LETO VII. / ŠTEV. 41
KRANJ, 9. OKTOBRA 1954
GORENJSKE
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-.T.-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA JOO DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1« DIM
m   V    VI V Plenum okrajnega odbora ZB NOV Kranj
TrzaskO VOrasame - reseOO v pripravah na III. kongres ZB
Pretekli torek opoldne so v Londonu podpisali dokumente o so glasni ureditvi vprašanja - Nota razmejitev in pravice narodnih
manjšin v obeh državah
Vsa leta po vojni je tržaško vprašanje nujno terjalo rešitve.     Poročilo o podpisu Spomeni-
Skeb %a vojne Bivole - Pionirske kolonije - Postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim borcem
Nekateri občinski odbori ZB zala kolonija v Smihelu, ker je Zaradi tega bodo morale or-še do danes niso pričeli z de- vodstvo kolonije ali točneje njen ganizacije Zveze borcev posve-
STT kot umetna tvorba ni imel vseh pogojev za svoj razvoj ce so po sporazumu takoj obja- iom, kar nam najbolje kaže pri- vodja preveč skrbel za sebe. titi temu vprašanju veliko več-
ter je zaradi tega bila rešitev toliko bolj nujna. Pogajanja so vili v angleškem zunanjem mi- mer 0bčin Besnica, Ziri, Mav- Tudi 'štipendijam posveča OO jo  pozornost  kot  doslej. Prav
trajala več mesecev, v torek pa so le dosegli sporazum, ki sta nistrstvu, samo besedilo Sporne- ^e, Zabnica itd., ki niso niti ZB veliko pozornost, saj preje- tako bodo morale te organiza-
ga podpisala v  imenu  jugoslovanske   vlade   veleposlanik  dr. niče  pa  so  objavili    nekoliko delegatov poslali na okrajni ple- ma denarno podporo že 230 o- cije registrirati vse kraje, kjer
Vladimir  Velebit, v  imenu  italijanske  vlade pa veleposlanik pozneje. num. Ne moremo se znebiti vti- trok. To število pa je še ved- So bil borbe in so pokopani pa-
Manilio Brosio.                                                                           Predstavniki vseh pri podpisu sa. da Je Prav takšno tudi nji- no premajhno. Krivda za to le- dli borci. Ze obstoječi spomeni-
Najprei  so  zastopniki  držav, močnik stalnega   podtajnika v sodelujočih držav so po podpi- novo delo na svojem območju, ži na občinskih odborih, ki ima- ki na podeželju so zelo zapu-
ki imajo svoje čete na Svobod- Foreign   Officeu   g    Geoffrey su Spomenice poslali Varnost- V okraju je okoli 1000 vojnih jo premalo zanimanja za te o- ščeni  ali  celo  razbiti,  kar se
nem tržaškem ozemlju   Velika Harrison, nato predstavnik ZDA nemu svetu OZN posebno pis- sirot, za katere see pa občin- troke in okrajnemu odboru ne je  pripetilo v  Trbojah. Zveza
Britanija,  ZDA  in Jugoslavija g. Llewellyn Thompson in    v mo,  v  katerem  ga  obveščajo, skl odbori ZB kaj malo menijo pošiljajo podatkov, kljub temu, borcev bo morala poskrbeti, da ter zastopnik Italije, ki bo prev- imenu  FLRJ  veleposlanik dr. zela  upravo   nad  delom  STT, Vladimir Velebit. Takoj tea pa-
da je prišlo do sporazumne re- ali Pa sPloh .nič-. Niti te^a ne da iih ie na to opozoril in da Se to v bodoče ne bo več zgo-
šitve  tržaškega vprašanja.
y vedo, koliko jih je v posamez- ima za štipendije poseben fond, dilo.
ni občini. Okrajni odbor ZB je ki še ni izčrpan. Povprečna šti- Posebno poglavje o delu ZB
tudi letos omogočil vojnim si- pendija   znaša   2.700  dinarjev, je izdajanje potrdil ljudem ki
rotam,  da  preživijo  nekaj  te- vendar se bo OO potrudil, da So sodelovali v NOB. Izredno
dnov na morju. Letos je bilo jo bo povečal na 3.500 dinarjev, veliko je bilo primerov, da so
v kolonijah 600 otrok, ki so se Med štipendisti je vse premalo posamezni  občinski  odbori iz-
naužili sonca in vode. Najbolj- otrok   iz   hribovskih   predelov dajali potrdila ljudem, ki niso
ša je bila prav gotovo tržiška okraja, ki pa so v vojni prav- imeli  nič  skuDneea  z osvoho-Najprej je Spomenico parafiral vije  sta prav  tako  zamenjala narodov.   Vlade  podpisnice  so kolonija> ki je imela tudi do_
podpisali Spomenico o sporazu- llafiranjem,  Spomemice  pa  sta tem pismu je med drugim re-
mu. V tej Spomenici so nave- zastopnika Jugoslavije in Italije čeno,  da  vlade  podpisnice iz-
dena načela ureditve tržaškega podpisala še dokument odpravi- ražajo globoko zadovoljstvo, da
vprašanja. Akt o sporazumu so cah narodnih manjšin na STT, je bil sporazum o tem težav-
Rodpisjali  po  abecednem  redu ki se imenuje »Posebni status«, nem vprašanju dosežen V duhu
držav po angleškem pravopisu. Zastopnika Italije in Jugosla- Ustanovne    listine Združenih
predstavnik Italije, veleposlanik pismi   svojih vlad o svobodni prepričane,  da  bo  ves. mi|ro
Manilio Brosio, za njim pred- iuk;i v Trstu. Nadalje sta oba ljubni svet pozdravil ta korak,
stavnik 'Velike  Britanije,    po- veleposlanika zamenjala še dve Kmalu  po  objavi sporazuma
pismi  svojih   vlad.. Italijanska je poveljnik okupacijskih čet v
vlada se v enem zavezuje, da Trstu, general Winterton izja-
bo dala jugoslovanski manjšini vil> da se bodo čete pod njego-
OJTDOTaZtlTTl    v Trstu dve poslopii v pred"vim p°veiJstvom 1
bro vodstvo.
zaprav največ doprinesli Slabše se je odre- in tudi največ trpeli.
Vsredo, 5. oktobra so parafirali v Londonu »Spomenico o soglasju med vladami Italije, Združene kraljevine, Združenih držav in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju«. * tem je rešeno zelo zamotano evropsko vprašanje, ki Je že 9 let kalilo odnose med Jugoslavijo in Italijo.
V sporazumu je določeno, da za 11,5 km- povečana cona B pripade Jugoslaviji, cona A pa Italiji. Sporazum nalaga italijanski vladi tudi obveznost, da vzdržuje v Trstu svobodno luko v skladu t določbami mirovne pogodbe. Razen tega je v posebnem statutu določeno, da narodne manjšine uživajo iste Pravice kot ostalo prebivalstvo. Statut jamči našim rojakom v coni A ohranitev etničnega značaja, neoviran kulturni razvoj, pravico do Šolstva v materinem jeziku v vseh šolah in otroških vrtcih in obvezo Italije, da nadoknadi našemu prebivalstvu gmotno škodo, ki jo je utrpelo za časa fašizma.
Jugoslavija je s podpisom sporazuma znova pokazala Vso kostruktivnost in miroljubnost svoje zunanje politike, saj je za ceno velike Srtve pripomogla h konsoli-diranju odnosov v tem delu sveta. Z določbami sporazuma seveda jugoslovanski narodi ne morejo biti navdušeni, saj bodo mnogi bratje na širokem pasu do Soče in Timava še naprej ostali izven meja svoje domovine. Ta sporazum sprejemajo naši 'Judje kot edino možen izhod 'z sedanjega položaja, z zavestjo, da so s to žrtvijo Prispevali k utrditvi miru.
Hkrati pa je podpis sporazuma nedvomno zmaga jugoslovanske zunanje politike, saj smo kljub težki borbi in močnemu pritisku dokazali, da nismo pripravljeni Nikdar kloniti pred politiko Kotovih dejstev, kakršno so "am hoteli vsiliti s tripar-titn o deklaracijo in 8. oktobrskim sklepom.
Trst naj predstavlja v današnjem trenutku most za sPravo med dvema sosednjima državama, nikakor pa ne DrVo etapo v uresničevanju kakršnihkoli rimskih eks-^anzionističnih načrtov. Mi '•no dokazali, da za ceno ve-'kih. žrtev želimo mirno sodelovanje, sedaj je odvisno ^ Politike italijanskih vladajočih krogov, kako se bo-*° uredili odnosi med našima državama.
Zaključek seminarja
NOB dilnim bojem, pač pa so bili nasprotno celo v sovražnih for~ macijah. Tudi bivšim domobrancem izdajajo občinski odbori potrdila o sodelovanju. Takih primerov, kot smo dejali, je bilo več in organizacije ŽB Franček Mirtič in jim ob bodo morale ob takih slučajih
slovanska vlada pa v svojem pismu odgovarja, da bo ipro-učila zahtevo italijanske narodne manjšine po otvoritvi kulturnih domov.
S plenumom Okrajnega ko- tov. .
mestjih  za    kulturne   domove, umikati \7 Trsta   To ie uradno _■    ,„„   , .  . ,    , . * ,        _ ,.   , , Y .
_    j. , , ,  ,  .      ' umiKdii iz irsi,d. iu je uiuuno miteja LMS, ki je bil v sredo tej priložnosti predaval o orga- zavzeti določeno stališče.
prav tako pa Do poskrbela za objaviia tudi angloameriška vo- v Kranju, je bil hkrati zaključen nizacijskih vprašanjih Ljudske O vseh teh problemih in delu sredstva    za zgraditev    novega iaxi.„ lir.rava   TMi še znano  kam        * j     , ■ ■ ™i j- „J,        •' „        • , ..
, _ „ mMM£L, mDr+Q r„„n jaška uprava, jni se znano, Kam enotedenski seminar za vodil- mladine Mladinci pa so se svoje organizacije so se po iz doma  v središču  mesta.  Jugo- k0fi0 cete odšle   bo r>a Dozneie        *       -x       , j-   i ii.
ooao ceie ousit_,   uu ya yu/.iiejc ne  tovariše mladinskih organi-
sporočeno. zacij kranjskega okraja. Na ple-Komandant vojaške uprave numu so razpravljali o zaključ-JLA jugoslovanske cone STT kih seminarja in o bodočih na-polkovnik Miloš Stamatovič je i0gah mladinskih organizacij. V drugem pismu italijanska ze imenoval komisijo jugoslo- Na seminarju, ki ga je obisko-vlada prosi, da se odobri usta- vanske vojaške uprave, ki bo vaj0 22 mladincev in mladink, novitev konzularnega predstav- sodelovala pri spremembi de- pa so poleg organizacijskih ništva v Kopru in istočasno do- markacijske črte. Komisijo vodi stVari razpravljali tudi o psiho-voljuje, da se sedanja jugoslo- polkovnik Alojz Grčar. Na se- logiji mladega človeka, o de- |ft rlovT^tn* io t7k Uk \\ vanska trgovinska delegacija sedežu VUJNA Jje bil takoj za lavskem in družbenem samo- MWf*WHIP j<* V>W, Kar jI nUUlITlO preosnuje v konzulat. Jugoslo- tem sestanek jugoslovanske in upravljanju, o vlogi sindikata, vanska vlada v svojem pismu zavezniške komisije, ki sta raz- razvoju komun itd. Udeleženci odgovarja, da privoli v ustanovi- pravljali o spremembi demar- seminarja so večkrat obiskali tev urada v Kopru in izjavlja, kacijske črte. Pripravljalni se- tudi razne tovarne, da so si poda bo za šefa jugoslovanskega stanek je trajal eno uro, komisi- bliže ogledali potek proizvod-konzulata v Trstu imenovala ja pa se je v sredo ponovno nje. Preteklo nedeljo pa jih je generalnega konzula.                 sestala.                        , obiskal tudi sekretar CK LMS
udeležili tudi zadnjega plenuma črpnem poročilu preds. Okraj-Okrajnega odbora SZDL, na nega odbora ZB Kranj tovariša katerem so razpravljali o usta- Franca Koželja pomenili dele-navljanju  komun  n,a   Gorenj- gati na plenumu Zveze borcav,
skem.
Mladina ni slaba,
V počastitev  »Tedna  otroka« ustanovitvijo cenene menze bi k
je bil v ;torek pop. v Kranju temu veliko pripomogli, saj ni-
razširjeni  plenum  Socialistične so redki mladinci, ki samo en-
zveze mesta Kranja,  ki ga je krat dnevno pošteno jedo. vodil  predsednik mestnega od-
Odkritje „Slovenske peci" v Kropi
Ljubljani.   Poudaril je,
Gostje  so si ogledali
V stari železarski Kropi so šoli v v nedeljo, 3. oktobra, predali da je najdba (slovenske peči ostale krajevne znamenitosti. S javnosti »slovensko peč«, davno važen dokument ne samo za preteklim kovaštvom so se se-pričo dela kroparskih kovačev, Kropo, temveč tudi za celotno znanili v Kovaškem muzeju, ki ki so že v začetku 15. stoletja zgodovino železarske proizvod- ga poleg slovenske peči dopol-v njej talili rudo iz osrčja Je- nje v Evropi, ki je s to najdbo njuje še »vigenc vice« (kovač-lovice. dobila realen dokument iz prve nica), ki se je do danes edini
ohranil in je v nedeljo ponovno zaživel v svojem elementu. Pesem kladiv se je zopet razlegala v njem, ko so Kroparji in Kroparice   kovali najrazličnej-
bora SZDL tovariš Ivo Svetina.
Dnevni red je zajemal (samo temo »mladina«.
Tov. Balderman je v svojem referatu povedal nekaj splošnih ugotovitev o življenju kranjske tudi mladine ter se dotaknil mnogih perečih vprašanj naše mlade generacije, ki zahtevajo nujne rešitve
Na splošno se opaža, da niti organizacija ZK niti SZ doslej nista 'nudili mladini zadostne pomoči. Celo večina članov mladinskega komiteja v Kranju se ni zanimala za delo mladine.
Pereče je tudi vprašanje brezposelne mladine, katere prav tako ne smemo prepustiti same
še žeblje in jih poklanjali go- moramo posvetiti 3000 mladim stom v spomin na obisk v sta- delavcem in delavkam, njihovi
sebi.   Treba  jo  je   vključiti v
v'Kranju je 5000 mladine, od ra*ne, teča->e ali Jo kako dru-
gace koristno zaposliti. Ob povečani skrbi mladine ne bo težko odvrniti od alkoholizma, pohajkovanja in drugih slabih vplivov. O borbi proti alkoholizmu je bilo že veliko napisanega in zadnji čas bi že bil, da bi tudi kranjski gostinski lokali pričeli točiti kvalitetne brezalkoholne pijače. Množične organizacije bi
katere je 4300 vključene v mla dinsko organizacijo, vendar ta ne obstoji v vseh mestnih četrtih, pa tudi prostorov, kjer bi se shajala, nima dovolj. To ji bo treba v najkrajšem času nuditi, morda z gradnjo novega mladinskega doma. Posebno skrb
ri Kropi.    Popoldne so gostje kulturni, strokovni in politični nadalie morale imeti več stikov
obiskali tudi znano partizansko vzgoji, in kar je predvsem važno, vasico Jamnik. mladim delavcem je treba iz-
J. O     boksati   življenjske   pogoje. Z
Dokončno sprejeti količniki za stanovanjsko najemnino
Nove najemnino bodo veljale od i. oktobra f
starši in pravilno usmerjati njihovo vzgojo.
Okoli teh in številnih drugih problemov je potekala razprava na plenumu. Ob koncu je bila izvoljena posebna komisija, ki bo vse še enkrat temeljito proučila ter izdelala konkretne predloge in zaključke.
