^^ í^^lof GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 KJ^ PBVI PBSPHODWÍRTtDNlK GORBNÎEC LFTA IÇOO PETEK, 15. MAjA 2009 Leto LXII, št 38» cena i>35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak izhaja ob torkih in ob petkîh naklada: 22.000 izvodov wvťw.gorenjskiglas.si dobička Delničarji Gorenjske banke bodo po sklepu včerajšnje skupščine prejeli sedemdeset evrov dividende na delnico, CvFTO Zaplotnik davčitvijo, po plačiJu davka koncu leta je imela 66,7 mi- ..............................................................................pa 42,5 milijona evrov. Z bi- lijona evrov bilančnega do- Kranj • Včeraj je bila v Kra- lančno vsoto 1,8 milijarde ev- bička, v skladu s priporočili nju skupščina Gorenjske rov, ki predstavlja 3,8-odstot- Banke Slovenije in z divi- banke, na kateri so delničarji ni tržni delež, se je uvrstila dendno politiko banke ga bo v osrednjih točkah dnevnega na deseto mesto v državi, po dobro polovico namenila za reda sprejeli poročila o lan- višini celotnega kapitala pa rezerve íl slabo tretjino za skem poslovanju in predlog na drugo mesto. Po najpo- dividende. Delničar) (naj- uporabe bilančnega dobička membnejših kazalnildh po- večji med njimi je Sava s za leto 2008 ter pooblastili slovanja je presegla sloven- 45,9 odstotka deleža v kapi- upravo za kupovanje lastnih sko bančno povpre^e. Količ- talu) bodo 12. junija prejeli delnic. Kot je delničarjem nik kapitalske ustreznosti je sedemdeset evrov ividende dejal predsednik uprave Go- bil ob koncu leta J5.58 od- im dcliiluj, kat je dvajset ev- razd Trček, je lansko pošlo- stotka, bančno povprečje je rov manj kot lani. vanje zaznamovalo poglab- bilo 11,7 odstotka. Donos na LetoSnje leto bo za banko Ijanje gospodarske in finanč- kapital pred obdavčitvijo je še zahtevnejše kot lari, zara- ne krize, banka pa je tudi v znašal 13,87 odstotka in do- di recesije načrtujejo le dvo- takšnih razmerah poslovala nos na aktivo 2,78 odstotka, odstotno rast bilančne vsote Na skupščini delničarjev Gorenjske banke: Zlatko Kavčič in Corazd Trček, prejšnji in dobro. Dosegla je 50 milijo- slovenslco povprečje je bilo in 40 milijonov evrov dobič- sedanji predsednik uprave Gorenjske banke, Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranj, nov evrov dobička pred ob- 8,08 oz. 0.67 odstotka. Ob ka pred obdavčitvijo. ki je največja lastnica banke, irt Frane BalanČ, predsednik nadzornega sveta banke. Znana so imena in vrstni red list Med 8i kandidati za evropske poslance jih je 12 tudi z Gorenjskega. Danica Zavrl ^lebis Ljubljana - Državna volilna komisija je potrdila vseh 12 vloženih kandidatnih list za volitve v Evropski parlament in z žrebanjem določila vrstni red kandidatnih list. kot bo zapisar. na glasovnicah. Sezname kandidatov bo javno objavila v brošurah, ki jih bodo prejela v^a slovenska gospodinjstva. Za sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu se bo potegovalo 8] kandidatov z ii strankarskih in ene nestrankarske liste. med njimi je 42 moških Kandidata SD Tanja'Fajon in Zoran Thaler 1. maja na |oštu in 39 žensk. V nadaljevanju objavljamo vrstni red list in Kraševec. Druga bo na glasovnici lista SMS, na njej pa kandidati Darko Krajne, Nataša Lorber, Katja Grabnar. Idr is Fddui, Peter |aneš Kranj), Maja Kovač in Miha fazbinšek. Na tretjem mestu na glasovnici bo SLS. katere Icandidati so Ivan 2agar, Marta C ira j (Komenda), Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Srnrkolj, Marija Ribič ter Janez Podobnik (Cerkno). Tretji bodo Krščanski socialisti Slovenije (KSS) s kandida- d Marušo Benkič, Nedelj-kom Dabičem, Gabrijelo . Valentino Stopař, SreČom Prislanom, Nino Pod zaporedno številko Novak (Moravče), Mojca Plahutnik Suhadolnik in An- imena kandidatov, v krep- ena bo na evropskih volitvah Kucler Dolinar, Anton Ko- drejem Magajno. kem tisku pa so imena kandi- nastopila lista NSi, na kateri kalj (Vodke), Alenka Šverc, datov, doma na Gorenjskem, so Lojze Peterle, LjudmiJa Klemen Žumer In Ksenija • ► z. stran Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkrsj Goreniska^^ BankA Častni občan je Janez Kimovec Iasha Paiadin « srebrno Avgustu Sodniku in ....................................... Florjanu Hafnerju, bronasto Komenda • Ob koncu mi- pa prejmejo Herman Pire in nulega tedna so se v občini dani PGD Moste. začele prireditve v počastitev Kot je povedal župan, je občinskega praznika občine bilo tudi minulo leto v zna- Komenda, ki bodo svoj vrhunec dosegle danes ob 17, uri s men j u Številnili gradenj. Zgrajena sta bila mostova slavnostno sejo v Kulturnem Čez Pšato nasproti Šole, Id ga domu Komenda» kjer bo žu- bodo slavnostno odprli prav pan Tomaž Drolec podelil danes, in v Mostah, začela se tudi šest občinskih .priznanj, je gradnja novih hlevov in Naziv častnega občana bo za prizidka k športni dvorani, svoje dolgoletno aktivno de]o šola v Mostah je dobila ob- na področju športa, kulture novljeno telovadnico, dva od- in različnih društev prejel Ja» delka vrtca, nova okna in nez Kimovec. zlato priznanje igrišče, nadaljevali so grad-e v roke Janeza Ravnikarja, riju kiinalizacije. 38 AKTUALNO Krajani Crenca so protestirali Skupina brrajanovGrenca je tateden s protestom opozonld na poslabšanje prcmeinih rszmer. k\ nastajajo z re> konstrukcijo regionalne ceste ob grsdnji trgovskih centrov nasproti vasi. KRONÎKA Na sodišču najprej rop poštarja v Kranju so začeli soditi BoStjar\u Râ* zingsrju in Amiriu Bešiću, k> sta ob-dolžena ropa poštarja na Jesenicah in načrtovanja ropa rad ov tj i Ike po^te. Policisti so ju ovadili le zaradi treh dr^mh ropov, za katere pa tožibtvo $e ni sestavilo obtcinice. q i CC + I Brigadirska sablja j za napredovanje i Brigadir magister And rej Ostermanz : Březnice^ jíosedanji poveljnik Povdj- i stva za podporo in hkrati Vojainice : Kranj, je od srededalje namestnik po- ; v«ljnlka poveljstva s3 Slovenske voj- : ske. Pred dnevi so ga poviiati v Čin iria. 10 EKONOMIjA Usoda casinoja v rokah države Casino Bled se zaradi težav v pošlo-vanju m manjiega obiska spo^eduje s sežan^im Cold Cljbom» na Bledu pa odioûtev kapitalske in odškodnin* ske družbe o strateikem partnerju pričakujelo v tem tednu. VREME Danes bo večinoma sončno. V sohto bo spremedjivo Mično, s ploham v gorečem svetu, V ned^o bo sončno, popoldne bo lahko kakšna ploha. 11 /21 X jutri: sprmenBvo ótíačno i/> : ^ r : vo à v à 2 POLITIKA danica.zaifrl(S>g-^5. d GORENJSKI GLAS petek, 13. maja 2009 UuagANA Slovenija brani status pomorske države Ta teden so predstavniki parlamentarnih strank govorili o predlogu evrop»skega komisarja za liritev OHIja Rehna o rešitvi mejnega spora s Hrvaško. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik države Danilo Tiirk in predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Sprejeli so več pripomb, ki so jih podprle koalicijske stranke In SDS, nasprotovali pa sta opozicijski SNS in SLS. Dopolnila bodo poslali v Bruselj, bistvo njihove vsebine pa je vztrajanje Slovenije, da je pomorska država, da ima teritorialni stîk z odprtim morjem» da sc o morski in kopenski meji presoja po enakih načelih, da se o meji odloča po mednarodnem pravu, upošteva pa naj se tudi načelo pravičnosti, da pri reševanju mejnega spora ne more veljati nobeno enostransko dejanje po letu 1991. Slovenija bo blokado hrvaških pogajanj z EU umaknila potem, ko bosta obe državi ratificirali dogovor o arbitraži, sicer pa predlaga tudi drugačno sestavo arbitražnega sodišča in še vedno predlaga tudi možnost mediacije. D. Ž. LjuagANA Nadaljujejo sejo državnega zbora Včeraj so s predlagano novelo kazenskega zakonika poslanci nadaljevali zasedanje državnega zsora. Danes pa se v par* lamentu ukvarjajo z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. "Izbrisanih" v letih 2003 in zoog. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Knjigo pre^e AGICA POLAJNAR iz Zg. Jezerskega. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Odkar sta se vselila v hišo. to je bilo leta 1974, sta na Gorenjski glas naročena Štefka in )ože Štefe s Srednje Bele pri Preddvoru. Oba std domadnd» poročena 3d let Jože se še vedno spominja, da je včasih, ko je hodil k Štefki vasovati, do njene hiše po bližnjici naštel 417 korakov, po daljši pa okoli 470. Jože, k( poštarja navadno pričaka kar ob cesti Je bil rojen istega leta, kot je začel izhajati Gorenjski glas. Oba ga začneta listati in brati zddaj, a je na koncu cel prebran. Pc^oldne pa ga v zgornje nadstropje vzameta še snaha in sin. Pohvalita priloge, saj ju zanima tudi, kaj se dogaja v drugih občinah. Ko se je upokojila, je Štefka veliko pletla in delala gobeline, sedaj pa večino časa porabi za vanDvanje vnučkov. Pri tem ji pomaga tudi jože, ki rad kaj ustvarja iz lesa. Izdeluje okvirje za slike, predvsem poleti plete košare, od majhnih pa do velikih "cajn", kakršne je včasih delal njegov oče. Naredil je že slike Iz furnirja, raglje za veliko noČ, proti koncu leta pa se loti priprave figur iz mavca za jaslice v bližnji belski cerkvi. Žena ga pohvali, da je zelo pripraven, sam je prenovil kopalnico. Ob 1 6. uri se cela družina Štefe zbere pri kosilu, potem je čas za rekreacijo, jožetu je Štefka za šestdeseti rojstni dan kupila kolo in od takrat rada skupaj kolesarita, pešačita okoli Brda ali se oodata v Gašelj. Vsako jutro in večer peljeta na sprehod mešančka Ara, ki sta ga "posvojila" pred enajstimi leti. D. K. Štefka s Sestnajstmesočnim vnučkom Marcelom, ki ima še starejšo sestrico Saro; Jože in najdenček Aro. Pokrajine prednostna naloga Ustanovitev pokrajin je ena od prednostnih nalog tudi sedanje vlade, sta na vseslovenskem srečanju županov na Brdu zatrdila premier Borut Pahor in ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner. Danica Zavrl Žlebir Brdo • Decentralizacija drža« ve je projekt, ki ga Slovenija načrtuje že desetietje, usta« Dovit\1 pokrajin smo se \ prejšnjem mandatu že precej približali, nova vlada pa to naloga šteje kot enega od prednostnih razvojnih ciljev, je na srečanju županov na Brdu dejal predsednik vlade Borni Pahor. Prejšnji viadi in tedanjemu resornemu minis« tru Žagarju je piiznal, da je bilo tedaj veliko narejenega, med drugim leta 2006 sprejete tudi ustavne spremembe, ki omogočajo ustanovitev pokrajin. Do siednjega pa ni prišlo zaradi nesoglasij glede Števila pokrajin in načina nji- ^^^^^ pozdravlja kamniškega župana Antona hovega finandranja. O kaká- Smolnikarja. / f^®»: k^v^k nih in koliko pokrajinah raz- zlasti strokovni razpravi. Župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je dejal, da podpira novi koncept pokrajin, da se nagiba k njihovemu manjšemu Številu, pričakuje pa, da ne bo lahko pri prenašanju pristojnosti z dr» žave na drugo raven iokalne samouprave. Verjame tudi, da bo sedanji vladni ekipi uspelo in da bodo lahko volit* ve v pokrajinske organe že hkrati z lokalnimi leta 2010. Radovljiški Župan Janko S. Stušek, ki je predstavil že znano stališče razvojnega sveta Gorenjske o manjšem številu pokrajin (največ 8), pa meni, da naj bodo polaa-jine zadosti gospodaisko, kadrovsko in razvojno močne, če želimo, da so učinkovite. To je mogoče ob njihovem mišlja sedanja vlada? Pahor samoupravo govoriîi tudi o čanje strateškega sveta, za- manjšem številu. Predlaga, je dejal, naj bo njihova vloga črpanju evropskih sredstev tem se bo o ključnih vpraša- da se naša država ozre po razvojna in imeti morajo zadostne finančne in kadrov- in o prihodnjih aktivnostih njih regionalizacije začel dia- modelu sosednje Avstrije, glede kohezijske politike log, kjer pričakujejo tudi so- Znano je, da so župani zgor- ske vire. da bodo kos pristoj- (pravkar se pripravljajo na delovanje županov, pokrajin» njega dela Gorenjske v prejš-nostim, prenesenim z drža- razpis 20i0'20ii). V zvezi s ski zakoni pa naj bi Šli v par* njem mandatu zagovarjali ve in da bodo lahko tudi partnerice pokrajinam v drugih tem je premier napovedal ustanovitev tehnično-infor- lamentami postopek decem- delitev Gorenjske na dve po- bra letos. krajini, in sicer v primeru, če evropskih državah. Pri obli- madjske pisarne, ki bi bila v V razpravi so župani po- bi bila SBvènija razdeljena kovanju koncepta pokrajin pomoč pri kandidaturi za ev- udarjali, naj sedanja vlada s na 14 pokrajin, kot je načrto- bodo prisluhnili stiokovuja« ropski denar. Ministrica ZU- pokrajicami ne začenja na vaia piejšiija vlada. Ob pokora. Sicer pa se pogovarjajo ta Ploštajner je povedala, da začetku, pač pa naj upošteva nudbi sedanje vlade, naj bo o najmanj treh in največ še- se je v zvezi s pokrajinami že dobre izkušnje prqšnje. Po pokrajin največ osem, pa stih ali osmih pokrajinah. Na sestal strateški svet, sedaj se ministričinem zagotovilu se Stušek podpira enotno Go- posvetu na Brdu so predstav- začenjajo strokovna posveto- nameravajo nanje tudi opre- renjsko s pokrajinskim sre- niki vladne službe za lokalno vanja, junija bo že drugo sre- ti, prisluhniti pa nameravajo diščem v Kranju. Znana so imena in vrstni red list 4 ). stran Številko sedem bo na ^aso- kič, Bernarda Jeklin, Peter rut Cink, Darja Mohorič in vnid lista DeSUS, na njej pa Cesnik, Cveta ZaJokar Ora- Aleš Gulič. Pod številko 12 Kandidatna lista SD bo na so Kari Erjavec (Naklo), Ma« žem (Domžale) in Matej La- nastopa lista SNS, na kateri glasovnici na petem mestu, s kandidati Zoranom Tfaa* rija Gjerkeš Dugonik, Dra- hovnik. Pod zaporedno šte- kandidirajo Sergej Čas, Bar-go Mirošič, Andrejka Maj- vilko deset se bo na evrop- bara Jerman, Nina Mavrin, lerjero {škofia Loka). Tanjo hen (Kranj), Joško Godec, skih voLtvah potegovala Ne- Donja Hudoklin, Aleš Ban- Fajon, Andrejem Horva- Silva Savšek in Avgust He- odvisna lista za pravice bol- dur, Janja Čas in Matej Iva- tom, Mojco Kleva, Levom ričko. SDS bo osma, kandi- nikov, ki jo zastopajo Marko nuša. Na glasovnici bo mo» Kreftom» Karmen Pahor in dati pa so Milan Zver, Ro- Šidjanin, Tadeja Cankar Da- gočc glasovati za eno listo Andrejo Katič. Združeni Zc- mana Jordan Ciielj (Rova vanzo, Andraž Košir in Tina kandidatk in kandidatov, in leni bodo na volitvah nasto- pri Domžalah), Zofija Ma- Jakopin. V LDS se bodo za sicer tako, da bo volivec ob- pili pod zaporedno številko zej Kukovič. Dragutin Mate, vstop v evropski parlament krožil zaporedno številko li- šest. njihovi kandidati pa so Mirko Zamemik, Katja Ko- potegovali pod številko 11, ste. Na listi, za katero glasu- Vlado CuS, Lucija Mozetič, ren Miklavec in Anže Logar, kandidati te stranke pa so je. pa lahko označi enega Mihael J are. Tej a D umen- Lista Zares je po žrebanju [elko Kadn (Besnica), Mir- kandidata, ki mu daje pr^- čic, Franc Čemagoj, Tomaž deveta, na njej pa Ivo Vajgl, jam Muženič, Slavko Zi- nost pred drugimi, tako Ogrir in Tamara Galun. S Félicita Medved. Roman Ja- herl Sonja Kralj Bervar, Bo- imenovani preferenční glas. PORABIM KflR RRBIM J I I Prestavite v nižjo porabo. Z desetimi preprostimi koraki ućinkovito zmanjšajte porabo efektnčne energije m prihranite! Paket Porabim, kar rabim pa vam prinaša še doddtne ugodnosti, _ Za več informacij kliknite elektro. na www.por&blmkarmblm»sl K^l GOrenjSka % i GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2009 r\ KTU) k LNO 3 nd v v • se ziv v Kranju so se spomnili 13. maja 1979, ko sta se na Everest vzpela Andrej Štremfeij in Nejc Zaploinik. Spomerik Nejcu, Stoiak Sate Kianj - "Povabilo Planinskega društva Kranj me ie prijetno presenetilo. Na Everestu so nam rekli Ekarjevi fantje, Sâj smo Kranjčani držali skupaj. Z Nejcem 5va tudi prišla skupaj na vrh kot prva Slovenca. Danes so me novinařil spraševali, ali in'.am kaj opreme s takratnega vzpona. Za to doma ni prostora. Vse spomine imam v glavi, na fotografijah in v skromnem dnevniku. Vanj sem zapisal tudi bojazni, da se ne bom prilagodil višini, da ne bom sledil drugim in prišel do Mojca Zaplotnik jamnik, Andrej in Marija Štremfeij na sprejemu v PD Kranj vrha. Imei sem hude težave z zobom, ki ga je zdravnik Vavken komaj izpulil. Po je bilo oditi na pot ob taki no-vid brez žalostnih slovesov s ci. Vseeno se je vzpel na postaviti prsd stavbo društva ramo nad tretjim višinskim doprsni kip, ki bo spominjal dveh tednih sem Šele mogel svojci. Leta 1990 sem se pri- taborom. na alpinista in pisca knjig. na hrib, kjer sem ujel zagna- družila Andreju na medna- Hredsednik Haninskega Častni konrul Nepala Aswin ne prijatelje. Tega se poleg rodni odpravi na Everest, društva Kranj Franc Ekar je ShresŮia je poudaril, da je al- vrha najbolj spominjam," je povedal Andrej Stremfelj v sredo. dobili sporočilo o uspehu na Everestu. Čez tri ure sem od- TomaŽ Jamnik se je spom- Nejc Zaplotnik (posmrtno) nil, da so morali v več krajih Andrej in Marija Štremfeij pinizem most prijateljstva med Slovenijo in njihovo de- Bila sem trinajsta ženska na izročil šopka Andreju in vdo svetu in prva Slovenka, ki je vi pokojnega Nejca Mojd Za stopila na vrh," je dejala Ma- plotnik Jamnik. Povedal je želo. Ponos nad dosežki "Pred tridesetimi leti, 13. rija Štremfeij. Vodja trans- zbranim, da so ob iio-letnid Kranjčanov v gorah sla izra- maja 1979, smo ob 17. uri porta na odpravi Everest '79 društva postali častrJ člani žila tudi kranjski podžupan Bojan Homan ter duhovnik in direktor založbe Družina potovala s kranjske alpini- preložiti veliko opreme za Tomaž Jamnik in Tomo Če* fanezGriJ, ki je plezalzNej-, stično odpravo v Peru. Lepo številno ekipo s spremljeval- sen- Zaplotniku nameravajo cem in Andrejem. Krajani Grenca so protestirali Skupina krajanov Grenca jeta teden s protestom opozorila na zanje slabše prometne razmere, ki nastajajo z rekonstrukcijo regionalne ceste ob gradnji trgovskih centrov nasproti vasi. Danica Zavri Žlebir Crenc • Hkrati z gradnjo tr» govskih centrov namreč poteka tudi ureditev dela regionalne ceste mimo te vasi. Z njeno rekonstrukcijo bo průmětna ureditev takšna, da prebivalci dveh ulic in podjet* nik Marjan Frlan s hišo tik ob cesti izgubijo možnost zavijanja levo iz vasi v smeri Škof^a Loka. Na ta problem so vaščani pristojne občinske službe opozarjali že od lanske pomladi, jeseni so svoje zahteve ponovili na zboru krajanov, zbrali podpise, se Protestnikf zahtevajo tri spremembe v načrtu r^onstrukcije regionalne ceste. / foia coqh obračali na investitorje in terjali pisna zagotovila, da bodo levo in desno. Priključek Fr- zaradi rekonstrukcije dopu- s popravki v lokarijskem na- lan naj se uredi tako, da bo stili šele. ko bodo dobili tudi črTu dosežene boljše rešitve mogoče zavijanje le/o s po- pisno zagotovilo za omenje-od sedanjih. Sedaj pa se je re- močjo nekakšnega odstavne- ne tri rešit/e. O tem naj bi se da se z rekonstrukcijo ceste poslabšujejo prometne razmere nekaterih krajanov Grenca. Pred izvedbo pro- konstrukcija začela, krajani ga pasu. Za ulico Kovač - Er- z investitorji pogovorili na se- jekta jih bodo skušali rešiti s pa v rokah Se vedno nimajo žen pa pričakujejo rešitev z staiiku ddiies na občini. Ob popravki v okviru obstoječe- ničesar, zato so se v torek vzporedno cesto, ki naj bi iz tem poudarja, da kržjani ne ga načrta, in sicer za križišče zbrali na protestu. Kot nam vasi potekala do novega Mer- nasprotujejo gradnji trgov- s slepo ulico in priključek ie povedal podjetnik Marjan catorja v Starem Dvoru. Fr- skih centrov, le na občini naj Frlan, ki se ob rekonstrukciji lan še pravi, da doslej.njihove jih jemljejo resno, kose pote- ceste čuti oškodovanega, laa- zahteve, raslovljene na obči» jani zahtevajo tri spremem- no, niso bile slišane, da ni gujejo za svo]e pravice, Direktor občinske uprave Frlan, medtem ko bo na tretjem spomem priključku ostala rešitev "desno-desno", ob čemer bodo poskrbeli za be. Na priključku iz slepe uli- pripravljenosti za dialog, zato v Škofji Loki Jernej Prcvc, ki izvedbo nove ceste po trasi ce na regionalno cesto naj se se je skupina krajanov v torek se je v torek prišel posveto- G re ne-M ere a tor, za kar pa postavi semafor, ki bo prebi- tudi odločila za protest Pravi, vat s krajani, ko so se zbali občina še išče soglasja last- valcem omogočal zavijanje da bodo začasno zaporo ceste na protestu, nam je potrdil, nikov zemljišč. Boštian Bogataj Veliki rešitelj red dobrim tednom so fronto z NLB. Dopisovanje z ^ani Združenja me- hanko, ki nam ga je pofšlal, n&ižzr, ob 20-lctnici de- j&sno kaže, da banka zaradi lovanja med drugim poivdali: kapitalske podhranjenosti 'Naš cilj niso odpuščanja'in 'V podjetja ne bo veČ kreditirala, nžkih časih Je naloga mene- Pa se veliki strateg in rešitelj džerjev hitro ukrepanje' in ni dal. Sporočil je, da i' igro 'Vsem zapodenimje treba jas- vstopa Gorerjska banka. V tej no razložiti situacijo in časo- banki so nam nekaj minut vni okvir ukrepov'. kasneje povedali, da s posoji- Ob sprem^anju agonije Škof' lom ne bo niČ. In Hohnjec? JsloŠkega LTH, koje vajeti pre- Kriv je njegov p rija telj, i upan vzel Iztok Ilohnjec, dajejo slu-^ in poslanec Borut Sajovic^ pa titi, da ne Hohnjec ne Miloš 'ljepotan' Blaž KavČiČ [pred- Kodre lekcij vrha slovenskih sednik Državnega sveta), pa tnenedžerjev nista osvojila. Na» trenutno stanje v Sloveniji, pa ^rotno, nenehno zavajanje in Na koncuje podjetje ponu^ prikrivanje informacij zaposk- díí 'malim tajkunčkom', kot nim, neuknpanje in nezago- Je imenoval delavce in jih tudi tavljatye dela delavcemjt bilo v raz umel, kako Je v kriznih Ča- zadnjih mesecih v LTH prej ri/i težko, saj mimogrede v tr- pravilo kot izjema. S prihodom novega ruuizomika so biíi delavci deležni Še norčemnja. govmi zapravi petsto evrov. Težko bi sicer trdili, da se Hohnjec ni trudil, jasno ni le. Ob predstavitvi takrat še po- za koga. Najbrž bodo držale tencialnega nadzornika se Je trditve prvega sindikalista v Hohnjec takoj zapletel v lastne podjetju Davida Švarca, ki izjave. Do konca aprila oziro- pravi, daje s tem kupoval čas, ma do naslednja dne naj bi da je lahke sedaj že bivša banka zadolženemu podjetju uprava iz LTH Črpala Št zad- 'na lepe oči'odobrila premostit- nje premoženje, kije tam ostaveno posojila. Temu novinarji lo. Torej ropanje, namesto da nismo verjeli, še poseh^ zato. bi se zaradi napačnih ukrepov ker je kolegica dan prg o vstopu lastnik sprijaznil z iz^blje- V LTH povprašala potencialne- ním premoženjem v LTH. strateškega partnerja, kije to Koliko časa bi agonija za de- odločno zanikal A se Hohnjec lavce še trajala, če ne biposre- ni dal. Povedal je, da gredo lah- dovala Občir^a Ško^a Loka in ko po partnerja, ki bo vložil do- v sredo vložila predloga za stebrih pet milijonov evrov, tudi čaj, si ne moremo niti pred- rw Finsko in ne le na Dansko. stavljati. In še to. Veliki reši- Posojila nikakor ni bilo in tclj bi danes nepreklicno odsto- prvi nadzornik je stopil v pil. Po jj dneh! Gorenjski Glas OIXOVORfviA UREDNICA Marija Vol^ak NAMCTNtKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Dan ca Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVI N AR) |. U REDNIM: Boštjan Bogataj, Alenka Brun» Igor Kavčč, Suzana P. Kovaa^ \JtU Petemd, Mateja R«r^ Stojan Saje Vilma StancMiik Simon Šubk, Cveto Zaplotrik Danka Zavi! Žlebir, Štefan Žar^; stalni sodeiavd: Marjana AhafiC, Maja Bertoncetj, Ma^až C ^rlč. Ana Ksrtman, KoŠnjek. Milena MildavSČ, Miha Naglič, jasná Paladin. Mar)^ Sriolnikar, Ar» Vok§ak OBLIKOVNA ZASNOVA Jerr)«j Stritar, IkpvdrStriUrdo.O' TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOCRAFIjA Tina Dc^, Corařd KavSč l^KJORICA Maijeta Vozika VODtA OG LASN EGA TRŽENJA M ateja Žvižaj GORENJSKI CL/S (ISSN j« registrirna bUgovna in storirvina znamka pod it P" Uttfdy RS ÍÚ |iil«i«klu*lriv l«$li)ÍOQ, UstArvovîtel) In Ízd«ja!«IJ. C»r«qjsl(i gl*», O,, Kranj / Direktoric«: Marija Velčjak / Naslov; 6(fiJw«Ísova cèHa^, 4000 Knrt) / T«!.: 04/30142 00. fv: 04/20142 ^mail: si; rnaii oglasi m osmrt 'ce časopisa do plsr^e^a preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega et>dob|a Oelasne sionr^e p« ceniku; oslsno trienje: tel : 04/ 20142 4S. 4 GORENJSKA « GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2009 Referendum o delitveni bilanci v občinskem odboru SDS Gorje so prepričani, da sta bila na izredni seji sprejeta sklepa o delitveni bilanci med občinama Bled in Gorje v škodo slednje. MAtiiaRakt raa tudi dolgoročne posledi-..............................................................................ce, ki bi lahko predstavljale Cprje • Zatu picUla^aju, dd bi izjeiiino TutaiiČiio bi«ine«za o sprejetih sklepih o delitvi občino. S tem ko delitvene bi- premoženja med občinama lance niso izvedli v roku, ki Bled in Gorje razpisali lefe- ga predvideva zakon, pa naj rendum. Pobudi za razpis re- bi izgubili tudi premoŽenje ferenduma so priložili tudi na območju občine Bled. 109 podpisov občanov in za- "Blejskega nočemo, goijan- Ktevali, da se do morebitne skega ne damo," je ob tem referendumske odločitve za* poudaril Poklukar, ki meni, drži izvajanje omenjenih da občini Gorje med drugim dveh sklepov. Župan Peter pripada sorazmerni delež pri Torkai je dejal, da bo za pro- hogometnem igriSču na Ble- učiiev pobude in izdajo pra- du, Festivalni dvorani, ledeni vnega mnenja zaprosil služ- dvorani, smučišču Straža, bo vlade za regionalno politi- kampu Zaka. veslaškem cen- ko in lokalno samoupravo. tru, knjižnici in zdravstve- Predsednik občinskega od- nem domu na Bledu ter golf- bora SDS Alojz Poklukar je v skem igriSču. Župan Peter imenu predlagateljev refe- Torkar odgovarja, da so se renduma poudaril» da gre za odbčili za delitev po zakonu občutljivo področje delitve in da te stvari ne sodijo v de- premoženja, pri katerem bo litveno bilanco. Prepričan je, polrebno temeljito pretehtati da je bila to za Gorje dobra vse rešitve in ga urediti tako, poteza. "Sprejetje delit\'ene da bo zajeto vse premoženje, bilance nam omogoča vpis ki v določenem deležu pnpa- lastniške pravice in pravno da občini Gor^e. Prepričan je, ureditev razmerij, da bi lahko da bo imela predlagana deli- začeli normalno delovati kot tev premoženja med občina- občina," je še dodal Torkar. Linhartova pot Bronaste table z napisi v brajlici so postavili pred dramatikov spomenik, njegovo rojstno hišo ter ridovljiško graščino. Marjana AhačiČ sami preberemo napisano, ....................................... obenem pa videče opozarja- Radovljica - V soboto dopol- jo, da med njimi živijo slepi dne sta radovljiški župan In slabovidni. Veseli smo> da lanko Sebastiîan Stušek in nam pri tem pomaga Lions predsednik Lions kiuba Bled Zvone Papier slovesno od- klub, ki nam stoji ob strani že vse od ustanovitve leta krila tri bronaste table, s ka- 1994." je še dejal, radovlji^ terih si bodo slepi in sUbo- župan |anko S. Stušek pa se vidni lahko prebrali osnovne je lionistom zahvalil v ime- informacije o Antonu Toma- nu občine. "Odprtje danaá- žu Linhartu. S sredstvi Lions nje poti pomeni še en ka- kluba so jih postavili pred men v mozaiku, ki ga gradi- Linhartov spomenik, njego- mo v dobro vsem oviranim, vo rojstno hiio ter radovlji- Tri bakrene table bodo dale ško graščino, kjer si je sicer v možnost slepim, da se bodo Mestnem muzeju mogoče informirali brez pomoči ogledati tudi razstavo o slav- spremljevalcev, videčim pa Table, tako kot spomenik A. T. Linharta, delo kiparja Staneta nem Radovljičanu. Uonisti pogum in oporo za takšne in Kolmana, omogočajo slepim pridobivanje informacij brez so ob tej priložnosti Zavodu podobne podvige." pomoči spremljevalcev. za usposabljanje invalidne Kot je pojasnil Cveto Ur* mladine Kamnik podarili šlč, direktor direktorata za postavljene na Linhartovi sem, da je država prva dolž-tudi denar za lupo, s katero invalide pri Ministrstvu za poti» so pripomoček, s kate- na storiti vse, da invalidom si bodo pri braniu pomagali delo, družino in socialne rim slepi lahko tako kot mi> da enake možnosti. Za ti- njihovi slabovidni učend. zadeve, so senzorični inva- videči, dobijo potrebno in- sto, česar država ne zmore, "Takšne table so za ljudi, lidi v vsakodnevnem življe- formacijo. Na simbolni rav- pa je potreben prispevek in-ki ne vidimo, zelo pomemb- nju med najbolj oviranimi, ni pa videčim govorijo, da validskih organizacij in seně," je na slovesnosti pouda "Tako slepi kot gluhi so smo ljudje sicer različni, a veda ljudi, ki del svojega ril predsednik društva slepih razvili specifičen način ko- živimo skupaj v okolju, ki prostega Časa ali premože- in slabovidnih Gorenjske municiranja - brajlico in mora biti prijazno in pra- nja namenjajo za dobro in- Emil Muri. "Zdaj si lahko • znakovni jezik. Table, ki so vično do vseh. Prepričan vaiidov." v SREČO JE LEPO DELITI piWiíJ J, K * ZAVAROVANJE :ZAVARMf^ VOZNI i___ PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. fcmjv i^UA u lAVèMâ^ StlM li IfT Mi vrt m ÍAVAMVMPU »CQVMW»t1 ^ ^AVMOVAM^I/ VCZHiKa2> iKOûù imach p06b90%s in votiia vust^ « umaj» ( i2ićnh out vić i^jk^mahi na tríglav Prihodnost v turizmu in kulturi V občini Žirovnica so sprejeli razvojni program do leta 2016, ki opredeljuje 53 projektov. Nadaljnji razvoj bo temeljil na povezovanju turizma in kulture. Ana Hartman okolja ter prijazne in učinko- stroke: "Skupaj smo prišli do ..............................................................................vite občine. Program opřede- konsenza, v kateri smeri naj Žirovnica - Zirovniški občin- Ijuje štirinajst ukrepov, zno- se občina razvija. Dokument ski svetniki so na zadnji seji traj katerih je 53 projektov. ni namenjen le občinski sprejeli razvojni program ob- Do leta 2020 naj bi izvedli upravi, ampak vsem akter- čine Zirovnia 2009-2016 2 šestnajst večjih investicij, kot jem razvoja občine." Prepri- elementi do leta 2020» ki po so gradnja kanalizacijskega čan je, da izvajanje 23 milijo- besedah snovalcev temel)i na omrežja s dljem priklopa 80 nov eviov vrednega progra- povezovanju turizma in kul- odstotkov gospodinjstev na ma lahko ogrozita le predol- ture. Kot pravi Sbvka Zupan čistilno napravo (zdaj tri- ga kriza in aezainteresira- iz podjetja K&Z Svetovanje najst odstotkov), obvoznic nost tistih posameznikw, ki za razvoj, ki je sodelovalo pri Vrba in Breznica, kuitumo- lahko pripomorejo k nadalj- pripravili programa, ima Ži- informacijskega centra, po- njemu razvoju občine. rovnica tri ključne prednosti: slovne cone in večnamenske Svetniki so se strinjali, da kakovObtdii podeželski pros* dvorane, boljSa prometna [e razvojni program dobro tor in izjemno krajinsko po- varnost z gradnjo pločnikov zastavljen in da je treba podobo, bogato kulturno dediš- ob regionalni! cestah, iiredi- sebno pozornost nameniti Čino (od Prešerna, Čapa, Finžgarja, Jai^e...) in zdravo sodaino okolje: "V bolj premišljenem in trtno usmerje- Slavka Zupan: "V bolj premišljeDem in tržno nem povezovanju kulture. usmerjenem povezovanju kulture, turizma turizma in podeželja vidimo in podeželja vidimo pomembno razvojîK) priložnost. pomembno razvojno priložnost Turisti \se bolj po\pra-šujejo po izvirnih doživetjih, goste pa imamo na svojem pragu • na Bledu, Šobcu..." Turisti vse bolj povprašujejo po izvirnih doživetjih, goste pa imamo na svojem pragu • na Bledu. Šobcu..." Kot je pojasnila Zupanova, bodo vizijo povezovanja tu- tev rekreacijskega območja turizmu in kultiui. V razpra- rizma in kiJture uresničili Završnica in mladinskega vi so se dotaknili še proble- prek §tirih dljev oz. razvoj» centra, razširitev vrtca in po- matike razvoja kmetijstva in nih usmeritev - in sicer po- večanje kapacitet za oskrbo prometnih povezav, umeSČa- stati prepoznavna in zažeJe- starejših na domu oz. poskr» nja objektov v prostor, ure- na destinadja za doživljanje beti za domsko oskrbo. izvirne slovenske kulture in ditve mladinskega centra in Župan Leopold Po^čar je kolesarskih poti, čmih gra-podeželja, ohranjanje narave poudaril, da so ta strateški denj na kmetijskih zemljiš-in krajinske podobe, vzdrže- do! (Zavod za varstvo in rehabi- Kranj • V nedeljo, 10. maja, Voditelja dražbe sta vsake- z imenom Pink panter po litacijo oseb po poškodbi se je na Slovenskem trgu mu kolesu nadela ime in ga trdem boju ponudil največ, glave). Z akcijo želijo opo- zbrala pisana množica ljudi opremila z zabavno zgodbo, se je smeje odpeijal s prizo- zoriti na to, da je kolov na dobrodelni in ekološki kar ie navdušilo množico rišča in povedal: "To je pra- času, ko se vednomř preva akciji Staro kolo • nov smi- obiskovalcev in spodbudilo sel! Skavti so tri mesece kupce. Tako je cena koles z pred dražbo zbirali stara ko» lesa, jih ob pomoči sponzor» izklicne cene 15 evrov poskočila tudi do 60 evrov. vi Teden mladih! Akcija, opozarjanje na aktualne probleme - imamo preveč řamo alternativa kreadjo, niČ skrbi s parkira avtomobilov in premalo re- njem in prispevek k manj jâ popravili in jim na debv- fože Bizovičar • Joco. vodja cikiíramo." Janez Ciperle, ones naze van j u Delavska hranilnica Ui PODRUŽNICI DELAVSKE KRANlUsJiCE V KRANJU m JESENICAH MNOŽIČNO PRfVASUATA NOVE KOMITENTE ZAKAJ? ODGOVOR NAJDE VSAKDO V NEKAJLETNI IZJEMNO UGODNI PONUDBI NAŠIH STORn'EV * Imetniki osebnih računov krofo naiveć u^odnoed. zato se fim morale prtdrv * dajemo ugodne gotovfnskekredHe 00 120 mesecev in stânovanlekâ kredite do 360 mesecev, s fiksno obrestno moro; * omogočamo vam depozitno varčevanje celo do 4.30 % z nomi^o obresmo mero; * nudimo vam rentno varčevanje z do 5.40% non^nalno oCrestno mefo; * zanirmo }e varčevanje z varčevalno knjSlco 2 2.65 % nomiralno cbres&io mero ; * otvđniamo naKeneièe plačevanje polointo« Câmo 0,39 EUn in 0,60 EUF^ * otrestr>e mere so fiksne, za vrsto let pa <^raryamo najnSje stroéke plačilna^ pometa. Će prine&ete ta ogla», vam odobrimo cwtreSnUkl kredft do 120 mesecev, BREZ STROŠKOV OMRrTVE In znižano obrestno mero za 0.60 odstobte točke od redne, že tako i>godne ponudbe! Z veseljem Vas pričakujemo v naáih poali^riih enotah. v Kranju. Koroiha cesta 19, lei.. 04/2815 300 {-OB), na Jesenicah. Gesla marêala Ttta S3, tel.; 04/580 92 70 ('74). vsak delovni dan od 6.30 do 17.00 ure. Spletna st/an; wy/w.deiavskahranflnlca.sl E-ooita: Info@deiav&ka^ranUn ;c ».si Prijateljsko druženje treh občin v soboto so na Bledu pripravili peto srečanje prijateljskih občin Bleda, Cemone in Vrbe. Matïia Rant boto poskrbele mažoretke in godba na pihala iz Ge- Bled • Kulturno in kulina- mone. Zbrane v ZdravOi- riCno druženje omenjenih Skem parku so nagovorili treh občin je tokrat pripra» tudi župani vseh treh obvila blejska občina v sode- Čin, ki so si ob tem izme- lovaiiju s Turizmom Bled. njali darila. "To je zagotovo "Kremna rezina sreča ka- eno naših najlepših sodelo- pučino in sirov štrukelj vanj. To je tudi lepa přilož- bi lahko poimenovali to tra- nost, da mladina iz vseh dicionalno srečanje, ki smo ireh občin pokaže» kaj ga pripravili že peto leto po zna," ie poudaril blejski žu- vrsti, Bled pa ga gosti dru- pan Janez Faifar. V kultur- gič," je pojasnil pobudnik no zabavnem programu so teh srečanj Christian Zel- nastopili še mladinska fol-chen Í2 Vrbe na KoroSkem. • kloma skupina in skupina Zamisel za tovrstna sre- akrobatskega rokenroia iz čanja se je porodila njegovi Vrbe ter plesalci blejskega ženi, slikarki Christini plesnega studia in folklor- ichen, ko ie razstavljala na ne skupine Bled. Ob stojni- cah pa je bilo mogoče poskusiti koroške sirove Bledu. Njene slike si je do 15. maja tudi tokrat mogoče ogledati v prostorih obči- štruklie in italijanski kapu-ne Bled. Za uvod v prijetno čino ter se posladkati z druženje treh občin so v so- blejsko kremno rezino. Za uvod v srečanje ^h mest $0 poskrbele mažoretke in godba na pihala Iz Cemone. 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2009 PODBREZIE Gasilci in lovci čistili okolico Tudi letos je Prostovoljno gasilsko društvo Podbrezje v sodelovanju z Lovsko družino Oobrči organiziralo očiščevalno dkcijo po Podbrezjah in okoliških gozdovih. "Lovci so se podali od Zviri proti Podbrezjam, kjer je v Podbreški gmajni zelo popularno odlagati smeti. Pobiralci smo se odpravili tudi do Gobove, na vzhodu pa nas je omejila Tržiška Bistrica. V za ta £as zelo lepem vremenu je sodelovalo okoli 42 vaščanov Podbrezij in lovcev, ki nam ni vseeno, da smeti ležijo kar vsevprek," nam je sporočil Boštjan Aljančič, predsednik podbreškth gasilcev, Nabrane smeti, ki jih je bilo za dve traktorski prikolici, so z gasilskim traktorjem odpeljali na kovorsko deponijo. Smeti je bilo za dve skopati traktorski prikolici. "Ker se nam je pokvaril gasilski traktor, je moral eno prikolico odpeljati tudi Marjan Černriec s svojim traktorjem. Odvažati nam je pomagal tudi Simon Cortnar s svojim kombijem in prikolico. V sredo, 22. aprila, pa smo v sodelovanju z učenci in učiteljicami podružnične šole Podbrezje in podbreških gasilcev očistili ulice po vasi in tudi na ta način prispevali svoj delež k dnevu Zemlje. Zahvaljujemo se ko- mundlncmu podjetju in občini Tržič, ki sta nam dovolila smeti deponirati na kcvorskem smetišču. Občina Naklo pa nam je prispevala malico^ ki so nam jo pripravili v gostilni Pri Slavki v Podbrezjah, pojedli pa smo jo na gasilskem vrtu," še dodaja Aljančič. 0.2. Škof/a Loka Občina vložila predlog za stečaj LTH v torek je svetnik Blaž Kavčič na seji škofjeloškega občinskega sveta med pobudami in vprašanji opozoril na nevzdržno stanje v podjetju LTH, pritegnila sta mu tudi Franci Feltfin in Anton Peršin. Župan igor Draksler je napovedal, da bo občina kot ena od upnic že naslednji dan sprožila stečajni postopek, saj ni upanja za ohranitev proizvodnje. Za delavce, doslej tako rekoč priklenjene na podjetje, boto pomenilo prehod na zavod za zaposlovanje in prejemanje vsaj nadomestil za brezposelnost, za njihovo socialno varnost bo poskrbljeno tudi prek centra za socialno delo z rednimi rz izrednimi socialnimi pomočmi, občina pa se je na takšne razmere že pred leti pripravila s posebnim skladom proti revščini. Ob tem svetniki ugotavljajo, da se s problemom tolikšnega obsega doslej še niso srečali. Občina §kofja Loka je v sredo po predhodnem dogovoru s sindikatom LTH napoved uresničila In na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj LTH. D. Ž., B. B. Policistom blagoslovili motorje Vi lm a STANO^'>í i k Dovje - Minuli konec tedna so Člani moto klubov na Gorenjskem pripravili kar nekaj srečanj (Poljane, Gorje ...), najbolj tniloŽično pd je bilo sedaj že tradldonaino srečanje članov IPA (Mednarodno policijsko združenje) moto klubov Slovenije, ki ga je pripravil IPA - RK Gorenjska. Čeprav se policisti in njihovi prijatelji skušajo po cestah voziti čim boij vamo in biti zgled drugim, pa so ob srečanju na Dov« župnika Franc Urbanija In janež Avsenik sta žegnala tudi jeklene konjičke policistov. jem pripravili tudi tradicionalni blagoslov, za katerega na cesti zbnnim zaželeii Gore Blaž Knific, predsed- ležence srečanja (med njimi sta poskrbela domači žup- tudi predsednik [PA • RK nik IPA Slovenije Simon je bil tudi polidst in sloven-nik Franc Urbanija in ne- Gorenjska Boštjan Knific. Švarc in predstavnik Polidj- ski rekorder v smučarskih kdanji župnik v Kranjski župan Jesenic in poslanec ske uprave Kranj Andrej Za- skokih Robert Kranjec) po-Gori lanez Avsenik» ki se je Tomaž Tom Mendnger» žu- krajšek, na promocijsko vož- peljal komandir postaje Pro-sicer preselil v Mengeš. Po- pan Žirovnice Leopold Po- njo prek Italije in Avstrije v metne policije Kranj Jože leg obeh župnikov so srečo ga^i» podžupan Kranjske KranlskoGotxipajevseude' Pasar. Knjižnica prejela certifikat kakovosti Jasna Paiadin sledi!i uporabnikovim željam, potrebam in zahte- Kamnîk - Matična knjižnica vam ter svoje znanje neneh- Kamnik je kot druga sploš- no nadgrajevali, a ves čas na knjižnica in ena prvih smo se spraševali, ali ima kulturnih ustanov pri nas naše prizadevanje učinke in nasploh pred dnevi prejela ali je naša usmeritev prava. certifikat ISO 9001:2008 V projekt sistema kakovosti za sistem vodenja kakovo- smo se po tehtnem premis- sti, ki ga podeljuje Sloven- ski inštitut za kakovost in leku in mnogih dvomih vključili januarja 2007, pri» t r meroslovje. "2e doslej smo dobitev certifikata pa je za Breda Podbrežnik Vukmir nas potrditev, da smo na pravi poti," je povedala direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir. Po dveh letih izobraževanja in notranjih ter zunanjih presoj bo knjižnica zdaj uporabnikom še bolj prijazna, certifikat pa je knjižnica pridobila prav v letu, ko praznuje svojo 60-letnico. www.tlakovec«si info@tlakovec.si tel.: 02 / 450 38 60 ZA PREDPRIJAVO OBIŠČITE WWW.OMAMLJ PANOV N . I NA BRDU PRi KRANJU SOBOTA, 16. MAJ 2009, OB 10. URI HUMANITARNO-REKREATIVNA PRIREDITEV ZA POMOC FUNDACIJI VINCENCA DRAKSLERJA OMAMLJEN. Si OD TEKA Corcf^GU» _ . ^^_rUNDACUA EI ^ # K5?.ÎI® wiTHku^wîïw 'fliirin Drtlihili ............' « w Moste pr{ Komendi jubilej PCD Moste Gasilci iz Most pri Komendi so v soboto s parado skozi vas, mašo v moščanski cerkvi in zabavnim programom na slovesen način obhajali So-lelnico delovanja društva, ki so se je udeležili tudi številni gasilci iz sosednjih krajev. Vrhunec praznovanja je bila predaja ključev za novo gasilsko vozilo, ki bo še izboljšalo učinkovitost njihovega dela. "Zahvala za podporo in pomoč pri nabavi novega vozila gre predvsem občini, seveda pa tudi številnim krajanom in podjetjem, ki so nesebično prispevali svoj znesek,'' je povedal predsednik PCD Moste Roman Kosirnik. Za slovesno vzdušje na prireditvi so poskrbeli mengeški godbeniki, praznovanje pa se je nadaljevalo z zabavno gasilsko veselico. ). P. Komsnda Glavarjeva cesta bo razkopana Občfna Komenda je z javnim razpisom pridobila izvajalca za gradnjo kanalizacije na odseku Glavarjeve ceste od gasilskega doma do Športne dvorane. Kot je povedal Župan To* maž Drolec, so izbrali podjetje Gratei, ki bo projekt, vreden 142 tisoč evrov, začelo izvajati v kratkem. Dela bodo trajala predvidoma dva meseca, zaradi česar bo promet po glavni komendski cesti precej oviran. Večjih zapor naj sfcer ne bi bilo, so pa svetniki že predlagali, da bi za to obdobje tovorni promet preusmerili na regionalno cesto Mengeš-Brnik in na Kranjsko cesto. I. P. Visoko Danes državno srečanje Orffovih skupin v kulturnem domu na Visokem (občina Šenčur) danes poteka 14. državno srečanje Orffovih skupin v organizaciji Slovenskega društva Carla Orffa in KUD-a Valentina Kokalja Visoko. Dvajset šolskih skupin iz vse Slovenije se bo prvič predstavilo ob 9.30, drugi koncert pa bo ob 12.30. S. S. Celovec Romanje h Gospe Sveti Na Krki/Curk pri Celovcu, kjer je sedež krške oziroma krško-celovške škofije, se danes začenja 17. kulturni teden koroških Slovencev. Prireditve se bodo vrstile do torka, 19. maja. V nedeljo, 17. maja, bo romarski dan, na katerem so dobrodošli tudi romarji Iz Slovenije. Ob pol devetih bo dvojezična maša v cerkvi samostana na Krki, opoldne pa slovenska maša v romarski cerkvi pri Gospe Sveti. V njej bo ob 14. urt koncert treh koroških slovenskih zborov, ob 15. uri pa Se šmarnice. J. K. Kranj Test hoje Na Kokrici bo jutri od 9. ure do 11.30 potekal test hoje v organizaciji Zdravstvenega doma Kranj. Dolžina proge je dva kilometra, lokacija je ob cesto Kranj zahod oziroma približno petsto metrov od gostišča Dežman v smeri proti Naklemu. Vsem zainteresiranim bodo izmerili telesno sposobnost In svetovali. S. K. izvozu/ uvozu na avto- GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2009 It :nt!t : •i • s: H»t: •t n Vilma. stanovnik^ . si 7 Nov mejnik loškega rokometa Kadeti Merkurja so si na finalnem turnirju v Celju priigrali naslov najboljše rokometne ekipe v Sloveniji, člani pa so se na sredini tekmi proti Krki poslovili od treh igralcev, ki so zaključili kariero: Boštjana Ficka, Mateja Galofa in Boštjana Bitežnika. Vilma Stanovnik Ško^a Loka • Čeprav^ v letošnji sezoni članski rokometni ekipi Mericurja ni §k> vse p>o načrtih» saj so si na prvenstveni lestvid želeli biti bliže zgornjemu deiu, pa so ob zaključnih obračunih v ligi za obstanek že nekaj Časa brez skrbi, saj so si tudi v novi sezoni zagotovili status prvoli« gašev. Te dni pa so za veliko veselje v taboru lošidh rokometa- Šev zaslužni njihovi nataš-čajniki, saj je ekipa kadetov Merkurja na finalnem tur-niiju v Celju po 24 letih poskrbela, da ima Škofja Loka znova slovenske kadetske pr- Domačin Matej Gabf (na sliki v zelenem Merkurjevem dresu) je kar dve desetletji polnil vake. "Čeprav v ekipi ni iz- gole nasprotnikov ško^eločanov» v sredo pa je odigral zadnjo tekmo. / ^o» cçnai k^vać stopa i oč ih posameznikov, pa smo gradili na kolektivni dvorani Poden povedal tre- dobili na sredini prvenstveni je bila tekma tudi priložnost igri. kondidji in moči. Fant- ner Robert BradeSko. Članski tekmi, ko je ekipa za slovo od igralcev BoStjana je, stari sedemnajst let in Novi slovenski kadetski mlajši, so trenirali vsak dan, prvaki so čestitke vodilnih v Merkurja gostila Krko in na koncu tekme iztržiJa neodio- Bitežnika» Mateja Galofa in Boštjana Ficka, ki so se odlo- konec tedna so jih čakale klubu in priložnostna darila čen izid 29:29. Prav tako pa čili, da letos končajo svojo tekme. V rednem delu prvenstva niso izgubili niti rokometno kariero. "Današnjo tekmo smo odigrali ene, prva in edina je bila na y šporliii dvorani Poden bo ta konec tedna potekal fi- ležemo, vendar naini rokometni tunik državnega prvenstva za starejše zasičeno nju, ki so jo izgubil za gol. osvojili točko. Zaradi po- Ker je Velenje izgubijo s Ce- ^^^^ ^ ^ s tekmo ^^^ ^ ^^ liem. naši fantje pa so nato ^^ ekipama domačega Merkurja m Krškega, sledile „igem več mogel veliko najprej premagali Cimos Koper in z res fanatično igro 16.30 Merkur • Črnomelj. V nedeljo ob 10.30 bo še tek- kažejo mlajši,'" je ob slovesu >odo tekme Črnomelj • Celje PL, Krka - Celje PL in ob pomagati in čas je, da se iz- za kar šest golov še Celje, so Črnomelj • Krško, ob 12. uri pa Merkur • Celje PL od svoje dvajsetletne kariere zasluženo postali prvaki," je ob sredinem slavju v domači rokometaša povedal Matej Gaiof. Tudi stan orli še dobro letijo Nekdanji tržiški skakalci so bili pobudniki za zanimivo srečanje nekdanji skakalcev, ki so se jim pridružili tudi še dejavni tekmovalci. Vilma Stanovnik Sebenje - Minulo soboto so v Sebenjah prvič pripravili prireditev, )d so jo poimenovali Stari orli 2009. Pobudo za srečanje nekdanjih smučarjev skakalcev sta dala nekdanja trtišb orla Madja Steg-nar in Robert Meglič. "Nekdanji in sedanji skakalci se sicer večkrat srečamo na formalnih tekmovanjih, kjer pa ni časa za sproščeno druženje. To pa je glavni namen današnjega srečanja, ki upam. da bo postalo tradicio* nalno," je ob prireditvi povedal Matija Stegnar, ki ga je najprej s prijatelji čakaia no- gometna tekma, na kateri so se pomerili domači vaški Za spomin na prvo tekmo starih orlov so se udeleženci postavili v iztek 25-metrske uiojslri nogometa pioU ska- Ictalnicc v Sebenjah. kalnim trenerjem SZS (z 9 : 8 so bili boljši domačini}, poželi domači skakalni moj« slovenskega skakalca vseh tant Mitja Mežnar» mnogi nato pa seveda tekma na se- stri in najstarejši udeleže« časov Primoža Peterke, ki je drugi (Jernej Damjan, Ro- benjski 25-metrski letalnici, nec, 6o-letni Sašo Kurent priznal, da ga poleta že dolgo bert Kranjec, Frand Petek, kjer so zmagovalci postali V elegantnem slogu so ni bilo tako strah kot v Sebe- Matjaž Zupan ,..) pa so pole- pravvsi 141!), ki so si še upa- številni gledalci lahko obču- njah. Z njim se je strinjal te na sebenjski velikanki raje li skočiti. Poseben apbvz so dovali tudi skoke najboljšega tudi mladi domaÛ reprezen- opazovali iz trdnih tal. Na ledu (skoraj) nič novega suetcvnim prvenstvom ga znanja in rutine kot večni elitne skupine, ko so se nasprotniki iz Tivoî^a. Druge naslova najboljših znO' ekipe na čelu z Bledom, Tri-va veselili ruski hokejisti (pod- giavom in Mariborom so sicer prvaki pa so znova postali Ka' pokazale t\apredek, Uda nji-nadča ni), se je min konec hove klubske blagajn t so še tedna koniala letošnja hok^- preveč uboge, da bi lahko ob' ska sezona, Za prave ljubitelje držali najboljše domače i^aU hok^a k ne povsem, saj on- ce in se okrepili s kakšnim tuj* stran Atlantika še potekajo cem. boji za letošnji Stanle^ev po- Podobnoje v ligi EBSL, kjer kal v najmočnejši hokejski je po vnikem začetnem zagona svetu, NHL Toda naši ho- nu Jeseničanom v odločilnih kejisti pri lem nimajo več no- trenutkih zmanjkalo denarja bene vloge, saj so se Kralji mo- iřt (posledično ) tudi želje p o štva Anéeta Kopitarja že pred zmagah. Kako bo v nœi sezo- končnico poslovili od tekmo- ni (tudi zaradi denarja), zdaj vanja. lahko le u^bamo. Dejstvo je. Tako Je te dni pravi čaa za da tudi igranje za ráfřt iûm- pregled minule sezone. Naj- pione že nekaj časa ni več prej seveda reprezentančne, zgolj čast in da bo za (bistve- kjer se ni zgodile ničpretreslji- ne) premike v slovenskem in vega. Naša reprezentanca je gorenjskem hokeju treba nare' pregorela na kvalijikacijskem diti kaj pomembnega. A v turnirju za nastop na olimpij- času gospodarske krize bodo skih igrah, prav tako seji za morda še najveći zavezniki naslednje leto ni uspele wmíití hokejistov mvdušeni navijači, na svrtourro prvenstvo elitne ki jih zadnji pustijo na cedilu. skupine. Z drupm mestom še Toda tudi zanje bo treba igra- vedno ostaja na robu med dru- ti dober hokej. Zato sd ta te- go ítt elitno skupino svetovnega den Jeseniški hokejisti že priče- hokga in velikim upanjem, da ii kondicijske priprave na seji bo med najboljše uspelo novo sezono, v vodstvu kluba uvrstiti prihodnjo pomlad, ko pa naj bi na skupščini v začet- bo Slovenija gostiteljica kvaliji- ku junija vsaj nakazali, da si kacijskega turnirja. želijo imeti dober kolektiv tako Prav veliko novega ni tudi v v pisarni Icol na ledu, tako slovenskem klubskem hokeju, v klubu kot reprezentanci. Ši- kjer na prsstolu ostaja ekipa cer bo tudi nova hokejska se- Acroni Jesenic, kije v velikem zona (tako Icot minula) ena finalu, kljub ne ravne prepri* řřsřih, fcí jih Je najbolje hitro ájivi igri, imela več hokejske- pozabiti, Ki»ia mgfBda Kranja KRANJA ÙM 'larlslrkečlanov 13.3014.30 DifVo otrok is.00')(.30 K(fnterf Andreja Šiftarja ^ in nastop Marjano ^orca i 16.3(f Cilj dirke PO uu«.;'! imum S.OO Dečki C 8.20 DetkiA.B a.55 Ml.mlodinci St.mlndmci |L n .05 Nûvinof ji In ženske \ 11.30 Elite In Poíi 23 let 8 o Simon. 5ub íc (S^g'gias. si GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2009 Vse več družinskega nasilja Lani so na Gorenjskem obravnav/ali 17S primerov nasilja med štirimi stenami. Si mo k SuBic Kranj • Centri za socialno delo na Gorenjskem, skupaj jih je pet, so v zadnjih treh letih imeli povečano število obravnav nasilja v družini, samo lani so imeli 278 obrav* nav, je v torek na delovnem srečanju socialnih delavcev na temo družinskega nasilja v Klanju povedala Aleksan' dia Ogrin. re^jska koordinatorica za obravnavo nasilja. V | lanskem letu so gorenjski policisti izrekli devetnajst ukrepov prepovedi približevanja, Aleksandra Ogrin regijska intervendjska služba, ki jo v oknru Centra Zd nova. Družinsko nasilje se sodalno delo Radovljica izva- sicer kaže v različnih oblikah ja Krizni center za mlade, pa - kot fizično, spolno, psihič- je zaradi nasilja v družini iz- no in ekonomsko nasilje ter vedla trideset intervendj. zanemarjanje, kar se pojavlja Vseh intervendj je bilo 72. zlasti pri otrodh iji starejših. "Sodelovanje med služba- "Ključen momentvvsaki obrni, ki so pristojne za obra- ravnavi primera družinskega vnavo nasilja v družini, se je nasilja je ocena stopnje ogro- V zadnjih letih olcepQo, k če- ženosti žrtve, torej ocena ne- mur je pripomogel tudi lani sorazmerja v moči med pov- uveljavljen zakon o prepre- zrodteljem nasilja in žrtvijo, čevanju nasilja v dnižini, ki ki ni le fizično, temveč tudi to sodelovanje tudi zakonsko čustveno, sodalno, " dodaja predpisuje," jc occnila Ogri- Ogrinova. Moše S ceste v drevo 4* Cà ♦ • V ponedeljek okoli 17. ure se je na lokalni cesti pri Mošah smrtno ponesrečil ig-letni voznik osebnega vozila iz okolice Šenčurja. Z Renaultom Cliom je vozil po lokalni cesti iz smeri Trboj proti Valburgi. Ko je pripeljal v Mošc, je zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom. ki je začelo drseti, nazadnje pa je trčilo v drevo. S. S. Kranj Iščejo ga od aprila Policisti še vedno i§Čejo pogrešanega 42-letnega Da-mirja Bokuliča (na sliki] s Kokrice pri Kranju, ki je 10. aprila odšel neznano kam. Pogrešani je visok 180 centimetrov, srednje postave, oblečen v modre kavbojke in temno modro jakno Wind« stoper. temnih kostanjevih las, delno osivel, na levi strani pod ušesom pa ima materino znamenje. Pri sebi nima osebnih dokumentov. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanemu, prosijo, da o tem obvestijo številko 113 ali PP Kranj na telefonsko številko 04/233 64 00. S. S. Na sodišču najprej rop poštarja V Kranju so začeli soditi Boštjanu Razingarju in Amirju Bešiću, obdolženima ropa poštarja na Jesenicah in načrtovanja ropa radovljiške pošte. Policisti so ju ovadili še zaradi treh drznih ropov na Gorenjskem, za katere pa kranjsko tožilstvo obtožnice še ni sestavilo. