tem. da preprečujejo napade na le dobrine ter da pieprc^ujcjo vsako obliko zaplembe, topa. odvzema ali dejanj vandalizma. Besedilo kor. vencijc ima pomemben pridržek, ki jc v icm, da je mogoče od te ohvennosti odstopiti v primeru "nujne vojaške potrehe". S'o venski prevod konvencije, ki jo jc Jugoslavija ratificirala leta 1956 jc objavljen v Varstvu spomenikov 29 1987, .,[r| 377-370. Van Kham je opijal skrb za zaščito in varstvo arhivskega gradiva v času skoraj 40-letnc vietnamske voine. ki se je načela z japonskim napadom na Francoze v Indokini 9. marca 1945 in jc trajala vse do spopadov na mejah Krtaiske leta 1979 Rric Kctelaar (Nizozemske.) je prcbrul referat z naslovom Arhivisti v vojni, ki govori o posredovanju arhivistov pri vojaških in okupacijskih oblasteh ter sodelovanju z njimi z namenom, da sc reši arhivsko gradivo. Do lakth primerov jc prišlo v času druge svetovne vojne lak" na cn. kot na drugr sovražni strani in njim sc imamo zahvaliti, da sc jc marsikatero dragoceno arhivsko gradivo ohranilo. V raipravi jc bila v ospredju situacija v Bosni. Josip Kolanovič (Hrvaška; jc poudaril, da jc pestalo uničevanje kulturnih dobrin ko' znaka nacionalne idenlitete eden poglavitnih ciljev vojne. Navajal jc primere, kako sc ho.an^ki Srhi uniccvali izjemno pomembno kuuurno dediščino, po drugi strani pa poudarjal priZLdcvanja Državnega arhiva Hrvaške, da se ohrani arhivsko gradivo srtskc pravoslavne cerkve v Krajini. Izkušnje te vojne narekuje,o dopolnitev Haaš kc konvencijo. Erik Norhcrg (h /cdska) in Firkko Rastas (Finska; sta opozorila, da sc v vojnem času mnogo hitreje uničujejo dokumcn.i, ki niso pisani na pap.rju m daje to poseben pioblcm Fcrenc Kimstlci (Madžarska) jc izrazil pesimizem gicdc vloge Uncsca pri varstvu kulturne dediščine v primeru vojne in pn tem omenjal, aa so v Dubrovniku mednarodni opazo valci lahko same opazovali uničevanje, niso pa mogli ničesar ukrmiti. Mrljcnkc P rid/ ič (Hrvaška) jc opo zoril na delo komiteja Medmrodncga arhivskega s"cta za zaščito v primeru katastrof, ki pripravlja navodila za zaščito v takih primerih. Jean Willr_d Bc.trand (Haili) je poudarja! rai.liko gicdc posledic v pnnicrih. ko gre za vojno mod drzavarii oziroma za vojno v državi. P idohno se jc spraševal Rudolf Pihoja (Rusija), kai lahko sp'ch naredijo arhivisti v primeru etnične vojne. Mil oje Stamatovič (Jugoslavija) jc oenal Hrva 132 O delu armvov in zborovanjih ARHIVI KVItt 1995 ski uničevanje srbske kulturne dediščine v zahodni Slavoniji in Krajini ob zadnjih vojaških akcijah Za zaključek razprave smo slišali šc zahvale Fried-neha Kahlcnberga (Nemčija) Združenim drži vam Arrcrike za vrnjeno arhivsko graaivo, ki so ga oh koncu druge svetovne vojne odpeljali. Omcmha, daje začela vračali arhivsko gtadh'o luoi Rusija, jc predvsem izzvenela kol želja, da bi sc na tej slrani tudi nekaj premik ni lo. Jcrz.y Skowmck (Poljska) je pozval Nemčijo, naj vrne arhivsko gradivo, ki so ga odpeljali Nemni, ko so sc preselili iz območja vzhodno od Odre. Omenili velja Še zaključne besede Erica Ketelaarja (Niaozctnska), da n« namen študija zgodovine arhivov v času druge svetovne vojne, da bi se s tem hvalili, marveč sc je treba iz lega kaj naučiti. Druga seja jc bi!a posvečena rcstituciji arhivov, odnesenih pc končanih vojnah. Pisni poročili sta pri-piavila Leopold Auer (Avstrija) • Uspehi in neuspehi restitucijc arhivov po letu 1945 - ier Gc.'aldine N. Phulip;: (ZDA) - Izkušnje ZDA glede stroškov in koristi kopiranja pred restitueijo. Aucrjcvo poiočilo jc zelo begate s podatki in izčrpne opisuje probleme od Icia 1945 dalje V r.lovcnskeir. prevodu jc objavljeno v tej številki Arhivov, Drugo poročilo sc nanaša na mikrofilmaic arhivskega grr.diva, ki so ga opravili v Nac'onalnem arhivu ZDA pred vrnitvijo Obravnava zaplenjene nemške dokumente, dokumente vlade Gre nadc 1979 1983, ki so jih zajele armada ZDA in cnoie mornariškega korpi_sa ob invaziji na Grcnado okiohra 1983, dokumente poljskega zunanjega ministrstva 1918-194G, ki jih jc zajela nemška r.rmada )cia 1939 ter dokumente konzulatov ruskega carstva v Severni Ameriki 1862-1922, Poročilo omenja jezikovne probleme ter probleme, nastale zaradi pomešanih 'joku-mcnlov različnega izvora, kar jc lerjalo obsežna urejevalna dcia pred mikrofilmar.jcm. Na dnevn red iste seje so U"rstili Šc dokument, ki ga je sprejel izvrsn. komite Mednarodnega arhivskega sveta na seji v GvangČou [0.-13. aprila 1995 z naslovom Poglci arhivske skupnosti na reševanje spoi nih terjatev. Govori o diplomatski praksi dc konca druge svc'ovnc vojne, c prelomu s tradieijo po drugi svetovni vojni, o nujnosti, da sc ta vprašanja rešijo ler o konceptih in načelih. Po petdesetih letih bi bilo treba končali z izjemr-mi okoliščinam: ter spornimi arhivskimi terjatvami, ki so posledica druge svetovne vojne, dek jlonizacijc in razpada fcdcracij, k. jc sledil dogodkom leta 1989. Glede na razno'ikost sporov, tako po tipu jn izvoru, kot so sc izoblikevali skoz. petdeset let nepnzadevanj flakc poročilo), bi nudila le pragmatična rešitev priložnost, da se premaknemo z mrtve točke. Dokumenti, ki stajih sprejela Unesco in Mednarodni arhivski svet v letih I974 do Iyy4 zagotavljajo ¿.adosino osnovo za začetek mednarodne razprave. Kun sen f bi bilo mogoče zgraaiti na načelih ncodtujlji-vosf in nczaslaranja lastnine javnega arhivskcga gradiva, načelih provenience ter upoštevanja integritete arhivskih fondev, pravice do dostopa in dc reproduk cij, enakosti ter mednarodnega sodelovanja. Drugi aodatek je predstavljal zaključni aki aiplo-matr.ke kunfercnce za sprejem osnuika konvencijc Un-droit glfde mednarodnega vračanja ukradenih ali ilegalno izvoženih kulturnih predmetov, ki jc bila v Rimu od 7. do 24. junija 1995. K osnutku konvencijc jc Mednarodni arhivski svel poslal pripombe, v Katerih je izrazil svoje pomisleke glcdf nj;nc uporabnosti za javno arhivsko gradivo. O dokumentu Pogled arhivske sicupnosii ni bilo večje razprave. Sam sem izrazil zahvalo izvršnemu komiteju Mednarodnega arhivskega sveta za prizadi vanja pri reševanju arhivskih sporov, vsekakor pa bo treba predlagani dokument dopolniti, ker ne upešteva dejstva, da so potrebne bistveno drugačne rešitve v različnih primerih sukccsijc. Že v dokumentu se omenja potreba po tipologiji različnih primerov, z,*le tako splošna formulacija, kot je n&dr*na v ločki 4a, ni uporabna. V pripombah Mednarodnjga arhiv^k :ga sveta na konvencijo Undroit se pravilno poudarja, da arhivsko gradivo n: pomembno le za zgodovino, marveč da ob.ïtojijo šc določane primarne vrednosti meu katerimi je tudi omogočanje državi, da *zvaja svojo iunkeiio. Zato bi hilo treba pod 4b omeniti zjemc od načela celovitosti tonda, kauar gre za gradivo, potrebno za funkcioniranje nove države. Pri točki 4e b, bilo treba jmeniti pravico arhivov nasledstvenih di žav. da sodelujejo pri odbiranju ter pri vprašanjih dostopnosti arhivskega gradiva iz Casa skupne države. Sploh hi morali Imeti ti arhivi več pravic kot običajni uporabniki arhivskega gradiva. Miljenko Pandžič (HrvaŠka) je pri sukceuji arhi vov zagovarjal načelo, ki ga je poimenoval "teritorialna pertincnca" Pod tem izrazom j/t razumeti dele lbndov, ki so ureieni na tcn'.on ilni osnovi. Glede konvencijc Undroit je bil najbolj skeptičen Chnstoph Graf (Švica), ki je poudarjal, da arhivi v konvenciji direktno sploh niso omenjeni, 1er da javnih arhivov ni mogoče obravnavati po načelih privatnega prava. Dvojni roki zastiranja prispevajo K nekom-padbilnost: konvencijc. Tretja seja jc obravnavah gradivo, ki sc nanaša na partizanska in gverilska gibanja. Wang Gang (Ki.uj-ska) jc predstavil lemcljnc izkušnje kil ijskf Komunistične paruje pri zaščiti arhivov v letih revolucionarne vojne Moshc M^ssck (Izrael) je pripravil poročilo o arhivih židovskega podzemnega uporniškega ribanja, Len. Mvvangi (Kenija) poročilo o vladnem opazovanju gvcrilc. V razpravi je vzbudila odločno kntikc omemba v kitajskem referatu, da so ohrani1 le gi?-divo, ki pravilno pr.kazuje revolucijo, saj arhivi ne razsojajo o vsebini dckumnntov. Nadaljnji Jisku.anti sd poročali o gradivu, ki se nuiaša na part-zansko in gv;rilsko gibanje v Grčiji Španiji, Braziliji. Arhivsko gndivc zmagovitih gibanj je praviloma v javnih arhivih, gradivo poraženih gibanj pa pogoste v zasebnih zbirkah. Glede poraženih gibanj So opozarjali na pomen podatkov v fondih državnih organov. Poseben problem pri upo.abi gradiva o partizanskih in gverilskih gibanjih sc podalki, ki se nanašajo na dejavnost ARHIVI XVlli 1993 Ü dc.u arhivov in zborovanjih 133 posameznikov. Pojav, da partizanske gibanje posveča skrh lastnemu arhivskemu gradivu, poznamo pri partizanskem gibanju v Sl.ovciúji. znani pa so taki pri meri tudi drugod. Četrta seja je bila posvečena arhivskemu gradivu mednarodnih organizacij iz obdohja po drugi svetovni vojni. Pripravljena so bila tri poročila1. Jean Maric Palayrcl (Evropski uiijverzitctni inštitut. Firence). Pre gled polo'aja arhivskega gradiva regionalnih sistemov: Rudolf Pihoja (Rusija), Orudive Sveta za vzajemno ekonomsko pcmoc ter Varšavskega pakta v ruskih arhivih; Liisa Fagerlund (Združeni narodi). Položaj gradiva sistema Združenih narodov. Prvo poročilo govori o arhivski dediščini NATO. Sveta Evrope. OECD, F1B, TRN. Komisije ES, Sveta Evropske unije ter Evropskega parlamenta, o pralnih vprašanjih, o strukturnih šihkostih. o dostopu do gradiva ter o centralizaciji in decentralizaciji zgodovinskih arhivov regionalnih sistemov. Ciradivc Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč je prevzel Ruski državni gospodarski arhiv, k: pa Še ne razpolaga vsem gradivom. poleg tega jc tudi dostop oni'*,jen Z ¿raaivom Varšavskega pakta ne upravlja ruska državna arhivska služba. Fond glavnega poveljstva oboroženih sil Varšavskega pakta jc pri Ministrstvu «a obrambe Rusije in za sedaj ic ni dostopen. Zadnje poročilo govori o organizacijah, ki sestavljajo sistem Združenih narodov, o vlogi sekcije Mednarodnega arhivskega sveta za mednarounc organizacije, c skrhh glede varovanja arhivov sistema Združenih narodov ir. odločitvah vodstev organizacije Združenih narodov, ki se nanašajo na njihove arhive, c razvoiu posameznih urganizacij in njihovih arhivih ter o akcijskem načrtu za arhpviste mednarodnih organizacij. Zanimiva je prilogi, poročila, ki vsebuje prikaz dostopnosti arhivskega gradiva organizacij Združenih narodov. Razprava )c načela vrsto vprašanj, med drupim. kako to, da pri Evropski uniji ni koordinacije med upiavljanjem tekočega gradiva in končnim (zgodovinskim) arhivom. Erie Kctelaar (Nizozemska) jt poudaril, da so problemi arhivov mednarodnih oreanizacr tudi prohlcmi Mednarodnega arhivskega sveta, ki se v tem oziru premalo vključuje. Ne smemo se ozirati le na zgodovinske arhive, vplivali je treha tmli na poslovanje s tekočimi ar m vi. Potrebne hi bilo holjSe sodelovanje z. nacionalnimi arhivi dežel gostiteljic. Rudolf Pihoja (Rusija) jc obžaloval, da so deli arhivov organov Varšavskega pakta v državah, kjer so imeli ti svoj sedež. Jcrzy Skowronek (Pcliska) jc na vprašanje, ali bi bilo mogoče mi krofi lmati dele arhi a E"ropske unije, dohil odgovor daje pričakovati, da bc Poljska v kratkem Članica Evropske unije in da bo tedaj dohiia mikrofilme najpomembnejših dokumentov Evropske unije tako kot jih imajo vse članice unije. Manfreu K.:hrig (Nemčija) je obžaloval, da poveljstvo pakta Nate uničuje velik oestolek najpomembnejših doku mentov. Erie Keteiaar (Nizozemska) seje oglasil še z. opozorilom na pomen gradiVft multinaci onalnili ne- vladnih organizacij, ki niso v seznamu medrarodnih orgrnizacij ter z vprašanjem, kako odbirajo gradivo v arhivih medna!odnih organizacij. Na Nizozemskem zastopajo namreč načelo, da morajo cirkularjc in drugo gradivo, ki ga dobivajo vlade držav članic, hraniti v arlrvih mednarodnih organizacij ter /ato tako gradivo izločajo. Christoph Graf (Švica) jc hil mnenja, daje potrebna politična akcija za izboljšanje položaja arhivov mcdnaiodnih organizacii Dne 8 septembra je bila letna seja delegatov članov Mednarodnega arhivskega sveta Generalni sekretar Charles Kcc.ikcmeti jc predstavil generalno poročilo 1994/1995. ki obravnava stanje članstva, delo uprave Mednarodnega arhivskega sveta, delo unrav programov in podporo programov, akcijo za razvoj, evropsko akcijo ter sodelovanje z Uncscom. Razdeljen je hil dokument z naslovom Strateški načrt 19962000, ki ga jc pripravil sekretariat Mednarodnega arhivskega sveta, pripombe pa jc možno poslati Georgu Mac Kenzicju, namestniku generalnega se kretarja v Pariz. Priprave na 13. mednaiodni kongres arhivov, ki be od 2 do 7. septembra 1996 v Pekingu, so v polnem teku Generalni direk.or Državnega arhivskega urada Kitajske jc obžaloval, da je doslej le 960 prijjvrjcnccv. Trenutno so začeli razpošiljati obrazce za definitivno prijavo. Sprejet je bil Šc predlog proračuna Mednarodnega arhivskega sveta za leto 1996 ter predlog lestvice članske kotizacije za leto 1997 (Sloveniji se zviša od se dan jih 417 na 440 USD). O ".adnjem se bo glasovalo na kongresi* v Pekingu. Jcr/y Skorvronck (Poljska) jc hil nczadovolicn, ker lahko o progrimu Mcdn irodncga arhivskega sveta le teoretične d.sku-tiran'0, Erie Kctelaar (Nizozemska) pa je menil, da hi morali najprej ugotoviti, kaj bo Mednarodni arhivski svet v prihodnjem letu delal in nato na tej podlagi razpra"ljati c potrebnih sredstvih, Na 146. seji jc izvršni svci Uncsca sprejel predlog načel o odnosih z nevladnim organizaciji mi. Po tem predlogu Mednarodni arhivski svet ter IFLA ne hi hili več pridružena ilana Uncsca. Zato sta predsednika omenjenih organizacij poslala skupno pismo generalnem» direktorju Uncsca za sprcmemho predloga. Rndolf Pihoja (Rusija) jc menil, da bi razpravljali o statusu Mednarodnega arhivskega sveta. Generalni sekretar Charles Kccskcmcti je ugovarjal, da bi Mednarodni arhivski svet nristal na to, da ni nevladna organizacija. Miljenko PandžjČ (Hrvaška) je predlagal, rta bi dopolnili tekst Pogled arhivske skupnosti na reševanje sporov, kot jc bilo pied.agano v razpravi. V odgovoru jc Charles Kecskcmcti poudaril, da jc to dokument izvršnega komiteja in ga seja delegatov ne more spreminjati, pač pa ga homo lahke v naslednjih letih dopolnili. Pred administrativno sejo mcdnarndnt, konference Okrogle mize arhivov 9. .septembre jc Peter Horsman (Nizozemska), predsednik komiteja Mednarodnega ai-hivsk';ga sveta za arhivsko informatiko, predstavil 12 134 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XVIII 1995 strani dolgo besedilo Načrtovanje informacijske teh nologijc v arhivih (Planing for Information Tcchno-logy in Arehivcs), ki jc v fazi usnutka, opisuje pa tozadevne postopke načrtovanja in odločanja. Omenjal je aa bo imel komite na povahilo slovenske vlade nasfednjo sejo v Sloveniji Administrativna seja jc bila predvsem namenjena obravnavi osnutka rcsolucijc konference, ki smo ga dobili uk pred njenim /aeetkom. K po:amcznim točkam so biie podane nekatere utemeljitve oz pripombe1 1) Poziv vladam da podpišejo Ha a šk j konvencijo: Velike dr?av je podpisale konvcrcijo, večina pa ne pošilja poročil ki se zahtevajo 2) Predlog Unese a, da se 'zdela RAMP Študija o ravnanju z arhivi v času vojne študija se ne sme omejevaii le na uradno in vojaško osebje. 3) Arhivisti podpirajo diplomatske iniciative pri iskanju odgovarjajočih rešitev glede arhivskih sporov, medtem pa naj pospešujejo sodelovanje med nneio-naluimi arhivi pri identifikaciji spornega gradiva, zavarovanju njegove integritete pripravi pripadajočih pri pum >čkov za uporabo in vzpodbujanju rcpridu-eiranja in dostopnosti. Na pripombo Abdclkrima Bao-jadje i Alžirija), da je bil prvotno ta člen resolucije drugačen, je Kceskemcti odgovoril, da je predlagana formulacija bolj splošna, ker se ne smemc omejili, kot jc b:'o poudarjeno v razpravi, le na en tip sporov. Ctinstoph Graf (Šviea) je menil, da bi m orali ponc /iti. kar r.mo zapj aii v Solunu. Milcjc Slamatovič (Jugoslavija) pa jt poudaril da pudpirajr dokument Pogled arhivske skupnosti na reševanje sporov Erie Ketelaar je predlagal da se v resoluciji omeni ¿a dokument. Miljenkc Paidžie je menil, da jc solunski tekst dober in bi bilo treba na njem delan naprej. Podpira obravnavano ročko v rcsolueiji v sedanji formulaciji. Istega mnenja glede te točke jc bila tudi Sarah Tyai:ke (¿Idru/cno Kraljestvo). Al baith Hanad ,;Uncsco) jc vnrasal, kaj jc treha razumeli pod "dipl umalskc iniciative" Sklenjene jc bilo, da ostane točka v predlagani formulaciji, da pa se v uvodu rcsclueije konfc renče imeni tekst izvršnega komiteja Mednarodnega arhivskega sveta Pogled arhivske skunnosti na reševanje sporov. 4) Nacionalni arhivi in strokovna društva naj opozorijo svoje " ladc na pridržke izvršnega komiteja Mi :d narod neg a u-hivskega sveta glede pristopa h kun-veneiii Undrcit: Postavljeno jc bilo vprašanje, kako naj glasujejo predstavniki nacionalnih arhivov za pridržke izvršnega komitcia Mednarodnega arhivskega sveta, «Se so predsedniki njihovih držav glasovali za osnutek konvencije ali pa ga ?.c podpisali. Jcrzy Skowrc-nek (Poliska) jc opozoril, da do okrogle mize ni bilo časa za konsultacijc z minisirtvoir Sklenjeno jc bilo, da sc točka umakne iz rcsolunjc. izvršni komite pa. še enktat preuči besedilo konvencije in dostavi pnpombc nacionalnim arhivom. 5) Arhivisti naj si pripade vajo za dinamieno in nepristransko politiko glede iocntifikaeije in pridobi- vanja gradiva partizanskih in g /erilskih gibanj, da bi zagotovili njegovo ohranitev ■ 6) Izvršni komite Mednatodncga arhivskega sveia naj pozove vse mednarodne in medvladne organizacije, da bodf~ ukrenile vse potrebno za upravljanje njihovega dokumentarnega graaiva in zgodovinskih arhivov. Direktorji naeionalnin arhivov držav clanic naj zagotovijo to stališče preko svojih vlad, direktorji nacionalnih arhivov držav gostitelj ie mednarodnih in medvladnih organizacij pa nai podprejo to iniciativo z diiektninii sliki s temi organizacijami na najvišjem nivoju. Na predlog Chnstopha Grafa 'Švica) jc bilo v resoluciji še Jodano da podpiramo prizadevala Mednarodnega arhivskega sveta glede njegovega dos:da-njega statusa v okviru Uncsca. haoaijc so bili predstavljeni kandidati za novi birc mednarodne konference Okrogle mize arhivov 1996-2u00. Za predsednika je predlagan Chrislonh Graf, direktor Švicarskega f< dcralncgc arhiva v Bernu. Naslednja mednarodna kontcrcnea Okrogle mize arhivov bo leta 1997 v Fdinburghu, zalem pa leta "998 v Sloekholmu. Poudarek ho na vprašanjih dostopnosti arhivskega gradiva ter informacijski tehnologiji. Jože Žontar Konferenca o uporabi arhlvsKega gradiva, Trst 9- - 11, novembra 1995 Konfcrcnco, ki jc potekala v zgradbi Državnega arhiva v Trstu, so organizirali Nacionalni arhiv ZDA-Šviearski fcucialni arhiv ter italijanski Uffieio centrale dei beni aichivislici v okviru akcij Mednarodnega arhivskega sveta ter ob podpori Uncsca. Predstavljala jc neposredno nadaljevanje konfercncc, ki jc bila v Bellagiu leta 1994 (gl. Arhivi XVII, št. 1-2, Ljubljana 19^4. str. M7-138), lako po tematiki kot po udeležencih Vsak dan je bil obravnavan en sklop vprašan;. Tc jna prvega dneva sc jc glasila 'uporabnik in arhiv. Brigitlc Sludcr (Švica) jc piebrala referat z naslovom Dos*op do preteklosti, kot ga vidi uporabnik. Govorila jc predvsem o probiemih dostopnosti gradiva Komin lernc za zah'>dnc raziskovalec, ki se hrar.i v ustanovi Rorijskij ccnlr hranen:ja 1 izučenija dokumentov no-vejšej isloni v Mcskvt Težave so poslcdica prak;e. ki se rezlikujc od zakona z dne 14 8. 1993 poslediea kom ercializaeijc arhivov ter v kon laktih med ruskim arhivisti in zahodnimi uporabniki. Gradivo KGB sc ni dostopno in tudi ni znakov, da bi kmalu bilo. Na splošno jc opazno, da dokumente, ki so bili do ne davnega dostopni, r.opet zapirajo za uporabo, češ da vsebujejo podatke osebnostne in zasebnestne narave. Boris Ivancnko (Ukrajina) jc govoril o problemih pri uporabi partijskega grrdiva in gradiva KGB, ki jc bilo ARHIVI XVI[1 1995 O delu arhivov in zhorovunjih 135 izročeno arhivom pt političnih spremembah, /lasti v zvezi z varstvom osebnostnih in zasebnostnih pravic m v zvezi s fizičnim zavarovanjem gradiva (pisma, dnevniki umetmška dela. fotografije) prrd krajo s stran' uporabnikov. Ogromno dela imajo s potrdili za potrebe ohčanov,. ki uveljavljajo svoje piavicc. Poep Pillak (Estonija) je nanizal probleme urhivske .iluzbe potem, ko je poslala Estonija neodvisna dr/ava. in poudarjal veliko naraščanje števila uporabnikov, zlasti v zvezi z uveljavljanjem pravic ohčanov. Poschen problem so zahteve oheanov, da jim vrnejo dokumente in drugo, kar jim je bilo iapknjcno in je v arhivu KUB. Vasilc lsak (Moldavija) je govoril o obstoječih predpisih,. Ki urejajo uperabo arhivskega gradiva ter o nujnih dnpolnitvah oz. sprememhah. Miljenko Pandžič (Hrvaška) je pieds:avil določhc o uporaH arhivskega gradiva v Osnutku hrvaškega arhivskega zakona. Oldrieh Sladek (Češka) je omenil novi zakon o državni tajnosti, ki je v pri nravi. Problem arhivov je v tem. da prihaia zelo mlado gradivo v arhive, ničesar pa ni določene glede zaupnosti. Michael Swift (Kanada) je izhajal iz dejstva, da mora dostop do arhivskega gradiva urediti vlada, največ čas?1 pa je namenil razpravi o tem, kaico naj pridejo arhivi do teh predpisov. Vloga arhpista pri odločanju o dostopnosti ni enostavna, arhivisi mora biti zaščitnik uporabnika, obenem pa tuai zaščitni arhiva. Erie Ketelaar (Nizozemska) je dodal, da je to le vprašanje pokliene etike,, saj se mora arhivist ravnati po zakonu. Poleg tečaje še opozoril, da bo elektronske gradivo radikalno spremenilo nase poglede na uporabo, Tako novo statistično gradivo, ki obstoji v obliki računalniških zapisov, ne bo več prenešeno v irhiv, ampak se be hranilo pri ustvarjalcu, arhiv ho imel le nadzor nad njim. Tridi raziskovalci tega gradiva ne bodn več prihajali v arhi'. Tema drjgcga dne je bila P ivatr ■ arhiVi in javna hramba. Claes Oranström (Švedska) je obravnaval varstvo arhivskega gradiva državnih in ohčinskih agencij na ¿»vedskem, ki so bile priva'izirane ter varstvo privatnih arhivov na Švedskem (arlvvi privatnih oseb in družin, posestev in graščin, ljudskih gihanj in društev, trgovskih družb). Pri tem se jC dotaknil vprašanj o javni odgovornosti gicdc privatnih arhivov ter o merilih in pogojih za njihov preyaem v javne arhhc. Na splošno pa je poudaril, da mora kljuh vsem pr. vatizaeijskim tendcncam arhivsko gradivo, ki je nastalo kol javno, ostati v javni lasti Opozoril je tud. na probleme, ki sc pojavljajo pri odbiranju arhiv skeg-i gradiva p,xljctij. Menil je daje treba ohraniti gradivo, ki se nanaša na politiko podjetja, tehnični razvoj, socialni položaj delavcev, pogoje dela ipd Vprašanje kako je z javnim gredi\ om, k> ga daj"jo " hramho zasebnikom, jc pojasnil s tem da gre za gradivo agencij, ki jih je hi!o doslej zele veliko, ne pa za gradivo ministrstev Luan Maliter (Alhamja) je govoril o arhivskem gradivu državnih institucij ki so po političnih spremembah prenehale obstajati ali bile pnva- (izirane, ter o arhivskem gradivu privatnih institucij. ki so hi le na novo usianovljcne v Albaniji. Gergo Ben-dcgUz. Csch (Madžarska) je prikazal izkušnje glede privatizacije m gradiva privatizira:iih institucij ter opozoril na finančne možnosti državnih arhivov glede hrambe takega gradiva, nadalje o madžarskih prepisih glede gradiva privatiziranih institucij in ohvcznostih javnih arhivov s lom v zvezi ter o novem arhivskem zakonu, ki je bil sprejet letos. Prevzemajo velike količine gradiva podjeti m v ta namen gradijo novi ccntialni gospodarski arhiv Madžarske v Budimpešti. Poudaril jc, da jc veliK problem vrednotenje tega giadiva. Friedneh P. Kahlenhcrg (Nemeija) jc pojasnil tradiciio nemških državnih arhivov da zhirajo tudi privatno arhivsko giadivo. situacijo v zvezi s privatizacijo nemških, žcleznic, posehoj na še piohlemc v zvezi s privatizacijo na ohmočju bivše Nemške demo-kiatične lepublike Gradivo strank in masovnih organizacij iz časa te republike so prevzeli državn arhivi (gradivo centralnih organov S F; D v Bundcsarchivj m državna last, ampak jc iast fondacijc). gndivo dote-aanjih državnih podjetij pa upravlja državna ustanova za oskrhovanic teh podjetij. kj izvaja postopek priva-lizaeije, iščejo po se trajne rešitve glede arhivsk:ga gradiva. Vladimir Tarasov (kusija) jc oooal, da je poslalo v Rusiji po političnih spremembah gradivo Komunistične partije državna last. V razpravi je nadalje Ketelaar opozoril na to, da j t potrebno pri prevzemu privatnega gradiva v zapisniku oziroma pogodbi natančno določili pogoje in da gicdc statusa gospe dankega arhiva ni merodajna dejanska lastnina ampak funkcija, namreč ali opravlja ustvarjalec gospodarsko, to jc zasehno dejavnost. Marin Pia Rinsidi Mariam (Italija) jc menila, da centralizacija gospodarskih arhivov ni na mestu, ker so močno po /ezani z ohmočjem, kjer so locirani njihovi ustvarjalci, razen tega pa se jih ne da deliti po pomenu. Arhivi naj ostanejo na območju, kjer so naslalf Glede gradiva radia in televizije jc pojasnil Kahknberg da Bundesarchiv prevzom« spise, zvočne in slikovne zapise pa hranijo simi. Nasprotno pa filmska podjetja ne aajejo spisov. Glede vprašanja, v kateri arhi" sodi določeno privatno gradivo, jc opozoril na prakso Nemčiji, po kateri ne prevzamejo v Bundcsarchiv gradiva nikega župan?, četudi jc bil zelo pomemben politik, ali pa gradiva nekega pisatelja, ker za slednje obstoji literarni arhiv. Predvsem so pozorni na aktivnosti oseb, ki jih n1: pokrivajo druge inštitucijc. Tema zadnjega dne se je giasila Komercialni interesi in arhivi. Andre Vanrie (Belgija) je govoril o genealoških raziskavah Jerzy 5kowronek (Poljska) o storitvah, k- jih zaračunavajo poljski arhivi, Tarasov o komercialni dejavnosti Rtsarhiva. zlasti o pro :k m kopiranja arhivskega gradiva. Sarah Tyackc Združeno kraljestvo) je poročala, kako ustvarja lastne prihodki Public Rtcord Office. •Skowrcnek je omenil, a a ne dovolijo mikrofilmati celih londov ali pa velikih delov fonda. Nasprotno jc hil Kctelaar mnenja, da ni razlogov za kakršnokoli 136 O aelu arhivov in zborovanjih ARHIVI XV11I 1995 omejevanje, pri novih tehnikah pa to sploh nc bo mngoče. Tarasov, k, jč nasprotoval kopiranju celih iondo" je Skowron iku eelo očital dvoličnost, češ da od Rosarhiva zahteva, da mu dovolijo mikrofilma» velike količine gradiva (ki se nanašajo na Poljsko), sam pa tega nc dov"oli. Griinstrom je poudaril, da so genealogi politično zelo "pli"ni in da jim grede kar se da na roko. Matične knjige imajo v celoti m ikro-filmanc Te lahko uporabljajo v knjižnicah, ki so v vsaki občini. Poplavlja na se vprašanje dostopnosti razn:h registrov, ki se xl leta 1991 nc vodijo več na papi-ju. Swift je dedal, da je tudi v Kanadi /ečina genealoškcga ¿rudi/a posnetega na mikrofilme. Sko-wrnn ek se je strinjal, da je mikrotilmanje matičnih kr.jig najboljša rešitev za gencaloška raziskovanja, vendar je na Poljskem se zelo majhen interes za taka raziskovanja (večina poizvedb prihaja iz ZDA) in zato ne morejo dobiti v ta namen pclrcbncga denarja. Pcrrine Canavaggio (Francija) je omenila, da je v Franciji v lokalnih arhivih 80% vseh raziskav genea-loških. Predvidevajo, da sami nc bodo več izdelovali mikrolilmov, maiveč jih bodo naročali pri privatnih družbah Postavljeno jc bilo vprašanje, ali sc z mikrofil-mLnjem prenese avtorska pravica glede nadaljnicgu kopiranja na naročnika. Skowrunek je omenil, da po pogodhi o poljsko arhivsko direkcijo monnoni (IJtah) nimajo pravice izdelovati nadaljnjih kopij, vendar kroži velika množina kopij. Tyaekc je omenila odločitev, da nc bodo dajali inventarjev, vodnikov ali do kumentov presneti na INTERNETU, ampak todo upo.abili CD-RÜM. V prvem primeru pridobi avtorsko pravico firma, ker šieje obiava na INTERNETU za intelektualno storitev, v drugem primeru pa ostane avtorska pravica arh'vu. Ketclaar jc pojasnil, dú so na Nizozemskem normalne storitve arhivov brezplačne, posebne slorilve pa jc treba plačati Te so do nedavnega prepuščali privatnim dražbam, sedaj pa jih opravljajo sami in to z uslužbenci, ki so plačani iz denarja, ki ga s temi storitvami pridohijo. Enako plačujejo v Franeiji (Canavaggio) uporabniki samo pesehne storitve, za kar pa cenc niso visoke; drugo pa jc, čc obstoji ekonomski interes. Pe mnenju Tyccke je ireha razlikovati naslednje kategorije v cenovni politiki arhivov; osnovna uporaba (brezplačno), storitve, za katere se plačuje premija, npr če želi upo.ahnik hitrejši postopek ali da se mu pomaga pri delu (sc plača, vendar jc cena brez elementov profila), storitve, pri katerih bodr nastali za uporabniki k t mere i al ni učinki (sc plača s tem, da ima od lega tudi arhiv profit), tehnične usluge, npr. prenos na druge medije (sc plača, vendar brez elementov profita). Críinstom je omenil, da nameravajo na Ž "cd skem vse komercialne službe v javn upravi priva-tizirati. Kclclaar pa je dodal, da se šteje na Nizozemskem kot komercialna dejavnost dajanje arhivskih skladišč v najem. Tako pridobljen denar sc mora porabiti za razvoj arhivske dejavnosti. Pc. njegovem mora zakon omejevali komerualizacijc arhivov, Kah- lenbcrg jc pojasnil, da mora naročnik kop-jc filma, ki jc v Bundcsarehivu, sam urediti avtoiskc obveznosti s pmducentiin filma, firmi, ki jc opravile kopiranje, plačali tozidevne stroške, arhivu pa po predpisani tarifi krili stroške za ohrabo filma. Pomen konference v Trstu je treba occrjcvati predvsem po njenem informativnem pomenu. Če naredimo p.imerjavo s tem kar so povedali udeleženci iz zahodnih UržavJ potem jc očitno da sc nasi pogledi z njimi v veliki meri ujemajo. V večji ali manjši meri pa so prisotni tudi problemi, na katere so opozorili udeleženci iz vzhodnih držav. V diskusij sem imel priložnost, opozorili na način, kako poskušamo konkretna vprašanja rešcati pri nas. Jože Ž mtar Poročilo o V1IE mednarodnem tečaju latinsKe palet grrfije In dlplomatlke oktebra 1995 v Bariju V sodelovanju Medna/odncga eentra za .nformiranje o virih za zgodovino Ba'.kana m Mediterana (Centre intem atfonal d'information sur le source de 1'histoire Balkanicjuc et Medilcrrančennc, v nadaljC-vanjn C1BAL)1 in Državnega arhiva v Bariju fA:chi-vio di statc di Bari, v nadaljevanju ASB) jc v dneh od 2. de 28. 10. 199.*i potekal VKI. tečaj latinske palco-grafijc in diplcmalike 7 naslovom Pisna kultura :.n institucije v času Friderika 11 v južni llalh . Tečaja se je udeležilo 21 predstavnikov Albanije, Bolgarije. Češke Republike, Črne gore, Grčije, Hrvaške. Madžarske, Poljske Romunije, Slovaške in Slovenije. Predavanja in vaje iz hranja in interpretacije virov so hili razdeljeni na 4 sklope: latinska paleogratija, diplcmatika, zgodovina inštitucij in -.godovina italijanskega piava. Picdavania iz palcografijc sta vodila prof. dr. Francc MAGlfTkALE in dr. M. Anlonietta ARPAGO, iz diplematike prof. dr. Pasqi'ale COR-DASCO, prof. Antenio D1TOLO in dr D^miana 1ANNONL. Predavanja iz zgodovine italijanskega prava jc vodil pref. dr. Antonic CAGG1ANO, i? zgodovine institucij pa prof. dr. Pasqualc tORSn Prof. Magistralc nam jc predstavil razvoj knjižne kulture v južni Italiji v času Friderika 11. Gre predvsem za razvoj t.i. dvomih knjig, ki so jih uporabljal, na dvoru Hohcnsiaufevccv. Ohranile so sc le 4 knjige, za katere z gotovostjo lahko trdimo, da so se ufo-rabljalc na dvoru Henrika VI., Friderika II. in njegovih naslednikov ter prepis knjige, ki jo jc napisal Friderik 11. fDc arlc venandi cum avibus, hrani jo Bibliotcra Aposlolira Valicana. ms. Vaticano Paktino Latino it. 1071), Drugi del predavanj jc prof, Magi- l Ode!« ClBAL-a gtej poročiti1 Darka Darovci. v Arhivih, teinik XIV, ši. t-2, Ljubljana 199., sir. 102-103. ARHIVI XVIII (99.<5 n delu urnivov in zborovanjih 137 slralc posvetil ustanovitvi Stud i umu v Neaplju. Za razliko od drugih univerz v Evropi, ustanovljenih v leni ¿asu, jc neapeljsko Icla 12.24 ustanovil vladar. Ustanovitev le univerze je imela političen pomen: z. nje jc kralj hotel ustvarili sloj izobražencev, šolanih v njegovi državi, ki bi bili usposobljeni za upravljanje njegove administracije. Posebej smo v Icm kontekstu poslušali predavanje o Sludcnslkih knjigah, njihovi izdelavi, uporabi in izgledu. Samostanska produkcija knjig v 13. stoletji! preide iz rak benediktincev v roke cislcr-cnanov. Pri tem je pomemben prehod s knjige kol predmeia ohčudovanja in bogastva na knjigo, ki se uporablja za študij oz kol pripomoček za /Širjenje krščanski vere. Vaje iz dipLmatikc sla izvajali dr C. Gatagrisi in dr. C. Dc Santis; brali smo lekste d'ornih jn študentskih knjig iz časa Friderika 11. Prof. dr. Caggiano namje v svojih predavanjih iz pravne zgodo/inc predstavil predvsem razvoj zakonodaje v času Friderika II., ki je v Mclfiju Icla 1231 izdal l.i. Libcr conslilulionum regni Sieiliae ali Liber Auguslalis, enega najpomcmhncjŠih /akenodajnih dosežkov srednjega veka sploh. Duh kodeksa jc moderen predvsem v kazenskih in prozcsualn-h :'.adc ah, izena Čujc vse ljudi pred zakonom icr ohravnava skupne pravo (ius comune), ki prihaja iz univerzalnih oblarii srednjega veka, ccsarskega in papcikcga prava, ler osebno pravo (ius propria), ki ga predstavljajo statuti, lokalni običaji in pravice, ki izhajajo iz. monarhiične "jredilve. Z ustanovitvijo univerTC v Neaplju se jc ustvarilo določeno Število izahra/cnih pravnikov, ki so imeli pomembno vloge pri urejanju Friderikovc dr žavc. O zgodovini institucij nam jc govoril prof. dr. Corsi. Prvi del predavanj jc posvetil razvoju Friderikovc države nasploh Friderik II jc spremenil srednjeveško drŽavo v moderno državo in ustvaril birjkraeijo, ki jc bita odvisna od vladarja, omejil jc moč posameznih fcdalccv, organiziral močno administracijo in ustanovil posamezne upravne pokrajine, s koncesijami in privilegiji jc vezal cerkev na vladarja idr. Drur;i del predavani jc bil pisveccn udnosu Friderika 11. dc mest in njegovemu uspešnemu poskusu omejitve mestne avionomijc z uvedbe mečneg? ■ipravncga aparata, ki jc bil odvisen od vladarja in s pomočjo katerega je vladar politično in ekonomsko nadzira! mestno upravo. Z močnimi omejitvami mestne avionomijc in uvedho velikih davkov za vzdrževanje velikega hirokraiskcga aparata se je začelo ckonrmsko pesanje južne llalijc, ki sc jc še holj nadaljevalo pod nasledniki Friderika 11. Odnose s cerkvenimi institucijami jc v Času Frideriki II. urejal konkordal iz Bencventa iz leta 1156, s pomočjo katerega sc jc zaradi določenih koncesij katoliški cerkvi počasi izbrisala verska in kulturna različnost južne Italije, in jc pripeljal do latinuacijc tega področja, ki jc bilo v zgodnjem srednjem veku poseljeno s prebivalci latinskega, grsktga in araHske^a kulturnega kroga. Vaje iz zgodovine inšlituuj jc izvajala dr. Grazia MaLorann. Prof dr. Cordaseo jc predaval o razvoju notariata v času nornianskih vlndarjev. Predstavil nam jc Fri dcrikovc zakone .s področja notariata, s kaicrirm jc izdelovanje notarskih aklov prešlo iz rok duhovnikov v roke šolanih laikov, javne in privatne listine so dohilc določeno oblike, zakonodaja čju. Iz izkušenj, ki sc jih s prakro pridobili različni arhivisti,. jc tako nastal izobraževalni koncept, ki pa št ni dokončen. Tematsko sc deli v štiri sklope: na področju prezcntacijc vpogled v možnosti samo predstavitve nekega arhiva v javnosti; drugi sklop, ki sc v širšem pomenu imenuje komunikacija, sc deli v tri dele a/stiki z uporabniki, h/ arhivska pedagogika v ožjem smisiu. torej omejena na temo arhiv in šola in c/ arhivsko sodelovanje s časopisi; tretje področje izobraževanje jc produkcija, pri Čemer je mišljeno iz dajanje različnih arhivskih publikacij, četrto področje imenovano repiodukcijii pa predstavljajo arhivske raz stave, kjer program obsega teoictični del, v katerem sc prisotni seznanijo s tehniko postavljanja razstav ter varstvom gradiva, in prnktičm del. Za zaključek dneva smo si ogiedali še en način predstavitve arhiva, tj. na videokaseti, ki jo je odstopil mestni arhiv Miinchcn. Ta vidcoposnetek sme tudi analizirali: kakšno siiko arhiva nam posreduje, kakšne cilje dosci^mo na lak način ir, na kateri krog naslovnikov se obrača. Drugi dan. kije bil posvečen temi komunikacija, sta začela dr- Moril/ in dr. Jung iz Wclzlarja s "pied stavo", v kateri sta nrikazala ncki.j primerov dialoga med arhivistom in obiskovalcem. Najvcčkrar jc šlo za situacijo, nesporazum, povezan s prevelikimi pričakovanji (ljudje hočejo preveč m takoj) oz. s premajhno poučenostjo. Problemi sc poja"ljajo tuc i zaradi neurejenih lbndov in v zvezi z "arsr/om osebn..! podatkov in godiva, V okviru tega smo analizirali tudi nekaj konkretnih primerov pisnih vlog in možnih odgovorih nanje. ArK.vska pedagoginja ga. Lambert, sicer profesorica zgodovine in nemščine na gimnaziji nas jc seznanila s svojimi izkušnjami, k; si |ih¡jc pi-dotvla v desetletnem dciu nr področju sodelovanja med arhi vom in šolami. Ukvarja sc z vprašanji, kako po src dovati Šolarjem dostop do originamih virov, kako pomagat: pri njihovem samostojnem delu v arhivu, na tudi o tem kake. privesti v arhiv učitelje, ki dostikrat ne poznajo koristnih možnosti, ki b» jih le la lahko nudil pri pouku, Ker pri večini ljudi obstaja določen strah pred vstopom v arhiv, so zato primerna vodstva pc arhivu, ki pa imajo tudi poučni namen. Potekali morajo v majhnih skupinah, potrebne pa jc tudi po • kazali arhivalijc, ne le go"oriti o njih Pri sodelovanju s šolami jc pomcmbio izhajati iz učne situacije. V1^ s katerimi Šolarji dclaio, morajo biti tiskani, v latinici, prevedeni, dolgi stavki skrajšani, poenostavljeni. So-larji delajo v majhnih s kupnin ah in iščejo odgovore na postavljena vprašanja. P. cd lem ic potreben pogovor z učiteljem; kakšne so njihove želje in kaj lahko pričakujejo. V Marhurgn so za taksne delovne skupine izdali že več zvezkov, kjer jc predstavljeno arhivsko gradivo, ki sc navezuje na določeno tgodovinsko ob dobje, ki ga učenci sjioznavajo pri rednem pouku zgodovine. G. Kcch, uredrik časopisa Ohcrhcssische Prcrsc, jc povedal nekaj o mož-noslih sodelovanja med arhivom in mediji, zlasii tiskanimi: kaicrc arhivske teme sc zanimive za medije, kakšne korist* ima lahko arhiv od rednega sodelovanja z mediji Nanizal je vrste, praktičnih nasvetov, da bi bi'o io sodelovanje čimbolj učinkovito. Takšna dejavnost jc, če je dobro organizirana in profesionalno vodena, pomemono sredstvo, kf\ko ncpoznavalcc čii.iboljc informiral o pnmenu in potrehnosti sicer v ti*'p iclujoČih arhivov Pri tem morajo biti ¡¿polnjeni nekateri pogoji. Nari objavi, npr. napovedi neke pri reditve, mora hiti ta p;avočcsna in vsebovati podatke, po katerih se bo možne najhitreje orientirati: kdo? kaj? kako? kdaj? in kje? Če bi pri kakšni večji prireditvi mediji, čeprav povabljeni, kakorkoli izostali, je treba pravočasne poslali na redakcijo poročilo na poldrugi strani (po možnosti s črno-helimi fo'ogia fiiam.i) z najpomembnejšimi podatki: kdo je pripravil prireditev, kaj, koaj, kje in na kakšen način. Koliko jc ■ bilo obiskovalcev kdo vse je govoril (funkcija, pravilno izpisano ime in naziv) H vsebinsko najpomembnejše točke iz tega, kar jc Dilo povedano Pri manjšib prireditvah (jubileji, razstave) se priporoča pripraviti majhno notico, ki se jc posije uredništvu. Pri večjih zade\ah, kot so zasedanja, kongresi, pomenrnnej?'. posamezni proickki ali na primei predstavitev bilance, se naznani tiskovn.i konfcrcnca, kamor se pohabi pravočasno vse medije, ki pridejo v po-štev (vedno je priporočljivo pred začetkom še enkrat telefonirati). Glede na povedano smo sestavili primer obvesiila o poteku tečaja, na'o pa nadaljevali z diskusijo v zvezi z vnaprej zbranimi prispevki, ki so bili objavljeni v časopisih in r,o kakorkoli obravnavali arhivsko tematiko. Popoldne smo se odpeljali na obisk v Wetzlar. To jc bila že priprava za naslednji dan, kajti obiskali smo Rcichskammcrgerichts-Muscum, ki je v lasii združenja sodniške zbornice, Dogajanje v muzeju oglašujejo v eminentnib časopisih :n na televizijskem programu Aktucl, kije namenjen dokumcntarno-izohraževalnim oddajam Magistrat mesta Wetzlar je v piCteklili letih izdpl zloženke glede ,ia posamo.no tematiko muzejev in zbirk in te so na voljo v vseh muzejih, na magistratu, v arhivu... V muzeju smo si najprej po multiviziji ogledali nastanek, 1'unkc.jo jn razvoj ,;od- niskc zhomice. Pniem pa še priložnostno razstavo grafik (karikatur) na temo iods:va. ki so hile objavljene v francosko m časopisu v času francoske revolucij".. Oh tem nas je vodja snroti opo~arjal na razne /.anirnive detajle, ki bi jih sicer zlabkp nrczrli, s čimer bi razstava izgubila zanimivost. Tretjega dne smo se ukvarjali s področjem reprodukcije, katerega osrednji del predstavljajo arhivske razstave. Dr Moritz je pripravil predavanje o tem. kako mora potekati načrtovanje in izvedba razstave. Najprej ^e je potrebno odločili /a temo, morda v zvezi s kakšnimi pomembnimi dogodki ali oschrosimi, nato pa razsiavo gledljivo postaviti. Ljudi je ircba preku vizualnega učinka pritegniti ra določeno vsebino kajti podajanje informacij izključno preko tekstov nima ve iikega uspeha; mnogo boljša jc avdiovizualna informacija. Preden se letimo izvedbe, moramo imeti načrt oz. predvideti odgovor na naslednja vprašanja: čemu? za koga? o čem'1 kdaj? Kje? kako? kaki ne vrste razstava bo lo. oz kolikšen ho njen obseg. Glede na vrsto loči di. Moritz tri lipe1 a) lahko gr^ za cnostr.vno razsiavo arhivalij z dodatkom iotografij bj potujočo razsiavo - samo fotografije in c) t. i. ilustrirano tematsko razstavo. Izvedba razstave1 I. Najprej jc polrebno preveriti dane možnosti: -materialna oprema: pros*orskc možnosti, vitrine, osvetljava, klima -personalne možnosri: na koliko sodelavcev lahko računamo in za koliko črsa ugotovili kolikšna sodstva so na voljo II. ^rip.ava delovnega plana: 1. Časovni plan (dalum otvoritev razstave) Načrtovanje zajema dve področji dela, ki morata potekati istočasno: a) razstavno-tehnična dela in h) izdelava tekstov za katalog ''hkrati z začeto akc;jo jc treba stopiti v stik s tiskarno in se pozanimali, koliko časa potrebujejo za tiskanje) a) izbira eksponatov, napi ni, poslaviiev vitrin in panojev, načrt zunanjega izgleda (milimetrski papir) b) ohlikovni .n vsebinski opis, komentarji literatura. izhbt fotografij, priprava za tisk (stavljenje, ko rektnre), tiskrnjc 2. Prosiorski plan i Napraviti meramo tloris razstavnega prostore in v zvezi s tem razporeditev vilrin in panojev Načrt lahko naredimo v pomanjšan cm merilu na milimetrski papir al. napravimo modele iz kartona za eksponate in napise. III. Izbira eksponatov - iz literature (opombe v znanstven literaturi, tematsko podobni razstavni katalogi) - iz arhiv.skih fondov lastnega arhiva: inventarji, pregled fondov 140 Ü delu arhivov in ¿h o rov an j i Ii ARHIV) XV111 199S - i/ drugih virov, npr. drugi arhivi, knjižniec, takoj se moramo odločiti, kaj bomo na v rak način pokazali ostale iranj pomembne eksponate izberemo kasneje po vsehinskih kriterijih; vsekakor je učinkoviteje, če predstavimo posame/nc predmete ko- pa mnoiieo vitrin in ekeponatov; odločili sc moramo tudi glede "rste prezcnlaeije. ali v originalu ali kakšni drugi obliki IV. Obdelava izbranih predmetov: a) prt razstavni tehniki določanje mesta za vsak predmet in numerizaeija (številka vidrine oz. panoja, predmeta) ler oni eksponata '.kataloška Številka, naslov, razlaga, :zvor in datum) b) dela pri izdelavi kataloga: opis eksponata (kataloška številka, naslov, izvor, datiranjc, podrobnejša razlaga, literatura), izdelava uvodnih poglavij Preverjanje notranje razporeditve razstave. Dela v zvezi s končni po Jobo oz izglcaom razstave icr kataloga: oprema panojev, vitnn. namestitev, izbira vrste materiala za ozadje barve, vrsta tiska, razmerje tekst slike V Ohlikc prczentacijc 1 Pri enostavnih razstavah je razstavljeno pisno arhivsko grrdivo in cl.spor.ati iz zbirk fotografij, kart, pečatov, časopisnih izrezkov iz lastnega arhiva oz. izposojeno gradivo v originalu ali kakjni drugi obliki. Spremljajoči teksti pa se opisi eksponatov, teksti na panojih, informatorji in katalog. 2 Pri potujočih razstavah so eksponat1 fotografije iz arhivskih londcv in zbirk, bihliotečnega, muzejskega gradiva. Teksti pa so enaki kot prcj. Pri ilustriranih tematskih razstavah (Illustrierte Thcmoischait) so ckmonati iz lastnega arhiva: pisno arhivsko gradivo in izbor iz zbirk fotografij, kart. pečatov, izrezkov iz časopisov... in izposojeni iz bibliotefnega gradiva, knj'gc. pisne gradivo, oz. iz muzejskega gradiva: slike tridimenzionalni eksponati. Vse to pa jc lahko p rez en t i rano kot original ali v kakini drug, obliki Spremljajoči teksti so enak prcjStijim. Na koncu jc potrebno obvestili časopis o tem. kdaj bo otvoritev, in polem poslati poročilo o poteku otvoritve. Slcvilu obiskovalcev, glavnih govornikih, zahvala sodclavecm in tis*im. ki so posodili razstavne predmete. Pod naslovom Razstavne tehnike jc hilo govora o vprašanjih izbire in prezentančnih možnostih arhivalij v vitrinah in panojih kakšen naj bo zunanji izgled (oprema, barve), kake naj izgledajo opisi ircdmclov, v kakSm ohliki se lahko predstavijo eksponeti. Sledila je tema v zvezi z varstvom gradiv? pri razstavah. Ga. Hahner restavratorka univerzitetne biblioteke v Mar burgu, jc povedala nekaj o problemih pri transportu arhivalij in o klimatskih nogejih ki jim mora zadostiti razstavni prostor. Po izohražcvalnem programu naj bi udeleženci na podlagi teoretičnih napotkov sami postavili milo priložnostno razstavo na temo Kaj je arhiv?, ki hi jo kasneje kritično prediskutirali, vendar je ta del odpade'. Četrti dan je bil namenjen seznanianju z arhivskimi puhlikaeijami, t.j. inventarji, vodniki, izdajami virov, in raapravi o tem. kakšen cilj imaio. komu so namenjeni; ocenjevan smo njihov izgled in kako sc skozi tovrstne puhlikacijc predstavlja arh'v. Dr. Wolf nam jc predstavil različne vrste zloženk obvestil in tako imenuvanih malih publikacij, ki si jih izdali v nemških in inozemskih arhivih. Hkiati pa smo. na podlagi predvajanja dveh videoposnelkov v zvezi s poročanjem, govorili o dogajanju v arhivu na televiziji, o raznih možnostih, kako pritegniti jasnost in jo seznaniti z inštitueijo, pieko časopisnih člankov, televizijskih in radijskih oddaj, tclctcksta 'td. V tiskarni Koch, ki smo jo obiskali popoldne, smo imeli priložnost opazovati dogajanje oz. različne faze nastajanja časop:sa. Kako se lahko prodne i rajo brošure m zloženke tudi v lastn režiji brez prevelikih stroJkov s pomočjo ■osehnega računalnika, seveda z odgovarjajočo tehnično opremo, ali vsaj napravi predloge za liskamo, je naslednji dan povedal g. fcngcl. Predstavil nam je možnosti in načine dela z računalnikom, nas seznanil s potrehno hard in softwcrsko opremo in okvirnimi cenam! in podal vpogled v zmogljivosti DTP (Dtsk Top Puhlishing) sistema. S tem ni pa seveda s kratkim povzetkom dodajanja zadnjih dni sc jc tečaj tudi končal. Olga Pivk I rt na Uičen ■ Benedičič Poročilo g evidentiranju slovenskih študentov na Češki visoki tehniški šoli v Pragi V dreh -od 5. - 9 junija 1991 sva Branko Radu-lovič in Brnnko Kozina nadaljevala z evidentiran icm gradiva pomembnega za slovensko zgodovino, v arhivu ČVliT v Pragi (op. glej poročilo \ Arhivih XVII, št. 12, Ljubljana 1994, sir. 148-151 in Obvc stila ARS, junij 1994, str. 12-13). Prri dar, najinega obiska v Pragi sva bila gosta Arhivske uprave Ministrstva za notranje zadeve Ccikc Republike, kjet sva predložila dopolnjen predlog Sporazuma o sodelovanju na področju arhivistike med Arhivom Republike Slovenije in Sckcijo arhivske uprave Češke Republike. Prr.v lako sva imela razgovore z g. FrantiSkom Šuchmo in g. Pavlom Ratajcm o kunkrclnih ohiikah sodelovanja. Mca pogovorom najn ic g Rafaj seznanil z arhivsko zhirko "Jugo-slavica", zhirko iz vseh čeških arhivov, v katerih jc ARHIVI XVIII 1995 O uclu arhivov in zborovanjih 14) ohran eno gndivo, ki sc r.anaša na Sbihočje nekdanje SFRJ. I1/ kartoie'ke, ki je urejena kronološke (op., od 13. stol. do I. !941). je razvidno, da hram o češki arhivi bogato arhivsko gradivo, ki sc nanaša tudi na ozemlje Republike Slovenije. Dogovorili smo sc, da ob enem od naslednjih ob-skov podrobneje preglciamc omenjeno kartoteko .n iz nje ločimo vse zadeve, k. sc nanašajo na Skvenno. Z češke sirarn je bila izražena želja, da tudi v Sloveniji evidentiramo fonde, v kate'rih sc nahaia gradivo, ki sc nanaša na Češko republiko Mnenja sva, da jc potrebno omenjene kartoteko podrohno pregledali ler v okviru sporazuma gradivo tudi reproducirati za uporabo v Sloveniji, Naslednji dan s*'a na priporočilo češke uprave obiskala arhiv M asar y ko vc uni* cr/c v Ernu. kjer sva imela pogovore z direktorjem g, Pulcem. ki naju jc scznaril /. delom arhiva, predstavil gradivo ter vzorno opremljena arhivska skladišča. Predstavniki arhiva Míiarykove univerze v Brnu so zainteresirani za sodelovanje na arhivskem podiočju, še posebej zatJj ker jc na univem v Brnu dolga leta predaval dr Mihajlo Rostohar. Predvsem so izrazili željo o sodelovanju med arhvoma o:í. arhivskima službama ljubljarskc in njihove univerze. ele tretji dan sva pravzaprav nadaljevala z delom - evidentiranjem študentov, Prijazno naju je sprejela direktorica arhiva ČVUT, ga. Magdalena Tayerlova in nama omogočila nem jlcne delo. Pregledala sva evidence vpisanih študentov od šolskega lela 1905/06 do 1918/19 in skupaj evidentirala 100 novih študente", (op., lani sva za lela 1130/31 dc 19^4/05 evidentirala le 25 študentov), Nad Številom vpisanih študentov .sva bila zelo presenečena, saj tako velikega števila nisva pričakovala. Skupno sva pregledala 19 knjig vpramh Sirdcnlov. Velik problem v arhivu ČVUT pa jc, da nimajo ustreznega fotokopirnega stroja, tako da sva morala vse študente, njihove osebne pedatke, predmetnik ler óslale rubrike izpLali iz kataloga. Zadnj i dan obisk? sva imela tudi uradne razgovore na arhivski upravi z direktorjem dr. O. Sladkom, namestnikom direktorja dr. J. Maršalom, z go. M. Čcplakovo, go. E. Syrovo in g. F, Šuchmo. Gostitelji so sprejeli osnuick Sporazuma o sodelovanju med Arhivom Republike Slovenije in Arhivsko upravo Češke Republike, obenem pa izrazili željo pc nicgovi dokončni uskladitvi. Predvidevamo, da ho sporazum podpisan že le los nje jesen Prav tako predvidevava nadaljevanje evidentiranja študentov ter podrobnejši pregled kartoteke Jugoslavica. Zadnji teden oktobra (23.-27. 10. 1995) sva na ČVUT v Pragi nadaljevala z evidentiranjem. Začela sva .s šolskim letom 1919/20 in pregi 'dala kaialoge vpisanih slušateljev (A-L, K-R in R- ). S tem šolskim letom sc jc končalo določeno obdobje praške tehnike, ker jc v nasicdnjcm šolskem letu prišlo do pomembne reforme organizacije politehnike in načina ."ludi'a. V Šolskem letu 1920/21 sc jc politehnika reformirala tn iz, enolne visoke šole s posameznimi oddelki so izšle samostojne fakuiielc. Hkrati s tem sc je dokončno izoblikoval Šludij na ČVUT Od lega šolskega lela deluje samostojno sedem fakultet s .svojimi evidencami vpisanih študentov, k; sc bistveno razlikujejo od poprciSnuh katalogov. Zalo je bilo polrebne pregledovanje evidenc na novo zastaviti, ker se od lega leta Šicvilo vpisnikov (ali kot so sc po novem imenovali NATIONALE) po.;cdmcn Nov jc tudi način vpisovanja, vsak vpisan Študent je' moral ob vpisu izpolnili vpisno polo, od že znanih rubrik pa dc, čisto specifičnih, kol jc bila npr. rubrika o končani vojaški obveznosti. Ta rubrika se jc obdržala le dve šolski leti, nakar jc bila opuščena. Tudi Slcvilčenjc vpisnih evidenc sc jc začelo na novo, od Številke ena naprej, kar pomeni, da gre za čisto ločene enole; namreč, vsaka fakulteta vodi svojo lastno numeracijo in nko ludi v arhivu ČVUT vodijo vsako fakullclo kot samostojen fond. V štirih dneh, ki sva tih imela na razpolago, sva pregledala vpisnike treh lakuJtct, in siecr: fakultete m arhitekturo, fakullcic za elekirotehnko in faktilletc strojnega in elektrotehničnega inženirslva. Evidence za omcnienc fakullcic sva uspela pregledati od šolskega leia 1920/21 do 1924/25, V vsakem lclu so Štirje vpisniki, urejeni po abecedi, vsak ima svojo zapoiednc Številko. Tako sva vsega skupaj pregledala preko sedcindesel knjig evidenc in pri tem na novo evidentirala 35 študentov iz vseh slovenskih dežel. Nova vrsta cvidcnc, ki sc jc pojavila v lem obdobju češkoslovaške dr>.ave, sc cvidence absolventov posameznih fakultet, ki ;:ajcmajO obdobje'od leta 1918 do 1955. Tudi le sezname absolventov sva pregledala za prej omenjene fakultete. Prvih nekaj let po končani I. svetovni vojni, predvsem pa v šolskih letih 1918/19 in 1919/20 jc iz vpisnikov razviden pravi "naval" slovenskih in tudi drugih nečeških študentov na tehnike v Pragi. Takoj .sc zastavlja vprašanje, iakaj je prišlo do tako množične selilve študentov z dunajske in graške lennike v Prago in pezneje tudi na lehniko v Pmu. Na le selitev je predvsem vplivalo dokaj kaotične stanje v Avstriji, pa ludi politične spremembe v Evropi, predvsem boljševiška revolucija v R"siji (ogromno ruskih emi grantov sc jc naselilo v Pragi, kjer so .udi študirali) ler nasianek novib držav (predvsem na Ealkanu). V okviru lega obiska sva prisostvovala podpisu iporaz*ima o sodelovanju med Arhivom Republike Slovenije in Sekeijo Arhivske uprave' Ministrstva za notranje zadeve :škc Republike, ki sta ga v prisotnosti slove-niikega veleposlanik« v Pragi g. Zvoneta Dragana, podpisala direktor Arhiva Republike Slovenije mag. Vladimir Žumcr in generaini direktor Češke Arhivske uprave dr. Oldneh Sladek. Branko Kozina Branko Ratlubvič 142 O delu arliivov in zborovanjih XVI11 1995 Ko bi piransko arhivsko gradivo tahko spregovorilo... P i ponosne povudalc, da jc končno, pc več kot osn-ih stoletjih našlo svoje stalno domovanje v Župan čič, vi ulici, v starem delu Pirana, kamor (udi rodi. Čeprav jc hil piranski Mestni arhiv ustanovljen že 1. 1 i>77. jc bila usoda arhivskega gradiva v njeni nestra, a hkra'i za tako dragocenost dokaj žalostna Ta bisoi nase preteklosti nikakor ni noijc! najti primei nega prostora, v katerem bi lahko doslej /c mnogim rodovom piklanjal v preučevanje vse svoje bogastvo. Ne le da seje arhiv zdriiicval in razdruževal z mestne knjižnico, sc selil iz občinskega poslopja v Kav.inc od tam v sodno poslopje in jc 1. 19M skupaj s knjiž ničnim fondom pristal v sedanjem Pomorskem mu/,cju v Piriiiu. celc zazidanje bi. med vojno in s tem rešen t.i.'evakuacije in zaščite" v Italijo. kai sc lahko zali valimo le ljubezni in odnosu Pirančanov do svoje kulturne zgodovine. Po uveljavitvi jugoslovanske zakonodaje tudi n? našem ohmočju je hil s sklepom Občinskega ljudskega odbora Piran 28. oktohrs 1955 ponovno ustanovljen samostojni zavod Mestni arhiv Prsn. S tem pa njegovih začasnih preseljevanj še ni bilo konec Leta 1974 se jc Mestni arhiv Piran priključil Pokrajinskemu ar hi vu Koper V prostorih frančiškanskega sam est an a so pričeli z delne adaptacijo in gradivo jt dobile spet začasno bivališče. Od tod je bil njegov najstarejši del pc mnenju komisije, ki si jc proslore og .dala in ugotovila njihovo neprimrnost. spel začasno poseljen v Ko per, tudi v začasne prostore. Km ilu so gradivo spet začasno vskladisčili naraj v Piranu. Tooa tudi od tod hi sc moralo gradi"o preseliti v druge začasne pro.1;' tore, saj jc dcnacionalizacijski postopek vrnil samostanske prostore frančiškanskemu redu, li pa nameravajo dostojno proslaviti svoj visok jubilej in usposobiti vse prostore da bodo služili svojemu nam ;nu. Vse lo sialno preseljevanje, menjava klimatskih pogojev in stalni fizični premiki lako častitljivo starega arhiva so pustili na gradivu vidne sledove. Nekaterih dokumentov, ki jih jc r.apaula vijoličasta ple sen. I udi ob naiskrbnej.šcm prizadevaniu arhivskih delavcev in konservalorjev saj sc bili na njih izvedeni že večkratni restavratorski posegi - z doslej znano tehnologije in postopki doma in v svetu nc bo več mogoče restavrireti v nedogled, čc znanost nc bc tudi na Icm področju v bližnji prihodnosti pc nudila drugačnih odkritij Da jc tokrat šlo zares, da jc id besed in obljub prišlo ludi k dejanjem, jc bilo vidno ?.e v pomladanskem času letošnjega leta Do jeseni, io jc do štiridesete obletnicc ponovne ustanovitve samostojnega arhivskega zavoda v Piranu, jc bilo vse narcJ in fanfare sc naznanile, da jc odisejada arhivskega gradiva piranskega območja za vedno končana. Gradivo je pridobilo lepe, po arhivskih standardih adanurane proslore s klimatskimi napravami in lepo čilaln-co ter prosi ore za strokovne dclavcc. Avlo v pritličju p:, bo mogoče uporabiti tudi kot razstavni proslor. Čc izvzamemo nekatere manjše spodrsljaje ob svečanem dodajanju ob odprtju prostorov in po njem. je bil to za vso arhivsko javnost, zlasli pa ¿a arhivalije piranskega območja in za ljubitelje piranske kulturne dediščine, najsvetlejši dogodcK. Vse arhivsko gradivo jc preseljeno v stalne prostore, kf so prav gotovo med najsodobnejše opremljenimi arhivskim: prostori. Vsaj pri nas bi hil lahko vsak arhivski zavod ponosen nanje Ponosna pa jc iahko tudi občina, ki jc končno pretrgala nenehne prerekanji; in prcmišljanjc v smislu ■Joj, kam bi del?" Čf bi lorcj tudi pirarsko arhivsko gradivo hhkn ta dan spregovorilo, bi sc zahvalilo vztrajanju vodstva Poki aj ¡irskega arhiva Kipcr, da gradiva nt bc več dovoljevalo p-cnašati na začasne lokacije po Piranu in da ga bo ialo evakuiralo v nove skladiščne prostore v Kopru, dokler v Piranu nc najdejo stalne fokacije. Zahvalile pa bi sc tudi vztrajanju piranske občine in ziasti njenega župan?, a a ne bc dcvolil niti začasne pjnovne odtujitve lega dragocenega fonda s svojega območja. Obojestranska nepopusiljivost jc rodila konstruktiven dialog in dogovor, zlasti pa realizacijo prepo trebne kulturne pridobitve - zasluženi stalni in ugledni arhivski prostor za ta evropski biser Milica Treb.fe-Š alfa Poročilo o delovnem obisku v Kanadi med 24. majem in 23 junijem 19a5 Tokratno daljše bivanje v Kanadi je bilo namenjeno 1 obiskom kanadskih državnih arhivskih ustanov z namenom, da se začne v njih ustvarjati "slovenska arhrvski zbirka", 2. naddjcvnnju evidentiranja, urejanja in popisovanja arhivskega gradiva društev slovenskih izseljen cev in prit obi v an ju kopij ali fotokopij za zbirko o slovenskem .zscijensrvu v Arhivu Republike Slovenije, 3. zainteresiranju širšega kroga odgovornih dclav-ccv društev in njihovih zvez /a šc uspešnejše hranjenje arhivskega graaiva pri društvih slovenski! j izsc-Ijenecv (izobraževalna dejavnost) pri društvih, kf jih doslej šc m=cm uspela obiskali in 4. navezavi slikov z novimi društvi in zvezami dhištev 1. 1 OTTAWA Po lanskoletnih uspešnih pr^h stikih z National Archives of Canada v Otlawi, me jc v tem letu povabila nova direktorica ga. Lilly KOLTUN, ker jc g. Derek EALLANT1NE med icm časom žc odšel na novo delovne dolžnost, Predstavila mi jc aclovanje ARHIVI XVIII 199.*» O delu arh i v o v in zborovanjih 143 /.vezne arhivske ustanove in nu organizirala srečanja z vrsto vodilnih sodelavcev. Ga. Elizabeth HAWKINS mi jc predstavila kanadsko arhivsko zakonodaje. Izročila mi je ludi nckai gradiva o tem, kar pa sem žc pn:daia direktorju ARS mag. Vladimirju Žumru. G. Charles MACKINNON, vodja londonskega Urada kanadskega visokega pooblaščenca mi jc ra::ložil delovanje urada. G. Dan MOORE odgovoren za valorizacijo arhivskega gradiva vlaunih or gar o v na zveznem nivoju, me je seznanil s postopkom valo rizacijc arhivskega gradiva zveznih vladr.ih ustanov. Ta me jc seznanil še z g. Antoniom LEC-HASSELROM arhivisiom jn "odjo resorja državnih arhivov enole vladnega arhivskega g-adiva oddelka zgodovinskih raziskav, G. Lechasscur jc bil to obdobje lii d i predsednik Združenja kanadskih arhiv istov. Povabil mc je na junijsko letno skupščino v mesiu Rcgina, Saskatchewan - a ostalo jc it pn prvem izvodu predsedniškega mandatnega poročila, ki mi ga jc izročil in ob moji prošnji, da prenese na ?0. jubilejno zborovanje prisrčne pozdrave in čestitke Arhivskega društva Slovenije in moje želje za čim uspešnejši potek letne konference. Razdalja in strošek iz udeležbo bi bila prevelika, Največ časa sem se mudila v oddelku vladnih arhivov, kjer jc vodja rokopisnega oddelka g. Mjron MOMRYK, Tu sem lahko evidentirala gradivo, ki sc nanaša na zgodovino piscljc vanja (za slovensko nimajo pesebej zbranega!). Spiske bom prejela po pošti. Arhivskega gradiva društev slovenskih izscljcnccv in njihovih zvez prak ticno ni v icj ustanovi, pa tudi Nacionalna knjižnica, ki jc v isti sla/bi kol del Nacionalnega arhi va jc z deli, ki sc nanašajo na dopnnos slovenskih priscljcr.ccv kanadski zgodovini zelo skromno založena, šc manj pa aŽurirana. Tu sem dobila ludi nekaj tematskih številk glasila nacionalnih arhivov Kanade THE ARH1V1ST in zad nji letnik glasila Združenja kanadskih arliivistov AR C HI VARI A (1994). Gradivo je n-a razpolago v knjižnici Arhiva Republike Slovenije Žal je srečanje s predsednikom Kanadskega arhivskega sveta odpadlo zaradi ncpreJvidcnc služoenc odsotnosti g Michacla HOUDEA Dogovorili smo sc za sukeesivno prevzemanje naslednjih fondov: V P Z BLED 1913-19^ (seje Glavnega odbora in zapisniki konvencij), Kanac'sko Slovensk kongres (usi. 1991) in Vseslovenski cdbor (ust. 1990) ter gradivo posameznih pomembnih kanadskih Sloven ccv, za katere sc bomo sproti dogovarjali. 1, 2 TORONTO I. 2. I. V National Archives of Ontario sem sc z arhivisiom, odgovornim ¿a muftukulturo g. Corradjm A. SANTOROM dogovorita, da bomo najprej predali arhivske gradivo tistih ustvarjalcev, ki ga v frag mentih žc hranijo in ima pomen za zgodovine Ontaria V naslednji fazi pa b; predali ■uai ostalo gradivo slo- venskih društev in njihcvili zvez, ki Šc ni:;o zastopana v prevzetem gradivu, pa imajo pomen za zgodovino Ontaria. 1. 2. 2. Na Ontario Heritage Foundation me jc sprejel g. Paul BATOR. Historical Consultant Heritage Community Services na Ontario Ministry of Culture, Tourism and Recreation. Zanimiv jc bil raz govor o mežjieslih sodelovanja pri raziskovanju slovenskega ii-scljensiva, 1.2 3. Na Multicultural History Socicly of On-lario sem sc pogovarjala z direktorjem dr. MO-GOUCHIJFM, dr. Cabriclom SCARPELLATOM in g Ljubo mi mm MEDJESIJEM. Center s skromnimi protorskimi zmogljivostmi jc pripravljen prevzeti arhivsko gradivo društev slovenskih izscljcnccv - a le popisano. Dogovorili smo se za skupno akcijo v prihodnjem letu, ko b: svečano prcdi/li nekaj arhivskih ionciov, za katere sem žc izdelala popise. Potrebno sc jc šc dogovorili, kakšna pomagala za uporabo gradiva naj dollej izdelam, da bodo zadovoljili kanadskim standardom V času moiega bivanja v Karadi -,cm bila povabljena v ta eenter tudi na zanimive predstavitev šiirih no"okanadskih avtoric, katerih dela so izšla v preteklem letu, Med niim. je bila ludi naša rojakinja g. Cvetka KOCJANČIČ z lastnim prevodom knjige o življcnjsk: poti in umetmškem ustvarjanju slikarja Andreja Štritofa z naslovom Unnappv Rebel V slovenskem jeziku je picd leti izšla pri Slovensk' izseljenski matici v Ljubljani z nas'ovom L pom "k s copičcm. Tnko jc ga. K ocjančiecva prvi slovenski avior, ki jc izdal svoje delo v obeli "svojih" je likih in v ebeh "svojih" domovinah. 2. I. Evidentiranje: V National Archives of Ontario sem evidentirala in naročila fotokopije oz. mikrofilme naslednjega gra diva, pomembnega za zgodovino slovenskega pi seljevanja v Kanado: 2, 1 1, gradivo, k! ga jc arhivu odstopil čast. Tone Zrncc (gradivo ccrkve sv, Marije Pomagaj iz Toron.a), 1961-1977 (cerkvcnc knjige, biografije, eerkveni hil-leni, finančna poročila, korespondenca in župnijska statistika); gradivo ni popolno; 2, 1.2. gradivo, ki gaje arhivu odstopil čast. Janez Kopač in sc nanaša na gradivo ccrk\c Marija Pomagaj v Torontu Božja bese dr. 1949-19.^9, gradivo cerkve sv Marije s Čudodelno Svctinio Toronto (krstne knjige :9.<>9-1976, knjige prvega sv. obhajila 1960-1976, birr.ianccv 1959-I9lt9, 1972-1976, rcg.stcr perok 3959-1969, rcgisicr umrlih 1960-1976 ter korespondenco za obdobje 1963-1972) in šc nekaj pomembnejše cerkvcnc dokumcntacijc; za to obdobje jc arhivsko gradivo kompletno. 2. I 3 gradivo, ki ga jc deponiral g. Frank Tcrina in sc nanaša na Holiday Gardens Slovenian Country Club ¡961-1978 (fragmentarno); 2. 1. 4 gradivo, ki ga jc v arhivu deponiral g. Otmar M^ascr. in sc nanaša na obdobje I959-I9C9; 2. 1. 5, gradivo, ki ga je arhivu odstopil čast. Charles Ceglar iz Hamiltona, in se nanaša na zapisnike in ccrkvenc billcnc cerkve sv Gregorja Velikega v 14a O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XV11I 1995 Hamiltonu 1960-1977 (fragmentarno); 2. 1.6. naročila serr mikrofilme Se nekaterih man. ših osebnih londov ustvarjalec" slovenskega porekla: vsi mikrofilmi so lahko že na razpolago v čitalnici \RS (priloge za ARS\ 2. 2. Nadaljevanje urejanja in popisovanja ar hbskega gradiva drusicv 2. 2. 1. Zveza Slovenskih društev v Kanadi, t. j. meddrui.,veni adbor, ki jc deloval med leti 1985-1991 Popis na 3 straneh zajema 18 ohranjenih dokumentov, skupaj 97 listov in 2 fotografiji. Zveza je imele več akcij, med njimi tudi Odhcr za pomoč Onkološkemu inštitutu v Ljubljani (Slovene Institut of Oncology Trust Fund naprava za ultra Z"oČno diagnostiko), ki jc deloval v letih 1985 1987 Ohranjeno gradivo obsega 99 dokumentov (19.1 listov, 7 časopisnih izrezkov in 4 fotografije) Popis na 4 straneh je prila/.cn. Če bomo skompletirali še katero n .,nih akcij, bomo s pop-som r.adaljcvali. 2. 2 2. Radijski klub SLOVENSKI VEČER na vili CHWO 1250 AM jc deloval od 1977 do 199.1 ko ic bil 13. avguste izbr'san i/ registra. Ohranjeno gradivo obsega 178 dokumentov (435 listov). iJopi? oblega 7 strani. Fotokopije gradiva pod 2 2 1. in 2 2 2. sem s popisi že oddala v ARS. 2. 2. 3. Plesna skupina NAGELJ v Torontu izhaja iz Kultume-prosvctncga druitva BaRAGA. ustanovljena /c 1. 1958. v 1. 1959 jc to že Alojzijev mladi dom in njegov folklorni kotiček, že istega leta pa si izbere ti'di ime Folklorna skunina NAGilLJ pri cerkvi sv. Marije Pomagaj. Gradivo Šele poskirlamo zhrati. Začasni poph je v rokopisu in obsega Hf strani. 2, < 4. Zapisniki V. P. Z BLED, Odsek št. 12 -NOVO MESTO, St. Catherines, Ontario 1959-1995. Gradivo ohsega 243 dokumentov (756 listov) na 11 straneh popisa. Gradivo /.a ohdobjc 1 V4.3 (ko jc bil adsek ustanovljen pa do 1959 še poskuSamc odkriti Giadbo bom v ARS "ddala naslednje leto, skupaj ostalim gradivom tega rdseka. 2. 2. 5, Tudi na ambasadi Republike Slovenije v Oltawi sem bi!a lepo sprejcia. Pomagali so mi vzpostavili stik z edinim slovenskim društvom v tej okolici (Slovenske društvo v Ot>awi) in njegovim pred jcdnikom g. b anom Bračkcm. Dovolili so mi foto kopirati njihovo glasilo MbD NAMI. ki jc izhajalo xl 1. 1979 do 198? četrtletno v tipkopisu. To društvo, ki bo imelo prihodnje leto 20. obletnico delovanja, ima presenetljivo dobro in kompletno ohranjene arhivsko grrdivo, ki sc seli z vsakokratnim tajnikom društva. V Drih-jdnjin letih bc potrebno tudi to giadivo popisati in si pridobiti fotokopija. Glasilo bcm po obdelavi -Kidala v aRS. 3. Z namenom izobraževalne dejavnosti scir. z organizacijsko pomečjo Vseslovenskega odbora v Torontu in K an adsko-SlC'venskega kongresa v Toromu priredila informacijski i.eminar o pcmenu in vlogi ter o načinih zbiranja, hranjenja m popisovanja arhivskega gradiva drjštcv slovenskih izseljencev in nji- hovih zvez. Uddciilo sc ga jc 14 funkcionarjev druStev in /vez (od lega 13 novih društev, s katerimi še nisem imek pre dhodnih stikov). Navzoei so izrazili željo po nadaljevanju s takim, skupinskimi izobraževalnimi večeri. 4. Ogledala sem si fragmentarna arhivsko gradivo pri šestih novih društvih sc dogovorila za zbiranje v tekočem lciu in za popis v prihodnjem letu. kc bomo fond dopolnili. Rezultati večletnega sistematičnega dela t arhivskim gradivom slovenskih izseljencev so sedaj že vfdni. Želela b s terr delom nadaljevati tudi v pr: hodnje. saj si home tako tudi v Sloveniji z zbranim arhivskim gradivom in njegovo prczentacijc in obdelavo lahko ustvarili celostno oodobo o življenju m delu naših izseljencev v tej oddaljeni prckomorski deželi. Zahvaljujem se M;nistrsi"u za kulturo MiriUrstvu ia znanost in tehnologijo. Pokrajinskemu arhivu v Ktpru in Arhi/u Republike Slovenije, ker so mi omogočil realizacijo tega delovnega obiska. Milica Trebšc-Štolfa Uničevanje arhivskega gradiva. Anketa UNEPCA in mednarodnega arhivskega sveta V letu 1993 jc UNESCO pričel s programom "Spomin človeštva", katerega namen jc ohraniti ogroženo dokumentarno dediščino, omogočiti dostop do gradiva ter zagotoviti večjo razširjenost uporabe tegr gradiva. Naloga Mednarodnega arhivskega sveta v okviru lega programa jc bila. da ztarc osnovne podatke o ariiivih kot ustanovah, ki hranijo kulturno dediščino, ter zbere odgovore na anketo, ki jc imela namen predstaviti podatke o nničevanju ter nevarnostih, ki so jim bili aii sojini Še vedno izpostavljeni arhivi v 20. stoletju Na anketo, ki jo jc matična slu?ba /.a arhivsko deiavnost Arhiva Republike Slo/cnije posredovala vsem. slovenskim arhivom, jc prejela odgovore le iz treh arhivov (Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhiv Kcpcr in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokia'in-ski arhiv Maribor pa jc poslal obvestilo da v njihovem arh;vu ne razpolagajo s podatki, ki bi dokazovali ugotavljanje škode na arhivskem gradivu). V Sloveniji sc dc sedaj še ni nihče ukvarjal s problematiko, ki bi obširneje prikazala uničevanje, poškodovanje ali odtujitev arhivskega gradiva, tako pri ustvarjalci kol tudi v arhivih. Zato jc bila anketa morda za nekatere arhive povsem nova delovna obveza. Iz zbianih podatkov jc razvidno, da arhivske gradijo ni bilo v nobenem, primeru poškodovaro al uni- ARHIVI XVIII 1995 U delu arhivov in zborovaniih 145 čero zaradi požara oz namernega pežiga. Tudi potre? ni bil vznk za uničenje in poskodhe na gradivu. Pač pa je bilo gtadivo poškodovano o? uničeno zaradi ponlave (Nova Goriea). Med vzroke ki so posredno ali neposredno vplivali na uničevanje in poškodbe eradiva. moram- na prvo mesto uvrstiti neprimerne prostore za hranjenje gradiva ter pomanjkanje strokovnega kadra, kar je imelo za posledico, da del pcmemhncga gradiva ni je bil prevzet v arhive in hil s tem obi.ojcn n? propad. Vzroke za nniec vanje gradiva gre iskati po letu 1945 tudi v napačnem gledanju nove revolucionarna oblasti, češ da je pel rt h no s pretcklustjo povsem pre krniti, uničiti se morajo arhivi okupatorja in kolabo-racije ter celoten sistem začeti znova. Pomanjkanje surovin in težak gospodarski položaj nove države je med drugim zahteval ds, jc precejšen del arhivskega gradiva končal v papirnicah kot osnova 7.3 proizvodnje papirja in s tem uresničitev petletnega gospodarskega plana. Pcsamcz.ni deli fondov so se po zaslugL posameznikov rešili neposredno iz papirnic (np Zhorniea za trgovino, ob^t in industrijo). Številne reorganizacije na področju unrave. :od-siva in drugih sluSb so imele za posledico, da «o arhivi morali prevzemati še zelc "mlade gradivo", ki je bile v glavnem prevzeto neuretenc, nekcmnletno in brez pripomočkov za uporahe Oh reorganizacijah jc šlo v glavnem za preventivni pr:vzcm, s ciljcm, da se gra divo obvaruje pred uničenjem. Arhivi ze prevzem ogromnih količin gradiva niso imeli tadostnih prostorov nt usposobljenega strokovnega kadra, kar sc predvsem kaže v neurejeni evidenci prevzetih fondov za to obdobje, saj je šlo nemalokrat zo prevzem po ukazu višjih struktur Arhivska službi ni sodelovala pri o Jbiranju in izločanju gradiva. Pc manjkanje prostorov za arhivsko gradivo je imelo za posledico, da je hil del gradiva uradne pre vzet v arhiv vendar je fizično ostal pri ustvarjalcu, ki pa ni zagotovil ustreznih pogojev hranjenja in gradivo sc jc uničilo (npr. Železniško gradbeno podjetje številka 15). Politične krize (lnfrrmhiro, tržaška kriza...) so pogojevale, da so pomembno arhivsko gradivo nrcpeijaJ iz Slovenije na druge, tajne lokacije, kar jc imele za posledico, da sc del gradiva v Slovenijo ni več vmil ali seje fragmcntalno vrnil le v manjših delih (liDEA vejaški arhivi, slovenske meje ). V icm primeru je šio za uničenje politično zelo pomembnega gradiva za preučevanje narodne zgodovine. Pisarniško poslovanje in cvidcncc so hlii ob nestrokovnem kadru v administracij' pomankijivo vodeni in zato se jc na ta način velike gradiva hgubiio in uničilo. Na območju, ki jc med vojnama spadalo pod ,ta-lijansko ob.ost (Pokrajinski arhiv Koper in Pokrajinski arhiv Ncva Gorica), je že v času vojne prišlo dc uničevanja gradiva in njegove odtujitve s strani Italije Predvsem jc trpele gradivo slovenskih društev, šol, gospodarskih organizacij, hrani Ink in posojilnic, m a lične knjige, sodišča... Kaj sc jc dogaialo z arhivskim gradivom na slovenskem ozemlju v času vojne, vemo o konkretnem uničevanju posameznih fondom zelo malo Po ustnih virih sc da sklepali, da so se posamezni fondi uničili in izguhi:i. ko so bih zaradi v arn osti odpeljani iz prvot-nin skladišč v neustrezjie prostore (kiaške iamc). lu pa seje gradivo "aradi neustreznih pogojev uničevalo pa tu ji izgubilo (npr. Kočevska Rzkaj Koliko gradiva jc bili uničenega na (a način, je nemogoče predvidel ker za to ne obstaja nikakršna dokumentacija. Gradivo seje v vojnem času uničevale tudi zaradi neposrednih hojev (turjaški arhiv) ter požigov ir. ropov tako s strani okupatorja kot partizanske vojske (gradivo eerkvemn ustanov). Tudi tuje težko oceniti, koliko gradiva je bilo uničenega oz odtujenega, ker ni ohranjenih pjdatkov. *Ri"zullati ankete, ki so jih posredovali Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhiv Koper in Zgo doviiiski arhiv Ljuhijaua, mm pokažejo sledeče rezultate: V Arhivu Repuhlike Slovenije sc bili uničeni ah poškodovani naslednji fondi: Kraljevska banska uprava dravske banovine (1929-19-11) - 1 ob^i eddelek un ceno 25% gradiva (zaupni spisi 100%) II. upravni odd lek - uničeno 10% gradiva i spi si Po V. S.) - II. kmeliisk. oddelek uničeno 25% gradiva - IV. prosvetni oddelek uničeno 40% gradiva V. (ehnieni oddelek - uničeno 10% gradiva VI. oddelek za socialno politiko in ljučsko zdravje uničeno 75% gradiva - Vil. finančni oddelek - uničenao 10% gradiva - Oblastni ljudski odbor Ljubljana (1949 1951) -del leta 1951 odpeljan v papirnieo - Vlada Ljudske republike Slovenije - Rjpuhliški. Kontrolna komisija (1946 1951, uničeno lcia 1951 (papirnica) - Zadružna zveza v Ljuhljani (1899-1941) - leto 1948, uničene gradivo zaradi neprimernega hranjenja Trhoveljskf, premogokopna družba (J873-1941> -leto 1952, v papirnico odpeljana dva kamiona arhivskega gradiva - L:karniška zborniea Ljubljana (18"'2-1946) -uničeno 30% gladiva - Zdravniška zbornica Ljubljana - uničeno 90% gradi va - Prosvetta zve/.a v Ljubljani (1911-1941) -uničeno 80% gradiva - Zve ¿a kullurr.ih društev Ljubljana - uničene 100% gradiva Dravsko divizijsko sodišče (1929-1941) -uničeno 100% gradiva Gradivo federalnih ministrstev v letih 1945-1951 jc bile delno uničeno Db političnih krizah - spor Jugoslavije s Sovjetsko zvezo lela 1948 in spor zaradi priključitve Trsta Italiji leta 1953, ker se je pričakoval 146 O delu arhivov m zboruvaniih ARHIVI XV111 1995 vojaški spopad. Del grrdiva je bilo uničeno m poškodovano zaradi hranjenja v neprimernih prostorih. Na primerih ministrstev je zelo težko predvideti, kolikšen del gradiva je bil uničen, poškodovan ali od lUjCn, ker o tem ni ¡»odatkov. Na področju Pokrajinskega arhiva Koper je bilo uničeno, poškodovane in odtujene naslednje gradivo oz deli fondov: Občina Koper (1255 1846), gradivo odpeljali Italijani leta ly49 skupaj 99%. Giadivo slovensKih društev (1918-1940), uniči! fašistični režim, skupaj 98%. usnovne šole na Primorskem, več kot 5n% gradiva uničenega med drugo svetovno vojno. Gradivo cos pode rsk:h organizacij. 60^ gradiva odpeljali lastniki podjetij, pretežno Italijani, ob koncu druge svetovne vojne Matične k.ijige s protokoli, 30% gradiva odpeljali Italijani med druge vojno. Slovenske hranilnice in porojilnice (1918-1948). gradiva uničil fašistični režim. Občina Piran, del gradi/a odpeljali llalijani po drugi svetovni vojni. . Sodno gradivo (1918 1940), acl gradiva odpeljali Italijani med druge svetovno vojne. Na področju Zgodovinskega arhiva Ljubljana so bili delne uničeni ali peškod^vani sledeči fondi oz. zbirke: Zbirka načrtov, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljub'jani Notariat Ljubljana, M-sto L jubljanr. Mesto Ljubljana (rokopisne knjige^ Hranilnica kmečki.1! nbčin Ljubljana, Zbornice in /druženja v Ljubljani. Grad Fužine Varia magistrntica - vojaški urad. Pr a državna gimnazija, Tobačna tovarna Ljubljana ter Rudnik živega srebra Idrija. * Za pc srcdovanc rezultate ankete se zahval i ujem Maruši Zagradnik (Pokrajinski arhiv Koper) in Žarku Bizjaku (Zgodovinski arhiv Ljubljana). Podatke o po škedovanem, uničenem in odpcljanem graoivu v Arhivu Republike Slovenije je zbral avtor teksta v fondi-ARS šk 1945-1950in.sk 1950-1955 Nekatere dodatne podatke so mi posredovali strokovni delavci AR^ (mag, Vladimir KoloSa, Mojca Grahnar Danijela Juričič-Čarjjo, Olga Pivk, inag Saša Scršc in Branite Radulovič), za kar se jim zahvaljujem. Brane Kazina Poročilo o udeležbi na okrogli mizi, na temo PERMANENT PAPER Dne 2, decembra f994 sem se s predsta"niki rcstavratorsko-konservatOTskc delavnice Arhr/a Republike Slovenije [Marjana Cjuha. Nataša Vin-dišar, Matjaž. Casar) udeležila poweto"mja na temo problematike uporabe t-ajnejših «rst papirja in upo- rabe različnih vrst kon^crvalorskiti postopkov na pošk^dovaiigm gradivu. Posvetovanje je bile organizirano v okviru mednarodnega sejma za restamrpnjc m konscrvactjo R.C.T. v Udirah od 1. do 5. 12. 199' in jc potekalo kol okrogla miza pod vodstvom prof. A. 7appala, k' vodi 'jddelek za konservacijo in nstavriranjc na umver? v Ldinah R.C.T. ■ Rc sta uro conservazionc ¡utela Ldine Konferenčni center, 2. dccember 1994 Okrogla miza: Conscrvation of acid paper and tbe use orpermanent paper: The aetual situaiion Organizator: čkn znanstvene-tehničnega komiteja prof Antonio Zapalla Akiivni udeleženei: predstavniki tehničnih kom1 ejev posaneznih dczcl. Cilji posvetovanja Papir jc in ostaja v bodoče zelo pomemben maicrial šc posebno nevejše vrste papirja. Konservaeija knjig Dm dokumentov v knjižnicah in arlrvib po svetu, predvsem listih iz 19 in 20. stoletja ki kažejc znake zelo hitrega razpadanja, jc postala v zadnjem obdobju zelo porrumbna in zahteva hitro in učinkovito rkr;panje. Tudi veliko število novejših dokumentov in gradiva na splošno, ki je ;itaro od 50 do 150 let, kaže znake hitrega razpadanja, šc posebej v pr.mcrjai i z gradivom iz obdobja srednjega veka veliko število inkanabul iz 5 stoletja jc popolnoma nepoškodovanih. Z razvojem in raziskavam1 ter s pomočjo upoiafcc postopka "mass conscrvation ki sc danes kot konservatorski postopek že uspešno uporabljajo v knjižnicah po svetu, se trenutno rešuje na Jescune mili o-nov knjig kot tudi na siotlne kilometrov arhivskega gradiva, in jc v današnjem času poslal obveznost, ki sc ga vsakdo loteva na svoj način, predvsem glede na razpoložljiva sredstva. PMobna obveznost za bodočnost je zagotoviti, da. bo papir prihodnosti oziroma bodočnosti uporaben v naslednjih stoletjih - tisočletjih, sc pravi potrebno jc zagotoviti njegovo čim daljše "življenje:". Ti dve dejavnosti predstavljata osnovo, ki jo jc potnbnc v bodoče predstavljati čim širše, v vedno bolj Širokem krogu, od raziskovalcev do uporabnikov. Kajti tudi iz ekonomskega vidika jc vedno bolj po-membr.a tako zaščita obstoječega kislega papria v knjižnicah in arhivih po svetu kot normalna uporaba "irajncga papirja" pri izdelavi knjig in dokumentov, tako v bližnji kol daljnji bodočnosti. Za reševanje obeh vrst problematike v praksi res Šc niso poznane optimalne rešitve, vendar obstajaj o'številne pobude in dejavnosti Širo.n sveta, ki sc ¡i m lahko vsakdo pridiuži glede na svoje znanje in možnosti. Pobuda za povečanje dejavnosti na tem področju je bila aana leta 1991 tudi v okviru sckeije za "kulturo" pr. Generalni direkciji Fvropske skupnosti, v so- ARHIVI XV11I 1995 O dem arhivov m zboiovaniih 147 delovanju z vladami posamcznin članic Iz vsake po-samemc deželi članice so predlagali po dva člana, ki naj bi sodelovala pn tej problematiki, nrcdv-cm pri uvajanju 'rstnega reda urejanja posameznih aktivnosti na poiame^nih področjih K.~r so od tedaj minila ic tri le a. so se organizatorji iz Italije odločili, da organ i 7, r rajo posvet skupaj 7 udeležena iz različnih dežel, v obliki okrogla mize. d;. preučijo aktualno raziskovalno in razvojno dejavnost na tem podroCjU 5cdaj in v bližnji prihodnosti. Predstavitev 1. Prof. Attllio Mourc Capr"ni, Univerza Udinc, Italija Zaščita pisne kulturne dediščine na papirju pted-ctavlja zelo k:>mp.eksne in široko probl:m?tiko o vplivu notranjih in zunanjih dejavnikov na staranje pa piria Potrebna je visoka kultura osveščenosti in veliko znanja, da bemo lahke razvili nov-matcrial (papir ali kakšen drug material) z visoko stopnje dolgoživosti" z z hiambc za daljše obdobje. Predsedujoči 2. Prof Autonio Zapala, doccnt na oddelkir za "restavracijo knjige" na univer/i v bdinah predsednik 1SO/TC WG/SC iO informacijska dokumentacija, član tehniškega komif RCT Italija. Predstavil jc potek študija konservatorskih dejavnosti na univerzi v Udinan glede na obdelavo različnih vrst kuiturnr dediščine in povezavo različnih usmeritev med sebuj ■ zgodovinski in humanistični pristop v povezavi z naravoslavnimi vedami. Na osnovi ISO 9706 Tiajen papir za dokumente so v Italiji sprejeli stanaard I*M !0 353; pomcmhra je kakovost papirja, glede na trajnost i.i ohstrjnost. in čiin boljša povezanost kulturnih dejavnikov z arhivi, kemiki, tiskaji in založniki. Pozval jc vladne institucije naj čimprej kaj ukre nejo, kajti (udi, če gradivo na kislem papirju nevtraliziramo, ga ne pretvorimo v prvotno stanje, ampak postopek uničenja le začasno ustavimo. Sodelujoči 3. Dr, Mariagrazia Plossl. direktorica kemijskega oddelka na Inštiluiu za patologijo knjige v Rimu, Italija Na področju konscrvacije dela žc več desef let. Poudarila je prclc/jii vpliv notranjih dejavnikov, predvsem sestave papirja na staranje. Prsotnost lignina in hcmiccluloz povzroča najmanj desetkrat hitrejši raz kroj v primerjavi s papirjem, ki vrehuje čiste celulozne vlaknine Takšno gradivo jc zelo težko ustrezno zaščititi. Danns je okrog 70% gradiva iz 19- stoletja uničenega. Pri uvajanju postopkov razki sijevanja je >.clo pomembno, da nrtančno vodimo in kontroliramo pre ecs v vseh fazah, da ne pride do še večjega ali popolnega uničenja gradiva. Najboij usTczna sredstva ¿a ncvtalizacijo so karbonatne soli Ga. Mg n Bc, ki sc uporabljajo v rahlo alkalnem sianju. 4 Dr. Donald K. Sebcia. Komisija za laščito in konscrvacijo New York. ZDA. Na področju koservatnrskc dejavnosti jc poznan že več kol dvajsc' let Predstavil jc vpliv staranja papirja na spremembo oziroma poslabšanje mehanskih odpornosti papirja. Čc povečamo jakest in idpomost papirja glede na pc samezne zunanje dejavnike, sc podal'ša tudi odpornost papirja na staranje. To so dejstva, ki pa jih jiidje iz vladnm institucij nočejo ali ne vnajo ruzjmeii. da bi z finančnimi sredstvi pomagali reševati dediščino cclolntga človeštva. Naloga piihodnosti je. da sc spremeni mnenje o problematiki trajnosti in ohstojnosti papirja, dokumentov, knjig in s strani države urediti vse potrebne za reševanje. Obstoječi standard ISO 9716 jc poucbno dopolniti oziroma razširiti na a) kakovost papirja za embali ranje. zaščito gradiva in b) kakovost grafičnih papirjev za dokumente, knjige. Trenutno polcka v ZDA več projektov s tegr pod ročja. pri katerih sodeluje 11 držav in jih booo prcJ-stavili javnosti v letu 1998. Skup.na recikliran1!: zvrsti papirjev predstavlja po polno nusprotje trajnim papirjem in je skupinska obravnava popolnoma nemogoča. 5. Dr Mauro Chiavarini, Montedison, Kyrcmont S.p.a,, Novara. Italija. V prispevki? z naslovom Uporaba kemikalij za ohranitev kulturne dediščine jc predstavil "plivc notranjih in zunanjih dejavnikov na degradacijo papirja. Vpliv notranjih dejavnikov jc - nanj vplivajo proizvajalci in predelovalci papirja, medtem ko jc vpliv zunanjih faktorjev le 15% in jc pictcžno odvisen od uporabnikov v arhivih, knjižnicah, muzejih. V obdobju zadnjih desetih let se jc razvilo več sistemov razkisljcvanja oziroma ncvtralizacijc kulturne dediščine s kemičnimi postopki Pred pričelkom uporabe kateregakoli kemičnega postopke ncvtralizacijc jc potrebno zadostiti osnovnim pogojem, ki mora obvarovati gradivo in biti okolju prijazno. V Iu.hu postopka masovne ncvtralizacijskc zaščite gradiva r.imajo; potekajo raziskave za uvajanje optimalnega učinka posameznih sistemov v kombinaciji z zaščito s polimemimi sredstvi. 6, Dr Helmut Bansa, uredr.ik revijc."Rcs'aura:or", direktor Inštituta /a restavriranjc knjig in lokopisov v okviru bavarske nacionalno knjižnice, Nemčija. Poudaril jc, da jc prohlcmatika lako zelo široka, da 148 Ode )u arhivov in znorova nji h ARHIVI XVIII 1995 nc hodo mogoče hitre rešitve. Da bi zaščitili celotno ¿radivo, jc nemogoče irisliti, ker ga je prcvcc ir. bi predstavljalo ogromno stroškovno vreanosi; zate jc potrebno izdelan natančen popis vsega gradiva in izbrati najbolj aragoccnc ter pričeti z restavratorsko-konservatorskim delom. Predstavil jc novejšo metodo za oh navijanje posameznih listov papirja z svežimi vlakninami in dodatki na posebni aparaturi, pri kateri s pomočjo po'ltlaks na nevo oblikujemo poškodovani list papiria in njegove vizualne končne lastnosti; zasledujemo i# sprcmlianic preko meritev optičnih Jaslncsti s pomočjo računalnika. 7, Dr. Ulrieh Bchrcns, Baitclle lngcnieurt :chnik GmBH Esehbom Nemčija. Predstavil jc postopek masrvne ncviralizaeijc na osnovi metode Buttclc, ki jc žc uvcc"cn v knjižnici v Leipzigu, sedai pa jc uvajajo v nacionalni knjižnici v Frankiuriu. 8 Dr Derck Pricst, direktor Centra za konserva-cijc papirja - Oddelek za papi- pri Inštitutu za znanost in tehnologijo fUMIS ), Univerza v Manehestru. Velika Britanija. V prispevku jc predstavil tezo, do lahko verjetno poiščemo metodo za ugotavljanje starosti posameznih vrši puprrja s pomočjo merjenja sprerr embe učinkovanja temperatur;. V različnem, dovolj Širokem temperaturnem intervalu merimo vpliv ¡cmpcralurc ali re- lativne vlažnosti nc. spremembo posameznih karakte ristik papirja in izračunamo reakcijsko termično konstanto. 9. Or. Ina Koncezna, Arhivi Avstralije iddclck za restavratorstvo in konscrvaeijo, Dikson, Avstralija. Predstavila je delovanje avstralskega komiteja za varovanje zaščito in restavrirenje gradiva predvsem pri izdelavi standardnih priporočil za trajne vrste fotokopirnih in grafičnih papirjev, uporabi kvalitetnih trainih črni1 ni trajnih vrst lepila. Poleg -,'ancfarda ISO za trajne papirje so pripravili cclo vrsto posameznih priporočil in standardov za posamezne spccialnc namene uporabe V zadnjih treh letih so take večinoma delali na področju standardizacije, v bližnjem prihodnjem ob-dohju bede. pnccli z raziskovanjem na področju staranja papirja, k. ga bo financiralo ministrstvo za kulturo v sodelovanju z .orodnimi institucijam? na podnčju naravoslovnih ved. 1C. Dr. Aloir Sehacher, direktor Ceniraine knjižnice v Luzemu Švica. Na kratko jc predstavil arhivske m knjižnične dejavnosti v Švici in prikaza? program masovne konscrvaeije gradiva v njihovi knjižnici ker še nekaj posameznih metod za zaščito dragocenega Gradiva Meta Černič-Leinar ARHIVI XVilI 1995_O oclu arnivov in zborovanjih_ 149 Vožnja sena s Sdmotezniiril sanmi Plnmnska zveza Slovenije 150 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XVIII 1995 Krošnja z "basengo" - bohinjske planine Phniuska zveza Slovenije ARHIVI XV111 ly9S Ocenc in poročilu o publikacijah in razstavah 151 Ocene n porodila o publ kacijah in razstavah Ostale publ kacije Bogumil Vošnjak. Dnevnik iz prve svetovne vojne (za objavo pripravil Viadímir Koioša) Ljubljana. Arhiv Republike Slovenije. 1994, 316 strani Dne februarja 1915 jc dvaintridesetletni dr. Bogumil Vošnjck. scurednik /.nanstveno-kulturne revije Veda in privatni dcccnt za obče državno pravo na za-gtebški univerzi, z vlakcm pri Červinjanu prestopil avstrijsko-italijansko mejo in račcl pol protiavslrijskc-ga bojevnika za Jugoslavijo "Čigava bo la zemlja, kc se vrnem?" sc jc spraševal pred odhodom v goriški okclici. Vcí Čas v emigraciji jc pisal Vošnjak dnevnik, ki jc, dasi nc v ccloii, ohranjen 1 Arhivu Republike Slovenije - prvi zapis jc napisan dva dn: pred odhodom, 1 februarja 1915, zadnji pa 27. aprila i 913 v Ameriki Arhiv jc zdaj dnevnik izdal. objavo pa ga jc nri-piavil magister Vladimir Koloma. Ureditev ni bila lahko delo Dokajšnjc težave je predstavljalo že branje rokepisa saj jc VoSnjak vpklal v svoj jezik tudi luje besede pisane ponekod po običaj'h lega jezika, ponekod fonetično, ponekod ps napol tako, napol lako. Posebne težave jc povzročalo sestavljanje kazala oseb in krajev, saj jc VoSnjak poleg bolj ali rranj znanih oseb omenja? ludí vrslo lakih, ki jih je zc!o težko ali pa sploh nemogoče najti v dostopnih priročnikih In indeksih. Hvaležni moramo biti mag. Kcloši za uspešne delo. Objavi dnevnika jc dodal še življenjepis In hib liogralijo Bogumila Vcšnjaka, ki dajeta (na kar je treba posebej opozoriti) nekaj podalkcv, ki jih v Slovenskem biografskem leksikonu ni. Vošnjakov dnevnik po svoji vrednosti močno pre sega spomine, ki jih jc pisec izdal leta 1928- soj )c nc posreden, kaže trenutne razpoloženje, nc pa preračunane usmerjenosti. Poleg tega govori veliko o naravi, umetnosti, neposrednih vtisih, družbi, hrani, pijači ir hotcl'h. Naj to pokažejo nekateri odlomki, izbiani kar tako iz februarskih in avgustovskih zapisov vsakega leta. Dne 2. februarja 1915 v Ženevi: Pozdravljeno mesto svobode od jugoslovanskega zatocmka. Mesto ima že povsem francoski značaj. Vse široko, slohodno, prosli, Širni vidiki, gore daleč. Pra.'i kosmopolituki grad. Mogočne so avenije ob jezeru. Bil v hotel dc ville, da bi izvedel M ase. ry kov naslov. Prav značilno za to mesto svobode* policijski uradnik mi jc rekel silno vljudno, da nc sme mi sporočiti naslova umpak prej mora vprašati dotičnika, ali dovoljuje to Javil mi bo pismeno Zgodilo seje to nekaj dni kasneje s pravo švicarsko točnostjo. Nič ni ugodnejše ko la kombina cija točnosti s francosko vljudnostjo. Dne 3. avgusta 1915 v Oxfordu: U;pa velika cof tage: Sredi drawing room sedita slcrka in slarcc. Starce jc Dicey, slarka njegova Žena, ki mi najpiej reče. da je profesor prcccj gluh. Prvi vtis je,, d? je to idiot, 7,a par mi rut šele v klin. koliko duhovitosti jc v icm starcu s smehljajočim se obraT_>m. Prvo vprašanje njegovo: Srbski jezik to jc nekaj sličnega madžarskemu. Dne 5. fobraarjr 1915 v Ženevi: Velika seja slovenske skupine v Gregorinovcm stanovanju Kon s tati ralo sc jc da so moje rekriminacije glede poležaja Slovcncov v odboru upravičene Mej oče jc vprušal. ali je res,, da Supilo vodi v Londonu oticielno akcijo. Prolcsliral jc proti temu 2 neobičnim temperamentom. Trinaistič sc jc sicer nekoliko vsajal, zagovarjajoč Su-pilla, pa slednjič smo sc vsi zedinili, da tako nc na prej v Londonu. Formuliral sem naše 7-ahtevo v tem smislu, da se mora pri vseh korakih, ki sc tičejo bodočnosti Slovcncov. pritegniti onega člana Slovenca, ki jc ob onem času v Londonu. Dne. 11 februarja 1917 v Londonu: Kaj mislijo Čehi o Jugoslaviji. Bcncš jc razbijal svojo teorijo češke nevtralnosti v /prasaniu Jadrana. Noccjn dati izjave v nobeducm smislu kakor da sc jih to nc tiče. Dne 7. avgusta 1917 na grški ladji Prncioa iz Aten v Pa i ras: Na Pencios slaba hrana slabe vino. Ladja jc bila neoborožena, brez žične iclcgrafijc, nikdo nas ni spremljal. Najprej sem spal zunaj na palubi, potem legel v kabini, vedno imajoČ pas za reševanje poleg sebe. Vsrk od nas jc imel svoj posehni načrt kaj bi napravil, ako bi hrod zaustavil in ob'skal kak nemški ah avstrijski subniarin Dne 3. februarja 1918 v Chicagu: Po krivdi Trošta sem prezgodaj prišel na večerjo k m rs. Kušar, kateri sc silno dopade amerikanska jednakost: Bile so kranjske klobase in cviček: Prišle so prave slovenske grče in bil jc prav prijeten razgovor: Dobro žjvjjo naši ljudje. On in ona sta delavca, ona jc slamnikariea. Domačija jc pa Čisto bnr/uazna. Prešeren leži na mizi. Tudi telefon nc manjka. Na poti nazaj v hotel strašno zmrzival. Zdi se mi, cla sc Vošnjakov drevnik splača brati, tako zarad! slovenske, srbske, hrvaške, zavezniške po 152 Ocenc inj; ^točila opuhlikacijah in razstavah ARHIVI XV]il 1995 lirike in gicaanj koi zaradi opažanj, doživljanj in vsakdanjih razpoloženj mladcca slovenskega liberalnega inteligenta tistega časa Vasilij M "lik Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Slovenf.kerr 1919-1929 s posebnim czirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana, Arhiv Republike S!9ventje/I994 123 itrant Pričujoča knjiga je magistrske dele Jelke IvMik V njej je precej več kot bi lahko sklepali i/ naslova, saj imamr arhivisti pred sehoj delo, ki po svoji vsebini daje osnovne podatke za gradivo kazenskih z.aaev od leta J8?3 do leta )9?9, pri čemer nam postane jasna organizacija in vloga sodišč in tožilstev na vseh stepnjah kazenskega postopka ter sestava arhivskega gradiva prii organih, udcicžcnih v kazenskem pos'op-ku. Knjigo s 2? poglavji hi lahko razdelili v štiri vse binske sklope. Prva štiri uvodna poglavja predstavijo položaj kazenskega sodstva v Kraljevini SHS. ki ima na slovenskem ozemlju osnove v avstrij ;keni pravnem sistemu in organizaciji sodne oblasti Se posebej po mcmbr.oje poglavje o razvoju slovenske pravne terminologije, ki je imela posebno mesto v prizadevanjih slovenskih pravnikov 19, stoletja, je pa danes nemalo krat težko razumljiva. Osrednji del knjige so poglavja s področja kazenskega prava, to je o razvoja kazenskega pr^ccsncga prava s poudarkom na analizi kazenskopravdnega reda iz leta 1873, ki obsega opis subjektov in objektov kazenskega postopka ter vrste ka/enjkega postopku. Spoznamo zunanjo organizacijo kazenskega socstva (vrste sodišč In njihove pristojnosti v kazenskem po stopkuj ter notranjo organizacije in pcslovanje sodišč od organ racije sodne uprave in sodne pisarne, vrste in sestave spisov, vpisnike in druge pomožne evidence , Arhiv Republike Slovenije, 488 strani Telko je predstavljati peti del inventarja fonda Viccdnmski urad za Kranjsko - Cerkvene zadeve, ne da bi ponavljal šivan, ki sem jih povedal žc pri predstavitvi prvih štirih zvezkov. Zuo sc vsem tistim, ki ste nckatc.-c stvari 2c slišali ali brali, opravičujem. 7a osvežitev spomina naj povem, da je bil vice-domski arad vrhovni deželnoknežji finančni urad. V odnosu do cerkve je nadziral upravo tempiiralij in reševal probleme, ki so nastajali v zvezi s tem. Ohranjeno gradivo vicedomsk;ga urada _,e tako odra** kom-pcicnc svetne oblasti v cerkvenih zadevah, ali peveda no z drugimi besedami: onranjeno gradivo nam nudi dragocen vpogicd v nolitikn svetne oblasti do eerkve. Avtorica jc doživela izid le prvih tr;h delov svojega inventarja, četrti in peti sia izdana iz njene zapuščine in zato nista več avtorizirana. To pomeni, da UK-diiiški odbor ki je vzel na svoj", ramena nehvaležne naloge pripraviti za tisK te zajetne zvezke inventaija, ne odgovarja za napake, ki jih jc "zakrivila" avtorica, ker ji jc zaBodel tipkarski škrat, ker teksta morda piav razumela, ker kakšnega im:na ni prav picbraia in ker seje ob kopici gradiva, ki gaje morala predelati, preprosto zanašala, oa bc določene napake možno popraviti, ko bo svoj tipkopis pripravljala za objavo. N? le moram opozorili, ker sem .ob bežnem listanju in vent^rja natetet na nekatere napake, ki so tako očitne, da jih jc mogoče odpraviti brez primerjave z or.gina lom. Nekatere pr bo mogoče razvozlati šele ob natan čnem preverjanju originalnega dokumenta. To moram povedati zato, da se ob uporabi tega inventarja ne bi preveč zanašali zgolj na izpovedno moč posameznih regest, Nekatere podatke bo nujno potrebno dopolni1' na podlagi originalnega 'eksta S tem pa ne želim ra; vrednotiti dcia avtorice in še manj dela uredniškega odbora. Opravili so ogromne in nadvse dragoceno delo. Približali se nam enega izmed dragocenejših fondov Arhiva Republike Slovenije. Ti inventarji so postali nepogicšljiv kažipot, ki nam omegoča prvo informacijo o gradivu in kako do tega gradiva sploh pnti. Vsak regest je seveda nuino subjektiven Avlcr regesta opozori pač na tisio, kar sc njemu v tistem trenutku idi pomembno ali zanimivo. V dokumentih samih pa sc mnogokiat skriva mnogo več, kot m Dre to povedati rig.ist. Povzetek niKoli ne more v ccloti izčrpati vsebine doicumenta, more pa razvneli našo radovednost, da vzamemo dokument, ki nas -.anima, v roke in si ga natančno preberemo. To pa jc pokojni Majdi Smoletovi dejansko uspelo. In kaj prinaša pela knjiga inventarja?.Naslov nas opozarja, da gre za kraje na Kranjskem, ki sc zače njajo na črke M, N, O, P in R. Kraii so seveda na vedeni v svoji nemški ob1 i ki; Zato najdemo v nj.gi tudi-kraje kol so Velcsovo (nemško Miehlstatter - ARHIVI XVIII 1995 Occnc in poročila o publikaciji m razstavah 155 nemško obliko navajam lako, kot je navedena v gradivu vicedomskc^a uradu in ne v listi, kot sr.io jo navajeni iz no vejic dobe), Šmarjc-Sap (St. Marci n), Koprivnik (Ncs:cl Thall), G^mji Grad (Obcrburg), Zgornje Gorje (Ohcr Gcriach), Vrhnika (Obcr-laybach), Bloke (Oblaek), Hiuš-eu (Piercnh; um\ Novo meslo (Rudolphswerth), Šcntrupcrt (St. Ruprccht), Kočevska Reka (Ricg). Dragocenost te knjige so konkordančno vsebinsko kazalo z dvojezičnimi imeni krajev (slovcnsko-nem-skj, sir. 6-9) ter osebno in krajevno kazalo. Uredniškemu odboru (Vesna Gotovina^ Vladimir Kolega, Olga Piv k m Drago T.pin) in Arhivu Republike Slovenije bi se rad ponovno zahvalil, da se jc odločil, kljub navedenim pomanjkljivostim, izdati inventar do kunca in nam na la način omogočilo vpogled v enega izmed dragocenih fondov naše preteklosti. France M. Dali na r Vladimir Žumer Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost In kulturo. Založil in i^dal Arhiv Republike Slovenije, Ljub.jana 1995. 241 strani Sredi leta 1995 jc v založbi Arhiva Republike Slovenije izšla publikacija z naslovom Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodi, vino, znanost in kulturo, ki predstavlja nekoliko skrajšano magislrsko delo Vladimirja Žumra, ki ga jc uspešno obranil 6. oktobra 1994. Kljub temu, daje v pričujoči publikaciji objavljena skrajšana verzija, le-ta še vedno obsega kai 241 gosto potiskanih kujižnih strani. To samr dokazuje dejstvo, da se jc Vladimir Žumer zelo poglobljeno lotil enega temeljnih problemov arh: vi stične teorije, kije po letu 1945 po cclcm svetu ,.aradi eksplozije pisne dokumentacije vedno boli pereč. Poleg uvoda ima Žumrova študija štiri nosilna po giavja m na koncu Se zelo obširni in zato za vsakega arhivista izjemno pomembni dci, ki se imenuje opombe, v katerem jc zbtana vsa pomebnejša svetovna in slovenska literatura, ki se na kakršen koli način dotika valorizacije dokumentarnega gradiva V poglavju, k> nas na splošne uvaja v valorizacijo uokumcniamega gradi/a in s tem v proces odbiranja arhivskega iz dokumentarnega gradiva, jc navedena definicija tega temeljnega arhivisiičnega opravila, ki predstavlja "... najodgovornejše strokovno opravilo... arhivistike in arh.vov, ko. ovrednotimo, ocenimo oz. določimo vrednost dokumentarnega gradiva glede na njegov trajni pomen /a znanost ¡n kulturo,(str. 11). Kot splošne teoretične osnove so opredeljena načela, kot njihcva konkretizacija pa kr;tcriji va'orizauje. Srečamo se s pojmi ""negativna lista za odbiranje", po kateri se gradivo odbira pc preteku rokov hranjenja, "čisa negativna lisla za odbiranje", ki navaja dokumentarno gradivo, ki nima značaja arhivskega, to jc zgodrvinsko pemebnega gradiva, in 'puzit:"na lista za odbiianjc", k: na/aja oziroma deloča arhivsko gradivo. Ta ohlika valorizacije in odbiranja se jc med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami najbolj uveljavila v Sloveniji fstr 150). zlasti pc letu 1981, ko je bil sprejet Zakon o naravni in kulturni dediščini. Avtor ugotavlja, da jc valorizacija dokumentarnega gradiva pogojena pndvsem z njegovo masovno sij o in s terr povezanim pomanjkanjem prostora za njegovo hrambo, hkrati pa navržc šc na prvi pogled parrdok-salno misel, da jc zanimanje nnanosii za uporabe gradiva poeosic v obratnem sorazmerju s količino gradiva, kajli"... kolikor vev gndiva jc o neki zadevi, tem maniše jc zanimanje za uporabe.." (str. 10). A"'or opozaria tudi na izjemno odgovorno in u:.odno arhivistovo poslanstvo v proccsu valorizacije, ko z vrednotenjem gradiva dobesedno ustvarja zgodovino, saj se uničeno gradivo ne oa več obnoviti. To dejstvo jc zlasti zastrašujoče nb podatku, da proccsu valorizacije dokumentarnega gradiva značaj arhivskega gradiva pridobi v povprečju lc od 5%-10% celotne masr sodobne pisne dokumentacije. Na tej ločki arhivisti-čnega strokovnega dela so lahko usodno nevarna pc litična in ideokSka načela in kriteriji vaiorizaeijc do kumentamega gradiva. Zalo jc razumljivo, kot ugotavlja avtor, da so pogoji za kvalitetno opravljeno valorizacijo arhivistovo dobro poznavanje zgodovinske ga razvoja ustvarjalcev aokumcnl?»mcga gradiva (poznavanje t.i. sirukiur institucij), njihove organizacije in sistemov poslovanja s spisi in s icm povednih vrst dokumentarnega in arhivskega gradiva pii ustvarjalcih Tretje poglavje Zumrcvc Študije jc namenjeno kri tičncmi piika.:u procesov valorizacije icr načelom :n kriterijem odhiranja arhivskega gradiva, nastai ;ga pc letu i945 v Sloveniji in drugih delih v začciku devetdesetih let razpadle J L'gos! a vije V pcidesctih letih sta sc uveljavili v svetu in v Sloveniji dve temeljni in relativno enostavni načeli valorizacije: načelo vs :binc dokumentov in načelo časa nastanka dokumente v. Po tem načelu imajo vrednost za zgodovino vsi doku mculi, ki so nastali prea določenim datumom ali pa so nastali v -»bdobiu izjemnih z^odovirskih doraiani, kol so vojne, velike krize itd. Uveljavilo pa sc jc tudi načelo ohranitve določenega števila vzorcev posameznih /rst gradiva. Kmalu sc jc pndruzilo šc načelo kraia nastanka gradiva, ki so ga teoretiki utemeljevali z dejstvom slabe ohranjenosti fondov in neurejenostjo gradiva v nekaterih delih tedanje države po končani 2. svetovni vojni. V Šestdesetih in sedemdesetih letih pa seje pridružilo Sc načelo specifičnosti socialističnega samoupravljanja. Vse bolj sc je začelo uveljavljati načelo pomena ustvarjalca dokumentarnega gradiva v družhciockonomskcn in političnem življenju države J56 Ocene in poiočila o publikacnati in ra/stavah \KH1VI XVIII 1995 Za vredrotcnje gradivu icdanjc^a časa jc poučno pic brati pc tedanji literaturi povzeti >.apis v publikaciji "d strani 2? dc 31 kjer jc zapisano, kai sc laliko in česa "c nc sme izločiti oziroma uničili. V nadaljevanju Žumrnva šludija oh navajanju zakonskih določil od leta 1952 dalje analizira seznume za odhiranje arhivskega gradiva na tedanjem jugoslovanskem prostoru. Srečamo pa sc šc z novimi načeli in kriteriji valorizacije, čestokral z nejasno poudarjene razliko med splošnimi načeli in konkretnimi kriteriji, na kar nas uvlor opozarja Že v drugem poglavju, ko zapiše, da strokevna literatura zelo pngostn meša načela in kriterije valorizacije (.str. 15) Skozi analizo razmerama številnih zveznih jugoslovanskih republiških in zlasti slovenskih arhivskih ;■ bore vanj in posvetovanj na temo valorizacije in odbiranja arhivskega iz dokumentarnega graaiva nas avtor seznania s širjenjem tcorc tični spoznanj slovenske arhivisticne znanosii, ki sc » konrcltrirajo v lipskih pisnih navodilih za odbiranje arhivskega graaiva iz dokumcntacnega gradiva, ki jih jc potrebne za pntrehe vsakodnevnega odbiranja spre ti specificirali glede na značaj ustvarjalca arhivskega gradiva, kar na vse zadnje zahteva tud: slovenske arhivski zakonodaja. Tretje poglavje Žumrove Študije sc končuje z načeli in kriteriji za določile v družbenih pravnih oseb in društev, kuterih arhivsko giadivo mo rajo prevzem«li pristojni arhivi. Četrto po-lrvjr knjige, k. nosi naslov Valorizae.ja dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v Sloveniji po področjih dejavnosti in pc nekaterih i ah gradiva od konca sedem deteti h let dalje bi moralo postati večkratno obvezno brarje vseh arhivi-stov Tu so predstavljena načela in kriteriji za izd"lavo konkretnih nevodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega grudi"a pri ustvarjalcih s oodročja uprave, nekdanjih samoupravnih interesmh skupnosti, službe družbenega knjigovodstva, krajevnih skupne sti, pra vosodja, gospodarstva, šolstvu, zdravstva in kulture, nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, društev, družin in posameznikov. Glede r.a vrsto gradiva pa jc podrobneje ohdclana valorizacija tehnične dokumentacije, avdiovizualnega gradiva kot so foiografijc, filmi in gradivo RTV ter vrednotenje računalniških no-silerv inibrmacij. Mislim, da je potrebne pritrditi avtorjevemu mnenju na koncu lega poglavja, ko ugOiavlja da fmamo v Sloveniji dobro raziskane in teoretično utemeljene osnove valorizacije, ki pa so "... v arhivski praksi zelo slabo ali pa pogosto sploh neuporabljene..." (str. 150), To dejstvo naravnost zahteva, da vsi arhivisti preučijo posamezne dele tega čstrtega poglavja, ki skupaj z opombami temeljito prikaže praktične rešitve valorizucijc dokumentarnega gradiva. Zadnje peto poglavje Žumrove Knjige jc namenjeno opredelitvi in klasilikaeiii načel in kriterijev valorizacije dokumentarnega gradiva, Avtor upravi čeno opozarja, ". . da absolutnih kriterijev..." (verjetno pa pri tem misli tudi na načela),"... ki bi veljali v vseh primerih, ... ni...", vedno "...jc potr:bnc kriterije ob analizi gradiva uporabljan... z opreznostjo in zdravim razumom... v skladu z Aristotelovim pregovorom: V vsem bodi zmeren in v ničemer ne pretiravaj..." (str. 155). V lom poglavju sistematično obdela že v prejšnjih poglavjih navedena načela in kriterije vrednotenja ¿rediva in doda še nekaj novih Menim, da jc med obravnavanimi načeli in kriteriji potrebno poudami zlesti načelo, ki ga avtor poimenuje načelo potreb zgodovinopisja, znanosti in kulture, od katerega smo si v arhivih obetali veliko korisli, pu smo sc nu žalost ušleli saj kol navaja avtor, "... z gotovostjo lahko trdimo da nobena znanest danes še ni sposobna zanesljivo definirati svojih bodočih raziskovalnih icm in potreb po virih za ta raziskovanja.." (str 160). Pri konkretizaciji oziroma izvedbi lega valorizacijskjga načela pa nam v piaksi gotovo lahko veliko pomaga poznavanje že opravljenih raz.sknv na osnovi arhivskega ^raoiva ter najpogosteje uporabljenih vrst arhivskega gradiva ¿a raziskave in planiranih večjih znanstveno-raz i s kova ln i h projektov, katerih osnova so arhivski zgodovinski viri. Opozorili velja šc na načelo vrcbinc dokumentarnega gradiva, po katerem jc avtor ob upoštevanju svetovne arhivjstičnc literature aplikacijsko razdelil pri poslovanju nastalo dokumentacijo nc dokumentarne gradivo z dokazno /rednostjo oziroma nc splošno, osnovno, gencnlno gradivo, ki ustreza slovenskemu pojmu sivame zadeve in ima kot lako značaj arhivskega, to jc za ^nanosi in kulturo pomembnega gradiva. Drugi del po načelu vsebine dokumentarnega gradiva pu svetovna literatura opredeljuje kot dokumemarno gradivo z informativno vrednostjo, ki ustreza slovenskemu pojmu osebne zadeve, med katerimi se za znanost najpomebneiši l.i ckstcnzivri doku mcnii, v katerih so /brani zelo obsežni nodalki o osebah, stvareh in dog >dkih V sklepnem delu Žumrovc knjige so podrobneje ohdclar.a šc načela in krilenji časa nastanku gradiva, kraja in ohmočja, na katerega sc gradi "o nanaša, pomena ustvarjalca gradiva, pomena avtorju gradiva, ki jc lahko fi/ična ali pravna oseba, izvirnosti gradiva in podatkov, ohranjenosti in obsega gradiva ler načelo notranje in zunanje značilnosti gradiva. Na koneu naj ponovno ic enkrat poudarim, da publikacija mag. Vladimirja Žumia pred ¡tavlja temeljil pregled svetovne in domače teorije valorizucijc dokumentarnega grudiva kol lcm:ljnega arhivističnega problema l navedbo zde obsežne literature in jo jc zato potrebno motfno priporočali vsem arhivistom v po globlje no šl ud i ozn o biunje. Janez Kopač ftRHFV" wil[ 1995 Oecnc in poročila o puhiikacij lh in razstavah 157 Lojz Trsan, OF v Ljubljani, organiziranost v času italljarske okupaciji 1941-1943- Arhiv RepubiiKe Slovenije, Ljubljana 1995, 197 strani Besedilo izpod peresa zgodovinarja mlajše gene racije, magistra Loiza Tršana, prinaša v naše zgodovinopisje in nasploh v slovenske javnost preccj novih podatkov, pa tudi svežih ugotovitev, ki nam omogočajo holj poglobljeno poznavanje dogodkov med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh Delo temelji na avtorjevem mag istrski j m delu, ohranjenem na zgodovinskem oddelku Filozofske fikullctc v Ljubljani leta 1990 in j. v za tisk predelani obliki dopolnjeno s kasneje izšlo literaturo (npr, dnevnik dr. Maksa Snu-derla, dosje o inž. Janku Mackovšku in spomini Cirila Žcbota). Magisior Tršan je izbral za preučevanje tematiko, ki ni le zanimiva, temveč tud. zelo pomembna za poznavanje celotnega medvojnega dogajanja. Prvič zato, ker jc hila Ljuhljana v času, oziroma precejšen del tega obdobja, ki ga avtor obravnava v knjigi, središče celotnega osvobodilnega gibanja in tematika knjige dejansko presega lokalni ljubljanski mestni okvir. Drugi razlog pa je ta, da seje Tršan osredotočil na probleme, ki so bili doslej še neraziskani oziroma vsaj pomanjkljive obdelani. O drugi svetovni vojni na Slovenskem in še posebej o osvobodilnem boju je hilo namreč napisano veliko čiankov, razprav ir knjig, vendar jc v veliki ir.cri, vsaj kar se tiče del s strokovnimi ambicijami prevladoval poudarek na pre učevanju vojaških plati upora, nekolike pa oO hilc zapostavljene druge plati, med katere go'ovo sodi tudi rekonstrukcija ljubljanske osvobou.lnc organizacije. DciO sestavljajo uvod in štiri poglavja, ki so razde Ijcna po kronološkem in vsebinskem zaporedju, V prvem poglavju avtor govori o ustanovitvi Osvobodilne fronte in njene predhodnice Pmtiimpcrialisličnc fronte ter o začetkih njenega organiziranja v Ljubljani in okolici z vzpostavitvijo okrožnega, mestnega in rajonskih odborcv Osvobodilne fronte. V drugem poglavju jc obdelal matične in tovarniške odbore Osvobodilne fronte (ti so se jeseni 194?. preoblikovali v odbere Delavske enotnosti), ki niso hili teritorialno opredeljeni, kot jc bilo značilno za ostale odbore, temveč sc se ustanavljali na mestu zaposlitve. Zlast. matični odbori sc bili jubljanska posebnost. V na-slcdnicm poglavju sc jc avtor osredotočil na probleme, ki so sc pojavili v letu 194?, (okupatorjevo nasiljezlasti racije in zapiranja, odkril nastop prolirevolucionarnih sil proti Osvohodilni fionli poleti in jeseni 1942, pogajanja s t.i, srediro itd.). Časovno je to poglavje omejil z dvema dogodkoma, ki sla hila 'jubljanska speci lika in sta usodne vplivala na nadaljuj, razvoj Osvobodilne fronte v Ljubljani, in sicer obžičenje mesta februaria 1^42 s slrani italijanskih okupacijskih oblasti ler božične racije decembra 1942, ki so jih opravljali pripadniki protircvelucije. Take je bila Osvobodilna fronia v naslednjem letu, o katerem govori Tršan v zadnjem poglavju z naslovom Najpomembnejši problemi narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani v letu J94/Í, do kapitulacije Italije, postav ljena preti pomembne dileme, lako na področju organizacije kot tudi političnih vprašanj (npr nesprejema-nje Dolomitske izjave med krščanskimi socialisti in Sokoli v ljubfjanski organizaciji itd.). V celoli sc delo ukvarja predvsem z ljubljansko problematiko, vcnaar jc upo^tcan ludi širši okvir, ki jc vplival na razvoj dogodkov v meslu. Na koncu sledi še kot doaatck h knjigi ohjava zapisnika o zaslišanju Leopoldi ne Mc-kinc. Besedilo lahko označimo kol značilno historiogra-fsko delo, k- temeb- v prvi vrsli ra ooran^'nem arhivskem gradivu, ki ga hranijo v Arhivu Republike Slovenije (dislocirana enola bivšega Arhiva Inštuiluta za novejšo zgodovino ir bivšega arbua Centralnega komiteja ZK,S), arhi vu Zveze združenj borcev (Šiška, Center), zbral pa je tudi veliko Število astnib .zjav ter seveda relevantno literaturo. Poleg tcj;a velja poudariti, da je tekst napisan strokovno neoporečno .n ludi idejno nevtralno ter da jc piscu uspelo besedilo sirnili v vsebinsko smiselno ter hkrati tudi berljivo celoio. Dcio ima ludi akiualno vrednost, ki presega zanimanje ozkih strokovnib krogov, saj sc ukvarja s p reble mat i ko, ki Še danes buri duhove na Slovenskem. Tudi iz lega vidika bo delo prispevek k boljšemu poznavanju vojnega časa, saj za polnjujc nekatere p.azmnc v vedenju o nas i polprelc kli dobi. Bojan GodeSu Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 158_O cune in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV111 1995 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVi (I 199S Ocene in poročila oj uhlikaci|ah in razstavah 181 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ■ „p Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XVHi 1995 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Darko Friš, Ameriški Slovenci in katoliška cerkov 1871-1924, Mohorjeva družba Celovec - Ljubrana -Dunaj 1995, Knjižna zbirKa Ce^vški rokopisi 1, Celovec 1995, 417 strani Mohorjeva dm?ba v Celovcu se je odločila za izdajanje nove knjižne serije z naslovom Cclovšk: rokopisi. Kot prvo knjigo iz te zbirke je izbrala monografijo Ameriški Slovenci in katoliška cerkev avtor a Darka Friš a. Avtor Darko Friš jc znan po preučevanju problema izseljevanja prebivalstva s slovenskega ozemlja, življenja in dela slovenskih priseljencev v Ameriki s pou darkom na delovanju slovenske katoliške cerkvc v novi domovini in še po preučevanju političnega katolicizma na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. To problematiko jc avtor dc sedaj obdeloval tudi že v t.i. "arhivskih publikacijah" in to v publikacijah Arhivskega društva Slovenije v seriji Objave arhivskih vircv ali ra kratko Vin. V Virih št. 3 (Ljubljana 1990) jc kot soavtor ohjavil članek Slovensko iz-scljcništvo, v Virih št. 6 (I j ubij ar, a 1993) pa jc kot Ocene m po* čila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV111 1555 Ocene in poročila j pubhkae.tah in m/.mu v al. 161 avtor eelotnc puMikacijc predstavit korespondenco časnikarja in hkrati patra franč;škana Kazi mi rja Za-kra;ška O. F. M. v letih od 1907 do 1928. Monografija Ameriški Slovenci ir. katoliška cerkev 1871-1924 je nastala na podlag raziskovanja arhivskega gradiva iz Frančiškanskega provinci al nuj: a arhiva v Ljubljani. Nadškoiijskega arhiva Ljubljana, Škofijskega arhiva Mirihor. nadškofijskih arhivov v Chieagu in v New Yorku, škofijskega arhiva v Cleve-landu,. arhiva kusfodije sv. Kri,;a v Lemontu jn župnijskih arhivov sv. Štefana v Chicagu. sv. Cirila v New Yorku in sv. Jurija v South Chieagu. Pri objavi so bili upoštevani tudi časopisi in časniki v domovini. Slovcnec, Domoljub, Slovenski gospodar. Zgodnja Danica in Kmetijske in rokodelske norice. Kot tuji izscljcniški pa so hili pregledani: Amerikanski Slovenec, Glas naroda, Glasilo K S K. Jcdnote, Ave Maria, Novi svet in glasilo župnije sv. Štefana iz Chicaga. Monografija je nadgradnja avtorjeve magistiske naloge z naslovom Razvoj slovenske katoliške cerkve v ZDA od srede 19. stoletju do druge svetovne vojne, ki jo jc avtor uspešno zagovarjal mana I99"1 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in hkrati tud: dopolnjena in v kniižno obliko predelana doktorska disertacija, ki jo je avtor ravno tako uspešno obranil februarja 1^95 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo jc razdeljeno na d"a tematska sklopa. V prvem delu je podr.no stališče slovenske katoliške cerkve in njeni pogledi glede množičnega izseljevanja Slovencev v sedemdesetih letih 19. in dvajsetih letih 20. stoletja v Severne Ameriko, saj se je v tem času zaradi težkih ekonomskih razmer v domo-vini izselila skoraj tretjina slovenskega aktivnega prebivalstva. Slovenska katoliška ccrkc\ je kot del svetovne cerkve zagovarjala tako opredelitev, kot jo je narekoval njen center i/ Vatikana. Le-ta je trdil, da izscljcnistvo vodi v pogubo in da je dovolj osnomih sredstev za skromno preživetje doma. Ker pa se vseh izseljencev le ni dalo prepričati, jim jc bilo treba pomagati v novi domovini. Zato so bili že v domovini osnovani izscljc-niški odseki pri cerkvenih društvih in bratovščinah ki so bodoče izseljence pripravili za včlanitev v obstoječe organizacije v Novem svetu oziroma za ustanavljanje novih v novi domovini z osnovnim nammom seveda, ohranili vero. Drugi acl prikazuje najprej splošni pregled zgodovine cerkve in verskih skupnosti v Ameriki in nato delovanje slovenske katoliške ccrkve med slovenskimi i'scljenci v Združenih državah Amerike. Ta je morala iipoši evati stališča Vatikana in ameriškega cerkvenega vrha, saj je ta dovoljeval le ustanavljj nje tipično ameriških etničnih župnij, ki so bile nesilei ne samo vurskt dejavnosti, ampak so se ukvarjale ludi z bratskimi podpornimi organizacijami, s katoliškimi društvi in bratovščinami, z izdajanjem svojih časnikov in z omogočanjem pouka otrok v župnijskih osnovnih šolah, Slovenske župnije so bile ustanovljene le v večjih slovenskih naselbinah, medtem ko so slovenske katoliške organizacije in društva delovala po skoraj celotnem ozemlju Severne Amerike, ki kijub močnemu ameriškemu "talilnemu lonui'' delujejo v veliki večini še danes. MonograVija Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924 jc nastila na podlagi virov in zato so navedeni še viri in literatura s seznamom slikovnega in arhivskega gradiva. Za la/je iskanje določenih podatkov je dodan .še irdtKs osehnih in krajevnih imen. Ker jc velika večina virov za to delo ohranjenih v Ameriki, bo zanimiva tudi za naše izseljence, in ker vsi jezika svojih prednikov ne obvladajo dovolj dobro, je dodan še povzefek v angleščini, ki pa daje monografiji še dodatno težo, saj se s tem krog njenih hrnl-eev Se poveča. Gašper *mid Slovenska kronika XX. stoletja (več avtorjev; uredila Manan Drnovšek, Drago Bajt); knj. 1 1900-1941. Ljubljana: Nova revija, 19^5, 45i stTant Konce «eptemhra 195c je komaj leio in pol od rojstva zamisli izšia zajetna prva knjiga Slovenske kronike XX. stoletja, ki obsega oboobie od 1900 do 1941. Knjiga jc del obsežnega projekta tovrstnih izdaj Nove revije, katerega začetek jc pomenila, ko* je dejal na predstavitvi 1. knjige kronike direktor Nove revije Ni ko Grafenauer 57 številka Nove revije,, nadaljeval pa se bo s slovensko kroniko preteklih stoletij, ki bo segala nazaj "do Venetov' . Že do konca lclošnjtga leta naj bi bila pred nanr 2. knjiga Slovenske kronike XX stoletja, ki bo -ajcmala čas od začetka 2. svetov ne vojne na naših ileh do danes, in bo sestavljala sku paj s 1. knjigo zaokroženo celoto. Prva knjiga vsebuje 381 kronološko razvrščenih, eno do dve strani dolgih besedil, ki jih jc napisalo 20 avorjev. Besedila so zdruzena v štiri poglavja, ki so jih vsebinsko koncipirali uredniki poglavij (19001514 Janez Cvim, 1514-1518 Fctra Svoljsak, 1518 1529 Jurij Pcrrvšek in 1525-1541 Egon Pelikan); vsi štirje sodelujejo tudi kot pisci he ;edil Koordinacija in organizacija po strokovni plati na najvišji ravni paje bila v rokah Marjana Drnovška, kije prav lako napisal več be sedil. Ob listanju po kroniki se vsiljuje misel, da je bilo osnovno vodile njenih idejmh snoval® predvsem to, da ne sme manjkati m ;beno f od roí j o iz življenja Slovencev v 20. stoletju, i ne loliko "kronika", kije po pomenu bnsedc vezana na kronološki opis dogodkov (? možnostjo opisa njihove prcd^godoviie in posledic). Zato jc poleg poglavij iz politične zgodovine veliko člankov posvečenih socialnim in nacionalnim 162 Uccnc in poročila o publikaci ab in razstavah ARHIVI XVIII 1995 problemom, gnpodr.rstvu, kulturi, izobraževanju, znanosti in umetnosti, filozofskim in verskim (okovom in pojavom, društvenem življenju, založništvu, razvoju športa in še drugim Dodročjem. Glede na to, kolike posamemi prispevki po svoji obliki sodijo v zvrst kronike, |ih lahko razdelimo v več skupin. Najbližja principu kronike so (ista besedila, ki opisujejo nek ločno določen dogodek, n.pi Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani 17-18. V. 1902, P-olincmske demonstracije v Ljubljani 24. V 1903, Oržavno^bo-skc volitve 14. V 1907 in podobno. V drugi skupini so besedila, ki orikazujejo razvoj neke dejavnosti v dn.lj^cm časovnem rasdobju. kronološke pa so pripeta na nek pomemben datum, ki je lahko vezan na začetek neke dejavnosti ali pojavnosti (npr. ustanovitev stranke, podjetja, časopisa...) ali pa na kak tiru5 pomemben datum (npr. članek Svetovni ntcl Marije Kriz govori c razvoju Iporla v vsem obdobju med obema vojnama, kronološko pa jc uvrščen na 5. Vil, 1926, dan, kc jc Marija Križ. postavila svetovni rekord v metu diska). Včasib izbor datumov, na kalcrc so razporejena bc.;cdila. ni najbolj prepri čljiv. Labko se npr. vprašamo, zakaj jc članek Slovenske palme oh Nilu, ki govori o slovenskih izseljenkah v Egipiu, kronološko uvrščen r.a november 19u4, ko jc bila v goriški Soči objavljena pesem s tem naslovom, in ne na datum ustanovitve istoimenskega društva v Fgiptu. Prav lako je neprepričljiva kronološka uvrstitev članka Trboveljska premogokopna družba prtvmamc rudnik Rijbenburg (Senovo) v leto 5904, saj prevzem senovnkega rudnika v /gode vin? TPD. o kateri na sploSno govori članek; gotovo ni hi' kakšna pesebne pomembna prelomnica '¿večje probleme pa povzročajo koncepti kronike članki, ki jih 01 bilo mogoče povezati / nobenim dogodkom. Tak je npr. članek Trgovina v Sloveniji, ki govori o rarvoju trgovine med obema vojrama, saj bi ga lahko uvrstili v katerokoli lelo, Strokovni urednik kronike Marjan Drnovšek jc na "preupredstavitviJ kronike konec septembra na Ptuju, ki je bila nekako simbolično po ;vcčcna slovenskim ai nivislom - ahivsko gradivu predstavlja osnovo za pc memben del v kronik: objavljenih slik nekoliko omilil nekatera reklamna gesla založnice, rekoč, da ne gre za novo zgodevino, pač pa za nov pristop in pogled nanjo; prav '.akc ne gre za kroniko v eksaktnem pc menu besede, amp?k le za kroncloško ureditev in raz vrstitc\ besedil Tudi trditev, da gre za avtorje - mlade slovenske zgodovinarje - ni povsem na mestu: bolje bi bilo reči, da gre za zgodcvioarje mlajše in srednje generacije, saj jc dobra tretjina avtorjev starejša od 45 let) nobeden pa (verjetno) ni mlajši od 30 let. Vsi pa so v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljeni in specializirani za proučevanje določenih področij, Ni mogoče prezreti, da je prceej prispevkov le konceptualno prirejenih že objavljenih razpra" ali njiho vili delov Gotovo pa je, ua bi brez tega lako obsežno delo ne moglo iziti v lako krakom času Bistven sestavni dei kronike jc slikovno gradivo, ki obsega skoraj polovico ničnega obsega in s pripadajočimi pcdnapisi pcrucmbno dopolnjuje posamezna bccedila. Včasih slike ¡s podnapisi povedo cclc več kot lekst. Vse slikovno gradivo je zbral in podnaslovil Marjan Drnovšek s poiročje sodelavcev. Prav izbor in podnas'oviicv slikovnega gradiva jc hilo gotrvo siro kovne najzahtevnejše področje dela pri pripravi kro nike. Kol arbivhia pa me moti, da pn fotografijah in objavljenih dokumentih ni naveden njihov izvor. V drugem delu Slovenski; kronike XX. stoletja bodo siccr navedene vse institucije in posamezniki, ki so prispevati arhivsko, b:bliotceno, muzejsko in arugo gradivo ttn objavo, Žal pa iz takega seznama ne bc razvidno, katero gradivo jc prispevala določena in-stituciia ali pcsaircznik Tako jc bralce kronike ob zelo pomembno informacijo, saj ne bo vedel, kje iskati original objavljene slike, Tc pomanjkljivost |bi lahko odpravili na zelo enostaven način, v, zaporednim oštevilčenjem vseh objavljenih slik. Na lastr.ike in hranilelje objavljenega gradiva se jc nekake pozabilo ludi Dri navedhi pravice do ponatiskevanja in repre dukcijc ter objavljanja in predvajanja (?) cclotc ali delov knjige. Med tislimi, ki dajejo dovoljenji., bi morali hili poleg avtorjev in založbe naveden1 »uči Avtorje koncepta jc treba pohval"'1 da so za ob dobje 1. svelevnc vojne predvideli posebno poglavje, ki vsebuje več prispevkuv, ne le iz poJilične. ampak ludi iz vojaške zgodo.ine, prav slednja resnično po menijo svež vclcr v slovenskem zgodovinopisju, saj se do nedavnega 10 zelo zanimivo področje naše novejše zgodovine z redkimi izjemam' preučeval' le za-ncscnjrki in zgodovinarji amalerji. pouaariti veha še eno pomembno novost Slovenske kronike da zajema v vsem obdobju poleg Slovencev v matični domovini tudi tiste v zamejstvu, še zlasli pa. da posveča relativno veliko prispevkov našim izseljencem. Slovenska kronika XX, stoletja torej vsebine kra tke. kroneluško raz,vrkčcne opise najpomembnejših zgodovinskih dogodkov in procesov, ki so v tem stoletju oblikovali slovensko družno doma in po svetu. Njihova kronoleška ureditev naj bi omogočala, da bi jo širok krog bralcev, kateremu jc namenjena, *abko uporabljal lud1 ko. priročnik, čeprav se zdi, da bodo glavni pripomoček za priroenc uporabe abecedna ka-za la, objavljena v 2. delu kronike Vsekakor jc moč pritrditi Petru Vodopiveu, ki jc v zaključku ugodnega poglavja, v katerem navaja pomembne prelomnicc v razvoiu slovenske dmžbc v celotnem 20. sloletju, zappsal, da bralcem knii^e prinaša mnogo informacij, podatkov, opozori", opažanj in ocen ter marsikak nov pegled na obravnavana vprašanja' zgodovinarjem pa veliko spodbud k novim, te-mcljitcjšim raziskavam Vladimir Koiošu ARHIVI XV1I1 1995 Ocene in poročila o publikaei.ah in razstavah 1Ó3 Zgodovina za vse, vse za zgcdovlno, ififo II, št. 2, 1995 Zgodovinsko društvo Celje. Celje *995 Pol. na katero je lela 1994 stopilo Zgodovinsko drustve v Celju, jc siccr v današnjem vsesplošnem pomanjkanju denarja za tovrstne dejavnosti trnova, vendar jc uredniškemu odboru in sodelavcem te zgodovinske revije kljub temu uspelo nadaljevati začrtano po,. Tako je pred nami že četrti zvezek Zgodovine za vse, ki naj bi prctckbst približala širšemu sluju hral-ccv. lahko bi.rekli, d? jc moto revije: "Stran s suho parnim nizanjem golih dejstev - življenje naj piše zgodovino in zgjdovma naj pisco življenju." Tematsko jc revija razdcliena na tri sklope l. Zgedbc, kf iih pise življenj,: 2 Brez njih ni športa 3, S knjižne policc V prvem sklopu so prispevki, ki segajo v drugo polovico 19. in prvo stoletja. Najdalj nazaj seže članek dr. Janeza Cvima Ohcsiti za pete in scvreti nad ognjem (str. 9-15). v katerem obravnavi odnos Slovencev do habihurSkc monarhije v letih 1848-1918, Avtor Ugotavlja,, üa siccr večina Slovencev z Avstrijo ni bi [a zadovoljna, jc pa bila avstrijsko orientirana. Dr Andrej S luden je v prinpevku Bojimo se, da bo ickla kri (str 1-8) posegel v leto 189y, ko «o brli v Celju nacionalni boji med Slovcnci in N:mci na višku in je napovedani prihod Čehov v Celje pomenil za Nemce le slovansko izzivanje. Tahjini umetnosti sta posvečena dva prispevka, in sicer1 članek Dragana Matica Gledališča kot taka po «vojtm postanku nimajo kulturnega pomena (str. 1676), ki ohravnava kulturno politiko na Kranjskem na prelomu stoletja, vpliv politike na kulturo in delovanje cenzure ter članek Aleša Gabriča Ali se prav piše Županova Micka ali predsednikova hči (str. 18-S7). v katerem nam avtor predstavi amater.kc dejavnost v letih 1^45 1955. To je bil čas razcveta amaterskega odra in repertoarja v stilu takratne idcclojije. Zc v za četku petdesetih let pa je stroka prevladala nad ideologijo. Aleksander Žižek v piispc /ku obravnava Sirota jaz v zaporu živim (str. 27-37) zadnje čast dnkaj aktualno icmrtiko povojnih pobojev in predstavlja nekoliko drugačen pngled na razmere v povojnih zaporih in kazenskih taboriščih. Ob pesmih Alojza Tir-guška se seznanimo z življenjem v taborišču Teharje in u;odam' sojetnikov. V Jrupem sklopu jc nriobčen prisnevek dr. Igorja Grdinc Čemerna žetev Jožeta Toporišiča (str. 58-o8), v katerem daje odgovor na "Toporišiccva iz trke izvita izvajanja in na škandalozne rarmere v slavtstiki v Rt publiki Sloveniji, kjer se poskuša teptati svohoda izražanja znanstvenih mnenj*. V tretjem sklopu 30 predstavljen a naslednja dtla. - Marke Štuhee Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Studia himanitatls, Apes 1; Ljublhna i9q5, 201 strani (A'ckf.andcrŽižek) - To in ono o meščanstvu v provinci, uredili Tatjana Badcvinac in Rolanda Fugger Gcrmaduik. Pokrajinski muzej Celje, Celje 1995, 80 strani (Bojan Cvclfar) ! Peter Burke: Venice and Amsterdam A Study of Scvcn'cctilh-Ccntiry Elites, Polity Prcrs, Cambridge 1994,170 sirarn (Andrej Pančur) - Slovenska kronika XX stoletja 1900-1941, več avtorjev, Nova revija. Ljubljana 199.c, 457 strani (Katarina Kobilica) I vi'rt ki; Zcijc-Cizelj Milko Mlkoia, Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1961,1 Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Študije 1 Oelie 1995, °30 strani Delo arhivista Milka Mikolc, s katerim posega v obdobje oblikovanja "revolucionarnega" sodstva, začenja zbirko Študije, ki Dbcta. oa bo Zgodovinski arhiv v Celju presegel izoajanje izključno "servisnih" in uporabniku arhviskeg-i graoiva namenjenih uskov. Magister Milko Mikola s pričujočim debm začasno zaključuje svoje intenzivno ukvarjanje s problc* maliko povoinih razlastitev in zlorab sodstva v po litične namene. Pri omenjeni Siudiji gre za "ubeso ditev" več stotin suhoparnih sodnih spisov, ki so nastali pri naslcdn|ih pravosodnih organih1 pred partizanskimi vojaškimi sodišči (med vojno v okviru IV operativne cone, po vojni pa pred vojaškim sodiščem mesta Celja in pred vojaškim sodiščem Marihor^kcea vojnega področja, senata v Celju), pred stnalom Sodišča narjdne časti (SN^) v Celju itr pred okrožnim in okrajnim sodiščem v Celju Knjiga ji razdeljena na ptl pomenskih sklopov, ki zajerrajo delovanje prej naštelih sodnih oblastev zno traj ich tematskih sklopov paje avior snov zdruzil tudi glede na udeležencc/ohtožcncc in obsojtret v tth procesih, :ako da delo ne predstavi le avtopsije ,;odnega aparata, temveč tudi poglobljeno študijo o odnosu rc volucioname ohlasti 00 nekiterih družbenih skutiin (podjetnikov, trgovcev in posestnikov, sodelavcev okupatorja, velikih kmetov, pripadnikov slovenskega dnmohran-.lva in delavcev). Prvo poglavje bralca seznanja z začetki revolucionarnega ^partizanskega) sodstva na Celjskem, opiše pa tudi nek?j primerov nesodnib likvidacij, ki so jih nad 'nasprotniki" narodnoosvobodilnega gibania po v sem mimo obstoječih predpisov in na svojo pest izvajali različni terenci in posamezne nižje partizanske enote, Avtor je te poglavje pc srečeno povezal z že 164 Ocene inj_ >ročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVI11 1995 i/dano literaturo (J. Vodušek Starič, Prevzem...), nad gradil pajojc z dokumentiranimi prmeri s celjskega območja. Prvi vsebinski sklop zaključuje seznam nekaterih ni cd vojne na smrt obsojenih in ludi ne-sodno usmrOcnih oseb s celjskega območja. Druga poglavje je posvečene delovanju partizan skega vojaškega sodslva (omenjenih dveh vojaških so dišč), ki je odigralo pomembno vlogo pri obračunu s po vojni "rnjenimi pripadniki oboroženih formacij in domačimi Nemci, ki so jih doliili sodelovanja z okupatorji, izvirali pa so večinoma iz bogalih podjetniških ali trgovskih družin. Tudi to poglavje spremlja imen ski seznam tokrat po vojni nesodno lik"id" ranih oseb. Treije poglavje razgrinja delovanje 5odi"iča slovenske narodne časti. Kot obtoženci v razpravah tcgL sodišča se poiavljajo številni Slovenci, ki so jih obto Zevali ' sodelovanja z okupatorjem" po precej prilagodljivih in pretirano strogih kriterijih (npr. "prijateljski stiki s pripadniki okupatorske vojske in oblasti"). svoje pa je prispeval?, neomejena zuščila ova-ditclja, ki je lahko udobne izrabil delo SNČ tudi za popolnoma zasebne obračune z nezaželenimi se sedi ali konkurenti. Z ustanovitvijo rednih civilnih sodišč jeseni 1945 je pravosodje ¿saj formalno sklenilo ohdobjc "revolucionarno-'.ojaškega" pra\a, čeprav je sodstvo št vedno pogosto delovalo v službi dnevne politike Avtor je v nasledniem poglavji* prcds.avil dele obeh celjskih sodnih instanc - Okrajnega in Okrožnega sodišča v Celju. Za osvetlitev dcia obeh sodišč je avtor uporabil poleg «,odnih spisov in zapisnikov oblastnih organov tudi poročila o delu k. sla jih sodišči pošiljali nadrejenim Trnimrm. Vse našteto je avtorju služilo za argumentiranje tc/c o pretesnem "sodelovanju" pravosodja z drugimi vejanu oblasti. Zadnji del razprave je v bistvu nadaljevanje pravkar opisanega poglavja, ki nas seznanja s firma 1 no urediivijo pravosodja, medtem ko nas zadnje poglavje seznani z nekaterimi najznačilnejšimi vrstami procesov, Avior je posame/.nc procese razčlenil glede na strukture ohložcncev - proccsi proti industnalcem in obrtnikom, prcii trgjvccm. proti kmetom, proti delavcem. proti d jhovnikom in redovnikom ter preti pripadnikom razmn ilegalnih skupin in organizacij Prve *.ri skupine sodnih procesov ¡e avtor obdelal /lasti z ekonomskega stališča „odni; likvidacije in zaplembe kot sredstvo za pridobitev produkcijskih sredstev), predstavljajo pa povezavo z njegovimi raziskavam. gospodarskega življenja celjskega območja in že objavljenimi študijami o povojnih zupiembah. Imena ki se pojavljajo med obtoženci (in obsojenci), so za slftrcjšt. Celjane še danes simbol gospodarske uspe snosti predvojnega Celja - npr Catcr, Knez, otcrmccki in Pšeničnik Posebnost mod op.sanimi sodnimi proccii predstavlja razkrivanje ozadja in mehanizmov ki i minul i hiranja in ob in ic vanj a delavcev (neredko v povezavi z zasebnimi podjetniki ali pa podtikanje iaboterslva v državnih/naeionaliziranih podjetjih). Sodno preganjanje duhovnikov in redovnikov (tema tvori ločeno joglavje) je bile np Štajerskem (in s tem tudi na Celjskem) spričo izrazito narodnoobrarr hnc vloge duhovščine med vojno, precej hinavsko in obsojanja vredno dejanje, saj argumentacija, ki bi ji iahko (v veČini primerov) verjeli v nekdanji Ljobljan ski pokrajini, namreč o odkritem kolaberiranju z okupatorji. za Štajersko zveni pieccj smesno - če ne bi bila usoda večine izgnane štajerske narodnozavedne duhovščine tako tragična. Da je šle pri odnosu novih oblasti do cerkve '.a potencirano paranojo, nas prepričajo številni v tem poglavju opisani primen. V ¿adnjem poglavju svoje knjige se je avtor po ■ svetil icmi, ki je zlasti na Štajcskcm še kako aktualna gre namreč za številne ilegalne proti režimske organizacije in skupine, za nekakšno nedovoljeno opozicijo, ki je bila konec 40. let zbirališče številnih 'pomžanih in razžaljenih'', k: so svojo (in tudi občo slovensko) rešitev videli v intervenciji tujih in domač-h (poraženih) sil. Te skupine so sc povezovale zlasti ?. domačimi rojalisti in iskale stikov z zahodnimi silami Zlasti zanimiv je avtorjev namig, daje šlo vsaj pri nekaterih tovrstnin skupinah za režimsko paaalslvo" oziroma za režimsko intillriranjc vodij nekaterih sku piri. Težko sije namreč kako drugače razlagati monte-kristovske izmikanje vodij nekaterih skupin, ki so se uspeli na robu naselil mcccce dolgo "izmikati" številnim pregonom - Db dejstvu, da so "nižje kadre njihove organizacije zasledovalci brž p 'lovi.i. Delo iirhivisla Muk;. Mikolc je brez dvoma berljivo na več ravneh - s svojim pripovednim, ljudskim stilom je najbrž dosegel številne potomce v knjigi opisanih in v prevratnem povojnem času Obsojenih kmetov, delavcev in podjetnikov, ki so tudi s lern de'om mordi dočakali (pre)poznc in ¿al najbrž edino rehabilitacijo svojih pomnikov; s svojim oranjem ledine pri "oživljanju sicer že nekolike opisane in raziskane pravne zgodovine najnovejše dobi: pa ic meri! verjetno ludi na zgodovinarje najmlajše generacije, ki imajo pravico do poznavanja -'sch obrazov pupre tekle dobe. Nenazadnje ie delo namenjeno ludi vrem (števil nim) arhivistom, ki v esiednjem ali pokrnjinskih arhr vin delajo s sodnim fin ludi upravnim) gndivori iz obravnavanega obdobja. Prav zaradi široke ciljne publike lahke posebej pohvalim avtorjevo upoštevanje arhivističnih smcrnic pri pisanju številnih vključenih dokumentov, fotografij pi cd vsem pa številnih skrbno izdelanih imenskih kazal in obširnih opomb. Vsem, ki aviorja poznamo je jasno, da je to svojo Knjigo MORAL napisati prcvcC je bilo dela in preveč usod je spe znal v dolgih lcuh urejanja tovrstnih fondov, da bi rokopis obležal v predalu in da ne hi dosegel ljudi, na katere je mislil, ke je odgrinjal Se danes tesno zastrt': tančice Jrug?inr preteklosti. Aleksander Žiiek aRH'VI XVI11 1995_Otone in poročila o puhli kaciiah in razstavah_165 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 166 Oeent in poro tlaopubliKaej ih in razstavah ARHIVI XVIII 1995 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XV111 ly9S Ocenc in poročilu o publikacijah in razstavah 167 fljiji j asopiN in rev je Arhivski vjesnlk, letnik 36,1993, Zagreb 1993 Uvod v šestintrideseti letnik Arhivskega vjesmka je pregledni članek ob 350-letnici ustanovitve 'iczorji listhskega arhiva Hrvatskega kraljestva (¡643-1993), To je bila skrinja, v kateri so bile shranjene razne listine od 13 stoletja dc danes in so se nanašale na delo hrvatskega sabora. Najstarejša listina je overovljen prepis "zlate bule1", privilegijev, kijih je ogrsko-hr-ašk kralj Andrija II. pedelil leta 1222 ogrskemu m hrvaškemu plemstvu. S področja arhivske teorije in prakse so objavljeni trije strokovni članki, in sicer Marijana Rastiča in Darka RubČiča: Okvirna lista registiaturnefca gradi/a za občinske/mestne upravne organe. Damira Validada: Predlog lisic arhivskega gradiva za znansfveno-raziskovalnc dejavnost ter Mateja Kukuljiea: Metode, ukrepi in t dprta vprašanja o zaščiti filmskega gradiva (Izkeinjc Kinoteke Hrvatske pri zaščiti nacionalnega filmskega fonda). Okvirna lista je hila izdelana v želji, da bi zaščitili arhivske gradivo ohčirskih/mestnih upravnih organov iz let od 19.58 do !9S8. Sprejem takega seznama pred stavlja osnovni pogoj za redno odbijanje in izločanje gradiva, ki mi1 je potekel rok hranjenja in nima vce uporabne vrednosti. Lista .ma orientacijski značaj, kar pomeni da se ne uporablja rutinsko, temveč zahteva vsaka kategorija gradiva posehen pristop. Kriterij vrednotenji, gradiva lako izhaja iz analize pomena lele gu Na podlagi te orientacijske lisic mora vsak občanski/mestni upravni organ v Republiki Hrvaški izdelali svojo posebno lisio ler zanjo dobiti soglasje pristojnega arhiva. Za vrste gradiva ki se pojavljajo pri vseh ustvarjalcih pa je izdelana Splošna lista za irločanjc regi:.lraturnega gradiva. Objavljena je bila kot priloga Pravilniku c odiranju in izločanju regí straturnega gradiva (U. 1., št. 36'8I). Lisia obsega 731 kategorij gradiva in je v tem prispe"ku tudi objavljena. Za arhivske delavce je zanimiv rudi članek o predlogu liste arhivskega gradiva za znanstveno raziskovalno delo. Z navodilom o valorizaciji registratumc¿a gradiva (U. I., Št. ?8/87) jc bil sprejet tudi postopek te valorizacije. Ta postopek predvideva izdelavo seznamov arhivskega gradiva za pesamezne dejavnosti. Lista arhivskega gradiva za znanstveno-razi-kovalno delo je pozitivna in orientacijska. Nanaša sc na vse organe in organizacije s tega področja, in sit cr; organi uprave in upravne organizacije, ministrstvo za znanest in tehnologijo, r-puhliški zavod za mednarodno znanstvene-tehnično sodelovanje, Fond za znanost (organi zacija, c pomočjo katere sc opravlja financiranje znan stvenc-raziskovalnih organizacij (inštitutov), znan stveno-prosvetne organizacije (univerze, fakultete), znanstvcno-raziskovalne enote v organizacijah raznih dejavnosti, ki sc uk,rarjajc z raziskovalnim delom ter stroko"na združen ¡a raziskovalcev Predlog liste take obsega znanstveno politiko splošno, pravno ureditev dejavnosti, organiziranje, kadrovsko politiko, financiranj c, mednarodno znanstveno sodelovanje ler doku-rrentacijo o znanstveni dejavnosti in znanstvenih del Trinajstletne izkušnje Kinoteke Hrvatske, o metodah in ukrepih za zaščito filmskega arhiva je strnil v srojem članku Muto Kukuljiea. Zbrana so tudi odprta vprašanja glede zaščite tilrr.skega giadiva, ; .cd sem glede hrambe gorljivih filmskih trakuv, presnemavanja starih tilmov na profesionalni iormal 35 mm, problem restavriranj? ipd. Zanimvvo je. da so skupaj s filmskim gradivom odkupovali tudi :taro opremo, ki omogoča uporabe siarih filmskih trakov. Podatki v članku povedo, aa je bilo zbrano vse dostopno gradivo na gorljivem traku, da so napravljene varnostne kopije za več kot polovico vsega doljpoinctražncga ig.anega m animiranega iilma, da je prencScnega preke 80% filmskega gradiva na starih formatih. Vse to kaže da jc delo Kinoteke Hrvatske strokovno dohro opravljeno. V rubriki Z¿odovina institucij so objavljeni članki Josipa Kolanoviiía o hrvaškem običajnem pravu v listinah 14. in 15. stoletja, Josipa Barbarica o odred bih vinodolskega zakona, kot jih kaže ohjavljcno diplomatsko gradivo iz 13 stoletja, ter Joža IvičcviCa o jami upravi zdravstva v (severni; Hrvaški od 18 i8 1928 Prispevke o pomoinih zgodovinskih vedah so pripravili Franz Heinz v. Hyc (Prispevek k zgodovini državnega grba HrvaŠke in njegov najstarejši prikaz v Inr.shrueku Lnr» treski, Igor Karaman (Hcr;.Idika m zgodovinski miti o nacionalni ideologiji Hrvatov), S tj epa n Kri /oSid (Vin za zgodovino demografij e-delm številčni in imenski popis prebivalstva) in Josip Ilič Dreven (Ozaljskt, igralne karte). Imormativni pripomoček jc izdelala Biscrka Staniče, :n siecr za odock IV B res. za obmejne policijske unde oddelka za notranje zadeve kr hivaško-slavon-ske-dalmatinske d cíe 1 ne vlade v Zagrebu. Člar.ck vsebuje historial ustvarjalca (delovno področje, organiziranje, ukinitev), historial fonda, opis tehnične obdelave in "alorteaeije gradiva ter sumarni inventar fonda. Tudi Mirjana Pcremm objavlja ¡nventarni popi;, ar hivskegu g-adiva, in sicer komercialne uprave za Senj, Kanobag, Kraljcvicc in Bakar j posebnim ozirorr na fond Komerciala (1749-1776). Fond Komerciala ni bil poznan lirscmu krogu raziskovalcev, ker sc jc do leta 168 O cune in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV111 1995 ■y85 nahajal v dunajskem vojnem arhivu. Takrat je bil m podlagi sporazuma iz leta 1923 predan Arhivu Hrvatske. Gradivo vsebuje dokumente, nastale z delovanjem Kraljevega trgovskega sveta in drugih esred njih komercialnih ustanov na Dunaju v času od 1749, ko je nastalo t. i. Avstrijsko Pr.morje, pa do vključitve Scnja in K.arlo^aba v Vojno krajino I. 1776, Kraljc-vicr. in Bakar pa sta b.la vrnjena Hrvaški oz. Ogrski. Poročilo o udeležbi na XI!. mednarodnem arhiv skem kongresu v Montrealu e pr-nravil J Kolanovič, o delu tretje evropske arhivske konferenee na Dunaju M. Pandžič, o regionalnem, posvetovanju za dr/avc Srednje in Vzhudnc Evrope v okviru UNESCOVEC-A programa Spomin sveta, ki je bil v Pultusku na Poljskem, porota T. Mušnjak. O posvetovanju Arhivskega društva Slovenije o nov. arhivski zakonodaji, ki je bi'o 2 dcecmbia 1992 v Arhivu Republike Slovenije, je obsežno poročilo napisal Damir Validžič, Sledi Se prispevek B. Bubenika s hrvaške televizije o zaščiti TV arhivov na vojnih področjih s pc.sehmm oziram na dogajanja v Bosni in Hercegovini). Ocene in recenzije so objavljene za 19 publikacij, med drugim tudi za Vodnik po arhivskem gradivu z.a zi»odo"ino Slovencev in drugih narodov Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v ki mu, ki jo je i/dal Arhiv Republike Slovenije. Occnil jo je Josip Kola novič. Vire št. 4, v katerih je Frane Rozman objavil korespondenco Alhinu Piepeluhn.Abditu.sa pa je pre brala in napisala svoje mnenje Nikolina Krtalic, Darinka Drnovšek ArmvsKi vjesnik, letnik 37/1994, Zagreb 1994 Sedemintrideseti letnik ARHIVSKEGA VJFSN1-KA, ki ga izdaja Hrvatski državni arhiv obsega .skoraj 350 strani V delu, k> nosi naslov Rizprave in članki, so objavljeni prispevki s področja arhivske teorije in prakse, zgodovine institucij, pomožnih zgodovinskih ved ter arhivska pomagala. Sledijo še Vesti ter Recenzije in Poročila. O zgodovini arhiva svobodnega in kraljevega mesta Varaždina piše Vida Prvi i ček Člar.ek opisuje ?godcvino varaždinsktga mest ne ca arhiva od naj sta reiih znanih podatkov dc ustanovitve arhiva kot samostojne ustanove. Natančno je pnkazan način vodenja pisarne v 18. stoletju Podrobno so ohdelana tudi kasnejša dela na obdela'1« gradiva, posebno najstarejšega oz. najvrednejšega dela. Ivan Mustac v č'anku Pogled na zgodovinski razvoj zaščite arhivsk ;ga gradiva Duhrovniške republike in mesta Dubrovnika na jedrnat način osvetljuje razvoj skrbi /a arhivsko gradivo na dubrovniškem območju od srednjega veka (13./14 stoletja) pa do padca republike leta 1808. To arhivsko gradivo je ohra- njeno cclovito oz. kontinuirano kol le malokje v svetu. Imeli so zelo stroge predpise za hranjenje ter tudi ostre kazni za kršitelje. Ohranjenega je okoli 650 tekočih metrov gradi va. Razvoj zaščite arh vskega gradiva na področju pristojnosti Zgjdovinskcga arhiva Reka prikazuje Bom Zakošek. Najprci povzame do sedaj objavljene prispevke na to temu. Nato pa prikaže zgodovinski razvoj skrb? /a arhivsko gradivo na tem obmolju od srednjega veka do ustanovitve prve posebne arhivske usia nove na Reki leta 1926 ter nato do leta 1948, ko je bila na Reki ustanovljena i/postava državnega arhiva iz Zagreba. Na koncu sledi še kratka kronologija de lovanja tega arhiva do danes. O novi arhivski zakonodaji, osnovnih načelih in ciljih piSc Josip Kolanovič. O konkretnem problemu pri sestavljanju novega arhivskega zakona pa govori Marijan Ristič, in sicer o nacionalni arhivski mreži, ki naj bi jo predstavljala hrvaška arhivska uprava (morajo jo šele ustanoviti) in državni arhivi. Dva članka (v angleščini) o zaščiti arhivskega gradiva v primeru "ojne ali druge katastrofe sta napisala Miljcnkc Paudžič in Tatjana Mušnjak. M. Pandžič predstavlja delo in nastanek Odbora Mednarodnega arhivskega sveta za nrevemivno zaščito arhivskega gradiva kot pisane zgodovinske ir kulturne dediščine v primeru naravnih nesreč ali vojne. Navaja tudi primere uničenja in poškodovanja arhivskega gradiva na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. T Mušnjak v svojem članku opisuje postopke in metode reševanja arhivskega ¿rediva med hrvaško vojno, ki so jih priporočili vsem institucijam, ki hra nijo arhivsko gradivo, to je arhivom, muzejem, knjiž ■ nicam, verskim organizacijam itd. Za visokošolske zavoucje predlog seznama arhivskega gradiva pripravil Dariir Validžič, kriterije za valorizacijo filmskega gradiva pa Mato Kukulji;a. Posebno po/.ornost posveti vrednotenju fiirrsk- zbirke Zagreb filma 1955-1992, za katerega so bili že uporabljeni novoprcdlagani kriteriji. O bolj redke obravnavani temi se je razpisal Dub ravko Majnarič, in sicer o zaščiti in hranjenju tonskih zapisov, Prikrzal je zgodovinski pregled snemanja };voka v svetu ter na Hrvaškem Opisani so glavni pro-duccnlski centri kot so Edison Bc'l Penkala Jugoton in Radio Zagreb Pri njih je nastala večina grac iva, ki zapade pod arhivski zakon. Zaščita tovrstnega grac"va zahteva posehno varstvo, O zgodovini institucij pišejo Sl.epan Cosič (Prispevek k ooznavanju tajništva in arhiva Dubrovniške republike), Lujc Margctič (HrvaŠki pravni obietji), Miljenko Pandžič (Leto ustanovitve zagrebška nad-škofijc leta 1094 ali 1090 - in Mirna Zeh:c (Foto-arhiv jddelka /.a sanitarno tehniko Zdravstvene šole Andrija Šiampar. Med prispevke o pomožnih zgodovinskih vedah spadata članku o sibcniški meteorološki upravi v 15. stoletju (Josip Kolanovic) ter o vounih znakih papir- ARHIVI XVIII 199.S Oeene in pi,! ocila o punlikacipn in m/si a v ah 169 The American Archivist niče zagrebške stolne katedrale (Tatjana Pnškadija Rihkin). Analitični inventar osebnega fonda generala Stjc-pana Sarkoliča je napravila Ornata Tadin. To je rokopisna ^puščinu generala avsircogrskc vojske Stjc-Dana Sarkotiča (1858 1939). Glavni del fonda predstavlja dnevnik, ki ga je pisal med I. svetovno vojno in korespondenca iz istega časa Služboval jc v Bosni. Osijeku. Puli in v Zagrebu v letih od 1879-1914. Leta 1914 je bil imenovan za deželnega upravitelja in vrhovnega generala za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, kar jc ostal do konca vojne. Vse gradivo jc v nemškem jeziku. Shema ureditve se poslužuje dccr-malnc klasifikacije. Gradivo jc pomemben vir za zgodovino I. svetovne vojne, predvsem v Bosni in Hcrcc govini, objavljen inventar pa pomemben arhivski oripomocck pa ludr kot primer popisovanja tovrstnega gradiva. Zora Hcndija jc izdelala sumarni inventar za prvo hrvaško meščansko kapiteljsko društvo za veličastne nogrebc (1835-ly48). Objavljen je historiat o ustvarjalcu fondr in historiat fonda, ter sumarni popis gradiva. Arhivske gradivo tega fonda jc pomemben vir za preučevanje obrtnih organizacij v 19. in 20. stoletju na območju Zagreba. O udeležbi na dveh mednarodnih konferencah puroča J Kolanovič 'XXX. mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov v Solunu od 12,-1 S. oktohra 1994) Letnega tečaja za vzhodnoevropska arhivrste v Marhnrgu sla sc udeležila Jožo l"anovič in Dantir Validžie. Tečaju jc prisostvovalo, 19 arhfvistov iz II držav (med drugim tudi iz Slovenije). To je bil splošni, tečaj, saj jc zajemal vsa važnejša vprašanja varsiva in obdelave arhivskega gradiva z namenom, da sc ude ležcnci seznanijo s stanjem arhivske službe v Nemčiji. Mednarodnega arhivskega tečaja v Parizu sc jc kol štipendistka franccskcga zunanjega ministrstva udeležila Vesni Čučič V svojem poročilu predstavlja šolanje irhmstov v Franciji, organizacijo ter pristojnosti državnih arhivov v Franciji in program tega mednarodni :ga tečaja Recenzije in poročila so pnoravili za enajst puh likscij, in siecr Dc.xriptio Croaliac (Mirko Markovic), Rokopisna in knjižna zapuščina frančiškanske visoki, bogoslovne šole v Maknrski 'Vicko Kapitancvič). Rokopisna zapuščina frančiškana Provincija Svetega Od-kupitclja (Pciar Btzina), Katalog rokopisov Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagreba (Šimc Jurič), novonajdeni Perzijski kodeks, Archivinitteilun-gftn 1 6/93, Archives I 2/92. Rcsiauro 4 6/93. Les do-cumcnls graphiques cl photcgranhii,ues. Annlyce et conservation. Die slavisehen Sprachcn zv. 33^3 ler Arhivi. 1 -2/92 in 1-2/93. V lej oceni jc p jsebej poudarjena potreba, da bi ,udi oni v svojem ARHIVSKEM VJE5N1KU objavljali bibliografije arhivskih delavccv, kol jc to v ARHIVIH, in s lem daje neke ■deje za urejanje njihovega arhivskega časopisa. Darinka Drnovšek Letni";! 53 55, leta 1990-19P2 Revija z manjšimi časovnim; zamiki še vedno izhaja Štirikrat letno. Naklada sc povečuje s povečevanjem Članstva S A A. Revija jc vse bolj usmerjena v pripravo tcmalskih snopičev ob a.vi referatov z zborovanj cz, objavi elaboratov raziskovalne dejavnosti na področju arhivskih ved. Tudi mednarodne izkušnje na lem področju niso zanemarjene, Uvajajo tudi novo rubiko PERSPECTIVES, v kateri objavljajo komentarje, pripombe ali osebna mnenja, razmišljanja, lahko tudi iz prakse, pa ''cndarlc zanimiva za arhivske de-lavcc. Letnik 53, leto 1990, št. 1-4 (obseg 726 strani) 53/1 Uvodni rubriki FORUM sledi picdscdniški nagovor Franka B. Evansa na 53. redni letni konfcicn :i S A A. v katerem daje iz svojih izkušenj prerez razvoja ameriške arhivske mreže med leti 1959 in 1989 in dela arhivske službe v teh letih. Vprašanja, kri jih ob zaključku postavlja, so še vrdno aktualna, ne le v ZDA. Kot je bilo napi vedano že v picdhodnem letniku, ta snopič obsega referate z drugega srečanja projektnega sveta za vzpeslavitev mednarodnih standardov za popisovanje arhivskega gradiva, v juniju 1989. Ni. men projekta jc bil ugotoviti, kako uvedha stan dardov vpliva na kakovost arhivskega pop;sa. Pr:d drugim srečanjem si jc skupina razdelila področja in raziskovala vsak posamezen element popisa. Teme, ki podpirajo rezultate, objavljene v prcdhooncm letniku, so same tako pomembne, da nič nc de, če so objavljene v obratiran vrstnem redu z taključnim poročilom. Referati, na katerih temelji zaključno poročilo, so razdeljeni na Štiri osnovne sklope: na informacijske sisteme, strukture podatkov, vsebine podatkov in vrednost podatkov. V prvem sklopu sta dva prispevka v prv^m -STANDARDS FOR ARCHIVAL INFORMATION MANAGEMENT SYSTEMS avtor Thomas H Hie kerson v analizi različnih informacijskih sistemo*' zagotavlja, da katerikoli standard za jprrvljanjc arhivskih informacijskih sistemov najbrž ne more že zago tavljati splošnega napredka stroke, lahko p? pomaga snovalcem programov razvili pmmerne standarde. V drugem prispevku. THF ROLE OF STANDARDS IN THE ARCHIVAL MANAGEMENT OF ELECTRONIC RECORDS, pa Victoria Irons-Waich. ki sc dc'ika ludi žc drugega sklopa, nodatkovnc stoik'ure, poudarja mednarodno pomembnost kompatibilnih programov računalniško vodenih popiso" Ob lem, ko analizira posamezne žc delujoče sisteme, pledira za nadaljevanje dela skupine za standardizacijo, saj ta lahke na osnov primerljivih arhivskih izkušenj in predlogov 170 Occnc in pobila o publikacijah in razstavah ARHIVi XVIII 1995 izdela n objavi skupna priporočila za programe ohranjanju strojno berljivih podatkov. V drugem sklopu, podatkovne strukture, so vodilni trije prisnevki. V prvem, THE "OTHER USM,vRC FORMATS AUTHORITIES AND HOLDINGS. DO WE CARE TO BE PARTNERS IN THIS DANCE TOO?, avtonea Lisa B. Weber i Sic posledice prcv ■ zema formatov USMARC v uo ločen cm okolju z ozi-rom na polrebe arhivskega popisovanja. Sledi prispevek Richard a V Sziryja ARCHIVAL AP P LI C/1 BILITY OF EXTER Al GUIDHLINES FOR DATA STRUCTURES. v katerem avlor razmišlja o vlogi standardov za arhivsko popisovanje. S primeri iz knjižničarstva podpre svoja razmišljanja in prporoča Čimprejšnjo izdelavo standardov tudi za potrebe arhivskega nopisovanja. Kathleen D. Roe v referatu FROM ARCHIVAL COTHIC TO MARC MODERN: BUILDING COMMON DATA STRUKTURES opozarja na neenotnost obdelave ari. vskega gradiva kar zadeva popi: c. Navaja priročnike (str. 59). ki priporočajo uporabo dr ločene stnkturc podatkov za popise arhivskega 6radiva, Slardaraizacija je pomembna, sc zlasti pri izdaji arhivskih pomaga) ob avtomauzaoii obdelave. Izraža nujo pc splošnem arhivskem informacijskem sistemu. Zadnji prispevek tega sklopa, je DOINC-1T EY THE NUMBERS: STANDARD STATISTICS FOR DESCRIBING ARCHIVES avtorja Leona J Stouia. Medtem ko se pretesni del skupine ukvarjL z bihliogratskimi podatki in pripomočki, prav tako kot s statističnimi peditki o arhivskih institucijah in njihovih arhivskih zbirkah, sc ta raziskcvalcc poglablja v preučevanje naporov po standardizacij zbranja statističnih knjižničnih in arhivskih podatkov, s posebnim poudarkom na prizadevanjih Zveze nae onaüh državnih in vladnih arhivov in njihovih programskin napotkov iz leta 1987. Sledi sklop treh prisnevkev, ki se nanašajo na vsc-bino podatkov. V prvem RECONCILING SIBLING RIVALRY IN fHE AACR 2 "FAMILY": THE Pi (TENTIAL FOR AGREEMENT ON RULES FOR ARCHIVAL. DESCRIPTION OF ALL TYPES OF MATERIAL, aviorica Marion Matters predstavi urejanje in arhivsko popisovanje s tem, da daje poseben poudarek nekaterim priročnikom v široki arhivski rabi. Zanimiva so njena priporočila arhivskim dciav-ccm na str. 91 93 V naslednjem prispevku. EXTERNAL TECHICAL STANDARDS FOR DATA CONTENTS AND DATA VALUES PROSPECTS FOR ADOPTION BY THE ARCHIVAL COM MUNITY, avtorica Sharon Gibbs Thibodcau ugotavlja, da so določene vrste informacij v Jako široki rabi, da so standardi zanje že razviti Mnogi med njimi so uporabni tudi pri arhivskem delu. Opozarja pa na posebnosti, ki jih morajo arhivisti upoštevati, preden prevzemajo standarde. Za mnoge med njimi je kri terije izdelala prav delovna skupina za pripravo standardov za arhivske popise. V naslednjem prispevku, SUBJECT ACCESS TO ARCHIVAL aND MANI SCRIPT MATERIAL, aviorica Harriet Oslroff daje poudar:k problemom arhivske klasifikacije. Ta sklop zaključuje Jean E Drydcn z elaboratom DANCING THE CONnNETTAL. ARCHIVAL DESCRIPTIVE STANDARDS IN CANADA, v katerem povzema razvoj standardov arhivskega urejanja in popisovanja v svoji državi. Pri Pogledih v prihodnost je prvo zelo zanimivo razmišljanje Johna \V Robcrtsa, ARCHIVAL THEORY; MYTH OR BANALITY? Sledi krajši prispevek (Cisc study) Davida M. Weinberg a THE OTHER SIDE OF THE HUMAN EXPERIENCE: PROVIDING ACCESS TO SOCIAL SERVICES CASE FILES. Nanaša se na Urban Ar chives Centre na Temple University Rubriko Mednarodno dogajanje izpolnjujejo izkušnje in težnje raznih držav k izdelavi standardov. Michael Cook opisuje britanski pristop k standardizaciji pri popisovanju (MAD Standard), Danielle Neirmck opisuje izkušnje Direction des Archives v Parizu glede zbirke dokumentacije o arhivskih zgradbah. Miehacl H. Gclting predstavi dansko izkušnjo arhivista kol raziskovalci zgodcvinc. REVIEW ESSAY je nova rubrika, ki bo dovoljevala tudi daljše komparativne prispevke. Prvi je SPEC, KITS: COMPILED INFORMATION ABOUT LIBRARY MnNAOEMtNT POLICIES, PROCEDURES AND TECHNIQUES. Sklepni del tega snopiča jc namenjen aktivnostim SAA 53/2 Snopič je namenjen problematiki restavriranja in konscpfacijc. Temu. jc namenjen tudi uvodn: prispevek urcdnicc Anne R. Kenncy. Petnem Bultin. kije hkrati predsednica Nacionalne komi:;ijc za restav racijo, konscrvaeijo in dostopnost, pa spregovori o po meinbncsti arhivov. Študija Gcorga Martina Cunha, CURRENT TREND£ IN PRESERVATION RESEARCH AND DEVELOPMENT, predstavlja nove dosežke v tehnologiji konscrvacijc in restavrirmja in opozaija na nj' hovc uporaho pri arhivskem gradivu. V raziskovalnem delu jc predstavljen prrpcvek Paula Conwaya, ARCHIVAL PRESERVATION PRACTICE IN A NATIOMWIDE CONThXT. Obrcga rczuliaie prve Študije, izvedene pc vseh ZDA. ki sc nanaša na materialno varstvo arhi vskega gradiva. Sledi študija Janet E. Gert?, PRESERVATION MICROFILMING FOR ARCHIVES AND MANUSCRIPTS. Vsestransko obravnava problem mikrofil manja arhivskega gradiva. Bonnie Rose Curlin v svojem'elaboratu .'RESERVATION PLANNING FOR ARCHIVES: DEVELOPMENT AND FIELD TESTING OF THE NAC ARA GRASP predstavi načrtovane rezultate Študije, namenjene arhr.'istom pri nadaljnjem razvijanju programov materialnega varstva, Pairicia A. Mon servatorjev in restavratorjev bibliotcčncga in arhivskega gradiva glede na potrebe, itobra/.bo in motnosti usposabljanja. Dajeta primer programa r.a Columbia University. Rubriko zaključuje prispevek Cbristopbc" Ann Pa"ona, WHISPERS IN THE STACK: THE PROBLEM OF SOUND RECORDINGS IN ARCH1 VES, ki sc nanaša na problem ohranjanja zvočnih zapisov, preden hi ti postali arhivsko sfokovno neobvladljivi. Tudi rubrika z mednarodnega področja je namenjena varstvu kulturne dediščine. John F Dean v pri jpcvku THE PRESERVATION 01- BOOKS AND MANUSCRIPTS IN CAMBODIA opisuje program. Univerze Cornell in fondacijc Chris'ophcr Reynolds, po katerem so začeli usposabljati ljudi in evidentirati pomembno premično kulturno dediščino v tej deželi. Skupina avtorjev Carolyn Hoover Sung. Valcrii Pav-lovič Leonov ¡H Peter Waters prikazuje problem ob-navijania knjiiničnega fonda pc nezgodi v knjižnici Akademije znanosti Sovjetske zveze v Leningradu leta 19F8. ko je bilo tam zaradi vdora vode uničenih 4001)00 izvodov, poškedevanih pa nadaljnjih 3.6 mlijonov knjig (FIRE RECOVERY AT THF LIBRARY OF THE ACADEMY OF SCIENCE OF THE USSR) Avtorica Sandra Wright predstavi po. men kratkoročnega in dolgoročnega planiranja kon-scrvatorskib programov v kanadskem nacionalnem arhivu (CONSERVATION PROGRAM PL \NN'NG AT THE NATIONAL ARCHIVES OF CANADA). Zammivaje rubrik?. Preservation Standards na str. 324'338, kjer avtorica Victoria Irons Walch v povzetku CHECKLIST OF STANDARDS APPL1CABLF TO THE PRESERVATION OF ARCHIVE*1 AND MANI SCRIPTS na«aja, da jc SAA identificirala zc več kot 150 standardov, k: so v nekakšni zvezi z /arstvom arhivskega gradiva. Njen povzetek našteva standarde in vse o njih. od nastanka do trga (.med narodni ISO TC standardi, ameriški ASC in ANSI standardi, organizacije, ki so jih raz/ile, in ameriške zvezne agencije, ki so jih sprejele). Komplementarno temu pnispevku je Review Essaj Miry B. Bowling L'TERATURE ON THE PRI SERVATlON OF- NONPAPFR MATERiALS, v katerem objavi bibliografijo strokovnih revij in izdaj o materialnem varstvu avdiovizualnega gradiva. Problematiko varstva tega gradiva v isti ruhriki obravnava Cheryl Pence v -üanku AUDIOVISUAL RESOUR CES ON PRESERVATION TOPICS, le da navaja primere avdiovjzuelnih programov, ki se nanašaio na njihovo materialno varstvo predvsem z aspekta sp'os-negn pomena, osvcšcanja in konscrvaiorskih t ihnik. Sledita rabnki Ocene in Sporočila, kjer predstav Ijajo dela s tematiko materialnega varstva 53/3 Za razliko od prvih dveh ta snopič ni tematsko oblikovan Re ziskcalni del sestavljata dva prispevka. V prvem. TO REMEMBER AND FORGET AR CHIVES. MEMORY, AND CULTURE, geograf Kenneth E Footc zagovarj? tezo. daje kolektivni spomin, kot v metafori imenujejo arhivsko giadivo, širši pojem in vključuje tudi materialne dokaze, kulturno zgodovino, nicmoarikc kakor tudi dokaze o dogodkih, ki bi jih raje pozabili Ilustrira 'udi s primeri. Po membna je valorizacija Na valorizacijo ic navezuje tudi prispevek Elizabeth Lockwood, ¡MPON DtR^BLE MATTERS": THF INFLUENCE OF NEW TRFNDS IN HISTORY ON APPRMSAL AT THE NATIONAL ARCHIVE*. Zgodovinsko obrtv-nava kriterije valorizacije v NARA in ¿eh. da bi se kvalitetno obianilo .udi novejše arhivsko gradivo. V tem snopiču je prvič objavljen tudi prispevek DOCUMENTING NINETEE■'■ITH-CENTI1 £Y QU ARTZ MINING IN NORTHERN CALIFORNIA. Avtorica jc študentka, prva dobitnica nagiadc Tbeo-dorja Cai/ina Pcasa, prvega urednika Ameriškega arhivista. Nagrado so razpisali pc sklepu letnega srečanja SAA 1989 v St. Louisu. Za nagrado lahko kandidirajo univerzitetni študenti izobra*evalr.cga programa arhivistike. V rubriki Survay je članek avtorice Mary Frances MC.t0w MOVING AN ARCHIVES, v katerem obravnava anketo, izvedeno v desetih arhivih ki so v zadnjih letih morali ipraviti vccjc preselitve arhivske ga gradiva. Zanimali soje vsi postopki od priprav do zaključenih selitev Tudi rubrik? Case S'udy vključuje dva prispevka. V prvem. CHICAGO DANCE COLLECTION- a CASE IN POINTE. Carolyn A, Shcehy opisuje, kake jc v Newberry Library v Chieagu od I. 1981 nastajala zbirka dokumentov o plesu m plesnih aktivnostih. V drug",m pnspe-'ku, THE BOSTON CASE OF CHAR LES MEKRILL MOUNT: THE ARCHIVISTS ARC H ENEMY. Theresa Gnlvin s primerom kraje arhivskega gradiva opozarja na ta problem. Prvi članek Roberts Sinka v rubriki Perspectives, APPRAISAL: THE PROCESS OF CHOICE, se nanaša na valorizacijo. Ob tem, ko so rasle arhivske 172 Oecncini rotila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVIII 1995 zbirke v sedemdesetih letih, je postalo v osemdesetih jasno, da bo potrebno ustvariti «seameriško hanko po d jI kov, devetdeseta leta pa hode morah prinesti nra vilno valorizacijo, ki bo izhajala iz skupinskega dela arhivisto". Naslednji prispevek v isti rubriki je CUR R1CULUM DFVELJlJMtiNT IN ARCHIVaL EDUCATION: A PROPOSAL, v katerem avtor James OToolc ponuja sedem študijskih programov, kjer bi obravnavali arhivisiiku in jih tudi sumirá na str. 465. Mednarodna scena v prvc.n prispevku v prevodu Amy Nelson prinaša komentarje ruskih zgodovinarjev in arhivi slov Nikolaja N. Bolkovilinova, Borisa S Ili zarova in Sune Vladimirovnc Žilomirskajc na prispevek v AA leto 52, sir 214-36 (GLASNOST iN ARCHIVE*:?). V tej rubriki se tudi pr^ič pojavi pri spevek Tonke ŽupinCid, NATIONAL ARCHIVAL SYSTFM AND STRUCTURES IN THE SOCIALIST FEDERAL REPUBLIC OF YUGOSLAVIA. V njem prikaíc zgodovino jugoslovanskih dri^vnih arhivov m organizacijo arhivske službe v Arhivu Socialistične federativne republike Jugoslavije. ProMcmaliko slovaških arhivov sta predstavila Pelcr Draškaba in Juraj Spiriea v članku THE SOLLTION OF THE SPACE REQUIREMENTS OF SI ATE ARt H1VLS FN SLOVAKIA. Review Essav prinaša poročilo Richnrda J. Coxa o RAMF STUDIES \ND R^LATf-D UNESCO PUBLIC A'llONS: AN INTERNATIONAL SOURCE FOR ARCHIVAL AL »MINISTRARON (RAMP- Records and Archives Management Program). V njem daje pregled tovrstnih publikacij, ki imajo za Severno Ameriko splošni oomen. V rubriki Reviews več avtorjev predstavlja nekaj novitet z arhivskega področja Kot običajno je zadnja vubrika namenjena sporočilom S\A. Tokrat je objavljene letno poročilo izvršnega direkliorja S A A za lete 1989/90. Zanimivo je stališče SAA do zapiranja arhivov, objavljeno na str 519. S? (4 Po pismih uiedištvu m odgoverih nanje (Forum) sledi znanstveni prispevek Dona D Skemerja in Geoffreys P William:;a MANAGING THE REC ORDS OF HIGHER EDUCATION: THE STATE OF RECORDS MANAGEMENT IN AMERICAN COLLEGES AND UNIVERSITIES. Avtcrja predstavita rezultate raziskave, kL stajo izvedla na ameriških univerzah in se nanašajo na njihove poslovanje. V študiji so zanimive tudi opomba, saj dajejo pregled doie darilih prizadevanj na tem pudročju- Case Studies predstavlja rczultaíc skupinske raziskave razvoja arhivskih programov Štirin strokov niakov na treh različnih arhivskih londih: v Nadškofijskem arhivu v Bostonu, na utrški drJ.avni univerzi iu na univerzi Yale. Aviorj Larry J. Ha;knvm, James M OToole, Lisa Fagerlund in John Dojka sojo poimenovali CASE STUDIES IN ARCHIVES" PRO- GRAM DEVELOPMENT Perspectives prinaša edim prispevek Roya Turn bauçha. PLOW'NG THE SEA: APPRAISING PUB LIC RECORDS IN AN AHISTORICAL CULTURE in se nanaša na valorizacijo javnih arhivov. Mednarodr.a seen a predstavlja študijo Saliou Mbavc o senegaiskih ustnih virih (ORM, RECORDS IN SENEGAL) Prispevek Peep Pillaka, REFORMS IN ESTONIAN ARCHIVES, predstavlja novi eston ski drčavnj zakon o arhivih in arhivskem gradivu ter reorganizacijo arhivov v novi neodvisni državi, ub stoletnici nizozemskega združenja arhivistov Fiank Kcvcrliug Buismin v Članku THE DUTCH ASSO-CIAHCN OF ARCHIVISTS MARKS IÏS CEN-TtNNIAL opiše razvoj te organizacije in zakonodajo, ki jajc spremljala in vzpodbujala Letna hibliogranja "Wrillings on Archives I9fi8' obsega strani .^tiS-ô^S in je razdeljena na dva dela: na dcia o arhivski teoriji in praksi m na popise arhivskih zbirk. Opremljena je tudi z indeksi. Review Es*y objavlja prispevek Aun Fedeison, DO REAL ARCHIVISTS NEED ARCHIVES & MUSEUM INFORMATICS? Pred letno objavo indeksa prispevkov v tem letniku je št vrsta poro-il o novih irxlajah, nekaj notic in del izbranih novih arhivskih izdaj. Letnik 54. Irln 1991 zvezki I, 3 in 4 (obse? 431 strani) Drugega zvezka (Spring 1991) Arhiv Republike Slovenije ni prejel. Če nim ga uspe dobili kasneje, bo takrat tudi predstavljen. S4/1 Običajnemu Forumu sledi predsednikov nagovor 'DEAR MARY JANE'. SGML REFACTIONS ON BEING AN \RCHIVIST Johna A. Fltcknerja na 54. redni letni skupščini SAA v Scaitlu 30. 8 1990 Raziskovalna prispevka sta dva. Pni ARCHIVAL REDUX AND REDEEMED DEFINITION AND CONTEXT TOWARD a GENERAL THEORY, avtorja Freden^ka Stielowa, se opredeljuje do polemike o arhivistiki kol teoriji. Sledi članek Barbar- C. Grbach, THE VIEW lTlOM THE RESEARCHER'S DESK HI7TORIANS' PERCEPTIONS OF RE SEARCH AND REPOSITORIES. Da bi lahko ugotovila, kdc, kdaj in kako uporablja arhivsko gradivo, jt raziskovalka opnvila intervju z desaimi tgodovi narji. Rezultate in priporočila take zgodovinarjem kot arhivislom je strnila v objavljenem prispevku. Rubrik? Surveys je namenjena naročenim piispcv kom pregleda razvoja bolj kot literature., na določenem področju in umešča določene iniciative v širše razvojne tokove V tem snopiču je tako predstavljen prispevek Terry Abraham, COLLECTION POLICY OF DOCUMENTATION STRATEGY THEOR\ AN1?1 PRACTIC'E. \RHIV1 XVIII 19y5 'Jccrc in poročila o publikacijah m ra/stavah 173 Case Studies ali analitična poročita o projektih v tem zvezku predstavljata dve prispevka. V prvem k NEW MAP FOR FtELD WwRK: IMP \CT OF COLLECTIONS ANALYSIS ON "TiE BFNTLY HISTORICAL LIBRARY, avtorica Chnjtinc Wridc-man obravnava izkušnje te univerze pri formiranju zbirk v pietcklcsti. V drugem THE OKI AHUMA HISTORICAL RECORDS SURVEY, pa Bradford Koplowitb obravnava problematike vodnikov v tej zvezni državi. Mednarodna sccna predstavi sovjetske napore po uspešnem materialnem varstvu v članku PFRE-TROIKA IN THF, ARCHIVES? FURTHER EFFORTS AT SOVIET ARCHIVAL REFORM avtorice Particic Kennedy Grimitcd, v katerem napo veduje reforme :jd: na tem področju. Avtorja Maric B Allen in Roland M. Bruman pa povzemala izkušnje z uradnega obiska v Sovjetski zvezi in v daljšem prisptvku obravnavala poglede na valorizacijo in dostopnost arhivskega gr"diva v novejšem obdobju. Snopič zaključuje s Poročili o novih arhivskih publikacijah z Noticami in s Poiočilom o delu SAA, 54/3 Snopič začenja z dvema strokovnima pr .spe /koma. Margaret Hcdslrom v UNDERSTANDING ELECTRONIC INCUNABULA A FRAMEWORK FOR RESEARCH ON ELECTRONIC RECORDS opozarja na pomen arhivskega gradiva na eLiktror skib nosilcih informacij in na spiemcmbc, na katere moramo v arhivistiki računati z uvedho nove tehnologije, Na to lurno predlaga raziskovalni pioickl, ki bi obravnaval najširše vidike novih zapisov Dor C. Skc-mci pa v analizi DRIFTING DISCIPLINES, ENDURING RECORDS: POLITICAL SCIENCE AND THE USE OF ARCHIVES odkriva, da je bilo v lsemdcsciih letih mnogo arhivskih raziskav usmerjenih v to, kdo zakaj in kako uporablja arhivsko gra divo pn svojem delu. Ugotavljali so, da so politične vede najmani uporabljale to gradivo. Toda. spre membe so obetavne tudi na icm področju. Literature Survey ponaša le en prispevek V njem ponovno Teiry Abraham razpravlja; OLIvER W. HOLMES REVISITED; LEVELS OF ARRAN G EM LINT AND DESCRIPTION IN PRACTICE. Obravnava razvoj nivojev obdelave aihivskcga gradiva, ki jc nekako liho prešel Holmsovo teorije pelih sto-pcnl Case Study ohjavlja dva članka. Rjimun J E. Gocr ler sc v "PLAY iT AGAIN, SAM": HISTORICAL SLIDE PRESENTATIONS IN PUBLIC PROGRAMING poglablja v problematiko predstavljanja arhivske dejavnosti in gradiva, da bc zanimiva. Ohio State. University jc lo očitno uspelo, V drugem, IT ONLY HAPPENS ONCE EVERY HUNDRED YEARS: MAKING THE MOST OF THE CENTENNIAL OPPORTUNITY Michael F Kohl ugotavlja, kako jc prosiavilcv stotc oblctnicc University Clcmson omogočila tudi obogatitev arhivski specialni zbirki in razširitev ter obnovo programa. Mcdnarodn-1 področje tokrat pi cdslavi zanimiv pogled nizozemskega arhi«isla Joana van Albada na ameriško arhivistiko v prispevku ON THE ID EN TITY OF THE AMERICAN ARCHIVAL PROFE SSION; AN EUROPEAN PERSPECTIVE. Sledi mu razprara Ali reda E. Lcmrmna. CONFRONTING MAN AND NATURE. THF NATIONAL AR CHIVES OF EL SALVADOR V njem prikaze svoje izkušnje in poglede z obiska salvado.skih arhivov in opozori na njibe vc polrebe. Mednarodno sceno zaključuje sestavek Vladirnirja Kaj lik a, CZECH AR CHIVES AT THE CROSSROADS: BREAKING WITH THE PAST. V njem pojasnjuje, kako si novo-nastali samostojni drŽavi utirata nepolitične strokovno pot. Zanimiva je tudi skica, kako si zamišljajo novo organizacijsko strukturo čeških arhivov Kot običajno, zvezek zaključuje s piegledoin no vega tiskar ocenami, kratkimi sporočili in s poročili o dejavnosti SAA. 54/4 V želji za čim popolnejšim zajemanjem stroke urednik Ri :hara J. Cox v uvodu zadnjega zvezka let nika razmišlja o vlogi Ameriškega arhivista THE AMERICAN ARCHIVIST: VOICE OF THE PROFESSION OR ANOTHER ROLE? SOME THOUGHTS AT THE BEGINNING OF AN EDITORSHIP in ponuja šc dve novi rubriki: Professional Resources, ki bi bila nekak forum za praktične nasvete za delo arhivisiov, in Project Report, ki bo postala forum za kratke prikaze projektov, razpisanih po fondacijah, to jc za usti del informacij, k. jih jc včasih težko odkriti. Tudi sicer si bo prizadeval, da bi arhivist našel do"olj stroke tako zgodovinske kot in formacjjskc -, ki mu morata biti vodilo in jih vabi k sodelovanju Raziskovalni prispevek sc tokrat nanaša na zgodovino arhivistike. Robert D. Reynolds Jr. obuja zgodovinski spomin v THE INCUNABULA OF ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE IN THE UNITED STATES J. C. F1TZPARTICKS "N'TES ON THE CARE, CATALOGUING, CALENDARING AND ARRANGING OF MANUSCRIPTS' AND THF PUBLIC ARCHIVES COMMISSION'S UN-COM PLETED "'RIMER OF ARCIVAL ECONOMY". . Pogled v prihodnost prinaša dve pobudi1 v prvi Tyler O. Walters POSSIBLE EDUCATIONS FOR ARCHIVISTS; IIITEGRATING GR \DUATE AR CH1VAI EDUCATION WITH PUBLIC HISTORY EDUCATION PROGRAMS - utemeljuje izobraževalni program arbivisiikt, združen s študijskim programom obcc zgodovine. V drugem, ACCESS TO ORAL HISTORY A NATIONAL AGENDA, pa Bnicc H. Bruimmcr zagovarja pomen in dos' ipnosl do ustnih zgodovinskih virov. Zaključuje s predlogi za iz.holjšanjc dostopnost« J56 Ocene in poiočila o publikacnati in ra/stavah \KH1VI XVIII 1995 No/o u v ud en L rubrika Professional Resources prinaša pometrhen prnpcvek skupine avtoric Hilary A Kaplan, Maric Holden in Kathy Ludwig, ARCHIVES PRESERVATION RESOURCES REVIEW Od str 502 do 544 je povzetek zgodovine materialnega var siva arhivskega gradiva od bibliografije splošnih del v angleškem jeziku do posameznih vrst materialnega varstva s posebnim ozimm na dela. ki so izšla v letu 1990 (vključuje pa tudi najznamenitejša dela starejšega datumaj. Mednarodna scena predstavlja japonske aroive. Avtorica Chiyoko Ogawa daje tako pregled arhivov, zakonodaje in strokovnih del v ARCHIVES IN IAPAN: THF STATE OF THE ART. Snopič zaključujejo običajne rubrike. Letnik 55, leto 1992, snopiči Št. 1-4 (obseg 670 strani) Menim, da bi bile od lega letniki, dalje umestno predstavili naslove tudi iz rubrike Reviews za liste publikacije, ki imajo pomen za razvoj naše arhivistike. Tretji zvezek prinaša tudi novo rubriko Project Report, kjer bode poročali o raziskovalnih projektih financiranih tudi iz urugih virov, in ki se od/ijajo tudi v n :arhivskin inslitueijah. 55/1 Snopič jc namenjen evropski arhivistiki. Ko ured niei Mednarodne scene zaključujeta svoje mandatno jbdobie, čutita poirebo pc tematski evropski številki EUROPEAN \RCHIVES IN AN ERA OF CHaNGE Snopič nima običajnih drugih rubrik. Za to Številko so značilni tudi povzetki poleg angleščine Se v v francoskem nemškem in španskem jeziku. Uvod Jean Favicrjcve je namenjen značilnostim evropskih arhivov. Prvič se poiavi tudi članek v fran coščini hkrati z angleščino. V prvem preglednem članku. THF. HISTORY OF EUROPEAN ARCHIVES AND THE DEVELOP MENT OF THE ARCHIVAL PROFESSION IN EUROPE, Michel Duchein daje pregled arhivistike večjih evropskih d rta v od stare Grčije dalje in napo fcdjjc možno usklajevanje, ne pa umficirama v prihodnosti. Sledi prispevek Ole Kolstrud, THL EVOLUTION OF B.-.SIC APPRAISAL PRINCIPLES -SOME COMPARATIVE OBSERVATIONS. Avtor primerja različne pristope do valorizaciie (Anglija. Norveška. Nemčija. ZDA). Naslednji prispevek Erica Kctciaarja, THE EUROPEAN COMMUNITY AND ITS ARCHIVES, se nanaša r.a ustanovitev poenotene arhivske zakonodaje v dvanajsiih dražavah članicah Evropski skupnosti. V pripravi jc gradivo za razpravo na ministrskem svetu. Zanimiv je tudi pndlog za ustanovitev mednarodnega arhiva za gradivo Ev.opskc skupnosti. Avtorja Inge Bundsgaaid ir. Michael H. Gelling pa v prispevku WHAT TO BF OR NUT TO BE? EVOLVING IDENTITIES FOR STATE AND GRASSROOTS ARCHIVES IN DENMARK prodsta vita igedovino dižavmh in lokalnih arhivov Darskt. Želje po skupnem e vropjkem arhi vsk ;m izobraževanju predstavi Paulc Renc-Bazin v članke THE FUTURE OF EUROPEAN ARCHIVAL EDUCATION Pr/i koraki Mednarodnega arhivskega sveta v tej smeri so že bili uspesni. Izobraževanju in poenotenju programov jc namenjen tudi nrispevek Eek-harta G. Franza. THE VISION OP AN EURO-PEANARCH1VES INSTITUT. V lakcm institutu bi arhivisti raziskovali skupne probleme. Za ta snopič je svoj prispevek dal tudi Friderieh P Kahlenberg DEMOCRACY AND F*DPRAUSM CHANGES IN THE NATIONAL ARCHIVAL SYSTEM IN A UNITED GERMANY Ugotavlja spremembe ob ponovni združitvi Nemčij in predstavi razvoj arhivov v obeh državah. Posledice aemokratbacijc družbe v vzhodnem delu Srednje Evrope so iudi spremembe v arhivski zakonodaji Te sc odražajo prav lake tudi v dostopnosti arhivskega gradiva. Obravnava jih sesta vek madžaiskega avtorja Imrc Ressa, THE EFFECTS OF DEMOCRATIZATION ON ARCHIVAL ADM I NISTRATION AND USE IN EASTERN MIDDLE EUROPE. Med bibliografijo člankov na to temo, ki jih objavlja ob zaključku prLpcvka, jc citirana tudi naša revij? ARHIVI, 1990, s prispevkom Vladimira Žumra Predlogi organiziranosti arhivske službe v sistemu državne uprave Repub-ikc Slovenije. Spre membe u Sovjetski zvezi, razmere v arhivistiki in med arhivskimi institucijami v novih driavah v obširnem prikazu po/zema Patricia Kennedy Grmsied BEYOND PERF STROIKA SOVIET-AREA ACHIVES AFTiiR THE AUGUST COUP. Nataiya Basovskaya pa v prispevku THE RUSSIAN STATE UNIVER SITY FOR THE HUMANITIES: A NEW HOME FOR ARCHIVAL SCHOl ARSHIP IN RUSSIA predstavi novo ustanovo za arhivsko izobraževanj v novih zgodovinski! pogojih, Arhivsko gradivo v odnosu do zgodovinskih dodajanj skozi stoletja v Evropi in problematiko provenience in pertinence v ranimi vem razmisleku DISPLACED EUROPEAN ARCHIVES: IS IT TIME FOR A POST WAR SETTLEMENT' utemeljuje Charles Kci.skemcli. V prispevku THF ARCHIVAL LEiiACY OF SPANISH LOUISIANA'S COLONIAL RECORDS Alfred E. Lsmmon predelavi arhivsko zapuščino na tem geografskem območju in opozori na dogodke, ki so jo sooblikovali CHANGING TECHNOLOGIES IN EUROPEAN ARCHIVES je prspevek Margarite Vazque:. de Parga in Fedra Gonzaleza. V njem aviorja zaradi mtrega tehnološkega razvoja v informatiki opozarjata na potrebo po izgradnji integralnega informacijskega sisfma v arhivski službi. Sledi prispevek Davida B.armana DIPLOMATICS, WEBFRIAN BURFAUCRACY. AND THE MANAGEMENT OF FLECTRONIC RECORDS IN EUROPE AND AMERICA. Prim.erja tradicijo, vplive in iskanja pravilnih pristopov ob izzru novih tehnoloških pridobitev. Možnosti obstoja medna«dne arhivik« inform acijskc mreže jc Francis ARHIVI XVIII 1995 Ocen»; in port ojniblikatnjah in razstavah 175 X. Blouin Jr predstavil na osnovi izkulcnj raziskovalnega projekta o arhivskih fondih v Vatikanu A CASE FOR BRIDGING THE GAP THE SIG-NIF1CANCE OF THE VATICAN ARCHIVES PROJECT FOR INTERNATIONAL ARCHIVAL INFOR MATICM EXCHANGE. Strukturo m aplikacijo ameriškega MARC A MG s stems pri tem raziskovalnem projektu jc predr.tavila Elizabeth Yakcl v članku PUSHING MARC AMC TO ITS LIMITS THE VATICAN ARCHIVES PROJECT V tem snopiču je ludi rubrika Poročila z mednarodnih simpozijev. Objavljajo tri prispevke. Prvi jc RESPONSE TO THF MINISTER'S SPEECH AT THE OPENING OF THE MAASTRICHT SYM POSIUM "ARCHIVES AND EUROPE WITHOUT BOUNDARIES"" - avtorice Comfort A. Ukwu iz Nigerije Sledi Majoric Rabe Barritt: HARMONIZATION TO MEET THE CHALLENGE OF CHANGE, ki se prav tako nanaša na simpozij v Maastricht leta 1991, in enako zadnii prispevek Nancy Bartlctt. INTROSPECTION AND FORECAST AT THE MEET ING IN MAASTRICHT Za zaključek snopiča so objavljeni vsi soust^ar jalci te številke s fotografijami in biografskimi poda'-k| 55/2 Snopič je klasično zasnovan, le da so vsi prispevki tako ali drugače povezani s tehnologijo elektronske informatike pri delu v arhivih kot v znanosti. Njegovo vsebino napoveduje urednik Richard A. Cox v uvodu ELECTRONIC ¡NFOKMATION TECHNOLOGY AND THE ARCHIVIST: BRIGHT LIGHTS. LINGERING CONCERNS. Snopič vsebuje dva znanstvena pnspevka. V prvem, SCHOLARLY COMMUNICATION AND INFORMATION TECHNOLOGY EXPLORING THE IMPACT OF CHANGES IN THE RFSESARCH PROCESS ON ARCHIVES avtorja Avra Michclson in Jeff Rcthcnbcrg v svoji raziskavi obravnavata interakcijo dveh smeri: informacijske tehnologije in raziskovalne prakse predvsem med raziskovalci humanisti in raziskovalci družhoslovei. Obe smeri zgodc-vmsko in razvojno tudi utemeljujeta. V obširni razpravi so pomembne tudi opombe, ki dajejo pregled vseh dosedanjih dosežkov na področju Aavtomalske obdelave podatkov v arhivih take pc tehnološki kot po vscbinski plati Ob - zaključkih in bogato utemeljenih pripročilih avtorja dajeta tudi kompletno bibliografijo na področju razvoja informacijske tehnologije v najširšem smislu besede (na str. 303-315). Druga razprava je ENHANCING ARCHIVA^ DESCRIPTION FOR PUBLIC COMPt TER CONFERENCES OF HISTORICAL VALUE: AN EXPLANATORY STUDY Avtorici Anne J. Gillihnd-Swctlana .n Carol Hughes sprva obrazložila pojem "računalniška konferenca" in njene uporabnost, r.akar sistematično obdelata zamišljeni pristop in njen arhiv- ski pofis. Metu daje praklična za liste, ki nimajo do volj izkušenj z računalniki. Sledi rubrika Perspectives, ki objavlja dva poglc da. ARCHIVAL THEORY AND THE PRLSER-VATION OF ELECTRONIC MEDIA: OPPORTUNITIES AND STANDARDS BELOW THE CUTTING EDGE avtoria Frcderi:ka J Shclowa se nanaša na nujnosl ohranitve izbrar.ega elektronskega spomina, Arhivistika se mora nanj primemo odzvati, d? prepreči katastrofo v prih jdnosti. Sposobna mora biti nove zapise rcproducirati in jih ohranjaU čitljive. Av-tor.ca Jackie M. Doolcy pa se' v razmišljanju SUBJECT INDEXING IN COMTeXT osredroči na klasifikacijo v UJM ARC AMC programu. Mednarodno sodelovanje odpira Robert M. War ner s prispevkom INTERNATIONAL, ARCHIVAL ADVENTURE i A REMINISCENCE iz osebnega dnevnika med ly6S in 1989, lo je v letih, ko jc bil mednarodno najbolj aktiven pri Mednarodnem arhivskem svetu. Sledi begata predstavitev novih izdaj: Archival Appraisal avtorjev F. Boles in J. Marks Young. N;w York 1991 (str 370). Valorizacijo obravnava tudi The Archival Appraisal of Records Containing Personal Information: A RAMI- Study with Guidelines, putlikiaeija UNESCO, Parir Iy9I Gradivo je pn pravda Terry Cook (str. 371-372) Slcdi The Impact of .Computerization on Archival Finding Aids1. A RAMF- Study. Pripravil jo jc Christopher Kilehing, izdal pa UNESCO v Parizu 1991 (str. 373-3'M). L Ray Patterson in Stanley W. Lindbeig sta pri University of Gorgia Press. Athencs. OA. i-idala I. 19? I The Nature of Copyright■ A Law of Usres Rights (sir. 374-37o). Janice L. Reiff jc pri The American History Society v Wushingtonu, D. C. tudi'1. 1991.i-idela knjigo Structuring the Past: The Use of Computers in History fstr. 376-37*7), M Susan Barger in William B. While sla pripravila pregledno puhlikrcijo The Daguerreotype. Nincicenth-Cenlury Technology ,wd Modern Science, Smithonian Univcisiiy Press, Washington D, C. 1991 (bibliografija literature konscr-vaeijc fotogralij) (str 3S1-382). Zanimiv je tudi prispevek Documenting Diversity A Report on the Conference on Documenting the immigration Experience in ihe United States of America. 1990, ki ga.je pripravil Planning Committee CDIE, St. Paul. Minn Immigration History Research Ccniei University of Minnesota, 1991 (str. Ml 3S3 ) ■ Pred ruiiriko o delu SAA so našteli še neka^ najnovejših izdaj nekaterih arhivskih zbirk 55/3 Polemičnemu in kritičnemu Forumu sledi urednikov pri ;pcv:k, CHARTING-THE UNKNOWN THE CONTINUING NEED FOR RESEARCH ABOUT ARCHIVAL WORK, INSTITLTIONS, AND PROFESSION. Richard J, Cox v njem mzmišlja o tem, kako malo vemo o svojem poklicu. Pndstavi 176 Ocene inj_ >ročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVI11 1995 sodciavcc re ga snopiča, ki je '^matsko oblikovan lako. da daje različne poglede na stroko in delavce ter delo v njej. V prvem prispevku - nagovoru nove predsednice READING, 'RITJNG, AND 'RJTHMET1C SPE CULATIONS ON CHANGE !N RESEARCH PROCESSES Trudy H Peterson je .zražen pomen arhi-vista v t. i. "tehnološki" dobi. ' ■ V rubriki raziskovalnih orispevkov sia dve objavi. V prvi, QUALIFICATIONS DESIRED BY EM PLOVERS FOR ENTRY-LEVEL ARCHIVISTS IN THE UNITED STATES'Aian D Gibehnrt prikaže rezultate študije o pričakovanjih delodajalcev glede profila pri '.iaporlovanju novih arhivskih delaveev. Študija tudi tabelarično prikaže polrebe po takih kadrih. Osnova je izvedena anketa. Drug prispevek sta nripravila avtorja Barbara L F!oyd in Ricliard \V Oram, LEARNING BY DOING: UNDERGRA DUATES AS EMPLOYEES IN ARCHIVES. Kot prva prikazujeta delo doaiplemccv v univerzitetnih arhivih. Objavljala tudi anketia vprašanji, ki sta jih naslovila nanje > Tokralna Case Study. prinaša razoravo Pie hard? Charter Davisa. GETTING THE LEAD OUT: THE APPRAISAL . OF SILVER-LEAD MINING RECORDS AT THL UNIVERSITY OF IDAHO. Opozarja na prohlcm valorizacije z mciodoWSKcga in tco: re Učnega vidika in potrebo arhivistov po temeljiti pripravi in poznavanju gradiva in problematike pred od ločitvijo o odbiranju Utemeljuje s primerom rudarskega arhivskega fonda. Rubrika Perspectives objavlja samo prispevek Johna J Grabowskcga, KEEPERS, USERS, AND FUNDERS BUILDING AN AWARENESS OF ARCHIVAL V\LUF,. Nanaša se na pomen predstavljanja in razumevanja arhivske dediščine ter opozarja na programe ki to omogočajo. Nova rubrika Pričet Report prinaša prvi pri speve k avioricv Petra J. Wosha in Elizabeth Yakcl, SMALLER ARCHIVE'S. AND PROFESSIONAL DEVELOPMENT SOME NEW YORK STORIES. NenaSa se r.a problematiko menjših arhivov, arhivov verskih skupnosti in medsebojne sodelovanje v stroki. Mednarodno sodelovanje: Joan Wariiow-Bicwctt v prispevku WORK TO INTERNATIONALIZE ACCESS TO THE ARCHIVES AND MANUSCRIPTS OF PHYSICS AND ALLIED SCIENCES predstavi problem mednarodne dostoprosti arhivskih zbirk. Projekt se nanaša na fiziko in sorodne znanosti, speljan na A1P V rubriki Reviews je zanir-jvo poroči1"» c knjigi Ann D. Cordon. Using the Nations' Dotumeniary Hcn:agc The Report of the Historical Documents Study New York, i992 (str 490-192). Levis J. Bcllardo in Lynn Lady Bcllardo sla izdala A Glossary for Archivists, Manuscript Curators, and Records Ma nagcrs, Chicago, SAA .992. (str. 493-49*). Izšla je ludi novelirana izdaja The Enevelcpcdia of Records Retention, ki jo je pripravila Jesse L. Clarik, North- field,-111 (str 496-497;. Zanimiva je publikacija Con serving and Preserving Materials in Nonbook Formatr avlorjcv Kathrvn Luther Henderson in Williama'T Hcndersona iz Urbaria-Champaign, 111 - University of Illinois 11991. (str.'49'M99). Bryant F, Tollcs, Jr.. je v Nishvillu. Tcnn izdal Leadership for ihc Future; Col-Ice icd Essays. Izdala American Association for State and Local History, ¡991 (str. 499-500). Suzanna Moody, in Joel Wur! sta pri Greenwood Press, New York, I 1991 izdala knjigo Centra za raziskave pri seljevanja: A Guide to Collections. Kratkim noticam sledi izbrana hibliografija najnovejših del. Snopič ponovno zaključuje s poročilom o delu SAA 55/4 Snopič je zasnovan kot prispevek k razmišljanjem o arhivskih izobraževalnih programih, v uvodnem sporočilu urednika pojasnjuje Richard Ji Cox Objavljen je tudi predsednikov nagovor Franka G Burkca na letni skupščini SAA v Montrealu, Qucbce v Kanadi, 13. sepCmbra 1992; LETTNG SLEEPING DOGMAS LIE Nanaša se na pokiic arhivisla in njego ve ohliko vanje in pomen dopolnilnega izohr;.-ževanja Raziskovalna prispevka sta dva. V prvem, THE AMERICAN ARCHIVIST, 1971 TO 1990. A DEMOGRAPHIC ANALYSIS OF THE ARTICLES, M;ry Sue Stephenson na zanimiv način analizira prispevke za omenjeno ohdobje. V drugem. THE OHIO HISTORICAL SOCIETY \ND THE ESTABLISHMENT OF THE STATE'S ARCHIVES: A TA'-E OF ANC3T AND APATHY, pa Dennis Easl opisuje razvoj arhivov zvezne države Ohio, ZDA, od zgodnjega začcika 20. stoletja do tela I959, ko je zgodovinsko društvo postalo arhivska služba, in vse do osemdesetih let. Pore čilo o raziskovalnem projektu se lokral nanaša n? računalništvo. Richard Carter Davi;, ga jc strnil v prispevek z naslovom ADVENT1 'RES WITH MIC kO M ARC: A REPURT ON IDAHO'S CENTENNIAL DATABASE. Študentska nagrajena ,ra tiskava je TRANSCENDENT CONCEPTS POWER, APPRAISAL. AND THE ARCHIVIST AS "SOCiAL OUT;AST" avtorja Roya C. Schacfferja, Študenta-University of British Columbia v Vaneouvm v Kanadi. Nanaša se na valorizacijo, i Poleg zgodovinskega pregleda tega problem;. razpravlja oidi o principu odgovornosti pri valorizaciji in postavitvi enotnega kriicrija potrebnih vrednot za lo opravilo. Rubrika ocena in poročil prinaša oceno kniigc A Sourcebook of Standards Information: Education, Access, and Development avlorjcv Stephen N. Spivaka in Kcitha A. W,nsel'a, Boston, G. K HALL, 1991 Opozarjajo še na dve publikaciji s področja restavratorstva mj konscrva'orstva: Perspectives on Na'ural Disaster Mitigation1 Papers Prjsen.ed at 1991 AIC Workshop, AIC, Washington, D, C. 1992 in ARHIVI XVIII 1995 Gccnt, m poročila o publikacij n in razstavah 177 Disaster Planning and Rei overy. A How to Do It Manual for Librarian and Archivists av'orice Jud si t h Forty)n. New York. Neal Schunan. 1992. Ustali prispevki so bolj internega ameriškega pomena. Sledi rubrika1 iz dela SAA. Zvezek sklenejo z letnimi bibliografskim; podatki in indeksom. Milici. Trebte-Šlolfit Oer Archivar, Mitteilungsblatt für deutsches Archivwesen, le!n:k 4/| zvezek 1-4 Der \rthivar, letnik 47. zvezek 1 Osrednja tema tega zvezka je 64. arhivski dan (zborovanje) v Augsburgu leta i 993. Objavljena so predavanja, poročila in referati, ki jihjt bilo slisati na tem strokovnem zborovanju in sc povečini obravnavali problem vrednotenja ^ocenjevanja) nalog arhivov. Poročilo o zborovanju je za Dei Archivar napisal Dicthcr Dc^rcif. Najprej nam predstavi kiaj zasedanja in nekaj uvodnih misli. Augsburg s svojo 2000-letno tradicijo je hil od B7l do 30 septembra 1993 cilj okoli 80t1 'arhivark In arhivarjev. Pred u'adnim začetkom arhivskega zborovanja so se 27. scptrmhra sestali predstavniki komunalnih arhivov na nemškem dnevu mest na svoji 9. zvezni konferenci. Pozno popoldne istega dne je predsednik Društva nemških arm\ arjev,-dr. Hermann Rumschottel. pozdravil predstavnike tiska in označil pri tem arhivsko zborovanje kot najpomembnejšo ohliko arhi /sko-znanstvene in arhiv-sko-stro kovne diskusije z izrazito jnlcmacionilmm značajem. Udeleženih je bilo namreč 80 arhivskih strokovnjakov iz sosednjih držav. Pom;mhno tečko razgovora so predstavljala stvarna poročila o položaju arhivov in arhivskih združenj, kakršnega so ustvarili tako politični kot vojaški preobrati v vshodni in južni Evropi. Dr. Kumsehüttel je imel zadniikrat v svojem osemletnem mandatu kol predsednik Da,.itva nemikih arnivarjev nalogo uradno odnreti nem..ki arhivski dan V svojem uvodnem predavanju govori o nemški arhivistiki od 3. oktobra 1990 dalje. Sledijo referati, predstavljeni na prvem skupnem delovnem zasedanju, z naslovom Vrednotenje nalog arhivov - H del. To zasedanje je vodil dr, Dicthcr Dc-grcif. Prvi diskutan t: Wilfried Schöntag je v ¿"ojem referatu priporočil izvedbo intenzivne analize nalog in kritiko nalog arhivov V svojem razmišljanju je podal stališče, da je arhivsko raziskovanje iz arhivske-stroko/nega pogleda lahko utemeljeno, če gre za arhivsko znanstven? in por,ložnt^zg odo vinska temeljna dela, odvisna od virov V naslednjem referatu z na-slo"om: K problematiki vrednotenja v državnih arhivih vzhodnih nemških zveznih dežel podaja Peter-Jcachim Rckow ugotovitve, dobliene iz 9 deželnih arhivov. Norbert Reimann v svojem referatu osvetljuje vrcdnotetiic nalog s položaja komunalnih arhi vov. V analizi (vrednotenju) nalog vidi vsekakor legitimno zahtevo družbe pn arhivih. Beate B :rger pa v svojem prispevku obravnava to problematiko v komunalnih arhivih vzhodnih zveznih nemških deiel. Tudi v teh arhivih se je po združitvenem procesu zelo povečalo število uporabnikov arhivskega gradiva, ki predvsem iščejo dokumente za restitucijsko pravico in rentne zadeve ali dokumen'e v zvezi z gradnjami. Tudi znanstvena upc.aha se je zelo povečala. V upo lahi, puhli .stieni dejavnosti in delu za javnost vidi tri ohlikc upoiabe arhivskega grad>a. Nadalje so objavljeni referati, ki so bih predstavljeni na drugem skupnem delovnem nasedanju. Heiner Schmitt se v svojem referatu vprašuje: ali se morajo arhivi "izplačati"?, in sicer govori o *\BD (arhivskih, bihliotečnih. dokumentacijskih) ustanovah v precepu med varstvom kulturne dohrine in trženjem Zagovarja tezo, da ima storitev svojo ceno in v tržno-gospodarskem smislu pelje to k ustvarjanju vrednosti. Po njegovem mneniu se bistvena naloga arhivov in arhivarjev ne sme na noben način omejevati na obdelavo in hranjenje gradiva, Veliko bolj imajo pravico oz;roma je njihova naloga da posredujejo kulturno dediščino :elotni družbi Pravi. 'Mi vsi bomo končali kot nekoristni dinozavri, če se nt bomo naučili obvladati pravil igre modernega tržnega gospudarsiva, ki na nohen način ns izvzema kulturne dediščine in njenega varovanja". Peter Dušek v svojem prispe/ku govori o odpiranju in rpo/ahi gradiva v ORF-tclevizijskem arhivu. in sicer v precepu gospodarstva in kulturnozgodovinske pomembnosti. Renate Kbhnc-Liudtnlaub razodeva problema iko uporabe gradiva s pogleda arhivov podjetij in zastavlja vprašanje: servisna usluga proti raziskovanju? Podjetja so v' družbenem redu Zvezne republike avtonomna Avtorica izpostavi po-schnosli. ki se pojavljajo med arhivi v podjetjih ter državnimi in komunalnimi arhivi. Komaj eno podjetje si lahko oziroma hoče privoščiti arhiv samo ali pred vsem za javnost. Martin Dallmeier v referatu izpcslavi vprašanje, kulturna obveznost lastnine? in govori o problematik: uporab; s pogleda pri vam i h arhivov ter pokaže istočasno skupne značilnosti in razlike od javno-pravnih arhivov Sledita še d«e predstavitvi dela arhivov, in sicer Günter Weiler predstavlja na prim ;ru arhiva nemškega zveznega parlamenta imormativnc slui.ho parlamentarnih arhivov in Monika Falibendei informativno službo strankarskih arhivov.. S poročili osmih strokovnih skupin o njihovih delovnih sejah na 64. nemškem arhivskem dnevu se zaključi prvi del prispevkov v časopisu. Heinz-Günther Borch jc ipisal predr.godovmd, nastanek, parlamentarne zasedanje in zaključne opombe on nastajanju porenske-pfalskega deželne-arhi vskega zakona Sledi tudi objava tega zakona'(5.' iktober .9901- Hanns Peter Neuheuser piše o zdravstvenem varstvu v arhivih (k ogroženosti zaradi okužbe s plesniio pri rav-naniu z arhi\skim gradivom). Temu sledi pc.ocilo 17g Ocene in p <*Ua o puhlikacijah in razstavah AKH1V1 XV111 1995 Martina Schate o mikrobioloških in alergijskih raziskavah arhivalij in arhivskih prostorov. Arhivskim poiočilom in ;:asedanjem so namenjene nadaljnje strani časopisa. Najprej so poročila z nemškega nodročja1. Uradna menjava v državnem arh.vu Luowigibiirg, o kateri nas seznanja Günter Cordcr Peter V.ddclcr poroča1 o Pridob'tvi zapuščine pruskega diplomata Girolama Marehcscja Lucchcsinija (1751-1£25) v Driavm arhiv Munster, Volker Wahl o Uradnem ponovnem odprtju Državnega arhiva v Alicnburgu, Rolf Wcr.theidcr o prevozu gradiva uraaa Versmold v Mestni arhiv Versmold, Stefan Fischcr o zapuščini Felixa Hartlauha in Frilza J. Raddatza v Literarnem arhivu Marbach ter o 2. allgliuskcm arhivskem srečanju v Kaufbeumu. Adelheid RahmenWeyer predstavi V. renski arhivski aan v Hcnnciu, Andrea Groschc 3g. strokovno srečanje rcr.sk o-pfal-ških in po^arskih arhivarjev v Kob'cnzu. Dirk Jacho-mowski 9. slczvi*ko-hnlälcinski arhiv.sk dar v mestu Hode, Hunnciore Schneider in Volker Wahl 42 idrir ski arhivski dan 1993 v Meiningenu, HcJma M. Th. Massalsky 45. westfaiski arhivski dnn v Miinstni Ml lic Bischoff 23. in 24. strokovno zborovanje schlesvviško-holsteinskih komunalnin arhivov v Schlciwigu, Gabriele Slübcr 2 zborovanje delovnega združenja južne in vzhc dnonemških cerkvenih arhi vov v Schiinbcri Taunusu, Ulrich S. Socnius letno srečanje delovne skupine Regionalni gospodarski ar hi.'arji m n? adnje še Volker Trug;nbergcr kratko poroea o kolokviju o nege vanju plemiškega arhiva. Iz Romunije je objavljeno porjcilo z naslovom: Papir ostaja, in iz Španije: Sprememba v španski arhivistiki, ki nam jo predstavi \Volfganb Lccsch Naslednje strani časopisa sc .namenjene preasta-vitvan czirorrn oecnam novih publikacij. Predstavljeno je skupne 14 nevib Kniig in zvezkov periodike. Za koncc so zabeležena Se osebna obvestila, dva nckrolcga posvečena Kailu-FricJrlchu Eiselu (192g 1993). ki jc bil okrožni višji arhivski svelnik. in arhivski direktorici Matcm Kuhr.-Rohiusovi (1938 1993) ter razna druga obvestila. Der Archivar, 11 irk <*1, zvezek 2 Pr\a v tem zvezku obja-dja svoj daljši prispevek Angelika Mcnnc-Haritz, ki sc ukvarja z nevimi vpra Sanji stare diskusije, in siccr, vprašanjem proveni enčnoga principa kel merilnega nadomestka. Harmut Weber nadalje govori c arhivarju in tehniki v arhivu in s stališča zgodovinskega razvoja opisuje nastale spremembe v opi ;u tega poklica in nadaljuje s knn-sckvcncami za strokovno izobrazbo v času propaaa papirja in v času modeme informacijske tehnologije. Kukjr vsak poklic sc je tudi poklic arhivarja v <■teku njegove dvatisoelcine igodovinc spreminjal Arhivarji so se pri1 profesionalnih rešitvah svoj i h nalog že cd nekdaj opirali na tehnične pomoč Forncn tehnike pri opravljanju arhivskih strokovnih nalog se stalno veča (naraSča). ,Sledi prispevek, k; ga:je napisal Alois Vogel in opisuje 30-lctno delo centralne dokumen tacijc Parlamcntsspiegcl. Parlamcntrspicgcl je bil usta novljen kot časovno primeren in izčrpen informacijski medij o parlamentarnem delu in politične d:skusiji v zve,nem parlamentu, zveznem svetu in deželnih par lamcnlih, Trideset let Parlamcntsspiegla jc pomembno obdobje v konecptualnom in organizacijskem razvoju informativne slutbe za parlament in za politično zainteresirano javnost. Prispevka v nadaljevanju objavlja Volker Trugcnbergcr, »,animročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVI11 1995 konskc določbe in upravne predpise za državne arhive in arhivsko gradivo v Zvezni iepuhliki Nemčiji. Sledi naslednja redna tema v časopisu: Arhivska poročila in zborovanja. Z mednarodnega področja po roča Frank Rainer Huck o z god nj ¿spomladanskem zasedanju IASA deželne skupine Nemčije/Nemške Švice V Belgiji (v Aldcnbiescnu) se je odvijal 4 belgijsko-nemško-nizozemski arhivski simpozij in o njem nam poroča Aloys Schwcrsmmn. Christian Rei-nickc poroča o Stagc icchniqe international d'archivs Paris 1994, ki se ga je udebžilo tudi veliko pred stavnikov tujih držav, med drugim tudi iz Slovenije. S področja nemške države je ohjavljeno poročilo o zamenjavi v vedstvu' Glavnega državnega arhiva v Stuttgarts ki gaje napisala Margareta1 Bull-Rcich enmilbr. Sledi poročilo o predaji dolžnosti v Dr žavnem arhivu Sigmaringen, nadalje predstavitev Publikacije Brondenburskega ¿lavnega deželnega arhiva, o kateri poroča KLrstin Wcirauch Ona .iam v na ttadhjihl vrsticah predstavi tudi novo sklrdišČc brar. denburškega glavnega deželnega arhiva. Fckhard Möller nas seznani z novimi komunalnimi arhivi v Ha.scwinklu in Hcrcbrock-Ckrhob.u, F.vcrhard K'.einertz o ponovitvi orof. dr. Huga Stcnkampcria, Andrea Weitmann o širitvi nemškega literarnega arhiva v Marbachu že v letu 1995, o privatnem arnivu Aaolf Diamant ter o 17. hesiškem arhivskem dnevu v Wr-tzlaru, Adelheid Rah men-Wey er nan poroča, o rcnsk.m arhivskem dnevu v Htlckelhovenu, Elke Im berger o 10. šlczvifiko-holsteinskem arhivskem dnevu v Schwarzenbcku, Udo Schafci c 54 jugozahodnem arhivskem dnevu v Eictigheim-Eissingenu, Klaus Karg o skupnem študijskem zasedanju zveznih konferenc cerkvenih arhivov v Nemčiji in delovni skup nosti arhivov in bibliotek v evangeličanski cerkvi v Waldfischbach-Burgalbenu, Bettina Wischhiüfcr c 4. zasedanju sevemoneri ških cerkvenih arhivov v Plonu, Gabriele Stunci o 3 zasedanju južno- in vzl.odno-nemških cerkvcnih arhivov in Jürgen Steiner o delovnem nasedanju 1994 ¿druženja nemških arhivarjev v gospodarskih arhivih v Leipzigu. S področja bel gijske države nam poroča Horst A. Wessel o novih impulzih za zgodovino belgijskih podjetij, Poročilo iz Francije objavlja Michael Sander, ki poroča o prizadevanjih za ohranitev'virov za zgodovino delav-skegL gibanja v Lothringern». Zadnje kratko poročilo je iz ZDA. v ka'crem Thomas Trumpp1 piše o na hajališču teksibvnih arhivov. Pud že stalno rubriko o poročilih o litc-aturi je predstavljeno oziroma ocenjeno 24 izdaj knjig in raz ličnih'zvezkov periodike, Sledi repertorij otvoritev v letu 1993/94 le: osebne vesti, - mskrolog, posvečen prof. dr 01. Helmuthu Croonu, in še ruhrika R^zno z zelo raznolikimi kratkimi prispevki Vsebina -lnga zvezka se zaključi s seznamom prireditvenih terminov od septembra ■ 1992 pa do scptcmbia 1995 in'z informacijami Društva nemških arhivarjev, Scnju Anžič Vjesnik mtarskoo arhiva, evezeki 2-3, .razin 1994 352 stran Maja 1995 je Zgodovinski arhiv v Pazmu izdal dvojno številko arhivskega glasila Prispevki so razdeljeni v naslednje vsebinske sklope- Razprave in članki, Graoivo Inventarji in. regesti; iz arhivske teorije in prakse ter Poročila, sporočila, ob\ estila Večina prispevkov se nanaša na Istio, predvsem na nien osrednji del okrog Pazina. Prva rubrika je najobsežnejša. V njej najprej beremo razpravo dr Luja Murgctiča, k< analizira vire za zgodovino Krica, objavljene v Vjesniku ist-orskog arhiva za leto 1991. Drugi članek je prispeval mag Aloiz Štokovič. obravnava pa bratovščine v osrednjem delu Istre. Za svojo raziskavo je uporabil predvsem arhivsko gradivo pazinskiga arhiva in iiekaterih župnijskih arhivov tega območja, ugotovitve, ki jih nrinaša razprava, pa bf lahko veljale za vso Istro. Dr ime Feričič obravnava pomorske in trgovske vezi med Dalmacijo in lstio v 17,. in 18. stoletju. Do sedaj ma.ij obravnavane m raziskane teme o socialnih in političnih spopadih v Istri v revolucionarnem oziroma kontiarcvolucionarnem letu 1848/1849 se loteva dr Fetar Strele Razprevq o arhivskem grad-vu žunnijskih šol v osrednji Istr: med leti 1815 in 1869 je prispeval Ivan. Grab-V njej najdemo tudi podatke o ustanovitvi šol, njihovem ustioju, učitchskih plačah, šolskih prostorih, učnem jeziku in Šolskih . knjigah. M;.^. Darko'Dukovski obravnava ^razvoj' fašističnega gibanja v Istri, predvsem na območju Pazina. v obdobju od 1919 do 1929. S pomočjo arhivskih dokumentov, ki'jih je našel večinoma v pazinskem arhivu, razloži značilnosti in specifičnosti fašizma v Istri V ruoriki Gradivo dr. Bnnkr Fučič picdstavi in tudi objavi župnijsko kroniko iz Grdosela v osrednji Istri, Siccr v italijanščini pisana kronika je pomemben vir za prmčevarjc gospoda:ske. socialne in etnološke zgodovine na pazinskem območju v 17 stoletja. Dr. Miroslav Bertoša pričenja v tej številki glasila objav ljati katastre odvzetih materiaimh dobrin v Istri. Tokrat picdstavlja katrstCi1 za vas Mareana pri Pulju v d mg i polovici 18 stoletja.' Dražen Vlahov objavlja enega zadnjih glagolskih zauisov, ki je nastai v Pome rj v južnem delu Istre v začetku 19. stoletja. Med in ventarji in regest: Boris Zakolek objavlja analitični inventar arhivskega fonda istrske plemiške družine ^campiech'o iz obdobja od 15. do 19. stoletja. Dok.imentl so nastali predvsem v Lah in j Motovunu in Svetvinčenatu. pa tud: v Kopru, P*ilju in Poreču. Inventar sc ctcli v dva dela. °rvi obsega ZEOdovino družine,1 historiat fonda, seznam'literature in biblic-granjo del o družini, v drugem delu pa j1: inventar gradiva. Uieditcv je avtor povzel po delu dr, Danice Božič- Bo*.ančiC, ki govori o urejanju in načinu obdelave arhivskega gradiva družinskih arhivov V tej rubriki 'ahko preberemo tudr prispevek Daniele Juričie-Čargo iz Arhiva Republike Slovenije. Avtorica ARHIVI XVÜ1 199.1 Oec~c in poroula & pubiikauiah in razstavah 181 sbjavljr popis arhivskega gradiva o Pazinu in pazinski groliji, ki ga hranijo v štirih najstarejših upravnih fondih Arhiva Republike Slovenije. Seznanitev s tem gradivom, ki so gr, zgodovinarji dc sedaj obšli, naj bi povečala njegovo upoiah"1 pri preučevanju preteklosti Istre Mag Jakov Jelinčič, urednik revije, tokrat objavlja inventar matičnih knjig s področja Pa7, i na, nastalih do leta 194.'). Navaja mejne letnice vpisov, vrsto matične knjige in mesto hrambe. Uvodoma pa je pripravil spremno študijo o matičnih knjigah na sploSno ter posebej o puzinskih. Tematsko enak prispevek ic pripravil Dra;"cn V'ahov. Objavlja uvodno Študijo in pregleden seznam Številnih matičnih knjig iz različnih kraiev v Istri, ki jih hranijo v pazinskem arhivu. Dr. Josip Brntulic objavlja pregled glagolskih dokumen tov. ki i maje značaj urhivskega gradiva Na vaje tu(li njihov pome", kraj hrambe, dosedanjo objavo ter avtorje, k? so jih že obravnavali. Podatke o «radivu, ki se nanaša pretežne na hrvaški del Istre in ga hranijo v Trslu, dobimo v prispevku dr. Uga Ccva i/. Državnega arhiva v Trstu. Prispevek nam obenem prinaša tudi osnovno informacijo o gradivu upravnih organov ki jih tam hranijo. V sklopu prispevkov o arhivski teoriji in prak-i mag. Mrrrtin Modrusan govori o reševanju arhivskega gradiva na vojnem območju Hrvaške 19yl. leta. Kako deluje arhivska služba v Veliki Britaniji in Severni Irski, izvemo iz Članka mag. Iva Ficeviča. V zudnii rubriki heremo poročila o nekaterih tudi '.a Istro zanimivih časopisih, revijah in knugah, med drugim o kata'ogu k razstavi Samostani v srednjeveških listinah na Slovenrkem (Mladenka Hammeir) in o reviji Annales (Božo Jokavlicvic). Vla.tfa Tul Vlesnik Povjesnog arhiva RijeKa XXXV-XXXVi Reka, 1994, 329 strani Arhivska revija reškega zgodovinskega arhiva jc bita pripravljena za tisk in jc izšla že konec 1994. leta, k nam pa jc žal prispela s polletnim zamikom. Arhiv nadaljuje samostojno izdajateljsko tradicijo, ki jo x začel skupaj z istrskim arhivom :z Pazina, Vsebinski sklopi tudi tokrat združujejo več člankov o gradivu nato sledi sklop nekaj razprav, dva članka sta m;d Prispevki, ena sama pa jc tokrat razprava s področju arhivke teorije i it prakse, nazadnje pa beremo še poročilo o publikacijah ter obvestila, med katerimi so kar tnje prispevki v spomin trem pokojnim arhivskim dclavccrr dr Josipu Buturcu. dr Ivanu Bcucu in dr. Zla ki; Herkovu. V prvem članku mag, Nclla Lonzas pravne fakultete v Zagrebu objavlja Štiri nove vire iz 14. stoletja (od 132? do 1335), ki govore o .rodnih postopkih zoper kneze na otoku Krku. Objavo dokumentov spremlja uvodna študija. Dokumente jc avtorica odkrila v Dría vnem arhivu v Benetkah in pomenijo pridobitev v preučevanju hrvaške srednjeveške zgodovine. Novost v hrvaški pravni zgodovini jc tudi nemški prevod kastavskega statuta iz. 18 stoletja, na katerega jc opozoril D. Klen in ki ga tokrat objavlja in analizira akademik Lujo Margctič. Avtor dokazuic, da jc to prevod statuta, ki so mu ljudje íekli zakuri, nastal neodvisno od prevjda istega zakon? iz 1^69. leta. Ta, prvi prevod je vseboval nekatera določila, npr. zadevajoč občinsko samoupravo, ki. so bila v kasnejših nemških, italijanskih in hrvaških tekstih brisana, kai pomeni, da prvotni zakon ni ostal v veljavi celo pc 16J5. leiu, kot so mislili do sedaj. • Mag. Manon Girón objavlja statui in učni načrt začajne obrlno-izobražtvalne šole, imenovane delavska akola v Kastavu iz 1885. leta, pisan v nemškem jeziku. Statui jc vseboval 18 členov, ki so urejali odnose med učitelji učenci in skrbniki. Učni načrti pa razkrivajo, da ;o na soli poučevali risanje z clcmen'' geometrije, trgovske dopise, obrtno in računsko knjigovodstvo ter tu i jezik, to je nemščino >ola jc bila dveletna, delo/ala jc do šol. leta 1911/13. Pnspovck Iva Kovačiča posega v nemirno leto 1903. ko jc prišlo pe vsej Hn/rški dn vs.ajc zoper mrdžarskn nadoblast in vladavino Khucna-Hcder-varyía. Pn uvodni študiji avtor objavlja obtožnice državnega odvetnka modruško-reške županijc prati 65 udclcžcnccm na dcmonsiracijah proti Madžarom 2?, maja v okrožju Delnice . V naslednjem čianku avtorja Anton Giron in di Petar Strčič obravnavata in objavljata zaključke iz referata dr. V'adimirja Židovca o vladi Narodne države Hrvatske v Istn in Primorju 21 junija 1944. Dr V Židovce jc bil zaposlen na ministrstvu za zunand vodstvom n;umorn;ga Lisjaka grabili nenavaden, 36 mUrov visok Žigartov stolp, katerega originalni načrt jc izstopal na razstavnih panojih Imel jc Etrclovod, okna, vpisno knjigo, ključ, ob njem so bile prireditve, pobirati so celo vstopnino. Po štirinajstih mesecih in osemnajstih dneh je rimboi slovenstva na Pohorju uničil vihar. Nekateri viri celo trdijo, daje bila glavna vrv prezagara. Čc dane:s stopimo, na Žigartov vrh, lahko vešče okr opazi ostanke njegovih temeljev. V enem izm-d temeljev ličila dva vijaka spomin in simbol na prva leta delovanja po-dravski podružnice. Njenu člani so pridno dopisovali v Planinski vestnik, zbirali denar za svojo prvo kočo, ki jc bila kot Ruška koča odprta 190"7 leta. Pet let pozneje, 1912. leta, kc je izrazito pi jnemsko usmerjeno društvo v Manburu, D:utseher Berg^crein Hiltte zgra dilo Marhurgcr Hiittc, (Mariborsko kočo) so na zahodnem delu Pohoiia LiSjukovi planinci dokupili zemljo okofi Ruikc koče m ¿gradili pristavo Plan in ko. Istega letu jc bila ustanovljena Gorska reševalna služba. Prva svetovna vojna ic ptekinila delo društev, tudi ■zavedni Rušani, glasriki slovenskega planinstva, so bili odpeljani v graške zapore. Leto dni po vojni, 6 6. 1919, je nastala mariborska podružnica. Prevzela jc sekvestirano premoženje mari.boiskc sckcijč, njeno delovno področje sta bila Pohorje in Kozjak Po dolgih zapletih, ki sc segaJi celo do Beograda in ¡Junaja. jc 1922 kupna Maribo:sko kočo. Mariborskim p.anincem jc pod pr^im načelnikom, Lju-dc_'itom Brencc'nm, Ic uspelo zaživeti samostojno, pa četudi v začetku Ic ?, 22 člani. Nekaj panojev smo posvetil podruiniei in kasneje Planinskemu društvu Maribor Uredili so Mariborsko kočo in zgiadili mogočen Scnjorjcv dom. Vzdrževali so post \jaiikc na Kozjaku in razvili vrslo sckcij. Nadaljnji razvoj .je prekinila druna svetovna vojna. Pohorski domovi so hil: v celoti po/gani tudi slovenska bilanca ni bila obetavna. Od 69 koč je bile 49 uničenih in neuporabnih. To obdobje zgodovine slovenskega in zlasti podravsk-ga planinstva jc hilo dokumentirano s številnimi fotografijami, originali arhivskih dokumentov in ck iponali. Dne 13 1. 1946 jc bil prvi povojni občni zbor v lovski sobi Hotela Orel. Kur so si maribi irski pianinci zadali, to so storili. Zgradili so novo kočo in na temeljih Huttcrjcvc vile jc 1949 ziusla Ribniška koča. Zbrali so sc planinci, cnturiasli. ki so ustanovili nenavadno imenovani, a zagnani red Fanatikov Ribniške koče. Delček tega, kaf so početi Fana-iki je bilo razstavljeno v vitrinah. Bii' sc gonilna sila pri obnovi Ribniške koče Leta i934 ji; bila zgrajena koea na Zav^erjevcm 184 Ot.nf in portxiia o pubhkaeiiah ¡n ra Clavan ARHIVI XVIII 1995 vrhu. Z razvojem mariborskega planinstva jc povezana vrsta imen Naj omenim le nekatera: Brcnce, Bcrgcč, Senjor, Šlajmer, Vistovšck in mnagi drugi. Po vojni so se iz Planinskega društva Maribor razvila nova društva. Obiskovalcem so bik predstavljena skupaj z društvi celotne severovzhodne Slovenije. Pr njih je nastalo bogato arhivsko gradivo, ki ima brez izjeme značaj kulturne dediščine Med planinskimi društvi in pri porameznikih sta avtorja os-ihnc zbrala okoli 1500 dokumentov in eksponatov. Žal sta morrla zaradi pomanjkanja prostora opra 'iti najtežje iz najboljšega izbrati najboljše. Nc-razstavljenih in ikrbne evidentiranih je ostale še preko jOOO dokumentov. Čeprav jih iii hilo v vitrinah in na panojih, ostajajo dragocen zgodovinski vir za preučevanje planinstva severovzhodne Slovenije. Avtoria. k: sta obhodila celntnc severovzhodno Slovenijo, sta bila prijetno presenečena nad neverjetnim odzivom posameznikov in planinskih društev. Razstava, kaiere otvoritev jc bila 4. 3 '993 v razstavišču Pokrajinskega arhivi Maribor Archivum, je bila zaradi izjemne odmevnosti trikrat nodališana in velja za eno izmed najbolj obiskanih razstav Ogledalo si jo jc .8420 posameznikov in skupin Z obsežnim komentarjem in intervjuji obiskovalcev jc bila nekajkrat pred: ta^ljcna v časopisu Vcccr in v televizijski oddaji Gore in ljudje. II 11)0 let Slovenskega planinskega društva - Dunaj V drugi po'ovici leta so z željo, da prikažemo razvoj slovanskega planinstva tudi zunaj meja Slo venijc. stekli prvi razgovori med Pokrajir.skim arhi vom Maribor in Slovenskim kulturnim eentrom Koro-tat na Dunaju - Oslerrcichiseher Alpenvercin, Sektion Avstrija na Dunaju Ta jc v svojih prostorih na Rotci turmslrassc 14 odstopil centralni prostor za razstavo. Stroške razstave so pokrile Pokrajinski arhiv Maribor, Planinska zveza Slovenije, Slovenski kulturni center Korotan in ibčina Maribor Razr.tavo, ki jo je odprla velepcslanica Slovenije na Dunaju, ga Katja Boh, je-bila v času od 9.-21. novembra 1993 i/.jcmnr dobro obiskana. Na otvoritvi jc bilo prisotnih tudi 32 članov sluvenske delegacije (najvidnejši slovenski planinski delavci), veliko publicitcto pa je doživela tudi v avstrijskih medijih obveščanja Obširnejši članek je bil objavljen tudi v časniku Večer. Z daljšim tekstom jc razvoj slovenske planinske organizacije predstavil v avstrijski reviji Naehrichien (november, december 1993, sir 3). Razstava na Dunaju jc imela enak ni slov kot v Mariboru, le vsebinsko je zajela širši slovenski okvir, npr prikaz p^vih slovenskih koč, fotografij nestorjev slovenskcgaplaninstva, Turistieni klut Skala. razvoj alpinizma (.alpinistični kotiček). Zanimiv jc bil prikaz -lovenske planinske litcialure od prvih začetkov dc aanaČJijih dni po naslednjih sklopih: Slovensko gomiStvo, Izvirne leposlovje, Priročniki, Fotč albumi, Prc .odi, Izvirna dcia v nemščini in angleščini, Vrdniki. Odprava v tuja gčrstva. Razstavo jc zaključil shematični pnkaz delovanja slovenske Dlaninske orga nizacijc in njenih organov z vzporedna preglednico o številu čianslva planinske organizacije od leta 18931992. M-d gosti v času odprtja razstave jc bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, ki jc predstavil potne F1 razstave in nakazal vključevanje slovenskega planinstva v m-dnarodne toke e. Že na Dunaju se jc v razgovoru s ptedsiavnikom Ln.da Republike Slovenije, g Francem Poznifccm razvila misel o morebitnem gostovanju razstave v Švici. Tedanji odpravnik poslov Republike Slovenije v Bei nu, g. Ivan Marlelanc, je idrjo podprl in iz prvotnih dogovorov na relaciji Pokrajinski arhiv Maribor -Urad Republike Slcv-nijc za informiranje • Slovensko / c lepes lani št vó v Švici - Švicarski alpski muzej (Schwcizcrischcc Alpencs Museum Bernj - Planinska zvc?a Slcvemic. ki so bili usmerjeni v prikaz razvoja slo -čnskega planinstva, jc nastala zamisel o prc mocij samostojne Slovenije ket celote. Pckrajinsk1 arhiv je pobudo sprejel, čeprav se je zavedal, da v strogo odmerjenem razstavnem prostoru ne bo mogel prikazati vsebinskega rai.voja slovenskega planinstva od začetkov do danes. III. Slovenije na sončni strani Alp - Bern Avtorici tretje razstave. Slavici Tovšak jc h*lo dodeljeno 21 panojev (2 m x 1,20) in 8 vitrin. Zaradi koncepta celotne po;iavitvc in upoštevanta /a mi si arhitekta jc h¡lo planinski razstavi odvzete še pet panojev in neka; vitrin, s čimer jc bil pretrgan kontinuiran pnkaz razvoja slovenskega plan.nslva kot si ga je zamislila in načrtovala avtorica. Ostali so posamezni izseki, ki so švicarski javnosti kljub vsemu nakazali ñek'ij značilnosti slovenske planinske zgodovine. Arhivske dokumente so popestrili prizori iz gorskega življenja1 Košnja z "basengo" - Bohinjske plan ic, Pasti ■■ pri medenju masla v pinji - Veliki Planina. V senožetih (Trenta), Vožnja s samoteznimi sanmi -Lom nad Trži čem, HOja s krpljami. Na štirih panojih sc bili predstavljeni motivi iz Triglavskega narodnega parka. Razstavo so dopolnjevali akvareli mariborskega slikarja Nika Rihiča, obiskovalci pa so imeli prek diapozitivov ves čas možnost spoznavati slovensko pokrajine, njene običaje, floro in favno. Žal nam je, da vodstvo Švicar,;kega tr.azcja, ni melo ogleda video kaset. Predstavnikom Švicarskega alpskega muzeja, direktorju dr. Georgu B-idmigerju in dr. Ursu Kneu-biihlu, jt treha priznati, da so na li kovni konferenc dan pred otvoritvijo razstave pokazal1 prescnctlj vo znanje v poznavanju slovenskega planinstva, njihov po¿led na Slovenijo pa je prcc1 zbranim a\ ditoriicm novinarjev dopolnila Slavica Tovšak, ko jc Švicarj :m spregovorila o slovenski'planinski organizaciji v današnjem trenutku, njeni organiziranosti in problemih, s katerimi sc spopada (po 1.2, koče, zavetišča, bivaki, lastninjenje, skrb za čišio okolje, dc nacionalizacijska pestopki, vključevanje planinske organizacije v med- APH1V1 XVIII 1995_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 185 narodna tokove itd.). Otvoritev je potekala 7 dcccmbra pod okriljem slovenskega vulepc shništva v Švici (u\ odne hesede je spregovoril odpravnik poslov Republike Slovenije g Zeljke Jeglič), prisoten je bi! tudi pe dpredsednik Pla ninske zveze Slovenije g Janke Mimik K promociji Slovenije v Bernu, gledan» z vidika celotne razstave, pa je veliko prispeval g. I van Martelanc. Razstava je bila odprta do konca februarja in jo je dopolnjevala vrsta spremljevalnih prireditev. IV. Slovonijr alp:;kn dežela Miinchen Otvoritvene slovesnosti so potekale 9. oktobra 1995 v prostorih Nemškega planinskega društva, sekcija Obcrijnd in jo je pod naslovom Slovenija- alpska dežela odprl generalni konzul za Slovenijo, Andrej Grassclli Po vsebini je bua razstava zopet samo planinska'in tokrat nekoliko bolj, na izrecno željo gostiteljev, naravnana na informativno plat in prikaz možnosti, ki jih nudi slovenski alpski svet tujemu planincu.1 Signalizacijske table Kamniških in julijskih Aip so obiskovaleu nudile podob„ o mreži planinskih postojank. Njihovo dopolnilo so bile lično izdelane knjižice informatorji dobrodošli za vsakogar, ki se odloči spoznati Slovenijo na takšen ah drugačen način. Bavarske Alpe ki se raztezajo med rekama Inn in Lc:h. in njihove nadaljevanje, Lehlaiske Alpe, !cr razvito planinstvo je na tiskovni konfercna sprožile vrsto zanimivih vprašani o našem gorskem turizmu in iskanj j podrobnosti in razlik v iben deželah Tisti dan, ko «mo Bavarcem in Slovencem, ki žive v tujini, pokazali slovenski alpski prostor in njegov razvoj skozi zgodovino; je bilo v Mlinchnu ustanovljeno Bavar-sko-slovensko drtštvo, nestrankarsko in versko neopredeljeno. Vsebina delovanja društva je poglab Ijanje in negovanje prijateljstva, kulturnih in gospodarskih stikov med ljudmi jn usiano.arni v Sloveniji in na Bavankenr V svojem programu so zapi-ali. da je lahko član vsakdo ki je voljan dati "voj prispevek k nadaljnjemu zbliževanju dveh narodov, ki imata tesne stike žc stoletja. Našo razstavo Slovenija alpska dežela so razumeli kol uvod v takšne- sodelovanje in kot dober začelek njihovega dela. Zaključim lahke z mislijo, da so odpri)a razstav v tujini pokai.ala, da Slovenci živijo povsod po svetu, več ali manj so dobro organizirani in vsak stik z ms tično domovino predstavlja zanje posebno vrednoto. Tujcem pa tovrstni stiki- odkrivajo svet, k. ga m srda doslej niso po-nali, in vzbuja, pri niih željo, da odkrijejo deželo, kije v marsičem še neokrnjena, pristna, slovenska. S lem pa je razstava, k. si je pridobila vzdevek "potujoča",'gotovo dosegla svoj namen. Slavi ca Tov.iak Mariborski notarji in. razvojna pot notariata kot institucije na Slovenskem Pokrajinski arhiv Maribor seje v sklopu programa dejavnosti za leto 1995 ob upoštevanju dejstva, daje bil 1994 leta sprejet Zakon o notariatu, in dejstvu, da institucija hrani arhivsko gradivo .69 notarjev iz območja njene pristojnosti, odločil; da pripravi razstavo in širši javnosti predstavi "Mariborske notarje." Medtem ko je mag. Borut Holcman pripravil cc-lotcn scenarij in se ob arhivskem gradivu poglobil v študij določenih igodovinskih okoliščin v razvoju no tariata je zunanja sodelavka Pravne fakultete v Mariboru. mag Vesna Rijavec, prispevala misli in sooblikovala vsebino k razvoju notariata kol institucije 1 Žc površni pregled raznavnjga in skrbno izbranega gradiva je dal slutiti, aa bodo obiskovalci lahko spoznali nolarjii (belcenika] kot osebo, k: v kontekstu prazne zaicoiiodajc uživa javno zaupanje in za posameznike, ki jim svetuje, opravlja funkcijo sklepanj.i pogodb (od ženilne do Kupoprodajne), oporok, izjav, in notariat kot institucijo oziroma, usianovo evropske ga prava, aplicirancga na slovenski kulturni prostor. Avtorja sta obiskovalec na prvih panojih ir vitrinah opozorila na zakone, ki sc tej instiluciii dali pravno veljavo in so s svojim obslojem, delovanjem in razvojem posredno vplivali tudi na delo mariborskih notarjev. Tako je bil v času Maksimiljana 1 leta .1512 spre jet notarski red, k. je veljal ¿a celotno nemško ce sarsivo Čeprav ne vemo, v kolikšni meri je njegovo izvajanje vplivalo na slovenske dežele, j': bil prLotcn in z nekaterimi spremembami in dopolnitvami ter vzponi in padci preživel Jožefa 11. in maično revolucijo. Časovna.preglednica je opozorila na vse mejnike, ki so lako ali drugače spreminjali zasnovo, vsebino in cilje notariata ler m j v določenem družbenem okolju namenih vidnejšo ah manj pomembno vlogo. Ob icmjc bil posebej izpjstavljen notarski red iz lela 1871, ki je s svojo vsebino, institucijo notariata v celoti približal zahodnim standardom, zakon o javnih beležnikib iz leta ^O in seveda slovenski zakon o notariatu iz leta 1994, ki gaje predvidela že leta 1991 sprejela ustava republike Slovenije Gradivo iz različnih fondov o mariborskih notarjih in drugi materiali so tudi naključnemu obiskevalcu ob izbranih eksponatih nudili dovolj možnosti, dn je lah •ko spoinal bistvo notarjevega dela v različnih obdobjih samostojnega dedovanja, npr, zapis poslednje volje ■ oporoke iz obdobja česana Jusiinijana, notarski zapis o izročitvi v hrambo notarski akt o preklicu dedne in darilne pogodbe / primeru smrii, legal bacijski zapisnik, kupna in darilna pogodba noiarski akl o pora v travi, notarsko pismo o jam-tveni pogodbi, notarsko pismo o ženitni pogodbi, obči poslovni register, uradni pečat notarja. Pcscbci zanimiv in nadvse aklualen za prisotne notarje je bi) shkovni prikaz notprja Wanda1ganusa iz i86 Occnc in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XV11I 1995 okoli leta 79.3. notarjeva pisarna iz 17. stoletja, i lotivi, ki prikazujejo notarjevo sodelovanje nrt najrazličnejših življeniskin situacijah v srednjem veku, in prikaz sodobne notarske piiame z vsemi pripadajočimi elementi. Ob razstavi je bila podana mnogim 5e pie-malo poznana vloga notarja danes v slovcr->kcm in širšem mednarodnem prostoru. Originali ali kopije originalnih dokumentov so bili odbrani z ozirom na zastavljene vsebino koncepta iz naslednjih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor - Okrožno sodišče Maribor 1898-1^41, predacd-stveni spisi dr. Šorli Ivo, notar, Maribor 19^6-I94u . Jesovsek Vladimir, notar. Maribor 1931 1932 Haaj JoJcf, notar, Maribor) 903-19u4 - Ašič Ivan no'ar Maribor 1919- 1941 ■ - dr. GcrSak Ivan, notar, Ormož 1871-1911 < posamezne dokumente iz fonda škof Anton Martin Slomšek je za čas razstave odstopil ¿konjski arhiv Maribor - reprodukcije dokumentov iz fondov zlata bula, Praga, ČrSka R,:publika Damhever: Practyeke in civivilc saeeken 164y, S. 238, Rotterdam - rokopis kodekss Lex Romana Visigothorum, sa-mos tanLika knj ižnica S t. Galen - LA. Hrndschrifl 816, Grazer Abschriften in - originalni vzorci notarskih aktov, ki jih uporabljajo slovenski notar, danes. Izbran' dokumenti so pripomogli k privlačnemu videzu razstave ¡udi za oko. V sklepu praznovanj 20-lctnice Univerze v Mari-iboru smo razstavo v vsebinsko nekoliko spremenjeni oblik, prenesli v avlo Pravne fakultete v Mariboru, kjer so jo odprli 10 oktobra pod naslovom Korenine notariata na' Slovenskem. Pri tej postavitvi je bil poudarek na prikazu zgodovinskega razvoja institucije n^tanata in njenem vplivu na ur;janjr družbenih raz merij v preteklosti ter prikazu sodobnega notariata, kakšnega doživljamo danes. > Raz,lava je bila po svoji vsebini, obliki m izbrani lokaciji postavljena m MEOIaS RES saj je bodočim pravnikom in notarjem ponudiia možno?t. da se v sliki in besedi seznanijo z eno izmed možnosti izbire bodočega poklici. Oh pripravi razstave se je pokazala možnost sodelovali ia dveh. po zunanji in notranji dejavnosti raznolikih ustanov, ki sta pa vendarle našli skupni jezik in najširši javnosti uspešno pokazli to, kar sla načrtovali. Z veseljem je s svojim znanjem ter bogato zakladnico gradiva in eksponatov pristopil k „odelo-vanju tudi Inštitut za avstrijsko pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze Kar a in Franza iz Grad:a in njegov dekan tci p.cdstojnik, prof. dr. Ocrnnt Kocher. Razstavo je spremljala sicer drobna, a vsebinsko bogata zlcženka obeh avtorjev Mag. Borut Holcmun je pod naslovom NOTARIAT VČERAJ predstavil tradicijo notarskega stanu in pojme v latinskem jeziku ki se s svojim pomenom vežejo na njihovo poslanstvo. V. svojem razglabljanju o zgodovini notariata ocenjuje obdobje pri nas, ko notariat kot institucija ni obstajal. Me g Vesna Riiavcc pa se jc ie v naslovu članka ustavila ob vprašanju Notariat nov aii star pravniški poKlic? Pil svojem razmišljanju izhaja iz leta I9y4 ko jc bil v mcsecu februarju sprejet Zakon o notariatu. Ne oziraje se na današnji pravni sistem in današnjo zakonodajo se vedno znova vrača nazaj, na tiadicionalni lik latinskega notarja Tako kot so veljala natančno določena piavila za notarja nekoč, tudi današnji nniar ne more biti le "zapisovalce tujih misli", temveč mora znati prisluhniti ljudem in njihovim problemom Ra/stava n? bila odnevna samo med stalnimi obiskovalci in poznavalci pravne zgodovine, temveč je pomenila tudi velik izziv za notarje, ki opravljajo ta poklic danes. Iz njihovih vrst jc zrash ideja, da bi lahko korenine notariata predstavili tudi v širšem prostoru, siccr kot gostujoča, a vsebinsko dopolnjena razstava Pokrajinski arhiv Maribor je pobudo sprejel in v predlog programa za leto 1996 predvidel poitavitcv razstave z naslovom Korenine notariata na Slovenskem. Morda bo imela kaj posluha tudi N narsk; zbornica Slovenije in omogočili i izdajo Kataloga, k- s ga :a razstava zagotovo zasluži. Shivicc Tovšak 1 A 1 ✓ Po Trenti z arhivskimi doxumsnt? V. preddverju Pokrajinskega arhiva v Nov- Gorici jc arhivirtka Metka Nusdortcr - Vuksanovič maja 1995. leía postavila pregledno razstavo o TrcnU- Zanjo jc namenila1138 dokumentov, ki, z izjemo nckij eksponatov, izposojenih pri Tuiističncinu d m šivu Bo-•vec, izvirajo iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Razstavljeni arhivski dokumenti segajo od i872. do 1963.1ela Z izrednim občutke m izbran in v glavnem kronološko postavljeni dokumenti o najznacilncj 5ih, izjemnih ali najbolj vsakdanph trentarskih zadevah nam pričarajo podobo lega odmaknjenega koUčka Slovemic. Ta ima sicer veliko ljubiteljev, a malo tak.h zagnancev, k; so svoic moči (udi resnično pripravljeni nameniti življenju v njej. Nckoe je bilo takih ljudi več. Trenta jc bila eelo samostojna občina, župnija in imeia jc šolo. Eksponate do leta ¡928 jc avtorica našla med gradivom Tonda do tedaj delujoče občine, Med njimi najdemo dokument c znanem Antonu Tožbarju, ki ga jc ranil medved, o postavitvi samostojne župnije, o razmerah med prvo svetovno vojtio v zaledju fronte, o postavitvi meje med Italijo in Kraljevino SHS po vojni, o problemih s paso koz, ki so sirom ašile gozdove in pašnike, o revščini, ki jc ves čas pc.;tila Trentarje in jih silila v svet s trebuhom za kruhom, o postavljanju planinskih koc v trentarskih gorah. Ob- ARHIVI XVi (I 199S Ocene in poročila oj uhlikaci|ah in razstavah 181 čina Trenta se je združila z občine Soča in tako je ostalo dc razpada Italije Dokumente za tc obdobje je tako avtonca črpa'a večinoma iz fonda občine Soča. Tu se srebamo z zam mvimi eksjronati, ki med drugim i/pričujejc težave pa tudi kakšno ugodnost Trcntarjcv ob namestitvi italijanske vojske v kraju ter kup težav z novo mejo, s spremembe priimkov v italijanski jezik in s podatki o velikem izseljevanju prchivalcev Tudi za -ihdohj; po drugi svetovni vojni je največ doku mentov našla v fondih upravnih organov od Krajevnega ljudskega odbora Trenta dc Občinskega ljudskega odbora Bovec in Okrajnega ljudskega odhera Tolmin. Nczaremarljiv pa je tudi delež dok imentov iz fonda Planinskega društva Tolmin. Turističnega društva Bovec. Osnovne šole Trenta ter osebnih fondev Ludvika Zorzuta in Franceta Avčina Prikazujejo pa razmere ob demarkacijski črti med cono A pod zavezniško vojaško upravo in eonc B, kamor je sodila ,8 tm; Lek Ljubljana (19'4-1!j91, 3,5 tm) Tesarska zadruga Ljubljana (1964-1993.0.9 |m) Popis prebivalstva Ljubljane ts poklici in prebivališčem) (po 1R80, 1 knjiga) ARHIVI XVIII 1995 Nove pridobitve arhivov 193 Ivan Vavpotič, akad slikar, Ljubljana. {1839 "y43, 0,2 tm) Družina Kumae, Ljubljana (1890-1^48. 0,1 tm) ihorik Anton, Ljubliana (1908 1992, 0,1 tm) Zbirkr načrti (dopolnitev) (1914-1937 4 k.i Zemljevidi in karte [dopolnitev) ("okoli 1900, I k) Zbirki plakatov popolnitev) f 1917 1995, 166 k.) Fototeko (dopolnitev) (1896-1995; 1032 k ) JAttja Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Litija (1954-1989, 5,6 tm) Logatec Občinska krim'crcnca Zveze soclali: tiinc mladine Slovenije Logatec (1980-1989 Wtm! Uddelek v Idriji Delavsko procvctno društvo Svoboda Idriji (1952-1*59,0,1 tm) Skupščina občine Idrija (1962-1983-88 tm) Gimnazija Jurija Vege v Idriji (1953,3 mape) Občinski ljudski odbor ldnja (1956-1^62, 5 map) Ljudski odbor mestne občine Idrija (1952-1955,4 mape) Občina Idrija (1940-1944, 2 mapi; Občinski ljudski o^bor Cerkno (1957-1959, 3 mape) Osnovna Šola Jcžcta Mihcvea ldnja (1957, 2 mapi) Osnovno šola Vr.jkcvc bngadc Spodnja Idrija (1958, 2 mapi) Osnovna šola Zakojea (1959, 1 mapa) Enota v Krnnju esentce Žciczama Jesenice (1945-1985. 2,5 tm) Kranj Pruibcni pravobranilce ;amoupravljarja Kronj (1983-1992,0,5 tm) Skupščina občine Kranj (1962-1973, 12 im) Zveza lovskih družin Gorenjske Kran (1952 199S 0,4 tm) Svet gorenjskih cbčin Kranj (1985-19&1, 1,5 tm) Zbirni fond: Kronr. J o žel' Knnic Stranišče pn Kranju (lS^S^l, 1 napa) Radovljica Zbirni fond: Radovljica: Alfred Rudcsch. Radovljica (1890-1912, 1 mapa) Zbirni fond: Radovljica: Janko Vilfan, Radovljica (1910 1912, 1 mapa; T-žič Otto Havvtina, Trhč (19U8-1926, 0,3 tm) Zbirni fond: TrziČ: Trgovina 7 mešanim blagom Lavi, Tržič (194C-1948, 1 mapa) linoti' v Novem mestu Zavod Rcnubiike Slovenije za šolstvo in šport -oreanizacijska enota Novo mesto 11968 1993. 2,6 tm) Obrinski 'odnik za piekrske Novo mesto (198*. 1992,0,3 trni Tisk;-.nc okrožnice (okrožnice novomeškega okrožnega urada, cesarski patenti, apclaujskr. sodišče) (1777-1832,0,1 tm) Občinska skupnost socialnega varstva Ncvc mesto '1975-1991- 0,7 'm) Občinska skupnost socialnega skrbstva Novo mesto (1975-1389, 1 tm) darilc Andreja Zadnikarja, Ljubljana (akvarel, risba. 2 lotogratiji) Enota v Skufji Loki DO za obveščanje v občini Škofja Loka - Radio Žin (1986-f993, 1,7 tm) Občina ikofja Loka (1967-ly94, 3.5 tm) Družbeni pravobranilce samoupravljanja ,icotja Loka (1976-1994, 1 mapa) Sokolsko dniš,vo Škotja Loka (1939-1941, 1 mapa) Družina Hafner. Virlog (po <945, 1 mapa) Gimnazija Škofja Loka (1945-1958, 0,7 tm) Kijižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka (1338-1941, 1 knjiga Center za socialno delo Škof j a I oka (19761985,4,1 tm) Upravna enota Škof'a Loka (1826-1954, 1,5 tm/ Fotokopije računskih knjig gospostev Skctja Loka in Klcvcvž (14. -15. stol. 1 map;.; Uršuiinsk- samostan v Škofii Loki (1943- 1981] 1 mapa; Zbirni fond (1757-1952.4 mape, 1 knjiga; iy4 Nove pridobnve arhivov ARHIVI XVIII 1995 Nrvc pridobitve Zgodovinskugu -arhiva v Celju v letu 1995 Likvidirane podjetje Me^ra Laško (0,3 tm) Druitvo otrok teharskih žrtev (0.1 tm) Občinski odbor Slovanske demokratične zveze in Narodne d-Mrnkratikc stranke (0,2 tm) Ruunik rjavega prem jga Laško (3 8 gn) Območna organizai :ija indik; rov Posavja (0,1 tm/ Kraicvm urad Pišcee (2 7 tm) Krajevni uradi Cerklje ob Krki (0 i tm) Krajevni urad ArtiČe (0.1 im, Kraievni urad Velika Dolina (01 tm) Osnovna Sola Vojnik (0,5 'm) Osnovna šola Pišeee (0,1 tm) Osnovna iola Globoko (1,2 tm) Osnovna šola Bojana (0,1 tm) Nove pridobitve PikrajInsVega arhiva Maribor v letu ltfi/5 Alojz Kcvačič (1991, 3 šk.) Snaga Maribor (1963-1990. 10 tm) Zbirki: zemljevidov Ivana Waldhittra (odkup) (1872-194t\ l tm) Jože Pclajnko (darilo, dopolnitev) '1594, slike) Skupščina občine M ar bor-Cen ter (1 "»62-1966, 8? tm) Atlaf Meyers Grosser Hausal.as (darilo) {1 knuga) Jugoslovanski komite za gcoclektriko in strelovode 1.1976-198?. 3im) Družina Ranner (1912-1936,0,1 tm) Ra; glednice ViSnič Hlsa (odkupi ■ 1960-197?, 60 k.) Jarh Frane (odkup) (1900-1938,0," tm) Uprava inšpckeijskih s'u?b Dravograd ,1970-1990, 40 tm) Jože Polajnko ml (dopolnitev) (3 mape) Ilustrirani Slovenec (odkup) (1929 1931) Ilustrirani glasnik (odkup) (1915 I9ln,< knjige) Revija Tekstilce fdarilo) (1991-1994) Dr. Eman Pjrti (darilo, dopolnitev) (1970-198?, 0,5 rm) >pedtrans Maribor (stečaj) '1948-1994, 138 im) Prevratni tlocodki na slovenskem Štajerskem diobni tiski (darilo, dopolnitev) (-1? k-) Občina Slovenska Bistrica (1965-1968, 13 tm) Krajevna skupnost Reka-Pohorje (1 ?80- J 995 1,5 tm) TehnoloSki razvojni cente.- Maribor (l988-t9y4,3*-.) Osnovna šola Bratov PolanČiČ Maribor (dopolnitev) (19^9-1992, 20 tm) Klcmc s Lenari <1964-1992,4,5 tm) Osnovna šola Bojana llieha (dopolnite«) (1957-1980, k5 tm) Karos ris t (1955-1994, 46 tm) Občin? Dravograd (1970-1985, 50tm) Simčič Zorkc Ljubljana (darilo) (1995, 1 Sk) Gradbeni podjetje PVWP Proizvodnja, storitve in trgovina Lenart (1992 1^95, lšk.) Grgič Matija Maribor V1J37-1950, 1 Sk.) Jarh-Polič Maribor (odkup dupolnitcv) b *.) Okrožni komiU. KP? Maribor (1945-1947,2 *k.) Oblastni komite KPJ Maribor (1 ik.) Družina Sulk'iwski phma, dopisnice telegram« (1900-1919, ltm) Kovaška dciavnica Slovenska BUtrica (1953-1962, t,5 tm) Krajevni urad Šmartno na Pohorju (U62-1974, 1 tm) Delavska univerza Ljutomer (1962-1°86, 1,5 tm Srednja tckslilna in frizerska šola Maribcr (dopolnitev) ()960-?967, 12 tm) Ivan Kos Maribcr - portreti dijakov Klasične gimnazije Maribor (odkup) mak'.) EM1 Montaža Slovenska Bistrica (v stečaju) (1977 1995,7 tm) Občina Slovenska BUtrica (1965-19^5,55 'm) Nove pridobitve Zgi dovtrskega arhiva v Ptuju v letu 1°95 Trgovsko podietje Preskrba Ptuj - Ptuj (1952-1955, U,1 im) ARHIVI XVIII 1995 Nove pridobitve arhivov 195 Nabavljaini zavod Slovenije NA VOD - Državno trgovsko podjetje Navod Ptuj 11945-1948, 0,1 trn) Obnovi i v ena "adruga sv. Bolfcnk na Kogu Koe (1945-1951,0,1 t n) Trgovsko podjetje okiajni magai.in Ptuj - Ptuj U&47-1952, 0,3 tm', Okrajne sod: šče Ptuj - Ptuj (18^0-1949, 0,9 tu) Pruisku tiskarna Ptuj - Ptuj (1956-1980, 0.8 Im) Brodarsko društvo Ranea ■ Ptuj (1974-iy82, 01 tm) Skupščina občine Ormož -Zapisniki sej IS in zborov Ormož (1986 1990, 1 tm, 17 knj.) AG1S Piuj - računovodstvo, plan in analize -Ptuj (1967 1992, 2,2 trni AG1S Ptuj - tehnična dokumentacija, varstvo pr delu -Ptuj 1,1948-1993,3,8 tm) Kmetijski kombinat Pkuj, Delovna enota Osojnik -Ptuj (1953 1991, 2tm) Kmetijski kombinat Ptuj - Skupne sluibe Ptuj (19č -1990, 7 tm) Tovarna Jože Kcrenčič v stečaju - Ormož (1960-199U, 9 tm) Skupščina občine Ptuj, ncšifrirnno gradivo, zapisniki Ptui a953-ly84, 2,5 tm) Tennično in fizično varovanje Ptuj TFV v stečaju -Ptui U 993-1995, 1.5 tri) Skupščina občimi Ptuj - ne šifrirano gradivo ■ Ptuj (1958-1974, H,8 (m) Nove pridobitne Pokrajinskemu arhlvp Koper v letu 199Š TOP Portorož (1975-1990 27,5 tm) "Sežana" tovarna pletenin in konfekcije Sežana (1949-lv95, 2U tm) DPS Postojna (1977-1990, 5 tm) Narodnoosvobodilni odbori sežanskega pedročja (1945-1946, 2,5 tm) Krajevni ljudski odbori sežarskega področja (1V17-1952, 16,6 tnri Občinska izobraževalna skupnost Koper (1971-199C, 1,5 tm) Občinska kubumu .skupnost Koper (1976-1989,4,9 tm) Geodetska uprava Koper (1S90-1961 6 tm) Občina Postojna (1921-1944 7 trii) Nove pridobitve Pokrajinskega arhiva Novi Gorlei v le Jh 1994 kn 1995 Elcktro Primorska Nnva Gorica (1963 1991, 2,7 im) Okrajni odbor zveze borcev Gorica (I95M962,0,4 tnri Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Nova Goriea (1957 1988, 1,4 tm) Občinski odbor zveze borecv NOV Kanal (1959, 1 mapa) Obeinskf odbor zveze borecv NOV Šempeter pri Gorici (1959, 1 mapa) Franec Avčin (iy38 19«2, 1 mapa) Kmetijsko društvo Vipava (1915 1941, 0.1 tm) Hranilnica in po"ojilnica Kamnjc (1930 1940 1 zvezek) Hranilnica in posojilnica Dobravljc (1937-1945 0,1 trnj Hranilnica in posojilnica Skriljc (1909 1942, 0,2 uril Hranilnica in posojilnica Št Vid pri Vipavi (1908 1945. 0.3 tm) Hianilnica in posojilnica Vipava (1913 1941,0,1 tm) Hranilnica in posojilnica Šempeter (1907 191S, 0,1 tn" Pomorska srečanja (1991 1993,0.5 trr) Klub s'arih goriških štuuentov (1958 1987, 0,5 tm) Salonu Anhovo (1959-19-8, 1,2 tm) Krajevna skupnost Podnanos (1^62 199^ 1 mapa) Občirski kom!tc ZKS Nova Goriea (1984-1985, 1,7 ¡m) Medobčinski svet ZKS scvcm jprimorskih občin Nova Gorica (1982 1985, 0,5 tm) Vozila C-onca (1948 1987, 11,1 tm) Republiški zavod za zaposlovanje, obrročnr enota Nova Gorica (1974-1990,2,7 tm) Osnovna šola Piani na pri Ajdovščiii (1951 1952, l mapa; C. k. učiteljišče Goriea, zapostovalni tečaj v Ljubljani (1919, 1 mapaj Zbirka prepisov šolskih kronik (1875 19""), 0,1 tm) ¿avod za prosvetno-pedagoško službo Ajdovščina (1961 1964, 1 map«) Zbirke fotografij (1906, 1£ 10-1912, 2 k.) Zbirka Vana (1896-1945, 5 knjig) M"dobčinslr odbjr za odpravo posledic potresa v Posočju Nova Gorica (1976-i981, 0,6 tm) K-ajevni odbor 3ZDL Nova Gorica (I977-'989, 0,2 tm) 196 N'ive pridobitve atiiivov ARHIVI XVIII 1995 Okrajni odbor LMS Gorica (1948 1951, 0,5 tm) Zveza vojaških vojnih invalidov, občinski odbor Ajdovščina (1958-1963, 0,1 tm) Zveza priialcljev mladine Ajdovščina (1964- 1 y93, Gfi im) Združenje vojaškin in\ alidov Tolmin (1947, 1 mapa) Okrajni komite KPS za Kanalsko (1945-1947, 1 mapa) Okrajni odbor S1AU (OP) za Kanalske (1945-1947, 0,1 tm) Zveza vojnih invalidov Kanal (1946-1947, 1 mapa) Okrajni komite SKOJ za Kanalsko (1945-1947, 1 mapa) Krajevna organizacija Rdečega Kri ¿a Bo'ec ([94« 19:t8 1366, 0,1 tm) Občinski odbor S7DL Bovec (1946, 1955-1968, 0,1 tm) Osnovna šola Renče (195^-1985,2,7 tm) Občina Nova Gorica f 1962 1990. 178 tm, 1 kolut mafenetof. traku) Občina Tolmin U961-198(j, 105 tm, načrti in zemljevidi) Mladinske delovne akcije Posočje (1976 1989, 1,6 tm) Občinski odbor za odpravo posledie potresa Tolmin (1976-1978, 21 tm) Samoupravne imcr^sne skupnosti družbenih dejavnosti občine Ajdovščina (1968-1989, 0,8 tm) Samoupravne interesna skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Ajdovščina 1973-198y, 3,7 tm) Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Nova Gorica (1967.1990, 24 tm) Samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Nova Gorica (1973 -199U, 17 tm, načrti in zemljevidi) Družbeni pravobranilec lamoupravlianja Nova Gorica (\ 9^6-1 ¿92 8 tm) Zveza rezervnih "ojaških starešin Nova Gorica (1973-1991, 3 tm) France Gorkič (196449^7, 1 mapa) Dokumenti iz osebnih zapuščin (1941 1943, 3 listi) Jo£c Cestnik (1928-1973.0,2 tm, 1 album, .3 slike) Simon Kos (1941, 1 mapa) Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica C195'-1966, 2 tm) Okrožni odbor S1AU za Goriško (1946,0,1 tm) Okrožni narodnoosvobodilni odbor za Goriško (1945-1946, ) mapa) Občina Ajdovščina (2 pol. 19. stol. -1942, 1 mapa, 6 zvezkov) Občina Ajdovščira (1953-1975,28 tm,21 zvezkov) Občinski ljudski odbor Vipava ■S7-19J9, 1 mapa, 1 zvezek) Zavod za pravno pomoč Ajdovščina (1962-1968, 1 mapa 2 zvezka) Dr Branko MarušiČ (1924-1994,0,5 tm; Josip Balic (1S88-1927.0,f tm) ARHIVI XV 111 1995 Bibl o^.afija arhivskih dciavccv 197 Bibliografija arhivskh delavcev v letu 1995 aoni« ANZIČ UboŽni institut v Ljublnni. Kronika 42, Liubljana 1994, št. 3, str. 6- 1 Prdagc ška dejavnost v arhivu ZAL (Gradivo za zborovanje). - 16. arhivsko zborc-vanjc Ptuj ^ Slovenski arhivi in javnost, Piuj 1995, str 72-73 Arhivsko gradivo, zanimivo za rodoslovnc raziskave v Zgodovinskem arh*vu Ljubljana Drevesa, bilten slovenskih rodoslovcev, letnik 2, štev. 10, str. 1518 Žarke BIZJAK Organizacija rednih sodišč na Slovenskem po letu 1945, \rhivj XVI), Ljubljana 19*4. št. 1 2, str. 4668 (soavtor Brane Kozina) Natfša BUDNA Prva svetevnr vojna iz župnijskih kronik. Loški razgledi 41 ŠkofiaLoka 1<=94, str. 113 130 "Žena naj želi lc to, da dopade Pogu in svojemu možu", Razgledi. 2C. 12. 1995 Bojan CVELFaR Manja Makarovič, Selc in Selani. Narodopisna podo ba liudi in krajev pod Košuto Krščanska kulturna, zveza v Celovcu, Celovcc-Ljubljana- Dun^j 1994. 527 strani, Kronika 43, Ljubljana 1995. št. 1 -2, str. 137 139 Jože Prinčic, Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963, Povojne nacionalizacija v Sloveniji (1945-1963). Dolenjska založba Novo mesto 1994 (Scidlova zbirka, 12 knjiga), 176 strani, K.onika 43, Ljubljana 1995. št. 1 2 str. 140-145 Zbornik TO^l^R Zhirka Šaleški razgledi 11 zve zek, Velenje 1994, 271 strani. Kronika 43, Ljubljana 1995, št 1-2. str. 141-143 OT1VM, Časopis za pevijest svakodncvnice, Povijcst-no društve "OT1VM' Zagreb 199.3 in i994, št. 1 in 2, 31 in 8! strani, Kronika 4?, Ljubliana 1995, št. 1-2, Or. 148-150 O časih tovarn za oblikovanje človeka in njegove duše, Aleš Gabrič, Socialistična kulturna revolucija, Slovenska kulturna politika 1953-196?, Ljubljana 1995, 369 strani, Zgodovina za vse, vse za zgodovino, ieto 11, Celje 1995, Št, 1, str. IO0-IO8 Kr„snikc, Lipa in Pcčovjc v časih, ko Štor še ni bilo. Štore od agrarnega zaselka Jo industrijskega kraja, Zbornik, Štore, oklober 1995, str 7-27 Kako so živeli... To in ono o meščanstvu v provinci, Pokrajinski muzej Celje, Celje J995, 80 strani, Zgodovina za /se, vse za zgodovino, leto II. Celje '995, št. 2, str 70-73 Darku DAKOVEC Dežela refeška, Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. (Zbral in urcail), Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Knjižnica Annales 10, Koper 1995. 333 s'rani Vinogradništvo in vinarstvo kot poglavitna, gospe darsk^ pai.oga v severni Istri v obdobju Beneške republike. (Zbornik) Dežela rc.tška, Vinograd ništvo in vinarstvo slovenske Istre, Zgodovinsko d-uŠtvo za južno Primorsko, Knjižnica Annales 10. Koper 199S str 121 140 Poskus opreaelitve problematike naseljevanja Slovencev med Diagonjo in Mirno do 17, stoletja in njen vpliv na oblikovanje slovenske etnične meje v Istri. Zbornik) Slovenci v Hrvaški, Inštitut zu na rod^ostna vprašanja, Ljubljana 1995, str 37-61 Kaj sc je rgodilo desetletnemu Antoniu ?, Pri.norske novice - Sedmi val, št. 22, str. 32, 17. 3. 19°5 Franca M. DOLIN AR Orii zgodovine (pra)župnije Radovljica. Radovljiški zbornik, Rade "ljica 1 str. 254-270 Josef Hölzer. Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Ljubljana 1995, 420 strani (prevod in priredba) Krščanstvo na Slovenskem pred naselitvijo Slovencev, Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Ljubljano 1995, str. 46-49 Pokiistjanjcnjc Slovencev, Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Ljubljana 1995, str 89-93 Sveta brata Ciril in Metod, Zg jdovina Cerkve v stotih slikah Ljubljana 1995, str. 94-97 Prot es t an t izc m v slovenskih deželah. Zgodovina Cerkve v štorih slikah. Ljuhljana 1995, str. 270-278 Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1 784, Novo mc^to 1995, Zgodovina v soh let. IV, Ljubljana 1995, sti, 91-93 (ocena) Jože Mlinaric, StiJka opatija 1136-1784, Novo mesto ly95, Zgodovinski čas opis 40, Liubljana 199\ str. .315-31'-1 (ocena) Dušan Kos, Pismo, pisava, pisar, Zgodovinski arhiv Ljuhliana Gradivo in razprave 14, Ljubljana 1995, Zgodovinski časopis 40, Ljubljana 1995, str 314 315 počena) . Ludwig Steindorf, Memoria in Altrulilanii, Unter suchungen zu den Formen chnstlischer Totensorge (Quellen und Studien zur Gcschlchtc des Östlichen Europa, Band 38), Stuttgart 1994, Zgodovinsk. časopis 40, Ljubljana 1995, sti 317 318 (ocena) Josef Hölzer, Zgodovina Cerkve v stotih slikah, Lju bljana i 995, Zgodovinski Časopis, letnik 49, Lju bliana 1995, str. 487-488 (predstavitev) Prijatelju Milošu Rybaru v spomin, Zgodovinski Časopis, Jetnik 49. Ljubljana 1995, str. 474-475 Papeži in Slovenci, Sinovom, in hčeram slovenskega 198 Bibliografija arhivskih dclavccv VRH IVI XVIII 1995 naroda. Ljubljana 1995, str. 16-22 Pokristjanjevanje Slovencev Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljan? 199"i. str. 62 Pražupnija. Encikli »pedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana 1995, str 249 Pogačar Janez Zlatoust, Enciklopedija Slovenije, 9 zvezek, Ljubljana 1995, str. 30-31 Tomaž Hren (1560-1630), Dom in svet, Zbornik MCMXCVV11I Miribor 1995, str. 215-223 Rimski papeži in Slovenci, Stenski koiedar za leta 199t Sigismund Graf \ambcrg Birchofslexikon, str 663 Drrinka DRNOVŠEK Četrta evropska arhivska konferenca T ancashi.*e 94, L^ncaster, 13. 16. septembra 1994 Arhivi XVII. Ljubljana lv94, št. 1-2, str. 133 tsoavtorica Nini Zupančič) arhivi in javnost - vsakdanji stiki (Gradivo za zborovanj;). - 16 arhivsko zbrrovuije Ptuj '95 - Slovenski arhivi in javnost, P*uj i995, str. 119-120 Politično izobraževanje, Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 99-100 (scavtorica) Vesna GOTOVINA Poletni tečaj za vzhodnen vropske arhiviste Archivschule M*rbtfrg 29 8.-9 9. 1994 Arhivi XVII Ljubljana. L 994 Št 1-2, str. 143-145 Mnjcn GRABNAR Poročilo o ogledu osrednjih španskih arhivov na strokovni ekskurziji po Španiji, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1 2, sU 152-i 54 Slovensko ozemlje na vojaški m zemljevidu iz druge polovice 18 stoletja, Sekcije 201-205, 212-215, Ljubljana 1994, SV uvi XVif, Ljubljana 1994. št. L2 str, 159-160 Gradnja cerkve pred drugo svetovno vojno, Župnija Trbovlje 1545-1995, Ljubijat a 1995 "tr. 23-2? Arhivska ded i! čina • atrakcija ali zaprašeni police (Gradivo za zborovanje). - 16. arhivsko zborovanje Ptuj '95 - Slovenski arhivi in javnest, Ptuj 1995 str. 55 -60 MiUija H:\RNJA-MASTEN 40 let Zge>dovinskcga arb;va, Tednik, leto XL.V1J1, št, 14. vas. 6, 14.6. '995 Arhivski pripomočki pn pedagoški dejavnosti (Gradivo za zborovanje). - 16. arhivsko zborovanje Piuj '95 Slovenski arhivi in javnost, P.uj 1995, st' /4-80 Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuj 1684-1917, Viri 1, Ptuj .995, 202 strani O rmslaveu, šiponu in dr Jgih sortah v arhivskih v:rih, Šipon naia žlahtna posebnost, Gornja Ridgona 1995. str 18 -25 Vinograd jt velika dobrota, Dominnc Čolnik 18301893, katalog k razstavi ob Čolnikovcm dnevu, Benedikt 1995 Zborovanje nemških arhivarjev, Drcsden 4 -6. oktobra 1994, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, šf 12, str 145 Bojan HIMMEJ REICH Gradivo o gradnji železnic na območju okraja Laiko 1848-1866 Arhivi XVII, Ljubljairi 1994, št. 1-2, str. 105-110 Mira HODNIK Tihotapci živosrebrove rude v 18. stoletju. Idriiski nrgiedi, letnik XI- (1995), Idrija 1995, str. 22.-27 Kapela Sv. Trojice v Antonijeverr. revu, Idrijski razgledi. letnik 995, str, 101-107 Mateja JERAJ Slovesnki sindikati in sindikalna po)'tika 1945 I95C, Arh;v Republike Slovenije, Ljubljana 1995. 234 strani Danlela JURlClČ-ČARuO Arhivske gradivo o Fizinski grofiji v Arhivu republike Slovenije (1474-P81), Annales 6, Kopci 1995, str. P7 202 Arhivska gra'a za povijest Pazi na i Pa finske grofovi; u upravnim fondovima Ariiiva Republike Slovenije 14*2-1783, Vjesnik lstarsk.og arhiva 2-3, 1992 1993 str. 213-251 Nada JURKOVIČ 50 let otvoritve železniškega mostu preko Drave ali kako -,mo obnavljali porušenr domovino, Tednik, ' leto XL/111, št 79, so- 2 T. 7. 1995 Mlra.i KAFOI 27 zborrvanjc zge>do vinarjev, Ljubljana 29 -30. septembra 1994, rvrhivi XVI1, L jubljana 1994, št. 1-2, str 154 155 Bogdan KOLAk Delo Družbe sv, Frančiška Sahškcga na Slovenskem do leta 1945 s posebnim poudarkom na vigojr.o-izobrazevalnih ustanovih, Ljubljana 1995, 38*5 strani Dele slovenskih duhovnikov med Slovenci v Zagribu rriid oNima vojnam?, Slovenci v HrvaŠki Ljubljana 1995. str 115-121 Kleklova skrb 'a dijake, Kleklov simpozij v Rimu, Celje 1995, str, 199-212 Pomembni cerkveni dogodki v Duhovnem *ivijenju", 7bomik o Duhovnem življenju, Ljubljana 199S str 131-140 Potres 1895, vera in versko življenje prebivalcev takratne Ljubljane. Medicinski in socialni pogledi na ARHIVI XVIII 199= ¿ibliografiia arhivskih delavcev 199 ljubljanski potrcr 1895, Ljubljana (InStitu za zgodovino medicine Medicinsko fakultete) 1995, str 177-126 Zasebna d<„Ska Sola v Salezijonslsem zavodu na Ra kovniku v Ljubljani, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 1 let XXVIII, Ljubljana 1995, St. 4, str 94-112 Vladimir KOLOSA Bogumil VoSnjak, Dnevnik iz prve svetovne vojne (za objavo pripravil Vladimir Kcloša), Ljubljana i99995 F'lmsku ustvarjalnost Metoda m Milke Badjura 1926-i969, katalog razstave, Ljubljana 1995, 91 strani (soavtorji Stanko1 Šimenc, Vaško Križnar Silvan Furtan), tr. 131 134 Slovenski rllrr.jki arhiv v javnesti (Gradivo za zbe rovanje). - 16 ari vsko zboroivanje Ptuj '95 - Slovenski arhivi in javnost, Ptuj iy95 ■ La Gazette des Archivcs št 129 0985), Arhivi XVII. Ljubljana i994, št. 1-2, str. T0-172 Filmska ustvarjalnost Mcoda in Milke Badjura 1926 1969 Slovenski arhivski časopis 2, Maribor 1995, Št. 5/6, str 2 3 Metka NUSDORFER VUKSANOVIČ Fc Tnnti z arhivskimi dokumenti - katalog k razstavi, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1995, 75 strani hrane OPLAK 85 let kmečkega varčevanja na Ptuju, katatog k raz stavi; Ptuj 1995 Dijaški dom od 1941 do 1980, Dijaški dom, moj drugi dom, Ptuj 1995 Marija OBLAK-CARNI M;dnarodni dokunicnti o pienosu arhivov in nasledstvo SFRJ \rhivi XVII. Ljubljana 1994. šL 1-2, str. 6 12 Arhivi SFRJ, Razgledi, Ljubljana, str 22-33, 18 marec 1994 Vloga in pomen arhivov (Gradivo za zborovanje). -16 arhivsko tborovanic Piuj '95 - Slovenski arhivi in javnost Ptuj 1995 , str. 135-138 Aleksandra TAVSIČ-MII OSI Problematika v zvezi s prevzemanjem arhivskega gra diva gospodarskih organizacij, Arhivi XVII. Lju bij a ne j 994, št. 1-2, str. 93-95 Šolska praznovania skozi čas. Arhivi XVP. Ljubijam, 1994 št. 1-2, str. 181 (poročilo) l f i T , 1 ♦ Olga PIVK Izobraževanje odraslih v ljubl|anskih društvih do leta 1918, Šolska kronika: zbornik za zgodovino Šolstva in vzgoje, let. XVII) Ljubljanr 1995, št. 4, sir 198-201 MLerto PUCER Pietro Carbonc:'Pesmi (prevod in spremna beseaa), Primorska srečanja, št. 164, str. 851-862, ly»94 Fiat lege atrisl, Primorske novice, št. 96, str. 28 9 12 1994 - ■, ■ Prišel čas okrog Božiča ... in Novega leta, Porto- rožan, št. 12,. str. 12, dcccmbe- 1994 Ko seje Portorož im:noval Lovrec, Primorske nov,cc, Št 100. str. 40, 23 12. 1994 Prvi Božič, Ppmorskc novice, št. 100 str. 42, 23. 12 1994 . "Glej, kake podrta je moja hiša!", O prik^zanju Marije v Stninjanu ieta 1512. Primorske novice, št. 6, str 32 20 1. 1995 Arhiv: jubilej v pregnanstvu? primorski utrip, Št. 13, str 1-2, januar 1995 Praznovanje piranskega zavetnika sv Juriia nskoč, Primcrska sr^anja, št. 166, str. 123, 1995 Festival naših mladosti, Primorske novice Et. 14, str. 33, P 2. 1995 Piranske občirske seje pred luQ leti. Pnmorsk utrip, Št. 14, str 6, fehruar 1995 Pust in post v Istri nekoč. Portorozan, št 2, str. 12, februar 1995 Društvo "Sloga" Nova vas Padna - Sv. Peter, Po*- torožan, št 2, str 13, februar 1995 Notarjeva javna vera (ocena knjige D. Darovea), Por-toro?an, št. 2, str 14, februar 199*5 ARHIVI XV111 1995 Bibliografija arhivskih delavcev 7.01 O javnem stranišču (Piran, svetniki so bili tudi pred 100 teti delovni), Primorske novice, št. 17, str. 52, 8,2.1995 Ženske na razglednicah in v,pregovorih.. Primorske novice, št. Ig, str. 27,3.3. 1995 Padcnski u'rip iz prt k los ti v sedanjost. Primorska srečanja, št. 16?, str. 231-234, 1995 Problem prometa v Piranu je. star vsaj 100 'ct, T>or- torožan, št. 3 str. g, marce 1995 O nekdanjih piaznikih v občini Pitan ') Sv. Jurij, Portorožan, št. 3, str, 10-11, marec 1995 O prvoaprilskih šalah ■ tokrat zares, Portorožan, št 3, str. 17, marec 1995 Velikonočni prazniki v Istri nekoč in danes, Por toro'J.an, št. 3, str. Ig. marec 1995 Avgust Cojkovič - kulturne prosvetni buditelj, Porto> rožan,- Št. 4, str. 2, april 1995 O nekdanjih pravnikih obCine Piran; 2) Markovo, Portorožan, št. 4, str. 10, april 1995 O nekdanjih praznikih občine Piran: 3) Sv. Rešnje iclo ali Teiovo, Portorožan, ŠC. 5, str. 10, maj 1995 Tridi Portorož jc imel svoj grb, Portorožan, št. 6. str. g, junij 1995 Tudi moda se sprem.nja, Primorske novice, št. 43, str. 30. 2:6. 1995 O nekdanjih praznikih občine Piran, Portorožan, št. 7- g, str. 6, julij- avgust 1995 O županih v Piranu nekoč Portorožan, št. 7 g, str. 12, julij-a1 g'ist 1995 Po boiji jezi raj na zemlji, Primorske novice, št. 63, str. ' g. 11 g.| 1995 O vraži;v ;rnosti v Istri nekoč, Portorožan, Št. 9, str 910, september 1995 Šmarje (pri Kopru), Zbirka Slovenske istrske vas-, št. 4, samostojna publikacija, 71 strani, izdal Žup • nijski urad pirje, 1995 Piranski arhiv je našel novo domovanje, Portorožan. št. 10, str. 1-3, oktober-november 199^ . Četrta knjižica v zbirki Slovenske istrske vasi: Šmarje pri Kapru, Portorožan, št. 10, str, 13, oktobci november '995 Šmarie pnrKcpru v knjižici, Slovenec, str. 13, 4; 11 19y5 O l-ikarnarstvu in dveh lckamaiskih diplomah članov piranske družine Fonda v času screnissimc Anna les, 6/1995, str. 203-?0g Običaji v Istri; ob obiranju oljk, Purtorozan, št. 11, str 15, november 1995 Piv i Božič. Portorožan, št. 12, str. 7, december 1995 Branko RADULOVIČ Evidentiranji slovenskih študentov v arhivu Visoke tehnične sole v Pragi, Arhivi XVII., Ljuhljana 1994, Št. 1-2, str 14g ¡51 (soavtor Brane Kozina) Drobcj J z življenja učiteljev narodnih noš v času med vojnama. Kronika 43, Ljubljana'1995, št, 1-2; str. 92 100 (soavtorica Irena Laccn-B* -nedičič) Jurij ROS\ Obnovili cerkev. Primorske novice, št, 94, str 4, 3. 12. Î993 Podgorski praznk, Oko, št. 6, str. 4, 6. I. 1994 Božični prazniki v šembirski fari, Družina, št 5, str. 5, 30. 1. 1994 Cerkvica je v Nanos vtkana , Sv. Miklav "pod Goro". Vipavski glas, št. 2g, str. 6-g, maj 1994 Nagrada za versko in kulturno delo - msgr. Antonu Strancarju občinsko priznanje Družina- št. 22, str. 3, 5/ 6. .i994 ■Semtiski gasilci,postavili kip sv. Florijana, Družina, št 22. str. 5,5. 6. 1994 Prevajale i počastili sv. Hi cm nima, Družina, št. 40, sti tO, K 10- 1994 Stara narodna pesem, zapisana v lpavi, Vipavski gias, št. 31, str. 30, december 19y4 Prcmrlu v spomin Primorske novice, št. 22, str. 4, 17. 3. 199e V spomin na gtasbenika S.anka Premrla, Delo, št. 6ë. str. 49, 23. 3. 1995 Pokion rojaku. Primorske novice, št. 24, str. 4 24. 3. 1995 Počastili velikega rojaka -Šembidci v ;pomin Stanka Premrla, Družina, št. 14, str. 7, 2. 4 1995 Dr. Joža Lovrenčič (lg90-1952), Joža Lovrcnčič, Lc genda o Mariji in pastirici Urški, Sveta Cora po Gorici 1995, str, 25-36; Joža Lovrcnčič, L;genda o mariji Pnmagaj, Brezje 1995, str. 27-3g Komuija za rarskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, Vipavski glas, št. 34, str. 14, september 1995 Saša SERŠE Pooblaščeni civilni inženirji na Kranwkem do let? 1918 Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1-2, str. 7476 Mcdrarodm seminar o standardih arhivskega popisovanja v evropskih arhivih1 Izkušnje in predlogi, San' Miniato, 31.8. -2, 9 1994, Arhivi X .'11, Ljubljana 1994, št. 1-2, str. 142 143 Obrtnonadaljevalna- šole na Kranjskem v obdob u od 1872 do 191g, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, let. XXV1.11. Ljubljana 1995, št. 4. str 57-&J A magyar neveles törtenete 1. Budapest 1988 Šolska kronika; zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, let. XXV111, Ljubljana 1995,-š:. 4. str 2g2-2g3 (ocena) Erwachjenenhildung; Gewcrbebildung von der Zeit det Kaiserin Maria Theresia bis zum Jahre 1848, 1st International Symposium. Adilt Education Central Europe, Brdo. 10. 13. julij 1995, Modcina organizacija v sestavi Fakultete fca organizacijske /ede, Krar 1995 Gorzzd S1ARIHA "Pri t< m je odpel hlače in " Kronika 43 Ljubljana 1995, št. 1-2, str. 25-34 Zgodbe o Kranjčanih, kot jih je pisaio življenje v 'prejšnjem stoletju, Kranjski zbornik .1995- Kranj IS 95, stl 106-122 202 Bibliografija arnivskih delavcev ARHIVI XVIII 1995 Slovenija in Dunaj - razstava ir. katalog Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Dunajskega mestnega in deželnega arhiva, Arh"vi XVII. Ljubljana 1994, si. 1-2. str 182-18: JozcSLHADOlNIK Arhitektura in urban zem v Ljubljani od omembe v pisnih virih lcla 1144 do pofesa leta ¡895 in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva. Ljuhljana, Obvestila Arhiva Republike Slovenije, let. X, dc-eember 1994, št. 4, str 33-35 (poročilo o razstavi) Razstavna dejavnost v Zgodovinskem arhivu Ljubljana v radnjih petih letih (Gradivo za zborovanje). - 16 arhivsko zborovanje Ptuj "95 Slovenski arhivi in javnost, Ptuj 1995, str. 93-95 Vkdimir SUNČ1Č lzobraicvcnje na Stagt techniquc intcmauonal d Ar chives v Parizu, Arh vi XV!1, L-ub.jana 1994, št. 1-2, str, 77-83 U Dnevi nemega filmav P irdenoneju, Pordcnone R. 14. • 10. 1994, Arhivi XVII, Ljubi ana 1994, St. 12, str 147-148 Komisija za ogramt operaeije 3. del, Sp-Ž, Ljubljana 1994, sir 9 .5-1438 Judlta ŠFGA Zanimivosti h zapisnikov občine Javorje, Loški raz- clcdi 41, ^kofja Loka 1994. str. 91-111 Krcnnerjevo knjigovodstvo :z let 1873-1919, Arhivi XV\, Ljub'janai 994 št. 1-2, sU ltl-115 Zdravstvo in higiena popCiesnc Liubljane, Mediein-jk: in socialni pogledi na Ijubljarskl poires, Zbornik releratov, Ljubljana 1995, str 55-65 "Kako imenitno dele je otroka odgojevati", Tri raz miSljanja učitelja Slavka FUsa iz leta '.869, Šolska kronika, zbornik za zgodevtno šolstva in vzgoje, let. XXVIII, Ljubljana 1995, št. 4, str. 173 18 J Gašper ŠM1D Osnutek uredbe o banovin: Sloveniji iz leta. 1939, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1 -3| str. 118-119 Dele Arhivskega društva Slovenije v letii , 994, Arhivi XVII, Ljubljana 1994. št. 1-g str, 130-131 (so-avtor LojzTršan) Bibliografija članov. Arhivsko društvo Slovenije 40 let, Ljabljana 1995, str. 99 143 (soavtor Brane K jzina) / Fronec STUKI Krenncrjeva bolniška blagajna, Lcški razgledi 41, Škof;'.loka 1994, str. 258-264 Prof. dr Franc Stari Dnik, i .oški razgledi 41 Škofja Lok? 1994, str 258-264 Kc smo izčrpali matične knjige Drevesa Bilten slovenskih rodcsloveev. letnik 11, Št. 3, str. 10-11 Izkušnje pri publicistični dejavnosti v arhivu (Gradivo za zborovanje). -'16 arhivsko zborovanje Ptu1 '95, Slovenski arhivi in javnost, Ptuj 1995, str. 35 38 Po sledeh s arih knjižnic na loškem ozemlju, Knjiž-niee na Škofjeloškem, Jubilejni ibomik ob 50. lel-niei Knjižnice Ivana Tavčarja, Škofio Loka 1995, str. 113- m Branko ŠUŠTAR Mikavnost tujega zelja ali arhivski dokument med muzejskimi predmeti, Zborovanje slovenskega muzejskega društva, Idrija 1995, str. 59-60 Slovenian School Museum'» Organ' Šolska Kronika / School Chronicle' aiid Research of History of Schooling and Education in Slovenia in Recent Timer 1992- \ 995, Šolska kronika t School Chronicle. Predstavitveni zvezek; priloga k št. 4 / XXVII1, Ljubljana 1995, str 9-17 Mi1 an Diviak Šota, morala, cerkev na Slovenskem peta in slranpo'a laičnega moralnega in družboslovnega pouka v osnovni šoli na Slovenskem 1869-'941. Ljubljana 1995, Šolska kronika. let. XXVili, Liubtjan" 1995 , ši. 4, str. 287 288 Zdenko Lapajnc, Pomožne vede pedagogike ¿a višjo raven zahtevnosti. Nova Gorica 1995, Šolska kronika, let. XX71I1, Ljubi lana 1995. št. 4, str. 288289 Wt lfov simpozij v Rimu, Celje 1994. Šolska kronika, let. XXVJ11, Ljubljana 1995, Št. 4, str. 272-273 Uloga Katoličke erkve u razvojuhrvatskog Školstva, Zagreb t994, Sodobna pedagogika 45/ 112, Ljubljana 199<¡, št. 7/8. str. 4?0 421 I Ljlljuns ŠUŠTAR lz partijskih arhivov o nezadovoljstvu delavcev in pre kini'vah dela, Arhivi XVII, Ljubljsna 1994, Št/1-2, str 120-124 Milica TREBSF STO* FA Govor na podelitvi priziianj ob 40. letnici ADS. Arhivi XVII, Ljubljina 199^ št. 1-2. str. 130 Delovni obisk v Kanadi, 20. 11 -12. 12. 1993 ter od 15. 11: -3 12. 1994, Arhivi XVII, Ijubliana 1994 st 1-2, str 151-152 Th<. American Archivist, Chicago, 111. SAa ZDA; Letnik 50-52 1987 1989, Arhivi XVI', Ljubljana 1994 št. 1-2, str. 174 180 Poročilo o študijskem bivanju v Kanadi (24. 5. -23. 6. i995\, Obvistiia AR3, L;tnik Xi, junij '995 £1 2, str 34 35 Predgovor k puhlikaeiji ob 40. letnici ADS ADS Ljubljana 1995; str 7 3 Multicultural History Socieiy of Ontario se predstavi , Rodna grada, SIM Ljubljana, Loto XL1I oklober 1995. š 10. str. 37-38 Nevcnka TROHA Pol::ične usmeritve med primorskimi Slovcnei v cyni A julijske krajine /1945-1947), Zgodovinski Čase- ARHIVI XV111 1995 Bibliografija arhivskih delavcev 7.203 pis 49, Ljubljana 1995, St. 3, str 455-46y Lojz TRSAN Dokument am o in arhivsko gradivo, str. 11-14. Kuj mora vedeti dobra tajniea: Gospodarski vestmk. ; Ljubljana 1995, 58 str Iz zapuščine Angelc Vode Arhivi XVIK Ljubljana 1P94, št. 1-2 str, 125 130 Delo Arhivskega društva Slovenije v letu 1994. Arhivi XVII , Ljubljana 1994, -St. 1 2 str. 130-131 (so-avtor Gašper Šmid) 16. pos"etovanje Arhivskega društva, Radenci 10. -II. novembra 1994, Arhivi XVII, Liubljana 1994. št. 1-2, str. 131-132 OF v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije 1941 1943, Arhiv R-publike Slovenije, Lju-r bljani 1995, 197 str. Jera Vodu še k Starič, Dosje Mac kovic k Viri, št. 7, Arhivske društvo Slovenije. Ljubljana 1994 Arhivi XVI l Ljubljana 1994, st. 1-2, str 165 Če ne kupi? srečke, Slovenski arhivski časopis, let. 2, Maribor 1995, št, 1-2, str. 4-5 . Laiikotncst priključevanja HrvaŠki, Slovenec 79, 2y8-302,27. 12 1995-3. 1. 1996 Vlant» I LL Vjesnik Povijesnog arhiva Rijeka, zvezek 33-34, Rije-ka 1993, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1-2, Sir. 170 (poročilo) Šolska kroniki. - zbornik za Zgodovino šolstva in 1 vzgoje, let. XXVI1, Ljubljana 1994, št. 3. Annales, št. 5/1994, str. 312-3 '4 (poročilo) Enia LMEK Postojna, Zgodovina, Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 174 Prem, Enciklopediji. Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 174 Arhivsko gradivo dr, Ivana Murnika, Radovljiški zbornik, Radovljica 1995, str 223-229 Sejni zapisniki kranjskih deželnih stanov, Arhivi XVII, Ljuhljana ly94, št 1-2, str 100-104 Pcdag'Sk o delo v arhivih (Gradivo za zborovanje). -16. arhivsko zborovanje Ptuj '95 - Slovenski arhivi in javnost, Ptuj 1995, str 61-62 Ivanka l RSlČ Pon>ž Vcnccslav, Primorsk. slovenski biogiafski leksikon,. 20 snopič, Gorica 1994, str. 780 Ravba<- Vojka. Primorski slovcrski biografski leksikon, 20. snopič, Gorica 1994, str. 7% Rustja Miran, Primorski slovenski biografski leksikon, 20. snopič, Goric: 11994, str. 806 Seljak Peter, Prim orski slovenski biografski leksikon, 20. snjpič, C-oriea 1994, str 8'4 Scmolič Dušan, Primorski slovenski biografski leksikon, 20 snopič Gorica 1994, str. 8! 5 ■ S'amič Herman, Primorski slovenski biografski leksi- kon, 20. snopič, Gorica 1994, str. 820 • Starini Janez, Primorski slovenski biografski leksikon, 20. inopič, Gorica 1994, str. 825-826 *>kof Vanda. por. Ncwby, Primorski slovcrski bio «rafski leksikon, 20. snopič, Gorica ly94, str. 837 838 Jedert VODOPIVEC Restavriranje Kranjskega antifonanja, ArhK XVII. Ljubljana 1995 št. 1 2, str. 84-89 Uporabi trajnega papirja: situacija doma in v svetu, Sodobni ar h. v i 95, Maribor 1995, str 17-29 Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine na arhivskem in knjižničnem gradivu, katalog k iaz-stavi Gotika v Sloveniji, Restavratorski center Ri>, Ljubljana 1995. str, 42-51 The preservation and the Protection of Medieval Parchment Charter, in Slovenia, 8 1ADA Kongress, Preprints, Tubingen 1995, pn 39-43 Education and Training Programmes for Restorers, "Atti del eonvesno intemazionale Quelle Restan-ra'ion Quelle Formation, Villa Manin d i Pas-sariano 30 scttcmbre - 1 oltoHre 19^4', Ldinc ■ 1995- pp. 135137 Marasa 7.AGR ADNIK Ek-odus, Spoštovanie praviec do svobodne izbne, Pn morski utrip. Piran 1995, š' 16 Nekdanja lastnina optantov, Miadina, št. 12, 21 3. 1995 Slovenija - Jugoslavija - Italija pc letu 1245, Terjatve in doigovi na zahodni meji, Delo št. 2, 7 .10. 1995; Slovenija - Jugoslavija - Italija, Doigs po gajanja, Dele, št. 2?9. K. 10 1995; Slovenija -Jugoslavija - Italija, Pečati na jasnih sporaiumih, Delo. št. 245,21. 10. 199^ Ivanka 7AJC-CIZEU Šolski sveti in šolski odbori v letih 1869-1941, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, š:, 1-2. str. 69-73 Slovenski arhivski časopis, Časopis za arhivistiko in aktualna vprašanja, Arhivske Jruštvo Maribor, leto 1994 letnik 1, št. 1-4, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1-2, str. 165 Zgodovini za vse. vse za zgodovine, lete 1. št 2, 1994, Zgodevmsko dnvštvo Celje, Celje i994, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1 2, str 168-169 Manjšinski oddcick na cehski deški šoli 1931-1934, ' Kronika 43, Ljubljani 1995, št 1-2 str, 100-105 Socialna demokracija in jsnovna Šola konce 19. in v začetku 20, stoletja, Šolska kronika zbornik za zgodovine Šolstva in vzgoje, let. XXV11II, Ljubljana 1995 Št. 4, str B4-sV H dvJki ZDOVC McLtna občina Celje 1 del 1850-1918, Zgodwinski arhiv Celje, Celje T994, U4 str. (Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Inventarji 4) 204 Bibliograiija arfvvskin delavcev ARHIVrXVlIl 19 95 Izdajanje inventarjev - izkušnje in problemi (Gradivo za zborovanje), - 16. arhivsko zborovanje Ptuj '95 • Slovenski arh_iain javnost, Ptuj 1995 str 3? -54 Žifttt ŽELEZNIK Publikacijo v elektronskih mcdijrh (Gradivo za zborovanje). - 16. arhivsko zborovanje Ptuj "95 - Slovenski arhivi in javnost, Ptuj 1995, str 39-42 Aleksander ŽIŽEK Na Francoskem pravijo The New Cultural History, 244 p. University of Caliiornia Press Berkeley Los Angeles. I Dndon i98S, Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto II, Celje 1995, St. 1, str. 9^-96 V začetku so bili publicisti, Milko Mikola: Sodni pro ccsi na Celjskem 19^4 1941, Zgodovinski arhiv v Celju (Zhirka Študije),-Celje 1995, 229 strani, Zgodovina za vse, vse za zgodovino leto 11,- Celje 1995.it. 1, sir. 103-104 Sol naroda mrd scilo in karibdo, Bojan GodcSa: Kdor ni z nami, je proti nam (Slovenski izobraženci med okupatorji. Osvobodilno fronto in protircvolucio-narnim taborom), Ljubljana 1995. 468 stran1. Zgodovina za vse, vse za zgodovino, lete 11. Celje 19°5, str. 104 1U6 Sirota jaz v zaporu živim, Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto 11, Celje 1995, str. 27-37 Po bučelnh se vižcj, Marko Šiuhcc: Rdeča postelja, Ščurki in solze vdov: Prešeren, Ljubljana 1995 201 strani. Zgodovina za vse, vse za zgodovino leto II, Celje '995, št 2 str. 69-70 Georges Duby, Kine andere Gcschichtc, Stuttgart 1992, 106 strani, Zgodovinski časopis letnik ¿7, Ljubljana 1993, fel. str. 589-594 Jože ŽONTAR Gor.podii/ski arhivi v predlogu novi; slovenske arhiv ske zakonodaje, Arhivi XVII, Ljubljana 1994. št. 12, str 134-138 30. medi,arodna konferenca Okrogle m'ze arhivov, Solun 12.-15, oktobra 1994; M ednarudna k onfere-nca o arhivskim sodelovanju " Kvnjpi Strasbourg 21. -22, novembra 1994; Mednarodna konferenca o' dostopnosti arhivskega gradiva, Bcllagio 28. icbntaria dc 1 marca 1994, Arhivi XVII. Ljubljana 1994, št. 1-2, str 134-138 Archi^al legislation 1981-1994, A-chivum XI.l, 1995 (Prisp-vek o arhivski zakonodaji v Sloveniji) Nastajanje meščanske družbe v Sloveniji do konca 18. stoletja Medunarodni kuiiurnopovijcslni simpozij Mog ersdorfl 388, Zagreb 1995, str. 37-50 Kranjski Župan Ciril Pire, K/anjski zbornik 1995. str 122-13* Medicinski in socialni pogledi na ljubljanski'potres 1895 (occnaj. Pintarjevi dnc«i (zbirnik referatov) Inštitut za zgodovino medicine M:diciaske fakultete v Ljubltam. t jub'jana 1995, str. 201-203 ■ ' ♦ Vladimir /A IMER Valorizacija dokumentarnega gradiva gospodarskih podj elij s poudarkom na računalniških nosilci! iniormaeij v Sloveniji, Arhivi XVII, Ljuhlja-nal994, Št. 1-2, str 29-38 Vsebinsko razvrščanje arhivskega eradiva gospodarskih podjetij na podlagi poslovnih in procesnih funkcij, Arhivi XVII, Ljubljana 1994, št. 1-2,- str. 39-42 Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo, Arhiv Republiko Slovenije, Ljubljana 1995, 241 strani Popravek v Arhivih XVII, Ljubljana 1995, št 1-2 tekst pod lisunc na strdni 128: pravilno je lOdalrieus de Laibach tekst pod ¡istino na strani '29- pravilno je W.idolricus de l.awigana PUBLIKACIJE ARHIVSKEGA DRUŠTVA -SLOVENIJE Arhivi št, 1-14 (500,00 S!T)„ št. 16 {1-.500,00 SIT), št 17 (2.000,00 SIT), št. 18 (2 oco.oo sit:- i Viri št 1, Pleterski Janko. Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Ljubljana 1980 (500,00 SIT) Viri št 2, Pieterski Janko Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917, Ljubljana 1982 (500,00 SIT) Viri št 3, Drnovšek Marjan, Slovenski izseljena, Ljubljana 1990 (500,00 SIT) Vin št, 4, Rozman P/anc, Korespondenca Albina Piepeiuha Abaitusa, Ljubljana 1991 (750,00 SIT) Vin št. 5, Prinčič Jože, Zagradnik Maruša, Zupančič Marjan, Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2 svetom/ vojni, Ljubljana 1992 (7.000,00 SIT) Viri št 6, Fnš Darko Korespondenca Kazimirjn Zakrajška, O. F.M. (1907 1928), Ljubliana 1993 (1 500.00 SIT) Vin št. 7, Vodušek Starič Jera "Dosje" Mačkovšek, Ljubljana 1994 (2.0U0.00 SIT) * ,. Viri št. 8, Friš Darko, Korespondenca Kuzimirja Zakraj$ka, O. F M. (1928-1958) Ljubijana 1995 (2,500.00 SIT, Viri št. 9, Mateja Jeraj, Jelka Meltk,1 Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politike, Ljubljana 1996 (2 800,00 SIT; Arhivsko društvo Slovenije, 40 let, Ljubljana 1995 (1 000,00 SIT) ZGODOVINSKI ČASOPIS (HISTORICAL REVIE*W) t " j r ■ ■ i . * • ♦ Glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije osrednja slovanska historična revija Zgodovinski časopis (ZČ) že skoraj poi stoletja izhaja v Ljubljani in nadaljuje tradicijo svojih predhodnic, ki sega že v leto ltf46 2 objavlja rezultate pr lueevanja zgodovine slovenskega naroda in slovenskega ozemlja, študij splošnih in specialnih vprašanj zgodovine sosednjih narodov in srednjeevi apskega prostora, obče zgodovine, pomožnih zgodovinskih ved, teonje zgodovine ter pouka zgudovine v Šoli. Z objava pregledne razprave in Krajše zapise, predavanja s kongresov ¡- diskusijSKe prispevke iz vseh obdobij zgodovine od najstarejših dob do današnjih dni; pri tem nadrobnejše obravnavanje posebnih panog, obdobij, problemov in območij prepušča drugim slovenskim historičnim revijam. Vsebina priipevKov se nanaša tako: na. Kulturno, politično in gospodarsko zgodovino, kakor tudi na prikaz vsakdanjega živjenja v preteklih obdobjih ZČ poroča o kongresih, simpozijih in razstavah, o debvenju strokovnih društev in zgodovinskih inštiiucij ter kritično vrednoti nove zgodovinske publikacije Vlogo referenčne revije ZČ opravičuje tudi z objavljanjem slovenskih^ zgodovinskih bibliografij ih s predstavitvami pomembnejših slovenskih zgodovinarjev, Je'ik pnsp.vkov v reviji ni hermetičen; ampak je razumljiv tudi nepoklicnim zgoduvinarjem V zadnjih letih kar okoli petino razprav za ZČ prrspevajo zgodovinarji, ki se izven meja Republike Slovenije posvečajo proučevanju slovenske zgudovine V tujino gre tudi znaten del nakiade revije, ki je presegla ¿000 izvodov Ob štirih rednih zvezkih posameznega letnika ZČ je uredništvo postopoma ponatisnilo vse starejše že razprodane tvezke revije, k' je tako v kompletu (kar 100 ¿veikovij odstopna tudi "mladim geneta :ijam historikov in ljubiteljev zgodovinskega branja. V Zbirk. Zgodovinskega časopisa pa je doslej izšlo že trinajst zeokioženih razprav ali zborrvkov o posameznih vprašanjih slovenske preteklosti. Zgodovinski časopis in publikacije iz njegove zaloge lahko Kupite alt naročite na upravi ZČ Ljubljana, Aiikerčeva 2, Oddele« za zgodovino Filozofske fakultete, tel.: 061-1763-210. Naročništvo na osrednjo slovenske historično revijo vam zagotavlja redno prejemanje ZČ {štirje zvezki v letu 1935 veljajo za zaposlene 2700 SIT ta upokojence 2O00 SIT ter za dijake in Študente vsega I3i>0 SIT), obveščenost o dejavro^tih Zveze zgodovinski društev Slovenije in .članske ugodnosti {cenejši takupi knjig pri nekaterih slovenskih laložbah, brezplačni ali cenejši ob.ski domačih in tujih muzejev ter galerij). Cene starejših zvezke Z so razpredajne, za nak'tp kompleta ali več številk revije uprava nudi možnost treznbrestnega obročnega odplačevanja UDK y30.251:659.2 (497.4) Vladimir Kol osa, svetovalec vlade RS, Arh-v Republike Slovenije, Zvezdai ;ka 1 6.000 Ljubljana, ¿1,0 Delo m j ,rnr st in stiki z javnostje v slovmskih arhivih Arhivi XVH1/j995 št. 12 str 17 Vprašanjem del? z? javne si in stikov z javnostjo v slovenskih arhivih je bilo doslej po< večen i h le malo riroko"nih razprav, kar pa ne pomen, da smo ta področji zanemarjali t idi v praxy: Nasprotno, ta segmeiit našega dela lm, It vcčdcicdctno tr di- io in je na povprečni cvijpsk! ravni, kar sc potrdili tudi tuji .strokovnjaki. Potrka v petih s.aereh: v siikih z jasnostjo preko srcds.ev javnega informinrja, s pedagoške in izobraževalno dejavnostjo arhivov, kamor spada tudi sodelovanje s spIHSnimi vzgojno-j3 obraževalr imi organizarijami na vseh nivojih z izdajateljsko in zalržniško dejavnostjo arhivov ki je zelo napredovala zlu.sli v zadnjih 20-ih letih, z razstavno dejavnostjo (tu ima najdaljšo tiadicijo, le od črede 50- ih let dalje) in p.i delu z nrposrednim: upota*>niki arhivsk-ga gradiva, tako 7 obiske vale i arhivskih čitalnic kot z reševanjem pisnih vlog s Iran k (število teh v zadnjih letih močnr narašča). UDK 930.251:659.2 (430) Andrca Wcttmunn, Arehivsehule M^rburg, Bismack Stra.se 32, 35037 Marlmrg Arhivski stiki z javn jstj > v Nemčiji • -šče strokovne diskusije In nove zasnove v strokovnem Izobraževan ,u Arhi-i XVII1/1995, St. l-2.str.8-12 č a.oek obravnava arhi/ske stike z javnostjo vse od razstav paoo vsakodr-vnih stikov Stiki z javnostjo v najraz!:čncjiih oblikah spadajo k arhivsk. praks . vendar pa v nalogah in ciljih tega del jvnega podroeja m-d Hrhivistt ni suglasja. Prcdsnvljen je učni program, ki gaje ¡azvila ar!'i vika fola v Marburgu. Tf proLram se deli v Štiri sklope: predr avit^e. komunikacija, produkcija (objave) in reprodukcija (razsPve). '• UDK 930.2M(49 / 4) /091) Jože iontar dr,, redni profesor za arhivske vede, svetovalce vJaae RS, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 6100C Ljubljana, SLO Zg jd vina arhivistike na Slovcnsk. ;m / i Hi vi XVI IL/i 995 it. 1 2 str. 1317 Dc konca prve vojne je bilu arhi»skc dejavnest v na-iih kmjiih tesne pavezma z razvojem v habsburški monarhiji V 18 stoletju je sčasoma prišlo dc delitve m^d zgodcvin.dc i m in uprrvnim arhivom. V p rak.,i in teoriji je bilo modenr> prturtianje po snovi in le poteši je prevladali načele ohrani. Ve prvotne ureditve. To načelo je ¿agovarjal tudi ljubljanski ah i v ar Anton ASkcic, ki je tačel z deiom v arhivu leta 1898. Po prvi vojni, ko je biia večina slover skih krajev v -«stavi Jugoslavije smo imeli vsegs tri javne uhivc, po'eg držemega arhiva v Ljubljani (ki seje leta 1926 preimenoval v državnega,' ostal "pa je Se nadaijc po .rzan z Narodnim muzejem) ter Meštrega "Vhiva ljubljanskega Se banovinski arhiv v Ma-ibon.. od leta 1933 dalje. Državni arhiv pri Narodnem muzeje v Ljubljani je leta I94j .lasledil Arhiv Republike Slovenije. V letih 1955/^6 seje začela tudt v Sloveniji izgrajevati mre?a regionalnih arhivov." Zaradi zgodovinsko pogojenih razlik na pod/očju-arhivskega dela se je razvijala arhivistika ločeno po repubiiucah. kurje prišle do izrazi' pri lastn: strokovni Ipteiatun ^od letr 1959) in nrokovnih časop.sih 'od leta 19 P8V Razvoj stroke je ustvaril osnovo, daje bila s iolsklm letom "y78/7y arhivistika vpeljan j n« oddelku za zgodovino Filozolske fakultete v Ljubljani, UDK 353 (497.4) "1918/29 Miroslav Stipioviek, dr., redni profesor. Univerza v Ljubljani, FMozofska fakulteta, ASkerČeva2,6100C Ljubljana, SlO Državne ureditve nt jugoslov jisk^m ozrmlju Slovenije 1918-1529 Arhiv, XVIIIJi W5 it - 2. str. 18-29 Prehod pretesnega dele Slovenije iz avstrijskega v jugoslovanski državni okvirje bi! pomcmbiiu prelomnica tudi v tazvoju upiave :n samouprave oziroma avtonomije. V Drfcvi SHS je imela Slovenija fedenuivm. d:loma ceb konfedtrativni položaj, izvršilne tn zakonodajne funkcije p? je izvajala Narodna vladi za Slovenijo. Po prrod<.;embr>k združitvi 19! 8 sc je začel proce, centralizacije oblasti v osrednjih driavnih organih v Peogiadu. >meji ne avtonomne pristojnosti pa je izvajala Deželna vlada'¿a Slovenijo. .Vidovdanska u slava, sprejeta proti volji večine slovenskih poslance1' 28. 6 ■921. je utruila central i zen.- Toda zaradi odpora avton-»mistični h ¡trank, zlasti Slovenske lud^ke stranke, je 1 .da sele s 1. 4 ¡924 uspela dejansko azdel i ti driavi i no 33 upravnih enot oblasti. Tedaj je b I la zal >n a P 3 kraj inska uprav-'ta Slovenije ukinjena. Slovenija pa .azdeljena na ljubljansko in cr.aiibo-sko oblast, v katerih sta upra' b prevzela velika ihipaiia s svojim: undi. Februarja 1927 pa je končno začela delovati z ustpvo Jn zakenodajo hude omejena oblastna samouprava, ki je prav na Slovenskem dosegla p _>m. mbne " uspehe na soc-alnock nomskem in kuliumoprosvcinem. področ-u, 'Jkinitev uetave, parlamentarizma -ter izvoljenih oblastnih in obitr.skih šairoupravnih cganov s kialjevo diktaturo 6. 1. 1929 je biia nova prelomnica v razvoju dr lavnih Ufdi.cv na Slovenskem, UDC 930.1:659.2 (430) WcttmiJin Andrca, Archi"schulc Marburg. Bismaick Strese 32, 35037 Marburg Contacts Between the \ rchive? and thi; Public in Germany ■ An Issu»-Under rj-'fc». .nal Discuss'on, and "few Curriculum; of Professional Education Arhrvi (Archives), Ljubljana, XV111/I995, No. l-2,pp.*8 12 The art-cle deaiU with the co.itactf between the ai chive:, and the general public. It covers all aspect., of the issue from ihc exhibitions :o everyday arch i val sen ces. They all belong to the archivai practice, the aichivisis, hi we ver, do noi agree on its tkshj and aims The article aslo presents a curriculum de"eioped by the Archives School in Marburg, The curriculum is divided into four courses: pre sen titi oris, communication, production vpubijshing activités), snd représentation (e.thibitionsV UDC 930.251:659.2 (497 4) Ko]osa Vladimir, M. A - Counsellor to the Governmrni of the Repuolic of Slovenia. Ai chives of the Republic of Slovenia, Zv( zdarska 1, 61OOC Ljubljana, SLO Public Activities and Public Relations of tht Slovene Archives Arhivi (Ar;hives), Ljubljana, XVIJ1/I995, No 1-2, pp. 1 7 A J though the issues connected to iht public activities and public relations of the Slo vene archives were only scarcely dealt with in professional publication«., they were net negLcted in archival pixelicc. On the ~ontnrry, the acu viler; have a long tradition and, as foreign professionals also established, can be easily compared lo similar activités in Europe. They ;an be divided inlo five levels: public relations through mass media, pedagogical aiK' educational aciivites of the archives (among ihem is also the reoperation with general educational institutions on all levels), publishing and editorial activities of the ai chives, which have grown markedly d'iring the "asl twenty y cits, ex hibitional activities (with ihe il des' tradition dating back to the mid-fifties),and giving assistance to the users of archival material (to tne vistors of the archives' reading rooms as well as dealing with written inquiries; ihc numbvr of the lasi has increased rapidly in the last few years). UDi 353 (4i>7.4) "1918/29" Stiplnv.iek Mirr.'lav, Ph.O., Pul1 Professor 'Jnr'ersity of Ljubljana, Fa^u ty :if Arts, Aškerčeva 2- 6 (XX. Ljubljana, SLO ! Administrative DJvU:onsin SlovenrP;r( or Yugoslavia 1918-1929 Arhiv. (Areii- ti)|-Ljttfeljana, X\ lll/1995fNo 1 1 p. IT ¿9 The year I9!8 "vh;n Lh : majority of Sfgycnjfi wa ; transfered fiom Austria to Yugoslavia, was an imputant lUimng po.jit i'. the ficvelopmtit of adminisiraiion and self-t;o\crnnentorau.jnomy. h fl Stile or" the Slovene.., Croats and Serb:., Slovenia had federal ive, partly . 'n ;onfedenitivc stptu; and governmental and legislative funr im:. went to lh( N' tior.al Goi ;rnment of S i ce ni a. Aftfj he establishment of tne K.ngdcm of Scbs, Croats aijJ Slovdfcoi vm 1 Dec. mb:r, 1918, the pi jccss of centralization of power in the centre! . ffice; t BJgnde ¿larted, and restricted auunoir ous: powers were conferred on th Provin-jal Cc'ernmcnt of Slovenia. The new V u gosi a v const!tution of June 28, 192_, passed despi'r re.:jslanr- from the majority of Slovene MPs hiid cvei. strcnghtened Ji< centri! i :;aticn of the r.fcite. F jllowin^ lh< resistance of autonomistisally )ri-nied pol;tical paf-er. particular'y the Slovene People's Party, '.he govern men in rielgrade managed lo di id' the country into 33 administrative jnifi authorities) ar 'iu, & 1 Api 192-.. At thi. same '¡'ne, the provisicnal Rovintial Administra:.on 'Or Sftvknfl wa ab -lis ed an^' Slovenia was divided into iwo authorities, one in Ljcbl ana an I the ^ther in Mar'bor both of which 1 'ere hiaded bv he ^reai majors i.nd their ItflHnistraritfe of lice.. In F< Jruary 1927, Jie autoriom,' <-f iher- administrative urits was tstabl.shed which, ie.ipite b m g hbhly restricted by the constitutioi and legist lure h-d considerable succe» . Slnvmia in soci ■ econonomic, cuituiul and durational fields, fhr ibolisnemi ntot the ronstiuitior all par' amentarv parties, and e scted provinc i rl ar_ municipi J autonomous authcrit.rs Hy the king in 6 January., 1929 was mother turning point m the development of administration in Slovenia. UDC 931.25 !('-97.4)^:) Zont; 1 Joie Ph.C Fiill Prifesr.or of Arcnival Sc .nrt, Ccunsellot ic the Government ot the Republic if Jlr-\ -nir. Archl 'cs of the Republic of Slovenia. ' 3 /ezdirsKL !, 6 ! (XKi Lj'jbljan-, SLO History of Archival Scierie in fîlovenia Arhivi (Archives), L,ub j uia, XV111/1995, No. 1 2, pp i3-17 ijp o th, end of V*'irld War 1, arch-val activities in Slovenia w*ie c'osety related :o the development of 'he Kapsburg monarchy, In the 18 th century a division bel ween ihc historical and adminis-rative archives w>s made. In praiJce nd n theory th-, ai rangement of records by contents was popu.ar and only gradually did the pnnc'ple of p.eserving llu, origin"! arcmgement o, i -cords pr "vaif. Tlie lattei onnciol; was , idheref' by An: m AfAer, Ljubljana's Archivist, whi began working in the archi' js r j ¿98. Af'-r World War 1 wfiei. ihe majority of Slovem. '-rri'i try w j ii.corpor teû into Vugosl « in, there were only three pubfic archi fes io Slovetiia: the Pr ninci à A îhiijfs in Ljubljana (rcr. jr;d "he St2'e Archives - 1926, bui still connc.ied tq the National Museuml, th Municipal A "hives if Ljubljana £..jd, fter 1933, the Pn inuial /.rchivt i m Marbor. In 19^5, thi. State =\r;hives ir. Ljubljana, con ne c the National Mu ;eum, became the Ai chives of the R .public of Slo' enia. In 1>'55/i95é. a i.ctwrTk of ^gional archive. startM io cjtablis.i ¡"self in Slovénie Dui tc the hisruricai difference* in Yugoslavia, ihe jrchiva' practice aid ar;hiv„l „cience developed jepar^'ely in eacl .t,jublic. S)~vCne archi1 "its star :d to pi rtisn their own protessirnal publications (i'fter .959) and reviews (after 1978). The develop: :nt of archival science to b- introduced as a subject in the history depart me nl of the Faculty of Arts in Ljubljana in 1978/79 : ................ iJDK 338.2 f49?.4) "1918,41" France KresH, dr., znanstveni svrtnik. Inštitut za novejSo zgodc /ino. Kongresni trg 1, 6! 300 Ljubljana. SLO Gospodarska politika v Sloveniji v okviru prve Jugoslavije Arhivi XVI1l/l995, St. 17 str 10-41 Gospodu ska politika v Sloveniji v obdobju od leta 1918 do 1941 je omogočila hi'rejSi razvoj industrije in drugih gospodarskih dejavnosti: Dose*en je bu velik razvoj slovenskega r>odj.tniiStva. Pogoji za raz.oj mdustrije in drugih gospod ai ski h dejavnosti so ustvarjali'tudi-podjetniki s pomočjo stanovskih zdrvženj in dmgih dejavnikov. Zavzemali so se za tako gnspodai ;ko politiko, ki bi cmoi»oíala zaščito slovenskega narodnega "ospodarstva, akumulacijo kapitala, njeeovo nacional i iacijo v začetki. in možnost angažiranja tujega kapitala ob ustanavljanju novih podjetij in razvoju s'.ari h UDK 341 24 Leopoid Auer, dr. pnfesor, Haus Hof und Staatsarchiv Minoritcnplaiz 1, Wier, A-strija Vrar nje arhivov od teti 1945' uspehi in m uspehi Arh vl XVIII/I995, St. 1 2, str. 4246 Prspcvck predstavlja vprašanja, povezana s premeščenim arhivskim gradivom. Podam so pravni vidiki od haa.ske konvencije do reslucij ir priporoiil UN in MAS Pri premeščanji arhivskega gradiva igrajo pomtbno vlogo tudi politični raz'og:, ki so spodbujali zaplembe in rcstitucijc Pri strokovnih viaikih je p.-vi korak identifikacija prcmcSčcncgi. gradiva. Poleg pravnih političnih in strokovnih vidikov se v prispevku predstavljeni1 tudi primeri res t i tu cije in nerestitucije pc letu 1945 in podana pripo ločiia. Članek se končuje s seznarr jm izbran1 bibliografije UDK 930.2^1 (1)7,(492) ■ Thec Thrmasseu. dr Direci *of thi Du ch Archives School, Pr. .Vmeru A lexandsdiof 25, 259 Be djr^Haa^, \'ilL'Z-rr,ika rit.J kvalificiranim zač 'niK, m -n zkus nim profesionalcem \rhivi XVTII/l995fSi: 1 2, Str. 4' 51 Na Nizrzemskemje >omožni arhivist, Jofr j izobr .ižen strokovnjak, eoen najpomemh-ejíih poklicev v ai nvsken, f'ste mu. U-rditev njegovega poloiaja i.i r.preniimba od-rosa do strokovnjaka : akadinskc »bruzbo lrliivista, je rdeia nit v razvoju nizozemskega arhivskega sistema. V prvih desetletjih po ustanovitvi nizozenjskoga arhiv skega sistema, je ' Tj írhivist igodovinar n por ožni arhivist 'radnik. Z u.tianovj'vijo £_'hi istične Šole, ki si'je pri z jd cala pienesri neo irhlvsko zuanos". v. arhivsko skupnest, je postal arhi. st Z|;odovi.iai k s^je speualiciril a arhivistike, pomc'ni írhivist p" je bil obrtnik, ki seje izučil na delovnem mrstL Pr drugi svetovni . ojni se ju zaLe J pro:e-i, katerim j; p .možni arhivist pos;al oobrc izšolan strokovnjak, ki je irhivistr^ prepustil le riajhm del opnvi , po ezanih z obvladi 'an,em latinsčir ^ jd leta 1985 ko smo pri Ime te, z¿ kat :re je bilo potebne znanje latinšči.-ie, »'ključi1 i p< seben tedaj spe al i'acije, smo ¿jhiviste .: po«i< Ine arhiviste identificirali bolj p lede na njihov o os- nov m :ob' azbo koi glcJe na njihovo strokovno izobrazbo. ' , Ulede ne pov'eoani bo novi zmožni arhivist okrepil s"ojo /logo te. po„la1 .¿ebei' lizozetr.skeg: arhivskega sistem; . Njegov odn„s dVjsebja .. akademsko iz ibra^bo ,sp bu spremeni Ob j bost,. , penalista m sum področju, ver.dar se bo pomožr: ari" vist uks -rja1 s prakt-ínim: jzzivi informacijske d be, medlem ko se bu m >ral arhivist z visok', zoorarbo, opremljen < znifi stičnimi kvalifikaciiami arhivistične ;Pianos i, spoprijeti z naloge, kako se nadalje razviti funkcionalno arhivistične znanost, d i. b! dal prak; v arhivih iršo podlago, ki jo potribuje. UDK 930.251 ^"»S (4-014/015) Ježe ?ontar, dr., redn piofesor za arhivske vede, svetovalec vlade RS, Arhiv Republike Slovenije, ZveHarska 1 61 '300 Ljubljana, SLO Vprašanja arhivskega šolanja ua univerzah v vzhodni in "rednj i Evropi Arhiv' XVIII/!995, it. 1-2, ur. 52-54 V pnsptvku je najprej predstavljena bibliografijo o arhivskem Salanju, ki je v zadnjih desetletjih moin' porasla. V vzhodno in Tednjeevripskih državah mo."amo univerzitetno orientacijo arhivskega Šolanja upoštevati skorai kot pravilo. VlDga najvišjega Šolanja je priprava na akademske pokl.ee. Prepričali smo, da bo potrebno - če gledamo bodoi razvoj oprostiti akidemsko izobražen arhb iste opravljanja Številnih nalog pri urejanju in yopiscvan|u sodobnih masuvni'i spisov ter za ta dela zaposliti arhi.ske strokovne deiavce Poklicno šol.uij-: bo morale v veliko večj, meri kot Šolanje .ikademskega ks-dra upoštevati aspekte in form ac jske in dokumentacijske ZLianosa. IJDC 341.24 A"cr Leopold, Ph.D Professor, Haus H of urd Staalsarrhiv, Minoritenplatz 1, Wicn. Avslnja The Status cf R stitution Since 1945: successes And Faijurcs Arhivi vArch vcO, Ljubljana. XVU1/1995 Nc 12, pp. 41-46 The paper deals with the issues of displaced archives The author presen" legal aspecU from the Hag jc Convention to ihe resolutions and recommendations of the 'IN and thi 1CA. At all times, japture and restitution of archives has been motivated by poiit cal reas ins. From pr ifessional i speci, ihe first 'lep is the identification of dis-pi iced archive?. Beside legal, political and professional aspect!., the author pre :enls also some W* amp) as of restitution and non-rcsiitution after 1945, and recommendations Selected bibliography is upended to the article. UDC 338.2 (49*1.4) "1918/41" KiC! al France. Ph.D., Scientific Councillor Institute of Modem History, K( ngresri trg 1. 6i(XK> Ljubljana, SLO . . Economic Policy in Slovenia in (he First Yugoslavia Artiii'i (Archives}, Ljubljana, XV111/1905, No. 1-2, pp. 30-41 Economr: oo'icy in Slovenia in between l9'8-1941 enabled rapid development ot industry. craft., 'rade and .servicer Slovene enterprises achieved grea' devel upmcnt. Favourable vonditions for the deve" jpment of industry and other.economy activities were also "reated by businessmen through iheir professional corporal! ins ind by other t poors. Th=y fc.:tered economic pcl. ry which would enable the protection of the Slovene national economy, the accumulation of capital,- its nationalisation at ihe beginning and the possibility of foreign investment by tound.ng new enterprises and modemning old one UDC 930.251:378 (4-0I4/P15) Žo [itar Jože, Ph. D Full Professor of Archival Science, Counsellor to the Government of the Repjbnc of Slovenia, Archives of ihr Republic of Slovenia, Zvezdarskf 1, 61000 Ljubljana, SLO Archival Education at (hk; Univi jrsitics or Eastern and C i tral Europe Arii ivi 'Archives), Ljubljana, XVIII/1995, Nc 12, pp. 52-54 At th-; beginning of the ani.jle, the auihor ¡ompilcd a bjbl.jgraphy on arcnival education, which hac inr reaitd eonisdeiabiy in the last decade*. In Eastern and Ceuual Eu.jpean countries, the airhival education is. almost as a nile, concentrated at the universities. The role of university eduction is to prepay grad jates for acndemic profusions. In aspects of future developmem, we are convinced that a:chivists *.viih academic education will ioosc seve.al duties connected to the arrangement and description ot' m deri ecords and employ assitml atchivists prote >ior,al. with a highrr vocational education for these duties In a far greater djgrej than the education of academic staff the vocational education will have tc be ained at infora.aiion nd documcrtary information scienccs. UDC930.251.007 ]4?2] Thornissen Thec-, H PM., Director if the Dutch Archives School, Pr. Willen: Alexanccrhof 25,259 B- den Haag, Nederhnc's Between the Qualified Zer^ and the Senior Professional Arhivi [Aichive. ), Ljubljana, XVIll/ly95 No. 1 2,' pp. 47-5. In the Netherlands, .he assistant archivist K a wn, ironed bask professional and hi, existence is one of 'he siringe si point.': of ihe archival system. H.s emar ipaLon and the •■-insformaiior -f his ehiion w'th 'he academic professional, 'he en. or archivist, is a rea 'hre id in the devc, op-iient of the Dt'tch archival system. In the fir.>t decide', al ter ihe establishtnent of ihe Du"di archival system, the archi/ist was a 1 isic.iai. and iht assistant a jhiylst a :lerk. WiiL the establish ment of a" irchive:, school, which was aimed at transíemne the new anhival eience to the archival community, an archi'isl bee mi a hisurian .specialized in i rehila" wienie ¿id an assistani ai:hi.ist was a crafism.'n, trained t. ihe job. After Word \V?r II a pocess started in which the assis tanl archivist became a well mined piufess.onal, leaving to the archivist only í sma" domain of his ow1„ a domain in wni;h Latin wi- sr-ok^n. F:om 198'* vhen al. subjec.s de,-lin¿ wi*Ji Latin were redesigned as a spec alisation course qrchivi^ ¿..d a sí stan archi"..sLs were to be recogí.: sea m^re by iheir preparatory education thai by 'hei. professional education. Th„ nrw assi.itan. archivist wii" strenghten his position a *ht pillar jf the Di eh archh ..1 system His relation wi.h u. _tadem taff wi:' chu. ge. Both wit' be speeiali its in ihe same field, but in this field the distant irchivist h's to .opf with the practical challenges cf the information iffaj while thw ser1 or aT:hivislT poise :ing a sc -.ntific jual.fic;tion in irchivcl science '.self, is cha.lensed to help he functional -rchival w.r.-c of our time to develop further in order to give & chiva] p rae Li re the broader base n needs. UD K i)61.9.3 ■930.253 (4:i6-89) "18' Ivanka Zajc-Cizelj, nag., arhivistkp, Zgodovinski irh i v Celje, Tri; celjskih kneze v ItV 63000 Celje, SLO Začetki ručdn -ga zbiranja arhiv ¡kega gradiva v notranj «avstrijski h deželah Arhivi XVIII/1995 št. 1 2■ str. 55-59 Naftno zbiranje arhivskega giadiva v notn-njcavstruških deželah .se je zabelo v prvi polovici 19. stol. 1811. ieta je bil v Gradcu ustanovljen deželni muzej Juanncum, v katerem je dobil arhiv po zaslugi nidvoj' ode Janeza pome nbno vlogo. Z nalogo zbiranja arhivskuga, articolc kega, umrtnosUiozgod -vinskepa in etnol< ikeg" gradiva je nastalo tudi godovi nsko drujtvo iz Štajersko, Kianjuko in Koro.iko s centralno direkcijo v Gradcu j in deželnimi direkcijami za Staje vike v oradcu, Kranjsko v Ljubljani in Koroško v Celovcu. Druitvo je kol celota delovalo le do leta 1849, ko je razpadlo rr tri ¡»moKtojnti deželna društva. Statut društva nam razkriva .širok «pekter naleg, ki naj bi jih opravljali sposobni člani društvi rn sodelavci, vendar pa za izpolnjevanje take iiroki- zastavljenih nalog društvo ni irrrlo zadostne rmieri line pudage niti dovolj sposobnih hudi. zato sc je v glavnem omejilo na zbiranje arhivskega gradiva. UDK 930.253'347.963 ;497.4) "1944/77" Jelka Meiik, mag. arhivi.sik;, Ari'iv Republike Slovenije, Zvezd irska 1, 6iOOT. Ljubljana, SLO Javni tožilec, ustvarjalec nrHvskrtaa gradiva, 1944-19"77 Arhivi XVlll/!995, št. 1 2 str 611-63 Prispevek poaaja kratek prccl~d razvoja Javnega tožilstva na Slovenska od leta 1944, ko jc bil z Odtokom Predsedstva SNOS postavljen Glavni javni tožilce, pa vse do leta 1977, ko je izšel zadnji Zakin o javnem tožilstvu. Poznavanje delovanja in potovanja javni h tožilcev ter njihove organizacije je zelo posebno pri valorizaciji in strokovni ibde.avi njihovega arhivskega giadiva p: cd vse m zato, ker je bilo javno tožilstvo nedvomno zelo pomemben dižavni or«an. Moremo ga .šteti med važnejie ustvarjalce arhivskega gradiva. Med dakumemi ki tvorijo Tapuičino javnih tožilcev, najdem^ vcIiko podatkov, ki bjstveno pripomorejo k osvetlitvi pomembnegn obdobja v slo ver ski zgodi ivinf UDK 377 (497.4 Lj.) "P8b/1918" Saša Serse mug, arh!vistka. Arhiv Republike Slovenije Zvzdarska 1, SLO , ensk? obrtna strokovna šola v Ljubljani od njene ustanovitve do 1918 Arhivi XVIII/]995, št. 1-2, str. 66 Pr' ipevek obravnava izobraževarm- deklet na ljubljanski ?ensk obrtn. Šoli vse od njene ustanovitve v letu 1888 do kta 1918. Nai.ien šole je bil vzgojiti veziljc in čipk iricc in s tem poživiti domečo obrt n? Kirnjskem. Sprva sta bila na .soli le dva oddelka, in sicer >ddelek za "metno vezenje in oddelek iz .šivanje iipk. Kasneje se jima je pi.družil sc oddelek za klekljanje cipk in v 7-ičetku dvajsetega sloietia še addlek za šivanje perla in izde'o vanje oblek. UDK 930.25:34 '44) (091) Vladimir Sunčič, arh: yist, i\rhiv Republike Slovenije Zvezd" "ska 1, 6:000 Ljubljana, SLO Francoska arhivsk . zak >nod?ja Arhivi XV111/1995, it. 1-2 str 67-7] Francosko arhivsko zakonodajo lahki razvrstimo v tn obdobja. Prve jc obdobje srednjega veka in starega režima (l'Ancien Regimcj od konca ¡2. stoletja do f. incoske revolucije leta I^S? Drugo je obdoljc od francoske reve 1urije leta I78y do leta 1979. V tem obdobju se ustanovijo nacionalni arhiv in departirajski arhivi in organizira prhivska r rež Do oč.jo sc osnove za delo in notranjo organizacijo arhivov. Tretje Dbdobje od leta 1979 do i994 zaznamuje spre jem prvega osnovnega zakoua o arhivih in drugih ¿akonskih ak'ov, k< iz zakona izhajajo. Zelo veiik /pliv na orga-izacifl in dcJo arhivov je imel in še ima akon o decentralizaciji iz leta 1983. UDC 930.253-317.963 (497.4) " 1944/77" Me'ik J elk a. M A., Archivist Archives of the Republic of Slovénie, ZvezdaisKa 1, 61000 Ljubljana. SLO Attorney General - a Maker of Archival Material - Between 1944-197' Arhivi (Archives), Ljubljana, XVIII/1995, No 1-2, pp. 6u-63 The article presents a s hen survey of the developm ;nt of the oTfice of the Aiiomcy Geneiai from 194-', when an attorney general was appointed bv thu Decree of the Presidency of the Slovene Na'iona! Liberation Council, to 1977, when the last bill on thé responisb^i:ie.s of the Attorney General wes issue J. A j know edge abou : the activités and i opérations of auomey generals is very import' nt for the valorisation and professional i-esearrh of their,records, particularly beeause the office of an attorney gential is uprloub'.cdly a very influential authority of a couitry. Its office is one of the most n-pomnt makers of archival material. Th. documents of attorney generals are themorc an essential sour-e of information for an elucidation of m important period in Slovene history. UDC 061.23.930.153 (43^89) "18' Zajc-Cizelj IvanKa. M.A. Archi 'ist. Histoiical Archi/es of Celje, Trg celjskih icnezov 10,63000 Celje, ^LO - . The Beginnirgs of Organised Collection of Archive Materials in the Inner Austrian *,ands. Arhivi (Archives), Ljubljana, XVIlI/'995, No. 1 -2, pp. 55-59 Organised nolkcticn cr archive materials in th-; 1 iner Autrian Irnds started in tne eany 19th century. ln<18l 1,'the Land, smufeum Joanneum was founded in Graz, in which the archives, owing to the archduk" Johannes, played an important role. Aiming at eollection arch val, archaeological, arti.;tic and ethnological material, the historical association of Styria, Cartiola and Garinthia was founded, with it: central office in Gnz and provincial office:, in Gra? for Styna. in Ljubljana for Carmoln und in Klagenfurt for Carinthia. Th'1 association as a whole operated only until 1849, when it disintegrated into three independent provincial Lssociations. The statute ot the association reveals ;i broac! array of scopes, wnich should be performed by dedicated member- or the association and its eol laboratory, but unfortur Jttly, the associ jtion did not have either enough financial resource:, nor enough talented people, so il limited its activities mainly to the collection of archival material. UDC 930.25:34 (44^091) Suncic V.adimir. Archivist, Ai chives of the Republic of Slovenia, Zvezdarsku 1, 51000 Ljubljana, SLO Archival Legislation in Franc1: Arhivi (Arehives), Ljubljana, XVI11/.995 No. 1-2, pp 67-71 Archival legislation in France can be divided into three p;riods The first period conprises tlic Middle Ages and the ancien regime, i.e.- from the late 12th century to the French Revolt1'.ion of 1789. , The second period is the pcnod from the Frerch Revolution to i979.T!ie pet'od is -haracterised by the rounding ol national arehives, ngional archivcs in departments and a network of archives The thira period, from 1979 "o 199^, is marked by the passing of the first basic law or. archives and other rented bills. Organisation aid operation of archivée was and sti" is gieatly influenced by the 1983 law on decentralisation. UDC 377 (497.4 Lj.)" 1888,19,18" Serie Saia M.A. Archivist, Atehives of thc-Repubhc of Slovenia, Zvezdirska 1, 6" 000 Ljubljara, SLO Craft ind Volitional School Tor W jmen in Ljubljana from lis Founding to 1918 Arhivi (Archives) Ljubljana. XVI11/1995, No. 1 -2, pp. 64-fi6 ■Tne article d:als with the education of girls at the Craft and Vocational School for Women in Ljubljana from its founding in 188W to 1918. Tht, iim of the school was to train women in embroidery and lacuy skills and thus give the cottage indus'ry in Camiola a frrsh impulse. At 'he beginning, 'he "chool had only two departments,-i.e the department of embroidery and the department of nerd":point lace Later, the schoo" expanded with the department of bobbin lace, and in the ;arly 10th century with th e underwear and clothes departments. UDK 930.251 (450j",86* " Daniela Jttnčič <*"argo, arhivi si Arhii Republike .Slovenije, Zvezdar.kr 1. 6MXX) Ljubljana, iLO Organizacija arhivski.1 službe v Italiji od zeti in jen j a do danes Arhivi XVlll/1995.St. 1-2. str 72-75 Pc zedinjenju Italije leta 1861 sr> bili vsi državni arhiv poarejeni ministrstvu za notranje z; deve," Z arhivskim zakonom z dne 29. 1. 1?75 jc bilo uiianovljeno mininrsivo za nnravno in kulturna dcdišcino. znotraj ministrstva pa pesebeo Cen'"al ni urad za arhivsko dediščino. Pristojen jc za organizacijo dela znoL-aj urada, v^mje in nadzoruje državne zgodc" inske arhive, nadzoruje nedržavne arhive. Od urada so odvisni Centralni državni arhiv v R,.nu. Center zr reprodukcijo, vezavo in restavradjo v Rimu, 95 dižavnili arhivov, 4(i sckeij državnih arhivov in iS državnih ncdzoistev Glavni nalogi arhivske uprave sta hranjenje artrvskega gradiva trmadzor nad arhivi javnih usranov i. i privatrikov. 7aradi tega se arhivski sltiiba v Italiji del- na usianove za hranjenje arhivskega gudiv? (Centralni državni arhiv, državni uhiv in ¡ckcijc državnih arhi"ov) ter na ustanove ^a nadzor (t.i. arhvvistična nadzorstva). Kot po-ivao. aln. organi aa arhivistike sc pojavljajo ic nacionalni svet zz naravne in kttltttmr de* i no regionalne konference regionalni komiteji in svet min tu lov Sedi nna;si driavnih ¡lrtmov oigaMira i zobu-ic vanje na t.i. šolali za arhiv-stiko, pal>:ografijo in diploir ik. ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 63000 Celje, Trg celjskih knezov JO Tel ■ (063) 25-546, 25 552 Telefax: (063) 25546 . Enota Mrzjavti vas Mzlava vas 21 m 68262 Kriket vas POKRAJINSKI A RUIV KOPER 6A000 Koper. Ccriška ulica 6 Tel.: f06o) 27' 824 Telefax.- ,066i 249*8 Enota Piran 66330 Piran, Zupančičeva 4 Tel: (066) 746-824, 746-825 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mesti» trg 27, p.p. 373 Tel: (061) 3IO-'66 Telefax: ;06l) 126'303 Enr.ta za Gorenjsko 6400(, Kranj, Stritarjeva ulica 8 Tel.: (064) 221-70X Telefix. (0641224448 Emila za Dolenjska in Belo krajina 68O00 Novo mesto, Jenkova ulica 1 Tel ■ (068* 322-163 Telefax. (068) 322163 Enoia ¿a Škafja Laka 64220 Škofje Lika, Blažei ■a ulica 14 Tel.: (064)621 390 Oddelek v Idriji 65280 Idrija Pre lovcev a ulica 2 Tel.: (06V -,l-4>6 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Glavni trg 7 Tel ■ (062) 26-871 Telefax: 162) 222564 3 A Ena ta ;u karašku abmoeje 62i 90 Ravne na Koroškem, Na gradu 1 Tel.: (06^2) 25 529 En/i in za pomurska obnničje 69220 Lendava, Kovačeva ulica 28 Tel.. (069) /5-844 POKRAJINSKI ARI/IV V NOVI GORICI 6S 000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 Tel. (065) 27-737, 27-564 Telefax: '065) 271*8 ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj Muzejski trg I Tel. (06y 771-6-9 Telefax: (062) 778284 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE člOuO Ljubljana, Zvezda reka ulica I, p.p. 70 Tel: (Oo!) 1251-222 1 251-266 1251 >08 Telefax: (061) 216551 Referat za d i sla > rana arhi\ ska gradiva I 61000 Ljubljana, Tomšičeva ulica S Te!.: (061) 223-460 61000 Ljubljana Kontenskega ulica 11 Tel (061)1310-152 R'fcrut za dislai irana arhivska gradiva II 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 T-l: (061) 1256-1 "¡2 Sliilba za matične arii, vske strokovne naloge 61000 Ljubljana. Tomšičeva uiica 5 Tel: (061) 1255-032 ARHIV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZaDEVE REPUBLIKE SLOVENIJE 6100O Ljubljana, Trdinova 8 Tel., (Ool) 217-990 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Krekov trg 1 Tel: 7061) 1337-044 ŠKOFIJSKI ARIIIV MARIBOR 62000 Maribor, Koroška cesta l Tel.- (062) 27-690 ŠKOFIJSKI A Rili V KOPER 66000 Koper, Trg revolucije 11 Tel.: (06^ 21-887 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Zvezdarska ttHca 1 Tel" (061j 125 F 222. 1251 -266