Staro železarsko naselje Kropa
Pretekli  teden  so se  sestali akontacije, ki so jih državljani
ljudski odborniki LOMO Kranj plačevali  od   1.   avgusta dalje,
na redni seji, kjer so razprav- vračunavale   v   najemnino od
1 j ali o poročilu predsednika LO- oktobra dalje. MO Kranj tov. Vinka Hafnerja     Na seji je ljudski odbor spre-
Svečane otvoritve se je ude- polovice  15.  stoletja.     Ta  peč o  kranjski  komuni,   ki  ga   bo jel še vrsto odlokov, največ raz-
ležilo precej gostov, zlasti zgo- spada v dobo pred, letom 1442, podal  še  ta  mesec   na   Stalni prave pa je povzročil odlok, da
dovinarjev,  med   njimi   rektor ker se od tega časa dalje v pi- konferenci mest v Skopju.  Po se hotelu Evropi zaradi objek-
Univerze v Ljubljani dr. Franc sanih listinah lomenjajo v Spod- krajši razčlenitvi poročila, ki ga tivnih težav črta 5-odstotni ob-
Zwitter,    zastopnik    Slovenske nji in Zgornji Kropi že moder- je podal tov. Hafner, so odbor- činski prometni davek za leto
nejše  peči  za  taljenje  železne niki poročilo iodobrili in spre- 1954.  Odborniki so upravičeno
rude. K sreči so jo v teku sto- jeli. Poročilo je bilo odposlano kritizirali poslovanje hotela, zla-
letij zasuli zemeljski plazovi in na sekretariat Stalne konferen- sti v zvezi z zadnjim obiskom
se je tako ohranila do današ- ce  mest.  V  nadaljevanju seje predsednika   republike Josipa
nje dobe. so odborniki sprejeli popravek Broza Tita v iKranju. Tudi pi-
Njen pomen je za Kropo iz- o povišanju  stanovanjskih  na- jančevanje v poznih nočnih u-
redno velik, saj dokazuje moč- jemnin za mesto Kranj. Za pr- rah ni najboljše spričevalo za
no železarsko    tradicijo kraja, vi okoliš je bil določen koefi- hotel, posebno pa za kavarno,
je ing. Rekar predal ključe cient 0,30, za drugi okoliš 0,28 Vodstvo hotela bo moralo po-
akademije znanosti in umetnosti prof. Ivan Grafenauer, zastopnik Sveta za prosveto in kulturo Helena Menaš, ravnatelj Tehniškga muzeja v Ljubljani prof. Franjo Baš, nadalje 'zastopniki mariborskega, belokranjskega   in   radovljiškega £1
muzeja ter številni drugi znanstveni in~ kulturni delavci ka kor tudi predstavniki oblasti.
v  varstvo   predsedniku   ObLO in za tretji pa 0,25. To so do- svetiti temu vprašanju vso po-
Kropa  tov.   Zmitku,   je  dejal, končni količniki, na podlagi ka- zornost.  Ljudski  odbor  pa bo
naj bo ta spomenik preteklosti terih   se   bo   izračunala  nova na enem svojih naslednjih za-
O   zgodovini   železarstva   v vzpodbuda bodočim kroparskim stanovanjska  najemnina, ki se sedanj  vprašanje hotela Evro-
Kropi  je  spregovoril  ing.  Re- rodovom, da se prastara žele- bo pričela plačevati s 1. okto- pe ponovno postavil na dnevni
kar,   prof.   na   Tehniški   visoki zarska  dejavnost  obdrži.            brom 1954. Zaradi tega se bodo red.
h vse&ine
DA BODO ČISTI RAČUNI *
Tržič in njegova industrija
*
S KAKŠNIMI TEŽAVAMI 'SE BORI »ISKRA« *
Kaj bo z ekonomsko srednjo šolo v Kranju *
KOMEDIJA O POHLEPU
Okrajna razstava živine v Naklem *
SPORT - SPORT - ŠPORT
J
TEDEN DNI PO SVETU
SPREMEMBE V ANGLEŠKI VLADI?
Iz poučenih krogov poročajo, da pripravlja premier angleške vlade Winston Churchill veliko spremembo svoje vlade. Pri tem omenjajo tudi umik Edena iz angleškega zunanjega ministrstva. Prav tako v teh krogih poudarjajo, da se misli Churchill dokončno umakniti iz političnega življenja. To bo storil verjetno med zaključkom kongresa konservativne stranke, ki bo 9. oktobra, in naslednjim zasedanjem angleškega parlamenta 19. oktobra.
VOHUNSKA AFERA V FRANCIJI
Francoska policija je pretekli teden pričela mrzlično iskati izginulega Andre Ba-ranesa, ki naj bi bil glavna priča v aferi Dides. Trdijo, da je novinar Baranes bil komunistični agent, ki je »pre-varil« inšpektorja Didesa, katerega so suspendirali, ko so v njegovi aktovki našli strogo zaupne tajne dokumente nacionalnega sveta za obrambo.
NEUSPELI ATENTAT
Italijanska policija je v nekem zavoju, ki je bil naslovljen na italijanskega ministrskega predsednika Scelbo našla eksploziv, ki naj bi pri odpiranju zavoja eksplodiral. Eksplozija bi lahko Scelbo oslepila, nikakor pa ne ubila, ker je bilo za to premalo eksploziva.
MOLOTOV V NEMČIJI
Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je prispel v torek zvečer z letalom v vzhodni Berlin, kjer bo prisostvoval proslavi pete obletnice vzhodnonemške republike. Na letališču je izjavil, da bo sovjetska vlada še nadalje podpirala — »borbo nemškega naroda za enotnost in mir«. Prav tako so v Berlin prispele vladne delegacije  dežel vzhodnega bloka.
PRIPRAVE ZA INVAZIJO?
Iz kuomintanških krogov se je izvedelo, da so kitajske obalne baterije zadnje dni povečale obstreljevanje otokov v skupini Kvemoja. Prav tako so kitajski komandosi povečali napade na Kvemoj. Tudi so opazili večje koncentracije kitajskih stil, iz česar sklepajo, da je dana možnost za invazijo na otoka Kvemoj in Tašen, ki sta kuo-mintanški oporišči.
Da bodo čisti računi
Dnevni red: Protest proti članku v »Glasu Gorejnske'
Jesenice vsak in lepše
Živahna gradbena in komunalna dejavnost
V začetku junija je naš list objavil pod naslovom »Slučajno« članek, ki govori o spominski plošči, ki so jo odkrili gasilci iz Smlednika med NOR padlim in umrlim zaslužnim gasilcem. Med imena, vklesana na ploščo, pa so prišla tudi imena ljudi, ki niso imeli z NOB prav nič skupnega, nasprotno med njimi je tudi Jože Burgar, ki je bil med okupacijo zaradi izdajstva in kolaboracije obsojen na smrt ter že med vojno justifi-ciran. Vendar ta ni edini, ki je vklesan med zaslužne gasilce. Drugi je baron Henrik Lazari-ni, nemški državljan in vaški mogotec, ki je bil zaradi tesnega sodelovanja z okupatorjem pregnan po osvoboditvi v zamejstvo, kjer je leta 1950 umrl. Anton Grajzar in Janez Gantar pa sta nekje na bojiščih Evrope padla kot pripadnika nemške Wehrmacht. Torej štirje ljudje, ki nimajo prav nobene pravice, da se vkleše njih imena med zaslužne, najmanj pa na isto ploščo z imeni padlih partizanov! Nihče se namreč še ni vprašal ali je morda ni plošči tudi ime kakšnega partizana, ki je padel zaradi Burgerjevega izdajstva?!
V avgustu je gasilsko društvo v Smledniku sklicalo demonstrativni sestanek članstva, kjer naj bi obsodili članek v našem listu, ki po njihovem mnenju sramoti gasilce v Smledniku. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki Okrajne gasilske zveze iz Kranja.
Na tem sestanku je šele prišlo do izraza sovraštvo do naše družbene stvarnosti. Potek sestanka je pokazal, kakšni so v Smledniku ljudje, ki dajejo »ton« gasilskemu društvu in kdo se poteguje za umrle »zaslužni?« gasilce. Od 42 članov društva, se je sestanka udeležilo le 19 članov, povabljena pa sta bila tudi predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora. Oba pa sta iz privatnih (!) razlogov ostala doma. Največjo besedo na tem demonstrativnem zborovanju je imel tajnik gasilskega društva Friderik Jenko, ki je naš list najbolj napadal in se najbolj goreče vlekel za »za-služnike«. Na vsak način je skušal navzoče prepričati, da je bila »ljudska volja«, da so prišla imena teh ljudi na spominsko ploščo. Našemu listu pa je očital, da je sramota, da jim tudi mi ne damo zasluženega (!?) priznanja, »ko smo pa gasilci sklenili, da bodo imena teh ljudi na plošči, njih politično prepričanje nas prav nič ne briga. Mi smo samo gasilci, brez politike!«
Poglejmo kdo je ta človek, ki
nima političnega prepričanja, pač pa druge prepričuje, da morajo misliti po njegovem. Friderik Jenko je bil svoje čase, ki pa vendarle niso še tako daleč, belogardist. Leta 1945 je bil obsojen na pet let zapora in pet let izgube državljanskih pravic. Po vrnitvi domov pa je med drugim postal tajnik gasilskega društva. Tu je začel »nepolitično« delati in kmalu potegnil za
za to, osem pa se jih je glasovanja vzdržalo. Sklep glasovanja: plošča ostane tam kjer je, z vsemi imeni!
Torej res samo gasilci, kot je dejal Friderik Jenko, in brez politike! Vendar je vprašanje, če se vsi ljudje strinjajo s takim delom gasilske organizacije v Smledniku. Občani pravijo, da vsi gasilci niso za Jenkovo »a-političnost«, le nekaj je takih (ti
MEHIM PADLI V N.O. V POLAJNAR JOŽE 24.2 |W4 CJURFC FRANC 2*'> 2 ■■ UU'NIK MIHA 9.3. -£AJ( JANEZ 1.4. ZA.tr JO/E i4.4. POLAJNAR IVAN 12 6. -STARE JOŽE tz.a. •• GRAJZAR IVAN a «. KONJAR FRANC 27.il.« ROZMAN JOŽE fi.3.M5. GANTAR JANEZ 20.3.1944. jfcttARBO JANEZ S 51945
V SPOMIN
UMRLI j BURGAR MIHA 24 S1922 ROZMAN JANEZ ».5.1926 JENKO FRANC ST.2« ti »9-7 TRSAN FRANC IMJ930. OBLAK FRANC 29.ii.iS39. JENKO FRANC MU7.4.1943. BURGAR JOŽE 6,6.1943 ŽITNIK FRANC 2.iu»44 GRAJZAR TONE HiMM »944. GRAJZAR TONE ST.3Jl.i9S0. LAZARINI HENRIK 2010.1950 BIZJAK FRANC 27.5.1952. F U JAN JANEZ. ?,*J952.
Letos so na Jesenicah močno poživili gospodarsko in komunalno dejavnost. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da posveča mestni ljudski odbor veliko skrb nujni rešitvi perečega stanovanjskega problema. Na spodnjem in gornjem Plavžu se hitro razvija moderno stanovanjsko mesto s številnimi bloki, parki in igrišči. Skozi to novo mesto vodi moderna — asfaltirana cesta z razkošno razsvetljavo. Urejajo tudi druge ceste, parke in nasade, kanalizacijo, vodovod in tudi hudournike. Železniško postajo naglo dokončujejo. Nasproti postaje pa urejujejo bodoče središče mesta, kjer že stoji velika tro-nadstropna   stavba podružnice
seboj nekaj omahljivcev. Sam je pričel nabirati imena za spominsko ploščo; tega verjetno ni nikomur zaupal, ker bi se lahko zgodilo, da ne bi vsi prišli med »zaslužne« gasilce. Kakšen ugled pa uživa pri ljudeh, pa nam pove dejstvo, da so ga zadružniki izključili iz svoje srede.
Na sestanku je skušal govoriti tudi zastopnik OGZ Kranj, vendar so ga navzoči ves čas motili z zasmehovanjem in medklici. Tudi zastopniku Zveze komunistov niso pustili do besede. Pri glasovanju, ali naj ostanejo ti štirje ljudje na plošči, pa jih je enajst glasovalo
so bili menda tudi na demonstrativnem sestanku). Torej jih ni veliko, vendar imajo ravno ti največjo besedo in zato mora biti vse po njihovem.
Nič ne bo škodovalo, da ostali gasilci dobro premislijo, kakšne ljudi imajo v svojem vodstvu in da jih zamenjajo, saj taki, kot je njihov tajnik, društvu samo škodujejo in namerno razbijajo njihovo enotnost.
Takšna je torej resnica o »nesramnem« članku v našem listu« zaradi katerega so morali smlednški gasilci sklicati protestno zborovanje in katerega se je udeležilo samo 19 gasilcev! — šv.
V jeseniško komuno hočejo
Zadnje čase volivci na raznih sestankih mnogo razpravljajo o bodočih komunah in predvsem o razmejitvi - dosedanje občine na dva dela. Tu mnenja še niso ustaljena. Včasih prevladuje mišljenje, da bo občina razdeljena na zgornji in spodnji del, tako kot je potekala politična meja v predaprilski Jugoslaviji, ko so v Žirovnici in v Mostah prevladovali naprednjaki, v o-stalih vaseh pa je bilo največ pristašev SLS. Mnogim taka razdelitev ni všeč, ker je bil teritorij občine Žirovnica vedno združen. Mnenja so, da bi bilo najbolje in najkoristneje, če bi celotno področje žirovniške občine spadalo pod isto komuno.
Žirovnica gravitira najbolj na Jesenice, kjer je zaposlenih 60 odstotkov vseh prebivalcev.
O tem vprašanju bodo še temeljito razpravljali volivci s svojimi poslanci na zborih volivcev.
Novi stanovanjski bloki v Kran u
Kdor je zadnje dni šel mimo novega naselja na Zlatem polju, je lahko opazil, da z veliko naglico pripravljajo zemljišča za temelje novih stanovanjskih blokov.
Pozanimali smo se o tem pri ljudskem odboru mestne občine, kjer so nam povedali, da se ti bloki grade iz 100 milijonskega posojila, ki ga je dal na razpolago Izvršni svet LRS. Iz teh sredstev bodo do konca leta zgradili na Zlatem polju do četrte faze dva nova 12-stano-vanjska bloka in en 8-stano-vanjski blok, katerega temelji so že zgrajeni. Tudi na Planini bo občina tam, kjer je nameravala graditi »Pletenina«, zgradila 8-stanovanjski blok.
V izdelavi pa so že načrti, ki bodo gotovi do konca leta, za štiri 6-stanovanjske hiše. Z gradnjo teh bodo pričeli takoj spomladi.
Zahvaljujoč izrednemu kreditu in tudi rebalansu družbenega plana za letošnje leto, o katerem bo razpravljal ljudski odbor mestne občine 12. t. m., je v našem mestu opaziti zelo živahno gradbeno dejavnost. U-pajmo, da tudi vreme ne bo nagajalo, tako da se bodo stanovalci lahko v nova stanovanja kmalu vselili.
Narodne banke, zraven nje pa bodo morda že drugo leto začeli graditi velik Dom Komune.
Morda še letos, prav gotovo pa drugo leto, bodo začeli graditi novo, veliko in moderno urejeno parno pekarno in mlekarno z vsemi hladilnimi in predelovalnimi napravami. V tej veliki novi stavbi bo tudi dovolj prostora za otroško in brezalkoholno restavracijo. Kovinarsko mesto bo dobilo tudi nov vodovod in novo cestno razsvetljavo.
Ce hoče Železarna zadostiti vsm potrebam, mora nujno povečati svojo proizvodno zmogljivost. Zato v Železarni tudi grade, v enako velikem obsegu na Jesenicah kot na Javorniku. Na Jesenicah povečujejo in modernizirajo vroče obrate, na Javorniku pa novo veliko valjar-no. Pri kapitalni graditvi pomagajo vsi domači obrati in delavnice, prav tako pa sodeluje tudi veliko domačih in tujih delovnih kolektivov in podjetij. Na Javorniku gradijo novo (moderno in mehanizirano valjar-no tanke pločevine, ki bo proizvajala kvalitetno trafo, dinamo, pocinkano in jekleno pločevino, na Jesenicah pa novo jeklarno, ki bo ponos vsega kolektiva. V poiskusnem obratovanju je že nov velik parni kotel, ki bo znatno blažil tpomanj-kanje energije, posebno v zimskih mesecih. Vse te gradnje se bodo kmalu obrestovale in bodo pripomogle k boljšemu in ustreznejšemu življenju delavstva kovinarskih Jesenic.
—Z
Pavk ob Prešernovi rojstni hiši
V Vrbi so pričeli z urejanjem majhnega parka ob Prešernovi rojstni hiši, ki bo služil števil-" nim obiskovalcem. Posebno je potreben za oddih šolarjem in dijakom, ki največkrat nimajo-kam sesti. Upamo, da bodo dela kmalu končana. Park ureja okrajna komisija za varstvo kulturnih spomenikov.
S kakšnimi težava mi se bore v Iskri?
Obiskovalci raznih sejmov in velesejmov v naši državi so prav gotovo povsod videli razstavljene tudi kakovostne In zelo iskane proizvode Tovarne e-lektromateriala in fine mehanike »Iskre« iz Kranja. Vsakdo je bil ponosen nad dejstvom, da izdelujemo že tudi doma tako
dobre in neenostavne aparate. Vendar so bili zelo redki tisti, ki so vedeli, da se tovarna bori s številnimi težavami, predvsem pa z obnovo svojih, že skoraj popolnoma obrabljenih strojev.
Večina tovarniških strojev ima povprečno starostno dobo 9 in
Gospodarski komentar
Tržič in njegova industrija
Velike potrebe za obnovo nekaterih industrijskih podjetij
Tržič ni znan samo po ljubeljskem gorskem vzponu, temveč tudi po svoji precej močni in zelo pestri industriji. Tam sicer ni »Litostroja«, »Železarne«, ali katerega drugega industrijskega giganta, vendar kljub temu ne moremo trditi, da ni tržiška industrija znana po svojih izdelkih v vsej naši domovini in tudi marsikje v inozemstvu.
V pripravah za izdelavo družbenega plana za prihodnje leto so želeli gospodarski organi napraviti kar najpodrobnejšo in temeljito analizo zmogljivosti industrijskih podjetij v Tržiču, da bi lahko čimbolj realno postavili zasnove družbenega pla-plana. Želeli pa so tudi odstraniti v bodoče napake pri sestavljanju družbenih planov posameznih podjetij, da ne bi prišlo, kot letos, do tako velikih nesorazmerij med dejansko proizvodnjo in ustvarjenimi dobički. Komisija, katero je vodil predsednik gospodarskega sveta OLO Dušan Horjak, se je mudila tudi v Tržiču. Njene ugotovitve in predlogi potreb posameznih podjetij bodo prav gotovo zanimali tudi naše bralce.
OBNOVA IZ LASTNIH SREDSTEV
Tržiška Bombažna predilnica je bila ustanovljena že leta 1887 in od takrat je nepretrgoma v obratovanju. Njene zmogljivosti so precej velike, kljub izredno slabim strojem. Navzlic temu še venomer povečujejo proizvodnjo posameznih vrst svojih izdelkov. Bombažnih tkanin bodo prihodnje leto izr delali  3,730.000 m2,   medtem ko
so jih lansko leto le 1,500.000 kvad. metrov. Predilnica bi lahko vse svoje blago izvozila na-inozemska tržišča, kar je lansko, predvsem pa letošnje leto tudi storila. Prihodnje leto pa nameravajo posvetiti več pozornosti domačemu trgu in potrošnikom, zato bodo izvozili predvidoma le polovico proizvodnje.
Delavci so v sedanjih prostorih tovarne zelo na tesnem. Zato mislijo razširiti najprej te objekte. Razen tega bodo morali obnovit)! kotlarno, ki je premajhna in tudi že zastarela. Postavili pa bodo tudi avtomatske stroje, kakršne imajo že skoraj vse ostale večje tekstilne tovarne v državi. 1
Za vse to pa bodo potrebna precejšnja materialna sredstva. Ze prihodnje leto bodo imeli na razpolago 116,560.000 din, leta 1956 spet 217 milijonov in slednjič 1957 leta 129 milijonov ter 1958 90 milijonov din. Skupna vsota 436 milijonov katero ml slijo investirati v naslednjih štirih letih je kar precejšnje Vendar je vse pohvale vredno dejstvo, da mislijo za te investicije uporabiti predvsem lastna sredstva iz amortizacijskega in ostalih skladov podjetja.
VEČJA RACIONALIZACIJA — VEČJA PROIZVODNJA
Problem zase je »Peko«. Po nedavni združitvi s tovarno čevljev »Ljubelj« se jim je pridružil še lesni obrat za izdelovanje čevljarskih žebljev tako, da sedaj posluje ta kombinat s tremi obrati: prejšnja tovarna »Triglav« izdeluje godijar luksuzne čevlje, bivša tovarna »Ljubelj« težjo obutev in tretji obrat čevljarske žebljičke. Posebno ta obrat ima velike možnosti razvoja, ker bi lahko vso svojo proizvodnjo izvozili.
Godijar stroji se obnavljajo, medtem ko bi bilo nujno preurediti šivalnico, ki je ozko grlo proizvodnje. Potrebovali bi tudi še dva stroja za izdelovanje kalifornlja. Podjetje potrebuje zato 98 milijonov, katere bi uporabili še za novo gradnjo skladišč in adaptacijo tovarniških prostorov. V tovarni popolnoma pravilno menijo, da je izvedba teh investicij v enem letu nemogoča, zato bodo prosili za 12-letni investicijski kredit. Ce ga bodo dobili, bodo lahko povečali proizvodnjo od 1300 parov čevljev na 2000 parov dnevno. Le tako pa bodo lahko vzdrževali svojih sto trgovin v državi. Proizvodnja v sedanjih količinah pa je možna zahvaljujoč v prvi vrsti visoko kvalificirani delovni sili. V primeru večje racionalizacije proizvodnje pa bi lahko proizvajali tudi do 3000 parov čevljev dnevno.
ZASTARELI STROJI
Lepenka« se lahko »postavi« . tem, da ima najbolj zastarele stroje. Vendar je pri njih največji problem elektrificiranje brusilnice celuloznega s lesa in sploh tovarniškega obrata, za kar bodo nujno potrebovali 18 milijonov dinarjev.    Le na ta
način bodo lahko postali neodvisni od vremenskih nezgod. Znano je namreč, da tovarna brez vode ne more obratovati. Letos pa so imeli ravno zaradi njenega pomanjkanja precejšen izpad v proizvodnji. Denarja sami ne zmorejo, zato bodo morali dobiti ustrezni kredit.
GLAVNI PROBLEM — SUROVINE
V tovarni usnja »Runo« pa je največji problem omogočiti nemoten dotok surovin. Toda če imajo dovolj kož, jih težko predelajo zaradi zelo zastarele 0-preme. V tovarni so tudi precej težki delovni pogoji, zato bodo morali nujno preurediti prostor za brizgalno, za kar potrebujejo 12 milijonov din. Razen tega pa so tudi ostali tovarniški prostori premajhni, najbolj pa skladišče za kože. Za izgradnjo novega bi potrebovali 40 milijonov din.
MORDA BI BILO BOLJE, CE BI BILI ZDRUŽENI
O potrebah po razširitvi tovarniških prostorov Tovarne kos in srpov smo že pisali v našem listu. Toda to ni edini problem tovarne, ki ima svojo proizvodnjo prodano že za leto 1956. Ce bi hoteli povečati proizvodnjo, za kar ima tovarna vse pogoje, bi potrebovali nekoliko strojev oziroma električnih peči, za kar bi morali izdati okoli 50 milijonov din. Tovarni bi bilo potrebno na vsak način priskočiti na pomoč in ji z dodelitvijo ustreznega kredita omogočiti nadaljnji razvoj in povečanje proizvodnje.
Od obratovanja Tovarne kos in srpov ne bi mogli ločiti sicer mlado, vendar mnogo obetajoče podjetje »Pilarno«. Delovni kolektiv se bori s precejšnjimi težavami pri nabavi stro-
jev. Razen sredstev, katera imajo na razpolago, bi potrebovali še nadaljnjih 20 milijonov. Na ta način bi omogočili naprednejši proces proizvodnje.
Zdi se nam, da bi bilo gospodarsko popolnoma utemeljeno, če bi se »Tovarna kos« in »Pilarna« združili v eno podjetje. Ni dvoma, da bi z zdru~ ženimi močmi našli večje in boljše možnosti za izpopolnitev svojih obratov. O tem naj bi razmislili tako delovni kolektivi kot vodstvi obeh podjetij.
Pri vsej našteti investicijski problematiki navedenih tovarn in podjetij v Tržiču, pa ne smemo prezreti morda najvažnejšega problema, namreč realizacije naštetih investicij. Postavlja se vprašanje, kako realizirati ta sredstva, ko pa je gradbena zmogljivost edinega gradbenega podjetja »Megrad« v Tržiču zelo majhna spričo pomanjkljive mehanizacije. Korak naprej je bil sicer storjen letos, ko je dodelil podjetju LOMO iz rebalansa družbenega plana 12 milijonov dinarjev, za nabavo nekaterih najosnovnejših strojev. Reševanja te obsežne gospodarske problematike so se torej oprijeli na pravem mestu.
TREBA JE DOBRO RAZMISLITI
Navedene vsote nam nedvomno govore o velikih potrebah industrije tržiškega kota in nad temi številkami se bo treba dobro zamisliti, če bomo hoteli, da bodo ta podjetja še nadalje tekmovala s svojimi izdelki na tržišču s podobnimi tovarnami, ki imajo nove strojne naprave. Zaenkrat jim je to še omogočeno zaradi večje strokovnosti delovne sile in zaradi pomanjkanja nekaterih izdelkov.
A.
pol let, vendar so med njimi ,tu* di taki, ki so stari že okoli 20 let. Zato ni nič čudnega, če s& ti stroji že obrabljeni. Toda kljub temu jih še vedno uporabljajo nepretrgoma v treh izmenah, celo ob nedeljah, V tako težavnih proizvodnhi pogojih pa je delovni kolektiv iz le' ta v leto še povečal svojo proizvodnjo. Prihodnje leto pa bo, zaradi omenjenih težav, povečanje proizvodnje zelo veliko vprašanje.
V tovarni so izdelali podroben načrt o obnovi in izpopolnitvi podjetja. Ze v letošnjem letu bi namreč potrebovali za zamenjavo strojev 54.122 dolarjev ter za izpopolnitev strojne opreme še 46.482 dinarjev. Prihodnje leto bi vgradili v obratna poslopja okoli 75 milijonov dinarjev, medtem ko bi za zamenjavo obrabljenih strojev porabili 248.468 dolarjev, za nabavo novih pa še 113.423 dolarjev.
Nato bi v letu 1956 zgradil* tovarniških stavb za 93,8 milijonov dinarjev in leta 1957 za 17J* milijona dinarjev. Za zamenja' vo strojev bi še v letu 195& rabili 137.087, leta 1957 pa 178.23* dolarjev. V navedenih letih Pa bi tudi izpopolnili strojni parK in sicer leta 1956 za 58.094, V letu 1957 pa 49.550 dolarjev.
To je nekak okvirni plan ob' nove in razvoja te, tako doma kot v inozemstvu dobro znan^ tovarne. Od višine potrebnih in' vesticijskih sredstev, ki so Pla' nirana za posamezno leto, vodstvo tovarne ne bi moglo odstopiti, če bi hotelo obdržati proizvodnjo' na sedanji višini, oziro' ma proizvodnjo še povečati. Ra' zen tega pa so naredili tudi per' spektivni plan rasti podetja z9 daljšo dobo od leta 1957 do 1961-
Potrebam po tako velikih de-narnih sredstvih pa sama t0' varna ne bo kos. Zato ho °^ vsak način potrebna pomoč ta' ko republiških kot zveznih g0' spodarskih organov, kajti nepre cenljiva škoda bi bila, Če n^ bi »Iskre« obnovili in še izP0^ polnili. Saj bo od njene V°ve' čane in izboljšane proizvodni imela koristi vsa naša skupnog
Kako bo z ekonomsko Gostovanje v Kranju d£jJgSf srednjo šolo v Kranju
V soboto je v Kranju nastopilo društvo kulturnih in prosvetnih delavcev »Domovina« iz
Finančna inšpekcij Okrajne- ljevati Ekonomske srednje šole Celo oni, ki so padli za eno male Pomorske vasice. Za konja ljud. odbora Kranj navaja v Kranju. Podobnega mišljenja leto, so šli z njimi v službo. — cert ^ bUo vellko zanimanje, v svojem poročilu na zadnjem je tudi finančna inšpekcija LO- Marsikatero podjetje je tako saj je bila zgornja dvorana Sin-zasedanju ljudskega odbora vr- MO Kranj. Ti dve mnenji sta ostalo brez potrebnega kadra. dikalnega doma popolnoma zašto grobih napak, ki so jih sto- samo logičen zaključek ugotov-     Pri vsem tem ne smemo po- sedena.
rila podjetja kranjskega okra- ijenega stanja v  podjetjih, ki zabiti na nenehni razvoj indu-     Za uvod je godba na pihala
}a v svojem finančnem pošlo- tudi  sama  postavljajo  zahtevo strije in  gospodarstva bodočih _
Vanju preteklega leta. Kot glav- po strokovnih ekonomskih ka- gorenjskih komun, katerih poni vzrok tem napakam navaja drih. trebe se kažejo že danes in se jz ŽirOVTlice Pomanjkanje   strokovnega   go-      Pa vendar je kljub tem so- ne morejo odlagati na prihod-
spodarskega    kadra   in   izraža glasnim   ugotovitvam  dejansko nje leto. Letos bi še bilo mo-    Postavljen je bil predlog za
ttinenje, ali ne bi kazalo nada- ostalo vse pri starem. Septem- goče zbrati pisalne stroje in in- li-čl^anski  šolski   odbor. Stvar
_ bra  meseca  tega leta so  šolo ventar, ki so ga iz šole vzele zbora volivcev je, da bo nada-
Iprihnvtni iprnii zapustili  zadnji   absolventi   In različne ustanove. Tudi prostor ]je razpravljal o tem.
J6ZIKOVTII  IcLUfl itf/io je Ekonomska srednja šola in potrebno učno osebje bi se
V okviru Ljudske univerze na v  Kranju prenehala   obstojati, še  našlo,  tako  da  bi  se šola
Jesenicah, ki je daleč naokrog Svet za prosveto in kulturo LO- mogla  nadaljevati brez  kakrš-    Tudi prostore za prepotrebno
fcajdelavnejša, so se v tekočem MO Kranj je sicer v istem me- nihkoli motenj. Kako bo pa pri- ambulanto  prenavljajo.  Vsi si
tednu pričeli  jezikovni   tečaji, secu sprejel sklep, da se šola hodnje  leto,  je  vprašanje.  Ze želimo, da bi bila čimprej od-
Poleg  angleščine,  nemščine  in nadaljuje, ta pa je ostal le na precej dotrajani stroji se bodo prta, da bo olajšala našim lju-
francoščine   so  organizirali   za papirju. uničili, inventar se bo porabil dem dolgo  čakanje po drugih
letošnjo sezono tudi strojepisni,     Vse kaže, da pouka letos ne v druge namene, pa tudi s pro- ambulantah, kar je naporno zla-
stenografski  in korespondenčni bo,  da smo  spet  šli po liniji stori bo bolj težavno kot letos, sti za matere z bolnimi otroki,
tečaj.   Zanimanje za razpisane najmanjšega odpora in prepu-
tečaje je bilo na Jesenicah in stili  nadaljevanje  šole prihod-
tudi v okolici veliko, saj se je njemu letu.
doslej prijavilo že nad 150 ter- Vprašanje je, ali je tak pomnikov. Kakor lansko leto stopek pravilen in z ozirom na vlada tudi letos največje za- stanje v naših podjetjih opra-^Hnanje za nemški jezik. Po- vičen. Ekonomsko srednjo šolo leg nemščine pa je največ pri- v Kranju je letos zapustilo 31
Težave jeseniške folklorne skupine
Ne  le  lutkovno  gledališče, Bledu in na Jesenicah v okviru
zaigrala slavnostno koračnico, nakar je članica društva podala sliko njihovega težkega delovanja, ki ga je dolgo časa ogrožal italijanski teror. Povedala je tudi, da je društvo sestavljeno iz samih kmečkih ljudi, ki po trdem delu z veseljem delajo v slovenskem društvu. Po govoru sta si s predstavnico kranjske mladine izmenjali pozdrave.
Prvi del koncerta so otvorili pevci moškega zbora s slovensko pesmijo Na dan. Dalje so zapeli še naslednje pesmi: Buči morje Adrijansko, Planinska, Bolen mi leži, Pesem o Titu in pesem upornikov iz opere Ivan Subič Zrinjski. Med odmorom je zopet igrala godba, nato pa so še enkrat nastopili pevdi. Pevovodkinja je prejela ob zaključku v dar šopek gorenjskih nageljnov in praktično •'»»rilo. Poslušalci so bili z izvajanjem programa zelo zadovoljni. Po izboru pesmi lahko vidimo, kako močno je njihovo hrepenenje po združitvi s pravo domovino, Jugoslavijo. Kakor so gostje sami izjavili, so bili s sprejemom v naši sredi zelo zadovoljni in upajo, da bodo v kratkem času zopet prišli na obisk.
DAVORIN
JENKO
CERKLJE
Jav za strojepisni tečaj, kar je maturantov, ki so vsi takoj do- temveč  tudi  folklorna skupina prireditev na čast 85-letnice Ze-
2a Jesenice že značilno.             bili    odgovarjajočo   zaposlitev, jeseniške »Svobode« ima težave lezarne Jesenice, si je morala
in   ne  more   delovati oziroma izposoditi obleke celo iz Zenice.
m       m    •       n       v nastopati kot je želela, ker ni- Tako  delaven  odsek jeseniške
JjUKOJ  je   Mt*eSeW*nOTO ma potrebnih oblek. Jeseniška »Svobode«,   ki  šteje   blizu 30
a     ■    ■•w                     >     Q folklorna skupina je znana že članov, želi naštudirati tudi v
M^ledOiHŠČe   %€M ftl*» O • nekaj    let,    posebne    uspehe letošnji isezoni nekaj novih ple-
™ pa je dosegla v minuli sezoni, sov ter delovati čim uspešneje,
V zadnji številki »Glasu Go- morebitnih osebnih trenj oško- Danes   ima   poleg   gorenjskih- bi moral biti deležen večje po-
fenjske«« beremo na prvi stra- dovano  vse  gledališko    občin- naštudirane tudi jugoslovanske, zornosti. Folklorne skupine brez
■  o  številnih  prireditvah,  ki stvo, da sledita premieri    ena vojvodinske in bunjevačke na- potrebnih   oblek   si   skoraj ni
so na sporedu za »Teden otro- ali dve reprizi, potem pa se za- rodne plese, s katerimi je na- možno  predstavljati,  zato tudi
ka«. Med drugim tudi .zasledi- radi  odsotnosti  enega    igralca stopala  ob  raznih  priložnostih jeseniški  folkloristi upravičeno
ttio, da bo Prešernovo gledališče hišna vrata enostavno zaklene- na Jesenicah in tudi v drugih pričakujejo finančno pomoč, da
v Kranju ves teden uprizarjalo jo. O tem naj vodstvo Prešer- krajih Gorenjske.    Skoraj ne- si bodo vsaj  postopoma lahko
Hansa     Tiemeyerja     »Mladost novega gledališča temeljito raz- verjetno pa je, da sd je morala oskrbeli potrebne narodne noše.
toed sodiščem«, delo, »ki zaslu- misli, da se v bodoče kaj po- jeseniška  folklorna skupina za u-
da si ga ogledajo vsi pri- dobnega   ne   bo   več   ponovilo, vsak   nastop   izposoditi obleke
llfelji mladine, zlasti starši in javnost ima.   vso pravico, da pri  zasebnikih, v ljubljanskem l/AlirMIl     /\    FIAIII THIl
i'brano'za  Sn oTroka^ko **tev*H    °d TI * T KOMEDIJA    0 POHLEPU
zorano za »leatn ouund«   «.u yeč    odgovornosti in drugačen pri  posameznih  društvih. Za
V Cerkljah pri Kranju bodo v nedeljo, 17. oktobra, že drugič odkrili spomenik rojaku Davorinu Jenku iz Dvorij. Ta zaslužni slovenski skladatelj se je zlasti posvetil proučevanju srbske glasbe. Dolgo dobo je bil dirigent beograjskega gledališča in znane so njegove orkestralne uverture in opereta »Vračara«. Slovencem je zapustil nešteto samospevov in zborov, uglasbil pa je tudi pesem »Naprej zastave slave«, ki je kasneje postala naša nacionalna himna. Njegovo delo še danes živi med nami in za velike zasluge mu bodo cerkljanski rojaki ponovno odkrili spomenik, ki je bil med vojno porušen.
Nova učilnica na Planini
V soboto popoldne je bila na Planini v Kranju skromna, a prisrčna slovesnost. Otvorjena je bila nova učilnica za prvo-šolce na Hujah, na Planini, v Cirčah in v Hrastju.
Otvoritve so se udeležili številni šolarji s svojimi starši in pa gostje. Za uvod so pionirji
vse   naše   misli   posvečene odnos do SVOjm obiskovalcev.     vojvodinske in bunjevačke ple-     v četrtek, 14. oktobra bo Pre-
Jesenice v „Tednu otroka"
J. se,  s katerimi je nastopila na šernovo    gledališče uprizorilo
svojo drugo premiero v letošnji sezoni, »Pokojnega Christophera Beana«, ki jo je napisal (pri nas trenutno tudi negledališki publiki znani scenarist filma »V vrtincu«) Sidnev Howard. S to farsno komedijo , ki ji bo kmalu sledila še druga, bomo pravzaprav drugič pričeli sezono. Poleg resnega repertoarja smo se namenili uprizoriti enako število lahkih del, — če bo čas dopuščal, tudi več, — ki bodo tudi v zimskem času prijetno razvedrila naše obiskovalce.
so
skrbi za mladino in reševanju Njenih problemov.
Vendar vse kaže, da je ta kulturna ustanova na svojo obljubo pozabila in za ves teden 2aprla ljudstvu svoj hram. Kje
je temu vzrok? Tudi Jeseničani se zavedajo, in Hrušici ter drugod številna
Volodja Peer, ki nastopa   v da je skrb za otroka neločljivo predavanja  o  pomenu zaščite
*Mlaclosti pred sodiščem«  kot povezana s skrbjo za družino otrok, o vzgoji otrok in podob-
*^st,   ima   namreč   isto   vlogo in njeno preobrazbo v sociali- nem, ki so bila prav tako polno
Udi   v   celjskem   gledališču,   š stično   družinsko   skupnost.   V obiskovajia. V sredo je bil mno-
katerim je zdaj odšel na gosto- okviru mestnega odbora SZDL žičen   izlet  otrok   na razstavo
Vanje  v  Beograd.    S tem,  da so izvolili posebno komisijo, ki slik in na razstavo brezalkohol-
'Jhenovani igralec nastopa tudi je  izdelala program prireditev nih pijač v Ljubljano; za mate-
V Celju, 'je bila gledališka u- in oskrbela potrebna   sredstva re pa je bil v četrtek organi-
Prava v Kranju prav gotovo se- za   primerno   obdaritev  otrok, ziran izlet na razstavo sodobne-
znanjena in z boljšo koordina- Socialnemu skrbstvu, ki je naj- ga gospodinjstva.  V petek so
eijo dela s celjskim gledališčem več prispevalo za dostojno pro- bile na vseh šolah šolske pro-     Na   kratko   sem   o^ vsebini
bi se mogla najti prav gotovo slavitev »Tedna otroka« na Je- slave, katerim je sledila obdari- »Christophera Beana« že poro-
tudi boljša rešitev. Če ne dru- senicah (100 tisoč dinarjev), so tev otrok. Sobota in nedelja pa čal.  To  je  neusmiljena kome-
Sače, bi vsaj v alternaciji mo- sledili tudi drugi jeseniški fo- je na Jesenicah namenjena obi- dija   o   pohlepu,   v   kateri se
fal nekdo nastopati. rumi in osrečili številne jese- sku socialno in moralno ogro- skriti pohlep v dani priložnosti
Premajhen ansambel ni no- niške otroke. ženih otrok pri raznih rednikih do kraja razgali in na kraju ben vzrok za opravičilo take- »Teden otroka« so otvorili s pa tudi na domovih. Posebna sam sebe obsodi. Neusmiljena 8a stanjg. Prešernovo gledali- slovesno akademijo, ki je bila komisija se bo prepričala o živ- Je zato, ker nam na videz prince ima prav isti proračun kot v nedeljo zvečer v Mestnem ljenju teh otrok, jih obdarila jetne, moralno ogorčene ljudi Preteklo leto, torej finančnih gledališču. Polno zasedena dvo- in podvzela potrebne ukrepe za spravi v takšne situacije, v tak-°vir za to ni. Krivdo, da se je rana je bila najlepši dokaz po- izboljšanje njihovega življenja, šno dejavnost, da bi se lahko 'ansambel zmanjšal, je Hreba zornosti, ki jo posveča prebi- Veliko delo, ki so ga posvetili na koncu zgrozili nad etično torej poiskati drugje in po vsej valstvo »Tednu otroka«. Prire- Jeseničani v »Tednu otroka« moralnimi vrednotami, ki so Verjetnosti tiči v nezdravih ditve so sledile še ves teden. V predvsem otrokom delavskih mnogim ljudem samo fraza za razmerah v  gledališču samem, ponedeljek so bili po vseh šo- družin in številna posvetovanja dostojen   ugled  v  družbi. Ne
Ni prav, da je zaradi neso- lah roditeljski sestanki; v torek bodo v bodoče mnogo koristili mislim reči,  da nam bodo šli
lidnega poslovanja uprave   ali so bila na Jesenicah, Javorniku našemu otroku.                          lasje pokonci. Ob vsem žalost-
nem razkrinkavanju človeka, o katerem smo mislili, da je pošten, pravičen in dober, se bomo navsezadnje od srca nasmejali. Tako kakor se nasmejimo špekulantu, ki se je »opekel«. Če je razgaljenje neusmiljeno, je pa zato pravično. Zasluži naš posmeh, ne pa premišljevanja o žalostni podobi človeka dvajsetega stoletja.
Delo režira naš stalni režiser Igor Pretnar. Sceno je narisal Niko Matul, kostume pa Milena Kumarjeva. J. Z.
zapeli himno, nakar je spregovoril upravitelj osnovne šole v Kranju tov. Stanko Završnik in med drugim dejal, da je o-tvoritev šolske sobe na Planini uvodni akord k »Tednu otroka«, obenem pa še zametek prepotreb-ne šolske zgradbe na omenjenem območju. Zahvalil se je terenski organizaciji SZDL, ki je" 70 mladim državljanom poklonila sobo in jim za cel kilometer približala šolo. Nato je predal ključe predsedniku Sveta za prosveto in kulturo LOMO Kranj prof. Mohorju, ki je prav tako poudaril, naj bo ta učilnica temeljni kamen novi šoli na Planini. Za njim sta spregovorila nekaj besed še predsednik Sveta za kulturo in prosveto OLO Kranj tovariša ca Smiflja Gostiševa in predsednik terenske organizacije SZDL Planina tov. Lojze Gostiša. Gostje, starši in otroci so si nato ogledali novo šolsko sobo in nad njeno lepo ureditvijo izrazili svoje zadovoljstvo.
Kje naj bi stal spomenik?
Mnogo mnenj in predlogov je bilo slišati po osvoboditvi o centralnem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega divjanja, vendar do danes še ni bila izdana o tem nobena anketa ali končni sklep o prostoru, kjer naj bi spomenik stal. V zvezi z dopisom, ki ga je sprožil tov. Č. Z. v »Glasu Gorenjske« 25. t. m. in pa sklepom Mestnega odbora ZB, 16. avgusta 1.1. bi kot bralec »Glasu Gorenjske« tudi nekaj priponinil:
Najlepše  mesto  za spomenik
bi bilo tam, kjer bi ga lahko videl vsak mimoidoči turist, ino-zemec in domačin, to je na »Bekselnu«, kjer je stečišče cest Kranj—Bled, Kranj—Golnik in Jezersko. Spričo splošnega razvoja našega mesta, ki se širi proti severu, narašča tudi promet. Omenjene stavbe, ki tudi mestu niso ravno v okras, bodo morale biti prej ali slej odstranjene, saj predstavljajo prometno oviro. Spomenik bi stal tako v centru novega, sodobnega mesta. M. V.
Ob muzejskem tednu
Muzeji v zgodovini
(Nadaljevanje in konec)
Samostani so postali skladišča Umetnin in se spreminjali v muzeje. Louvrska palača je bila deležna raznih prizidav in na-hienjena za zbirko kraljevih slik. Glavna dvorana je bila dolga 500 metrov (danes le še 300). Največjo dvorano iso odprli leta 1793 in v njej se je dan Za dnem gnetlo vedno večje Število kopistov. Napoleon je do konca svoje slave nabral nebroj Umetnin, vendar so jih po njegovem padcu morali nekaj vr-hiti. Louvre je veljal takrat za Največji evropski muzej. Pozneje se je opisana institucija razvila v muzej kopij slik in ki-Pov in prav v tej palači, Chai-llot imenovani, so Parižani leta 1950 gledali uspelo razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti. V prvi polovici ,19. stoletja se pojavijo v Franciji arheološki muzeji, napolnjeni z izkopaninami Egipta, Asirije in Mezopotamije, ki so prideljeni Louvru. V Versaillesu ustanove ^e muzej slik važnejših dogodkov francoske zgodovine. NapCj-leon III. je ustanovil muzej francoskih vladarjev.' Oba mu-2eJa sta imela politično vzgojno obeležje. V 2. polovici 19. stoletja se
opazi tendenca po urbanistični ureditvi mest. Nove, široke ulice so povzročile izginotje starih hiš in marsikaterega spomenika. Takšni objekti '(tudi napisne table itd.), ki so bili na poti modernizaciji, so se znašli v novem tipu muzejev v mestnem muzeju.
Kakšno pa je bilo stanje v Nemčiji? Tam pa so imeli dva centra: v Munchenu in Berlinu. Oba sta tekmovala med seboj. Ludvik I. Bavarski je, ves navdušen nad italijanskimi muzeji, dal postaviti v Munchenu zgradbe, podobne antični in renesančni arhitekturi. Vzbudila se mu je težnja po zgraditvi muzej SKega mesta. Pomeben je tudi Bavarski nacionalni muzej. V Berlinu so si omislili muzejski otok, kjer jso bili zbrani vsi muzeji.
Druga polovica 19. stoletja je dala r wo vrsto muzejev, zgo-do\ ! muzeje, ki so imeli i , >. -opiti  nacionalni duh.
Pojavili so se v Nemčiji. Med največjimi je omenjen Germa-nisehes Museum v Nurnbergu.
Angleži so začeli graditi nove muzeje in imeli tudi že muzeje z nacionalno zgodovinsko tematiko.    Angleži imajo prvi
muzej izdelkov umetne obrti, Victoria and Albert. Nastal je vzporedno z industrializacijo, ki je pričela izpodrivati ročno delo. Muzej takšne narave sta ustanovila tudi Dunaj in 1c<"-1in.
Najvažnejša doba ustanavljanja muzejev nastopi v sedemdesetih letih prejšnjega veka. Tedaj dobimo muzeje z etnološko in etnografsko vsebino. Skandinavske države so začele postavlij atji folklorne in etnografske muzeje kar na prostem.
Oboroženi in uspeli odpor jugoslovanskih narodov proti okupatorju je rodil jpri nas novo vrsto muzejev: muzeje nar.-osvo-bodilne borbe z zelo važno poli-tičnovzgojno funkcijo. Ustvarjanje te vrste muzejev in zbirk odnosno oddelkov je posebno intenzivno od 1. 1949 dalje, ko so organjizacije Zvfcze borcev prevzele skrb za zbiranje dokumentov iz NOB. Na Gorenjskem je imel te vrste zbirke že leta 1946 škofjeloški muzej, ki je nabral že toliko gradiva, da se bo moral preseliti v novozgrajeni »Dom padlih žrtev« v Šk. Loki.
Muzeji FLRJ se dele na dva osnovna tipa: na specialne, ki zbirajo, znanstveno proučujejo in razstavljajo gradivo, strogo vezano na določeno panogo družbenih oziroma prirodnih ved in na muzeje z različno tematiko, ki jo znanstveno proučujejo in razstavljajo.
Najstarejši muzej na Gorenjskem je Sadnikarjev muzej v Kamniku.   Njegov ustanovitelj
je danes že pokojni dr. Sadni-kar, živinozdravnik, ki je preuredil eno redkih slovenskih privatnih ustanov. Muzej ima bogato arheološko, kulturnozgodovinsko gradivo iz raznih delov Slovenije, največ pa seveda z Gorenjske.
Drugi po starosti in trenutno največji gorenjski muzej imajo v Skofji Loki. Ustanovilo ga je 28. avgusta 1939 tamkajšnje Muzejsko društvo. Pri ustanavljanju sta pokazala najvidnejšo prizadevnost loška rojaka dr. Pavle Blaznik in prof. France Planina. Po značaju je mestni muzej z obsežnim teritorijem, ki obsega Poljansko in Selško dolino, Sorsko polje in Besmško ozemlje.. Muzej je sprva razstavljal v stari mestni hiši, od 1. 1946 pa v Puštalskem gradu, kjer se zbirke stalno množe in večajo, tako da je Puštalski grad že lep čas premajhen. Muzej ima še skrbno urejeno arhivsko in bibliotečno zbirko.
Za loškim muzejem so ustanovili svojega Zeleznikarji. Leta 1948 so namreč izdelali makete starih kovaških obratov in jih pokazali na ljubljanski industrijski razstavi. Prihodnje leto so našli doma manjši prostor in v njem namestili prej omenjene modele in zbirko stalno dopolnjevali. Ta muzej je danes sestavni del Tehniškega muzeja LRS v Ljubljani. V poslednjem času pa preseljujejo zbrani material v Plavčevo hišo, kjer bo muzej lahko svobod-
neje zadihal.
Dne 17. 5. je bil na pobudo ministra za industrijo tov. Fr. Leskoška sestavljen Pripravljalni odbor za ustanovitev železarskega muzeja na Jesenicah. Sledeč svojemu programu je ta kot Zbirni urad za železarski muzej začel zbirati muzejske predmete in preskrbel zanje prostor v Kosovi graščini. Spričo zbranega gradiva in večanja kroga sodelavcev, je odbor 3. 7. 1951 sklenil preimenovati urad v Tehniški muzej Jesenice, ki je od 20. 1, 1953 v sestavu jeseniške železarne. Letošnjega 30. julija pa smo počastili otvoritev lepo urejenega muzeja v novih prostorih, v Ruardovi graščini.
Poleti 1952 smo se udeležili v Klinarjevi hiši otvoritve kro-parskega Kovaškega muzeja, ki mu je postavil temelje znani umetnik kovač tov. Jože Ber-toncelj. Kropa je znana po svojih kovaških izdelkih in s tradicijo še ni prenehala. Razstavljeni predmeti dostojno in nazorno dokumentirajo življenje ondotnih železarjev, ohranjeni vigenc in fužina pa Še od časa do časa zaživita v svojem elementu.
Kot sad vztrajnega prizadevanja prof. Črtomira Zorca je z novim letom 1953 kot ustanova zaživel Mestni muzej v Kranju. Domuje v Prešernovi hiši. Prav letos, z začetkom muzejskega tedna se je odločil odpreti v pritličnih prostorih »malo galerijo«, v zgornjih štirih
prostorih pa stalno arheološko, kulturno zgodovinsko in etnografsko zbirko.
Tudi Tržič ne miruje. Njegovo muzejsko društvo je 13. decembra izdelalo program svojega dela in si izbralo svoje področje na ozemlju med Golnikom in Lešami. Za muzej, katerega na žalost zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo namestiti, ima pripravljene že lepe zbirke.
Ko smo torej spoznali razvoj gorenjskega muzejstva, ugotavljamo, da ima ta prelepa zemlja kraje z nekimi posebnostmi človeške materialne kulture, ki jo je narekovala železna ruda. Ta kultura se odkriva kar v treh lokalnih specialnih muzejih tehniške narave, ki morejo uspevati edinole v kraju z železarsko zgodovino in tradicijo v domačem kraju.
Sodobni muzeji postajajo velika ilustrirana knjiga. Za svojo pravilno in nemoteno rast pa zahtevajo prostora. Današnji čas narekuje, naj bo muzejska ustanova razdeljena v razstavne zbirke, študijske zbirke in de-poje. Prve so na razpolago splošnemu javnemu ogledu, študijske zbirke in depoji pa so namenjeni študiju.
Muzeje moramo približati ljudstvu, zato naj nam ne bo žal vloženega denarja za njih vzdrževanje. Dobra ureditev nam ga bo prav gotovo vrnila z narodnim dohodkom —■ v turizmu.
Ne znajo izdelali slabega pohištva
Uspela živinorejska razstava
Živinorejska razstava kranj- reden   napredek   živinoreje v
skega okraja, ki je bila v so- okraju*.  Zlasti  je napredovala
Morda je Tovarna finega po- nam sicer postane    jasno    že količin izdelanega pohištva. To, boto v Naklem   je  bila  vrsta vzreja   saj je živina   ki so ji
hištva v Tržiču ena redkih, ki ko prečitamo   naslov   tovarne, pa niti delovni kolektiv niti vod- iokalnih živinorejskih razstav v manjkali   podatki   o' mlečnsti
pravzaprav ne želi, da ,bi se o Da je pa to pohištvo res kako- stvo podjetja ne  želi.    Zaradi dvanajstih zadrugah. Premova- (osnovni kriterij
pri ocenjeva-
njej veliko pisalo. Toda ne vostno, bi nam brez dvoma lah- tega je tudi v tovarni zelo te- nje v zadrugah kakor tudi nju), dobila boljšo oceno prav morda zaradi tega, ker vodstvo ko povedali njeni kupci, med žaven problem, kako vskladiti okrajno razstavo je pripravil zaradi dobrih vzrejnih oblik, podjetja  ne  bi  želelo,  da    bi katerimi so tudi razne ustano- proizvodne cene finega in neko- živinorejski odbor OZZ Kranj. Najboljšo oceno in venec so do-
liko slabše izdelanega pohištva. Na razstavi je bilo skupno 90 bili:  krava  »Cveta«,  stara pet Delavci namreč ne znajo izdelo- glav živine, samih izbranih te- in pol let z mlečnostjo 3328 kg vati slabega pohištva in porabijo iic> krav in bikov. Ocenjevanje, mleka,  ocenjena v  I.b razred, za izdelavo slabšega skoraj rav- ki ga je vodii clan republiške last Franca Golba iz KZ Podno toliko delovnih ur kot za naj- kontrolne   komisije   ing.   Fer- brezje; telica »Sava«, stara dve finejše. Da izdelujejo le kvali- čej, je bilo precej strožje kot leti, mlečnost 3210 kg, ocenjena tetno pohištvo, je vsekakor po- na  lokalnih     razstavah   in  j,e v I.b razred, last Jakoba Mar-hvale vredno dejstvo. Zaradi tega tovarna tudi ne konkurira \ ostalim tovrstnim tovarnam in podjetjem v slabšem pohištvu. Vendar so za potrošnike zelo važne tudi cene in bi jih bilo treba le nekoliko bolj prilagoditi kupni moči. Saj menda ni nobenega, ki ne bi želel imeti dobro, vendar tudi kolikor toliko poceni izdelano pohištvo,
Omenjeno tovarno zaenkrat sploh ne skrbi, kam in komu bo prodala svoje izdelke, ker je kupcev na pretek in ne morejo vsem niti ustreči. Zato tudi ne izvažajo, ker inozemsko tržišče zahteva precejšnje količine pohištva, zanemariti pa bi morali
,    , .        . .        , ,.   ,      ,          ,  . _ . ,      '    ,    .. zaradi tega domače tržišče,
bralci o njej izvedeli, da izde- ve kot Srbska Akademija Zna-
luje najboljše pohištvo v drža- nosti in Umetnosti ter še šte- Kolektivu, ki je zelo marljiv
vi, temveč zato,    ker Se boji vilna naša državna predstavni- in ki izpolnjuje svoje tako pro-
kupcev in številnih naročil, ka- ništva v tujini. Tovarna razen izvodne kakor tudi druge obvez-
terim pa žal ne morejo vsem nekaterih posameznih komadov nosti do naše skupnosti, bo tre-
zadostiti.                          , sicer ne   izdeluje   družinskega ba Pomagati, da bo lahko svoje
Da izdelujejo le fino pohištvo sobnega pohištva, temveč le fi- obrate ustrezno razširil, saj mu
—_— no pisarniško pohištvo (kabinet ske garniture), opremo za naj
bo to omogočilo nadaljnjo rast in razvoj v korist celotnega na-
IZ Kamnika boljše fcotele/ za Ikinodvorane šeSa gospodarstva. Glavni trg so pretekli teden in podobno. i asfaltirali in uredili po načrtih v tovarni dela vsega skupaj arhitekta ing. Bitenca. Zdaj ima 70 delavcev in to v vse premaj-mesto res lepo urejen trg, ki je hnih prostorih. Vajencev sploh dolgo let povzročal toliko skr- ne morejo več sprejeti, ker žabi mestnemu ljudskemu odbo- nje nimajo prostora. Zato bi bilo ru. Ker bo v kratkem dogra- potrebno tovarno razširiti, kajti jena tudi   delikatesna  obrato- le tako bi lahko tudi proizvod
Predsednik OZZ Kranj Anton Hafner odlikuje najboljšega bika
marsikatera goved dobila tudi kiča iz KZ Naklo; bik »Cvetan«, za dva   razreda    nižjo   oceno, star 20 mesecev, ocenjen v II.a
A. I.  Kiju temu pa kažejo ocene iz-
Porabili so nad 1000 ton umetnih gnojil
razred, last Valentina Porenta iz KZ Kranj. Vse tri živali je DOZ Kranj brezplačno zavaroval za eno leto. "
Na razstavi so bili nagrajeni trije najboljši živinorejci z medaljami. Z zlato Janez Snedic iz KZ Preddvor, s srebrno Maks
Kmetovalci in kmetijska po- preme  in   orodja.  Posestvo v
valnica, bo s tem vseh proble- njo povečali. V sedanjih pogo- sestva okraja so letos porabili Mavčičah je kupilo tudi traktor Potočnik iz KZ Hotavlje in z
mov okrog   mestnega  središča jih pa lahko izdelajo letno pri- za gnojenje polj nad tisoč ton z   vsemi   priključki,   kosilnico bronasto Janez Pivk iz KZ Tra-
za vselej konec.                         bližno le 180 do 190 garnitur.      umetnih    gnojil.    Predvidevajo itd. Za nadaljnjo mehanizacijo ta.  Poleg  teh  nagrajencev pa
Na zborih volivcev, ki so bili     O tem, da bi začeli pohištvo sicer,  da  bodo letos v  okraju in  nabavo   živine   razpolagajo je prejelo dvanajst zadružnikov
zadnji čas v Kamniku, so od- serijsko izdelovati, sploh ne mi- porabili   nekaj   manj   umetnih posestva še z okoli 7 milijonov še diplome predvsem za zasluge
borniki pojasnili volivcem se- sli jo, ker menijo, da bi se na ta gnojil kakor lani, ko so jih postavo letošnjega proračuna, ki način kakovost izdelave pohi- rabili skoraj 2 tisoč ton. Glav-znaša  okrog  80 milijonov.  Od štva poslabšala na račun večjih ni  vzrok  temu  so razmeroma
dinarjev kredita.
v pospeševanju szivinoreje.
Gospodarske novice iz vse države
PREKOP TISA—PALIC Se letos bodo začeli graditi prekop Tisa—Palic, ki b° dolg 23 km, širok pa 6 do 7 m. Prekop bodo uporabljali v pšeničnih krajih Bačke tudi za namakanje. I tem bo porasla proizvodnji industrijske paprike, povrt-nine, sadja, grozdja in riža.
NOV RUDNIK GRANITA
V Travniku je začel obratovati nov rudnik granita-Granit s tega področja Jr odlične kakovosti in nf-dvomno spada med najbolj še v državi. Tudi prodaj* v inozemstvo ne bo delila izvoznikom   nobenih ležfiV
LETOS MANJ OPIJA Makedonija je znana dale*' po svetu kot pridelovalec O" pija, ki ga predeluje domača tovarna »Alkaloid« iz makovih glavic. Letos bodo * Makedoniji po računih strokovnjakov pridelali opijsKc smole komaj 10.000 kg, kaf je mnogo manj kot lansko leto, ko so pridobili okrog 28.000 kg te smole.
MODERNA HLADILNICA V LJUBLJANI
V LJubljani bodo začeli te dni graditi moderno hladil" nico in klavnico. Kapaciteta hladilnice bo 20 vagonov we' sa dnevno. Klavnica bo u10' derno urejena ter bo imela posebne obrate za sušenj*5 mesa in za industrijsko pr** delavo svežega mesa.
NAŠ IZVOZ V AVGUSTU
V prvih 20 dneh avgusta smo izvozili raznega blaga v vrednosti 4,400 milijard dinarjev, kar je za 40»/» ve} kot v istem času v jaHJu mesecu. Predvidevajo, da bo izvoz v avgustu dosegel vrednost 6 in pol milijarde dinarjev.
1
ki
Ki;
dve kij ie go
tub ske ie kin
k
ta
fec
»
Pet
q<
žer 1*1 1* tih d* fo, Pa Ar, tet
Iz Žirovnice
tega je za negospodarske investicije namenjenih 36,360.000, na prosveto in kulturo 22,415.000, za socialno skrbstvo 8,953.175, za zdravstveno zaščito 2,809.000 dinarjev, ostalo pa za drž. upravo 7™
dij v, v/        h ^        io na Breznici. Dal je preple-
in proračunsko rezervo. ... , ,
r skati vsa vrata in okna, popra-
Najvažnejše vprašanje v Kam- viti žlebove in narediti na stre-
niku je pač pomanjkanje stano- hi lovilce za sneg.
vanj. LOMO je iz lastnih sred- _      ....             , .     . .
,   J .         . .       x •            •• Temeljito napreduje delo pri
stev in  z  dolgoročnim posoji- ••     i,     ■ •
i       i*™«™« j-       x i  ~   j*.- gradnji gimnazije.  Narejeni so
lom 15,000.000 din začel graditi ■           °     ,    Jt1 J.
na prostoru pri kolodvoru dva stanovanjska bloka s skupno 18 stanovanji. Najbrž bo že letos
visoke cene. Večina kmetijskih zadrug je svojim članom pomagala tako, da so umetna gno-V tem letu je občinski ljud- Jila prodajali   2  do  3 dinarje ski odbor dokončno obnovil šo- ceneje od proizvodne cene.
Na nekaterih kmetijskih posestvih in pri nekaterih kmetovalcih, članih KZ, so letos tudi uvedli poskusno gnojenje z u-metnimi gnojili na travnikih, krompiriščih in sadovnjakih. Kmetijska posestva v Smledniku, Mavčičah in Šenčurju so to
šport * šport * šport
Delo Partizana v Loki
Okrajni odbor TVD Partizan na, Kranj, 5,56 m; met kopja — jana Vukič, Kranj, 8,6 sek.;
Kranj je zadnjo nedeljo v sep- 1.   Drago  Mrkaič,  Kranj,  37,10 500 m — 1. Lojzka Pivk, Škoti*
tembru   organiziral   v   Tržiču metrov.   Mladinci   100 m —  1. Loka,  1,34,0; skok v višino
okrajno   prvenstvo  v  odbojki, Franc Končan, Kranj, 12,3 sek.; 1. Milena Rupar, Tržič, 130 crt1'
preteklo nedeljo pa okrajno pr- 1000 m — 1. Rok Štros, Naklo, skok v daljino  —  1. Mirja^
venstvo v  lahki   atletiki    Ker 2,53,7; skok v višino — 1. Boris Vukič, Kranj, 4,02 m; met koP'
sta vsako leto razpisana tudi 2 Potočnik, Skofja Loka, 155 cm; ja — 1. Mirjana Vukič, KrafiJ'
^a.mvaiiji. ''a;u1'             JC£e° verjetno  še letos spravili pod vesticijskih kreditov za nabavo prehodna ookala za zmagovalce skok v daljino — 1. Franc Kon- 21,80 m; met krogle — 1. N**'
tvoreka   na3 tudi tovarna usni a streho-                                       plemenske živine, poljedelskega na 4 x 60 m za ženske in v bal- čan, Kranj, 5,50 m; met kopja lena Rupar, Tržič, 9,30 m.
Med drugim kanski štafeti za moške, je bilo — 1. Ernest Kovač, Ziri, 39,41     Štafete 1. 4 x 60 m ženske. 1
za   prvenstvo   na   telovadišču metrov. Prehodni pokal so osvojile teK'
temelji in v kratkem bo izdelana že plošča nad pritličjem. Ce bo vreme ugodno, bodo stavbo leto porabila že 7,700.000 din in-
tvorčka, pa tudi tovarna usnja
bo začela graditi manjši stano- SZDL je že dvakrat razprav- orodja in strojev
vanjski blok. Seveda je to šele ljala o družbenem upravljanju so omenjena posestva kupila 43
začetek reševanja stanovanjske v šolstvu, za kar so ljudje po- plemenskih krav, dve telici in
stiske. kazali precejšnje zanimanje. večje (količine razne strojne o-
NEKAJ ZA NASH ŽENE „Moška" in „ženska" dela v gospodinjstvu
»Partizana« v Škof j i Loki precejšnje zanimanje in so se tekmovalci za borbe dobro pripravili, o čemer pričajo relativno kar dobri rezultati. Udeležba in organizacija   prireditve ie bila
zadovoljiva, pogrešali smo zopet Draga Bozovičar, Skofja Loka, zastopnike manjših društev, od
katerih je Naklo noslalo Kogoj","'TržTč,~8jo m
dva tekmovalca. Menim, da je
pri vseh tekmovaniih Partizana važnejša množičnost kot pa tež-
Besede počitek velika večina nji čas je, da se naša družba no, če za vse drugo popolnoma nja za vrhunskimi rezultati. Ta-
Članice — 60 m — 1. Draga movalke iz Škofje Loke (Sede)'
Bozovičar, Skofja Loka, 8,7 sek.; Čelik,   Pivk,   Bozovičar), 3V
skok v višino — 1. Anka Ko- sek.
goj, Tržič, 120 cm; skok v da- 1. 4 x 100 m moški — 1. Krani
ljino — 1. Draga Bozovičar, Sk. I (Cenčič, Ošina, Rakovič, Cnt)>
Loka, '4,02 m; met kopja —  1. 50,1.
1.  Balkanska  (800 x 400 x 2001 16,55 m; met krogle — 1. Anka 100 za prehodni pokal) — 1. S*-
Loka  (Kemperle,  Homan, P°' Mladinke — 60 m — 1. Mir- točnik,  Svoljšak), 3,50,0.
žena, ki |so zaposlene v tovarnah, podjetjih in "ustanovah, ta-korekoč ne pozna. Zanje se začne delo šele po povratku domov. Čakajo jih vsa hišna dela, ki jih navadno opravijo same, ker so pač ženske in zato
ko se je borba razvijala predvsem med tekmovalci iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Stra-
Korotan : Ločan 9:2
V nedeljo ni bilo prvenstve- izredno lepem prodoru, ki se )e nih ligaških tekem, zato je Ko- zaključil z lepim strelom v gol-
takih predsodkov otrese. otopi.
Če sta mož in žena v službi, Nujno je, da tudi delovna že
potem je samo ob sebi umevno, na izkoristi del svojega proste
da bosta opravila vsak polovi- ga časa za počitek in razvedri- žišča in Zirov. Oba pokala sta rotan povabil goste iz Loke. Ze Drugi gol za Korotan je dose-
co   gospodinjskih   del,   saj   ni lo prav vsak dan. Tu ni toliko tokrat ostala v Loki. v začetku smo videli, da bodo gel srednji napadalec in vse je
prav nič nečastnega,    če tudi mišljen oddih na divanu kot gi- Rezultati:  Člani  100 m  —  1. domači zaigrali nekoliko bolje kazalo, da bo Ločan doživel ka-
moški  kdaj   po  kosilu pomije banje na prostem, kamor vzame- Štefan Cenčič, Kranj 12,3 sek; kakor v zadnjih treh tekmah, tastrofalen poraz. Gostje so bili
tudi odgovorne za gospodinjske posodo in privošči ženi nekoliko mo s seboj tudi otroke in se z ir.00 in — 1. Franc Homan, Sk. Nastopili so v izpremenjeni po- do konca požrtvovalni in so za'
posle. Se vedno je namreč pri počitka. Mož, ki zna spoštovati njimi  vred  razvedrimo.   Način Loka 4,45,5;   skok v višino — stavi, kar je predvsem poživilo služeno  dosegli  dva  gola. PP
nas  navada, da opredeljujemo svojo ženo iter skrbeti za njeno dela v industriji je namreč že i  Štefan Cenčič, Kranj 155 cm; napad. V prvih petih minutah Korotanu je dobro igrala napa'
moška ,in ženska dela. Nekateri zdravje, bo to prav gotovo tudi tako mehaniziran, da zahteva od skok v daljino — 1. Štefan Oši- je Korotan dosegel dva gola po dalna vrsta, kjer sta izstopal3
celo mislijo, ida je sramotno, če mož naseka drva, nanosi kurjavo ali pomaga pri ribanju, pranju ali pospravljanju. Zad-
storil. Če žena ne najde takega človeka fle gotove, vedno enake
razumevanja pri možu ah od- gibe. Tudi po uradih in pod-
raslih  otrocih, se  prehitro  iz- jetjih ljudje večinoma samo se-
črpa in postara. Na delo priha- de ali stoje in zaradi tega eno-
Moda
ja dnevno nespočita, zaradi česar trpi tudi njena delovna sposobnost. \
Tudi nedelja, ki je namenjena izrecno oddihu in razvedrilu, zanjo ni praznik. Za »boljše«
stranskega gibanja je nujno potrebno, da se naj svežem zraku
50 let TVD Partizan Jesenice
ki j«
Pogačnik  in Gregorčič, danes prvič nastopil.
V predtekmi pa so kranjsk1 mladinci izgubili z ekipo Jese' nic.  Igra je bila raztrgana i*
Preteklo soboto je bila na vino vrsto zmag, članska vrsta nezanimiva. Igralci Jesenic s° sprosti vse telo. Prav iz teh Jesenicah slavnostna seja TVD I. razreda (pa je leta 1953 do- imeli mnogo več priložnosti *■* razlogov posvečajo v mnogih »partizana« s podelitvijo pri- segla na državnem prvenstvu dosego gola, vendar jih nis° deželah na svetu veliko pozor- znanj in nekaterimi telovadni- prvo mesto; prav tako so mla- znali izkoristiti. Jeseničani so nost   telesni   vzgoji.   Zavestno m[ točkami, ki so jih izvajali dinke I. razreda postale držav- zmagali z rezultatom 4:2.
kosilo se trudi   vse   dopoldne, potrebo po gojitvi športa bodo vrhunski telovadci. Prav ta dan ni  prvak,  več jeseniških telo- _
popoldne pa morda še pere in morali spoznati tudi naši delov- je minilo 50 let, odkar so na vadcev pa je sestavljalo našo opravlja večja dela, ki 5ih med ni ljudje, posebno pa žen-, da Jesenicah postavili temelje te- državno reprezentanco v orodni tednom ne more. In tako mi- bodo   cimdalj   ohranile   svoje lesni vzgoji. — O razvojni poti telovadbi.
TTC SILVER-STAR JEKTOR
PRO-
nevajo tedni in meseci. Zena zdravje, čilost in svežino, živi samo za delo, zato ni čud- O
Drobni nasveti
TVD na Jesenicah je govoril član odbora tov. Tonček Dolenc, k besedi pa so se priglasili tudi stari veterani Vinko Ambrožič, Matija Sušnik i. dr. Poleg članov domačega društva so se se-
Če želimo pogreti pečenko, jo ali kako drugo testo. Lahko pa je udeležili tudi predstavniki zavijemo v pergamentni papir, ga porabimo tako, da vanj vte- posameznih TVD »Partizan« z namazan z maslom in jo posta- pemo nekoliko moke in ga pri- Gorenjske, načelnik Zveze TVD vimo v ponvi v pečico. Tako mešamo mesnim omakam. S tem in predsednik najstarejšega te pogreta pečenka bo zelo sočna
V sredo, 13. oktobra bo v Sin' dikalnem domu v Kranju ob 2#-uri mednarodni namiznotenišk' dvoboj med prvakom Švice i" domačim Projektorjem. Za go' Vodstvo TVD Partizanjesemce gte bo nastopila popolna švicar:
ska državna reprezentanca, k' igra v nedeljo, 10. oktobra * Badenu proti Avstriji. V ekiP1 igrajo Hugo Urchetti, Marcel Mever de Stadelhofen in Geor-
Ob tej priliki je v imenu okr. zveze TVD Partizan tov. Konic izročil tov. Antoniču priznanje za dolgoletno   neumorno delo.
pa je izročilo lična priznanja tudi veteranom - pionirjem telovadbe na Jesenicah in sicer tov. Vinku Ambrožiču kot gra-
Jesenski kostim in plašč, katerih linija se v letošnji jeseni ni bistveno spremenila
bomo izboljšale njihov okus.       lovadnega društva Narodni dom ditelju TVD na Jesenicah, Vin-
--- tov. Tomaž Šavnik. ku Rabiču, Matevžu Ravniku, ki ges Wassner.  Za  Projektor P*
Kadar kuhano mleko posta ie     Aluminijasto posodo lepo umi-    Jeseniški  telovadci so sledili je bil prvi načelnik TVD, Igna- bo nastopila ekipa z Ahačičen»'
kislo in ga ne moremo več upo- jemo, če kuhamo v njej jabolč- razvoju  in  dosegli  pomembne cu Hrovatu, Mariji Sušniku, ki Hlebšem in Reboljem. Prijat«'
rahljati  za  kavo,  mu  dodamo ne lupine ali odpadke špinače. uspehe na domačih in svetovnih je bil tudi načelnik in vaditelj ljem bele žogice se obeta tor«»
malo presnega mleka in ga s V tem pomijemo posodo tudi na prireditvah. Samo v zadnjih le- Jakobu Hrovatu ter Jožetu Rav- ena  najbolj  kvalitetnih naoai'
pridom uporabimo za palačinke zunanji .strani. tih so zapisali v svojo zgodo- niku. znoteniških prireditev.
Operacija na gorili
Ponos   živalskega   vrta   v so poskušali švicarskem mestu Baselu povraćanju, je mogočna gorila Ahil, ki s svojim sotovarišem šimpan-zom Pablom vedno zabava vse
To reč, to pritožno knjigo udarku, da bi bilo treba nekaj imajo na železniški po- pojesti, našel nobenih postnih staji v pisalnem pultu, jedi. Dijakon Duhov.«
ki je bil prav za to narejen.     >>2    kar dobiš . ^juč   od  pulta  »hrana kolo-
dvorski   žandar«, v resnici   pa     »Kdor najde usnjeno cigaret-
kijuča nihče ne potrebuje, ker no dozo, jo lahko mirne duše poino občudovalcev.
pult vedno odprt. Odpri knji- odda pri blagajni  za  Andreja Zoološki vrt vodi neki znani
80 in beri:            ,                   Jegoriča.« živalski psiholog in tega je ne-
»Medtem ko sem se peljal na    »Ker me podite iz «tl"*.Ko  češ koč zanimalo, kako bi se Ahil
tukajšnjo postajo  in ogledoval da      čez mero cukam, naj vam obnesel kot risar. Ce ljudje ri-
*ozi okno vagona naravo, mi pojasnim, da ste vsi goljufi in šeJ° iz sv0Je domišljije, zakaj
|e odneslo klobuk. J. Jarmon- tatovi — Tako! bi tudi °Pica ne bila sposobna
,    ,   , . spraviti neke podobe na papir.
Telegrafist  Kozmodemjavkin«. Tgko jg ^ ^ ^ _
»Oplemenitite   se   z   dostoj- Nekega dne ga je pri tem o-
nostjo.« pravilu zmotil Pablo, ko mu je
»Katjenka, jaz vas noro lju- P° vseJ sili hotel vzeti lePi šti"
bim!« ribarvni svinčnik. Ahil je ko-
»Prosim  da ne oišete v nn- maj rešil Svoje PrilJublJeno P1"
. -     ,   .'.            ,H      ..     * salo tako, da ga je hitro vtak-
Je. Moja žena ni povzročala tozno knjigo neprimernih stva- ^ y ugta _ £ ga ^ Svinč_
Jkakega šuma,  ampak se  je ri. nik mu .& obležal y želodcu in
jj&protno trudila, da bi bilo vse Za postajenačelnika Ivanov 7«. tako povzročal ravnatelju zoo-Rtlo. in tudi kar se tiče žan
Ahil in svinčnik — Senzacija v zoo
prisiliti opico k Rentgeneziranje?
kiti.«
»Ne vem, kdo je napisal, ne *do bil, — vem le, da sem no-ec, ker sem to prebral bil.«
»Oblastem predajam tožbo zo-sprevodnika Kučnika zaradi Jiegove  surovosti  glede moje
"ar j a
Kljatvina, ki me je su-*°Vo pograbil za ramo. Vedno Jja se bom spominjal dobrote j Odreja Ivanoviča Iščejeva, kakemu je poznano moje obnaže. Samolučev.«
. *^od svežim vtisom nezasli-
j^ega dogodka ... (prečrtano).
Jed zadrževanjem na tej po-
.ta3i sem bil najgloblje ogorku
Čeprav že sedmi eno tepec«
si vse- loškega  vrta precej  več skrbi kot lastniku samemu. Zaman
Poskusili so pregledati gorilo z rentgenom. Z nekaj fantazije se jim je le posrečilo Ahila toliko zamotiti, da so posneli uporabno rentgensko sliko. Pokazala je, da svinčnik tiči postrani v želodcu in da preti nevarnost predrtja mišičaste stene.
Čeprav ni Ahil kazal niti najmanjših bolezenskih znakov, so se vseeno odločili za operacijo. Najprej je dobil močno uspavalno sredstvo, raztopljeno v oranžnem soku, kar pa ni imelo na  opico kaj   dosti vpliva.
Nato so poskusili z zelo visokimi dozami morfija. Sedaj jim je šele uspelo orjaško žival zve-zati in narkotizirati z etrom. 2e tretji dan po odlično uspeli o-peraciji je Ahil spet jedel vse od kraja in že pričenjal z običajnimi telovadnimi vajami. Štirinajst dni kasneje so šive brez težav odstranili.
Operacija je bila znanstvena senzacija, saj se je prvič posrečilo uspešno operirati gorilo. Posega pa ni izvedel živino-zdravnik, ampak kirurgi baselske klinike.
črt
zaradi sledečega
fPrzp&kflaanfa 19. in lesruea 20. itf.
V kater« stoletje spadata radio ia televizija?
■v ,_____,
C
lovek je pričel sanjariti o vedbo radijskega prenosa, tako gledanju za obzorje (te- slike kot glasu, je pa prvi pred-
Fantazija tega slikarja s slovansko  zvenečim   priimkom je
(pre-
levizija) in o poslušanju videl  v   19.  stoletju  francoski ustvarila na tisoče risb> slik in
ano).  Pred  mojimi  lastnimi na daljavo (radio) prav verjet- slikar — pisatelj Albert Robi
'oii se je odigral naslednji nepisani dogodek, ki meče sla-luč na naše železniške razdre ... (od tod naprej je predano vse razen podpisa): U-6Hec VII. razreda gimnazije v ^rsku, Aleksej Sudjev.« s,»Med čakanjem na vlak sem , ogledoval fizionomijo posta-f6tlače.lnika, ki me ni prav nič ^veselila. S tem jo dajem v ^aljnjo obravnavo železniški lekciji. Neki neuklonljivi le-
Vištar.«
no  že v  antiki. Praktično  iz- da (1848—1926).
'Vem, kdo je to napisal. To
zapisal M. D.« j. *2andarček se je včeraj pe-jj z natakarskim vajencem jOsko čez reko. Želimo vse najviše. Hihi. Glavo pokonci, ^dar!«
Levo:, Robidov »telefonoskop« (1883), nameščen v javnih govorilnicah, naj bi služil javnosti za telefonski pogovor s prenašanjem glasu in slik. — Desno: V Fort Monmonthu, Nevv Jer-
skic ter kopico knjig. Tako je leta 1880 presenetili svoje bralce tudi z nenavadnimi podobami »električne dobe«, ki je popolnoma podobna današnji resnični »elektronski dobi«.
Na Robidovih risbah so prikazani celo tako moderni izumi kakor so zabava in oglašanje po televiziji, radijska oddaja poročil in glasba s plošč.
Večkrat smo že videli po časopisih fotografije najnovejšega telefoniranja, zvezanega s televizijo, kar skoraj docela ustreza prizoru, ki si ga je zamislil Robida že leta 1880. Robidova risba  prikazuje »telefonoskop«,
*^ed potovanjem skozi to po-   sey, se pogovarjata dva pripadnika ameriške armade na dvo-   aparatj £j Di ljudem omogočil,
J° nisem kljub lakoti in pre-   jen način: z glasom in s sliko
jMauik'' Sftet ua metalci pladUa
Dvignili ga bodo 1% globine 4.500 m
dolgo tega, ko je britanska L%iraliteta dala zapoved vsem °tiandantom ladij, ki so plule k°ti New Foundlandu, naj plo-
.lo na določeni razdalji od re-*]Jlne ladje »Help«, j^&okaj čudno zapoved so kaj tro »razvozljali«, ko so ugo-
h yili, da se reševalna
ladja
^.-aja točno na tistem mestu, e* se je pred 42. leti potopila
o.^ika britanska potniška la-J* »Titanik«.
"o svojo najmodernejšo re-j.y&lno ladjo je britanska ad-gj^aliteta odstopila nekemu an-
eŠkemu podjetju, ki namera-dvigniti »Titanik« z morske-
ga dna. T© težavne naloge pa se niso lotili de zaradi dragocenega tovora — holandskih diamantov, ki leže 4500 metrov pod morsko gladino, temveč tudi zato, ker bi radi razvozljali skrivnosti o zadnjih trenutkih, minutah in sekundah potapljajoče se ladje.
Zamisel je res drzna, »naravnost utopistična. Vendar strokovnjaki kljub temu menijo, da bi bilo to možno spričo današnje stopnje razvoja tehnike.
Vsekakor ne bodo ljudje tisti, ki se bodo spustili na morsko dno, da bi reševali holandske diamante.    To bodo Iroboti, ki
bodo nadomestili ljudi, zahvaljujoč velikim možnostim televizije. Inženirji bodo robotom »ukazali«, le-ti pa bodo s popolno natančnostjo opravili te ukaze, kajti oni ne poznajo st(rahu, niti vodnega pritiska. Tako daleč smo namreč že, da človek] s pomočjo (televizijske kamere »vidi« tudi v popolni temi, ki vlada 4500 metrov pod morsko gladino, in to v premeru 50 metrov.
Predvidevajo, da se bo kmalu uresničila ta velika zamisel, če bo uresničena, bo to nov podvig v zgodovini razvoja tehnike.
da bi videli med telefoniranjem drug drugega na zaslonu. Skica in fotografija, priobčeni skupaj, sta bili narejeni sedemdeset let narazen.
Na neki drugi fantazijski sliki lahko vidimo »radijskega dopisnika«, kako oddaja opis nekega zunanjega dogodka kar s kamelinega hrbta. Ta dromedar je predhodnik današnjih avtomobilov — oddajnikov, ki jih imajo velike radijske agencije za svoje reporterje.
Tudi televizijsko zabavo je Robida popolnoma jasno orisal na svojih nenavadnih slikah. Njegova priljubljena tema je bil televizijski prenos iz opernega gledališča, kar bi si danes lahko ogledal tako v Evropi kot v Ameriki.
Takq so se izpolnile Robido-ve nenavadne. vizije.
KONEC DELA, KO POSIJE SONCE
Letošnje mrzlo, deževno poletje je vzpodbudilo direktorja Angleške banke k uvedbi novotarije. Kakor hitro pokuka izza oblakov sonce, smejo uslužbenci te zgodovinske bančne hiše vreči akte v kot in oditi v park na sprehod. Direktorji so prišli na to misel, ker so se uradniki vrnili s svojih dopustov k pisalnim mizam še bolj bledi, prehlajeni in razočarani kakor so odšli
CVETNI PRAH ZA RAZISKOVANJE PODZEMLJA
Avstrijski prirodoslovec Mayr skuša preiskovati poti podzemeljskih voda s cvetnim prahom. Če hoče n. pr. dognati zvezo med neko ponikalnico in izvirom, strese cvetni prah ah trose v gornji tok, kakor so dosedaj delali z raznimi .fluorescenčnimi barvili. Nova metoda ima pred starimi več prednosti, med drugim lahko cvetni prah močno razredčimo, pa ga z mikroskopskimi preiskavami v vodi še vedno lahko ugotovimo.
ZA TRUMANA JE BILO LAŽE
»Za mojega prednika je bilo laže«, je dejal predsednik Eisenhower nekemu reporterju,   ko ga   je   le-ta   vprašaj ^ po neki golf igri, konjičku prezidenta, kdo je zmagal. »Za- / kaj je bilo za Trumana laže?» je hotel časnikar zvedeti. »Kot znano Truman igra klavir in tako ga še nihče ni vprašal, kdo je zmagal!«
»VESTNA« URADNICA
i V nekem uradu v Jersey-Cityju (ZDA) je kontrola ugotovila, da uslužbenke Carolyn Reydi ni bilo enajst mesecev na delo, z izjemo dneva, ko izplačujejo plače. Tega niso opazili niti njeni predstojniki, še manj so si pa belili glave zaradi njene odsotnosti kolegi. V zagovor je dejala: »Saj vidite, da me niste rabili. Gotovo bi prišla v službo, če bi kdo zahteval.«
IZPOSOJENI KLOBUKI
V Londonu bodo v kratkem odprli izposojevalnico ženskih klobukov, ki bo imela na policah kakih jl00 najnovejših klobukov. Izposojevalni rok bo trajal dva dni. Podjetje jamči, da so klobuki zadnja moda in da je vsak po vrnitvi steriliziran. Soprogi gledajo na novi projekt z mešanimi občutki.
POTOPLJENO BOGASTVO
Neka ribiška ladja s šestimi izkušenimi pomorščaki je pred kratkim odplula iz Liverpoola na Novo Zelandijo, kjer bo iskala zaklad, potopljen 1. 1886. Tovor, ki ima med drugim zlato v vrednosti 6 milijard današnjih francoskih frankov, je vozila neka britanska ladja, ki je doživela brodolom pri Oaklandskem otočju. Ekspedicija je naj moderne je opremljena.
»DRUŽBENA«PRAVILA  PRI GOVEDU
Biologi so dognali, da se krave držijo določenih »družbenih odnosov«, po katerih ostale živali najbolj spoštujejo in najbolj ljubijo tisto kravo, ki živi najdalj v hlevu. To se je izkazalo tudi takrat, ko so privedli na pašo dve novi kravi, ki sta bili od nje starejši in močnejši. Krava št. 1 je torej tista, ki je najdalj na kmetiji in ne ona, ki je močnejša lin starejša.
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL   V. DRŽAJ,
81
C *a razmišljanja ga je predramilo renčanje V*' Prav dobro ga je razumel. Pes je slutil lk«ve...
w **iU je sedel v sneg, obrnjen s hrbtom proti j, ru ter motril skrivnostne sence. Volkovi so tJjtaii vedno predrznejši. Sčasoma so postali povedni: še nikoli niso videli človeka, ki bi Hi Mazil... In ker se najbolj predrznemu ni |j-°dilo nič hudega, so postali ostali še bolj vsi-
82
Predrznost volkov je napravila psa blaznega. Slutil je, da bo on prva žrtev.
Nastopil je trenutek, ko pes ni mogel več vzdržati. Majhna volkulja se je priplazila do njega in ga ugriznila v nogo. Pes je zarenčal in se obrnil.. Volkulja se je za hip umaknila. Ko je pes videl, da so oči volkov uprte vanj, ga je obšel strah. Preskočil je gospodarja ter zbežal. In že mu je bilo dvanajst lačnih volkov za petami ...
83
Cez dobre pol ure so se volkovi vrnili. Zopet so začeli obkroževati Billa in nenadoma se je pojavil med njimi velikan — bil je Šcpavec. Vedel se je skrajno previdno.
BiH ni vedel, če je nasprotnik v resnici tako nedolžen, kot se kaže. »Pretkanec, vrag je!« si je mislil. »Ne poprime se s človekom, če ni k temu prisiljen. Nič čudnega, če vedno odnese zdravo kožo na svojih pohodih!« je ugotavljal.
84
Najmanjša članica, mala volkulja, ki je ugriznila psa, je postala zopet radovedna, hkrati pa je tudi izkazovala najmanj pokorščine svojemu vodniku. Prav gotovo je bila šepavče-va družica. Nihče drug se ni upal približati Še-pavcu kot ona. Pričela se je bližati Billu ...
»Na to moram posebno paziti!« si je dejal BiH  ter pogledal samico.
»Ta bo začela — in potem — bog pomagaj!«
Billu je srce vedno hitreje utripalo.
iT  CndUlh  fflltUf^lH Izpiti v Železarni na Jesenicah
Stroga kazen sa tatvine in pobeg čez mejo
načinom življenja. Začel je popivati in se potepati po cestah.
Pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani se je zagovarjal pred dnevi 28-letni Alojz Kastelic, brezposelni čevljar iz Kamnika. Zaradi poizkusa pobega čez mejo je bil enkrat že kaznovan.
Javni tožilec ga je tokrat obtožil zaradi številnih tatvin, s katerim je prizadejal nekaterim Kamničanom občutno gmotno škodo.
Obtoženi Kastelic je stanoval v Kamniku v isti hiši kot nekateri oškodovanci. Tako je lahko vedel za vsak njihov korak in tudi za razmere v hiši. Ne-ugotovljenega dne letos je ponaredil   ključ   od stanovanja
je še obljubil, da jo bo poročil, če pobegne z njim.
Po izjavah domačinov, si je obtoženi rad izposojal denar in ga nato zapravljal, pred sodiščem pa je vsa dejanja skesano priznal in prosil za milo kazen.
V jeseniški železarni je stalno tudi  potrebno delovno  prakso, je opravilo izpit za visoko kva-
zaposlenih nad sto Črnogorcev, Razen Črnogorcev je pred iz- lificiranega delavca že 178 kva-
ki so na praktičnem delu v ne- pitno komisijo LOMO Jesenice lificiranih   delavcev Železarne
katerih metalurških obratih in polagalo izpite  za  kvalificira- Jesenice in drugih podjetij f*"
°,   i  I? i° i"j 6       "t i»wm.   polagajo po zaključnem tečaju ne delavce tudi 135 domačinov, dovljiškega okraja tako, da Je
pal okoli kolodvora v Ljublja- f j •     ■ j ,     • j v,- • *     •     i ooc   , i - J     .......     J  _     .' .,„, 0
. j0£e Qeriic in ter predpisani delovni dobi iz- torej   skupno   235   kandidatov, položilo izpite po Pravilniku u
ni, ga je opazi    oze    eri • i ^ kvalificiranega delavca, medtem ko je pred izpitno ko- opravljanju strokovnih izpita
ga takoj prijavil oblastem za- z. .      . .      .       . ,    ..      ■ ■ ■    „T „ „ K   ... ., , ■ , r.uo
d' tat 'ne denara minulem tednu je pristopila misijo OLO Radovljica opravilo za   kvalificiranega   in visok«
ra 1 pred izpitno komisijo LOMO Je- izpit za  kvalificiranega  delav- kvalificiranega   delavca   v m
27. julija letos je prišel na- senice nova 'skupina kandidatov ca že 90 kandidatov.   Pred iz- dovljiškem  okraju že nad 5"0
mreč obtoženi Janez Podgoršek — Črnogorcev, pred katero je izpitno (komisijo OLO Kranj pa kandidatov, s svojim tovarišem v gostihio opravilo izpit za kvalificiranega
»Pri Korošici« na Titovi cesti v delavca že sto Črnogorcev, za-Sodišče je upoštevalo njegovo Ljubljani. Sedla sta za mizo na poslenih v Železarni Jesenice, priznanje in vse olajševalne vrtUj oba že nekoliko vinjena. Tudi tokratna skupina je poka-okoliščine ter ga obsodilo na " leti in pol strogega zapora.
Ni se poboljšal!
£*e»dio JLJudblJan«*
Pri sosednji mizi pa je sedel zala lepe uspehe. Izpit je opra- Poročila
Jože Gerlič tudi vinjen. Neko- vilo vseh 12 kandidatov. Ti bodo 7,\ 15>
liko kasneje je pri mizi zaspal, kot kvalificirani delavci meta- url
Ko so okoli 10. ure gostje cd- lurške stroke po vrnitvi v Črno Nedelja,
šli je Podgoršek izkoristil pri- goro velikega pomena za novo
V našem listu smo že poročali ložnost, stopil k spečemu Ger- železarno v Nikšiču, saj si bo-
o tatu, ki je v ljubljanski ko- liču in mu spretno vzel iz '.epa lodvorski restavraciji ukradel 20.000 dinarjev ter nato izfeinil. spečemu človeku uro z roke in    Na razpravi in pri preiskavi
do poleg teoretičnega znanja pridobili  v  jeseniški železarni
Franceta Korošca in ko je bil ta nato neopazno izginil. Te dni pa jfi obtoženi odločno zanikal ta
tvino. Ker pa pri končnem zagovoru nikakor ni mogel doka-
odsoten,  mu je  ukradel  radio Je bila na Okrajnem sodišču v aparat,  električni  kuhalnik  in Ljubljani sodna obravnava pio- ^
nekaj perila, v vrednosti 53.200 h is^mxt Janezu Podgoršku, ki zaU svoJQ nedolžnost, ga je so- kar dinarjev. V začetku avgusta je J«  bl1  že  ob^jen za tatvino ponovno kradel v isti hiši. Ve- l
Iz Žirovnice
poslušajte    ob  5.35, 20.30 Radijski igra. ,
17., 18., 19.30 in 22. Sreda, 13. oktobra: 6.30 Tržno poročilo.    6.35  Pohorski fantje
10. oktobra: Pregled pojo in igrajo. 11.15 Šolska ur«
tiska. '(8jl5  Domače  pes|mi  za za višjo stopnjo. 11.45 V pesiflj
prijetno nedeljsko dpoldne. 9.00 in  plesu  po  koroški  in B^
Otroška predstava — Niko Ku- krajini.  13.15 Za vsakogar ne'
ret: Ostržek I. del. 10.00 Družin- kaj.  14.00  Gledališče  in fujl
ski  pogovori.  12.00  Pogovor  s 14.10 Opoldanski koncert. l5-3()
poslušalci.   13.30   Želeli   ste  — Šolska ura   za   nižjo stopnj0'
pos'ušajte!   15.30  Po  naši  lepi 16.10 Utrinki iz literature: .**
,dt/'eli.  Brda  v  trgatvit  20.15 domače   in   svetovne poeziJe;
Graditev vodovoda za Ajdno Večerni  spored  opernih melo- 16.30 Želeli ste   —   posluša jt*
lepo   napreduje   in   bodo dij. 21.00 Kulturna kronika. 22.15 18.00  Ljudje  med seboj 18-3°
dišče obsodilo za tatvino ure in letos verjetno zgrajena vsa po- hKW program: V plesnem rit- Mednarodna  radijska univerz3'
za omenjeno žepno tatvino na trebna zajetja. Občina vodovod mU- 20.00  Anton  Foerster: Goreni'
del je, kam spravlja Franc Su-     Ko je bil obtoženi po pogojni 11 mesecev zapora, kjer bo la- nujno potrebuje. Brez njega je Ponedeljek,  11.  oktobra:  6.J5 ski slavtek, opera v 3 dejanji11,
šnik ključ od sobe. Ko je bil obtožbi  izpuščen,  se  ni  takoj hko premišljeval o tem, ah se skoro nemogoča vsaka gradnja Domače napeve izvajajo Štirje Četrtek, 14. oktobra: 6.30 W
mš- flosarji. 11.15 Šolska ura za niž- žno poročilo. 7.30 Za gospodinJe'
Na izlet za drag denar
ta odsoten, je obtoženi ukradel zaposlil. Nadaljeval je s starim bo v bodoče poboljšal ali ne. iz sobe nekaj oblačil.
Zelo rad se je tudi vozil s kolesom. Tako je 22. maja letos ukradel kolo, ki je stalo pred trgovskim podjetjem »Vodnjak« v Kamniku. Kolo, last Cirila Avšliča, je bilo vredno 30.000 dinarjev. V začetku septembra je ponovno ukradel kolo v kurilnici železniške postaje v Ljubljani. Tudi to kolo je bilo vredno 30.000 dinarjev.
Ko je bil na 3-dnevnem obisku v Kranju, je obtoženi Ka
izletu, ko pa je strojne  litine o-
jo stopnjo. 12.00 Kmetijski na- n.15 Za pionirje. 12.00 KmetU' sveti. 13.00 Nove knjige. 13.10 ski nasveti. 12.10 Igra godba pa Za vsakogar nekaj. 15.30 Sol- pihala. 13.00 Ljudsko-prosve^1 ska ura za višjo stopnjo — Dr. obzornik. 13.10 Za vsakogar ne' Egon Tome: Obiščimo daljno kaj. 14.00 Zanimivosti iz teb' Kitajsko. 16.10 Utrinki iz litera- nike. 16.10 Utrinki iz literatu^ ture — Somerset Maugham: Vi- — Prežihov Voranc: Bara^j dez in resničnost — I. 18.15*16.30 Želeli ste — poslušaj^' Igrajo  veliki  zabavni  orkestri. 18.00 Okno v svet. 1810
»Pese"1
18.30 Zdravstveni nasveti. 20.00 skozi stoletja«. 18.30 Modni Zunanje-politični  feljton.  20.15 tiček. 20.00 Domače aktualnost1'
Podjetje LIP iz Škofje L >k.e izlet baje niti ni vedela. sar vedeti o si je sredi avgusta privoščilo Lesno industrijsko podjetje bila prodaja dvodnevni izlet na otok Rab, ki Skofja Loka je prodalo podjetju pravljena z vednostjo upravne-se ga je udeležilo 28 članov ko- »Odpad« Kranj 2600 kg strjjre ga odbora in v sporazumu s sin-lektiva, ki sicer šteje 120 lju- litine in so za ta material pre- dikalno podružnico. Nihče ni di. Nič ne bi bilo napačnega jeli v gotovini 57.120 din. Ta vedel, kje so za izlet dobili razna tem izletu, če ne bi naen- denar ni bil nikjer vknjižen in Hko 7140 din, direktor podjetja
krat ugotovili, da nihče ne ve, ga je podjetje porabilo za izlet pa je navedel, da so ta znesek f/™foomčm koncett Radia L^ub" 20-15 »Četrtkov večer«. 21.00 Ji
kdo  je  izlet plačal  in  da  je na Rab. Menda je hotelo pod- dobili  z nadurnimi vožnjami
jetje na ta način ostvariti ne- svojih voznikov, ki so delali kak »črni fond« v podjetju ter preko delavnika, s tem denarjem plačevati »ne- Kakorkoli so denar dobili, je predvidene« stroške, namesto, bil storjen finančni prekršek, da bi take in podobne iz'eće ker je strojno litino prodal? lista  bila  aretirana"." kastelic" ji denarja in za "višino' zneska za plačali iz plačilnega sklada. Se uprava  podjetja,  knjigovodstvo J£j "("Zanke ~in~uganke). ~I2.00 16~10~Utrinki iVlTterature"- **
bolj zanimivo pri vsem tem pa pa prodaje ni zabeležilo. Na tak Kmetijski nasveti. 12.10 20 mi- J   Lermontov  Fatalist. ^
m - - ]6' đa racunovodstvo 0 te^ Dr°- načl"  ustrečl ze Jam+ ko}ek iva nut z Veselimi godci. 13.00 Za- Družinski pogovori. 18.45 18 »J
KinO daji   Str0jne   litine ni   niČesar ?lka.k?r ni .pravilno ter b°tre~ nimivost  iz  znanosti. 13.15
Amll vedelo. Prav tako sta odgovorna ba take pojave pri nas odpra
člana podjetja, komercialist in viti.
Kino »Storžič«, Kranj: 8. do okt. angleški film »Veseli Nor- računovdja  dejala,  da o pro-
10. okt. amer. barvni film »V man«. V ponedeljek in četrtek daji ničesar ne vesta. ———————,«.-^__—
stelic  nagovoril  svojo  17-letno bH  storjen  finančni prekršek,
prijateljico O. V., naj bi skupaj Stroški dvodnevnega bivanja na
z njim pobegnila čez mejo. Ona morju so namreč znašali 64.260
je na to pristala, prišla pa ni- dinarjev. Sindikalna podružnica
sta delj  kot do Tolmina, kjer tega izleta ni plačala, ker nima
Ijana. terarni večer: Gabriela Mistik'
Torek, 12. oktobra: 6.35 Vese- 21.30 Veliki "evropski orkestri^ le narodne pesmi. 7.10 F. Men- Petek, 15. oktobra: 7.30 Za lv delsohn: Ruy Blas — uvertura, spodinje. 11.15 Cicibanom — W B. Smetana: Vltava i— Simfo- ber dan! 13.00 Na straži, nična pesnitev. 7.20 Za gospodi- Za pionirje. 15.45 Baletna g13*' nje.  11.15 Cicibanom — dober ba iz opere Faust in CartiM
Za nut z Avgustom Stankom.
20.«
Direktor  podjetja  pa  je iz-
Oglašujte v »Glasu Gorenjske"
GORENJ
vrUincu«;   tednik.  Predstave  v zaprto,  torek,  sreda  in petek petek ob 15. in 19. uri, v soboto predstava ob 20. uri, sobota ob .
ob 15. in 19. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri, nedelja ob 16., 18. *av 1 Popolnoma drugače. Naj -15. uri 10. oktobra amer. film in 20. uri. Vsako ndeljo ob 10. bolJ ^a "e »«udilc to da funk-»Borec«;  tednik.  Predstave ob uri matineja. Cena za odrasle clonar^ nočeJ° naenkrat mče-
19. in 21. uri. Matineja 10. okt. 20 din, za mladino 10 din. ob  10. uri »Borec«. 11. in 12. oktobra ameriški film »Borec«; tednik. Predstave ob 16., 18. in
20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
Kino »Svoboda«, Stražišče: 9. in  10. okt. amer. barvni film »V vrtincu«,  brez tednika. — Predstave ob delavnikih ob 18. uri, v nedeljo ob 14. in 18. uri. Matineja 10. okt. ob 9. uri »Borec«. 11. oktobra amer. barvni Objava št. 18 sti in imenovan za člana okraj- sko. Kraj in čas tečajev bodo film »Rdeče nebo nad Monta-    vsa društva obveščamo o na- nega gasilskega štaba. Se na- v vseh centrih, kjer bodo tečaji no«. Predstavi ob 18. in 20. uri, slednjem: prej pa ostane član upravnega objavila upraviteljstva   šol in prodaja vstopnic od 17. ure da-     i_  Posvetovanje vseh častni- odbora. organizacija RK. lje. 12. okt. zaprto, 13. oktobra kov in podčastnikov bo v nede-    Tov. Miha Papov, član kultur-amer.  film »Borec«.   Predstavi        dne 10. oktobra 1954 ob 8. no-prosvetnega odseka zveze je ob 18. in 20. uri; prodaja vstop- uri zjutraj. Zbor na Gašteju v bil kooptiran v upravni odbor nic od 17. ure dalje. 14. in 15. stražišču. Udeležba za vse čast- za   predsednika kulturno-pro-oktobra zaprto.                         nike in podčastnike strogo ob- svetnega odseka zveze.
Kino »Krvave«, Cerklje: 9. in vezna, vsi ostali operativni Tov. Dorca Kralj je bila raz-10. okt. angl. barvni film »Ca- funkcionarji  vljudno   vabljeni, rešena dolžnosti predsednika sa-
Udeležba v paradnih uniformah, nitetnega odseka zveze. Imeno-     Nedelja, 10. oktobra ob 16. uri: 2. Te dni smo vsem društvom Vana ostane   še   nadalje   član izven in za podeželje — Hans razposlali obrazec izrednega po- upravnega odbora Zveze in sa- Tiemever — Mladost pred so-ročila o stanju članstva. Prosi- nitetnega odseka. diščem.
mo vsa društva, da nam pra-    v upravni odbor je bil izvo-    Torek, 12. oktobra ob 16. uri:
vsakogar nekaj. 15.45 Stare slo- Tedenski zunanje-politični Fr.jj
venske vojaške pesmi poje »Pla- gled. 21.30 Glasba iz revij?111
ninski  oktet«.  16.10  Utrinki  iz filmov. 1%
literature    —    Somerset Mau- Sobota,  16.  oktobra:  7.30 *j
gham:  Videz in  resničnast II. gospodinje.  11.15.  Pisan dro^
16.30   Želeli   Ste   —   noslušaite! 7a   ninnirip   13 00  Oknn  v sve'
18.00 Kulturni Tedenski notr
gled.   20.15   Filmske   melodije. Igra tamburaški orkester.
poslušajte! za pionirje. 13.00 Okno v ni  pregled,    20.00 16.10 Želeli  ste  — poslušaj1, ranje-poiitičnl pre- 18.15 Pesmi za naše male. I8'
iščemo NOVINARJE
za notranje-polit, in gospodarsko rubriko
Prednost imajo tisti tovariši oziroma tovarišice, ki so se že bavili z novinarstvom ali dopisništvom, vendar sprejmemo tudi začetnike, zaželena pa je
ustrezna šolska izobrazba. Plača po tarif, pravilniku. Pismene ponudbe poslati na uredništvo „GLASU GORENJSKE".
objave • oglasi
GLEDALIŠČE
Prešernovo gledališče Kranj
OBJAVA
robna temnica«. 13. in 14. okt. ameriški film »Cesta tatov«. — Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. V sredo in četrtek ob 20. uri.
Kino »Radio«, Jesenice: 10. do vilno izpolnjeno poročilo dosta- ijen tov. dr. Ivan Bajželj, član zaključena predstava za tovarno 13. okt. angl. film »Veseli Nor- viJ° najkasneje do 20. oktobra sanitetnega odseka zveze in ime- )>Iskra<< Kranj — H. Tiemeyer
t. 1. novan za predsednika sanitet- _ Mladost pred sodiščem.
man«. 14. do 16. okt. ameriški barvni film »Lidija Bailev« Predstave vsak dan ob 18
_ 3. Revizije so   ugotovile,   da nega odseka
in imajo nekatera društva, ki izvršujejo razne gradnje, skrajno malomarno evidenco nad upora-
IZREDNO OPOZORILO Pri zadnjih požarih se je po-
Četrtek, 14. oktobra ob 20. uri: Premiera. Red premierski in izven. Sidney Howard — Pokojni Christopher Bean. Komedija v treh dejanjih.
20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20.  uri.  Vsako nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja. — b» gradbenega materiala. Stro- noyno ugotovilo> da društVa ni-Cena za odrasle 20 din, za otro- go opozarjamo vsa društva, da sq imela zadostne zaloge goriva.
ke 10 din. bo gospodarski odsek Zveze iz- Poslednjič opozarjamo vsa dru- gostovanje v Skofji Loki - H.
Kino »Plavž«, Jesenice: od 6. VJ.    revlzlJ° Porfbe vseh kr!~ gtva in osebno zato zadolžujemo Tiemeyer — Mladost pred sodo 9. okt amer. film »Štirinajst d^ov in bo v slučaju eventuel- yse poveljnike>   da   pregiedajo diščem ur«. 10. do 13. okt. amer. barvni mh  Primanjkljajev postavljeno stanje  goriya   in   gkrbij0) da
MALI OGLASI
Kupim radio aparat do 24.000     Delavsko prosv. društvo »»m dinarjev. Naslov v upravi lista, boda« Kranj bo pričelo v oK Star, prvovrsten eternit škri- ru izobraževalne akcije z re ljevec  proda  Dolenc  -  Kranj, nimi otroškimi kino predstav Prešernova 9.
4 nova dvokrilna okna, enojna z dvojno zasteklitvijo, svetlobe 120 x 120, prodam. Kranj, Savski breg 3. .
Potrebujem pomoč v gospodinjstvu dopoldan. Naslov v upravi. , i
Iščem popoldansko zaposlitev kjerkoli; vajena v trgovskem ali želi naše društvo zadovoljiti gostinskem poklicu. — Ponudbe nehnim zahtevam otrok, da fm
jo tudi oni svoje kino preds1 ve in živijo svoje življenje.^ Otroške kino predstave B
mi v soboto, 9. okt. ob 15- jj v zgornji dvorani Sindikaine* doma. ^ Pri prvem predvajanju t>°e, naši otroci gledali nekaj ve* lih risank, dva kulturna &* j, in en obzornik. Med omenJeP mi filmi je eden v barvah, j S   takimi   kino predstav^
Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: * , ,, „„ 'no+o ,,^,.^L t »w _ tt  Poslati na upravo lista
Zadružna mlekarna Kranj ku
puje dobro  ohranjene hladilne
nnSiiiati na sicer vsak petek in soboto f. Nedelja, 17. oktobra ob 16. uri: ^:^KTJi!Zl"       poldne ter v nedeljo dopol°
film »Lidija Bailey«. H* do 16. ZS^^Z^T^ ^ VSa đrU§tVa ^ ^ * * P°deŽelJG ~ K^Z' " mlekama ~ Le ta teden bo iz emoma P*J
društvenih funkcionarjev. . ,       Poudarjamo, da Howard - Pokojni Christopher Kranj. nredstava v soboto ob 15. uf
i uhbnaflAfcbn Na pomoč! L___:„___i„- Roa„ .V««.*, A»4.n«h     Prodam novo zakonsko spal- Predstava v sodoio od «j.
UinKUallBljKU Sekretar: Predesednik:
tekmovanje v Kranju
se pomanjkanje goriva pri požarih kot posledica nezadostnih Rotar Metod Tvrdy Makso Ia, smatra
Bean. Komed.ia v treh dejanj. J^TnJS. dlT^ g£ Sruga pa ob ti. uri.Toon.
Mestni komite LMS - Kranj, organizira % soboto, dne 10. 10. 1954  v počastitev  35. obletnice
Okr. poveljnik: Šiling Joško Spremembe v upravnem odboru:
Po sklepu V. redne seje uprav-
za skrajno neodgovornost do družbe kot celote in se bo temu primerno tudi postopalo. Brigadni in sektorski poveljniki naj takoj pregle-SKOJ   lahkoatletsko   mladin- nega odbora Okrajne   gasilske daJQ  yge  obstojege zaIoge g0_
sko prvenstvo Kranja. Tekmo- zveze Kranj, so bile v uprav- r.ya vanja se bodo udeležile ekipe nem odboru zveze izvršene sle-kranjskih srednjih šol in eki- deče spremembe: pa študentov. Ker se moštva Tov. štefe Janko predsednik pripravljajo za to tekmovanje, kulturno-prosvetnega odseka inj ker je lahka atletika , v Zveze je bil imenovan za adju-kranjskih srednjih šolah na tanta okrajnega gasilskega šta-precejšnji višini,  bo  tekmova- ba.
nje vsekakor zanimivo in vred-     Tov. Anton Rozman je bil razno ogleda! Vabljeni!
Smarjetna gora 1. Zamenjam krompir
Naslov v upravi lista.
drva.
Mestno gledališče Jesenice Sobota, 9. okt.  ob 19.30 u
Shakespeare — Othello. mmmm^m^m^mm
Nedelja,  10. okt.  ob 14. uri: Kvalificirane ključavničarje,
Shakespeare — Othello. Režija varilce  in mizarje sprejmemo
in  scena  Bojan  Čebul j. Pred
slovi filmov bodo objavljeni lepakih.
OPOZORILO
V sredo, dne 6. oktobra
15.
št.
litrska
uri pred predstavo.
Mestno gledališče na Jeseni-
2elezarna jesenice, obvešča javnost, da so uradne ure za zunanje stranke v personalnem oddelku (sprejem delovne sile. izdaja raznih potrdil in podobno) samo vsako sredo in Četrtek od io. —12. ure in ne vsak dan
kot dosedaj
Prijavite se v tečaj Rdečega križa
V prihodnjih mesecih organizira RK po vseh večjih centrih
našega okraja tečaje za zdrav- cah razpisuje za sezono 1954-55 stveno prosveto ženske mladi- gledališki abonma, red premier-rešen na lastno željo te dolžno- ne. Z ozirom na program teh ski in red (t. za osem gledali-
_ tečajev in na brezplačnost po- ških del.
uka,  vabimo  vsa  društva, da
f
'K
■ ........ 9/56 s Pr%
takoj. Hrana in stanovanje za- v„xn1h vrat „ Onreniah S*. 3 " gotovljeno. Elan, tovarna šport- ^f™ ™ JQ ^ZTp<>^
mo, da jo vrne.
bila odnesena gla za mleko
stave od 10. do 12. ure in dve nega orodja, Begunje pri Les-
cah.
OBJAVE
JAVNA ZAHVALA j,
Kolektiv oskrbovancev Q»a| nega   Doma   onemoglih Pr
V okviru »Tedna otroka« pre> dvaja kino »Storžič«  13. okto- dvor, se iskreno zahvaljuje || bra slovenski film »Kekec«. — lovnemu kolektivu tovarne * i Običajne cene vstopnicam so Predstavi ob 9. in 14. uri. Pro- va« iz Kranja, za darila, ki J,
kar največ svojih članic pošljejo znižane za 10% in stane en se- daja vstopnic eno uro pred pri- je prejel ob priliki Občins1* ,
v te tečaje. Obiskovanje teča- dež I. prostora din 360, II. pro- četkom predstave. Vstopnina 10 praznika, istočasno se zahv^
jev  se  gasilkam  šteje  za ak- stor 288 in III. prostor 216 din. dinarjev. je tudi oskrbovancem »lnS {?
tivno gasilsko  dejavnost.  Dru- Prijave (sprejema uprava gle- V kinu »Svoboda« v Stražišču ta« - Golnik - Preddvor, 5a p
štva naj v svojih poročilih izka- dališča vsak dan od 8. do* 12. bo predstava slovenskega filma jeta darila.
žejo udeležbo članic in mladink ure in  od 17. do 18. ure do »Kekec« v sredo, 13. oktobra ob    Uprava In oskrbovanci P
na teh tečajih, in to poimen- vključno  20.  novembra. 16. uri. onemoglih - Preddv°f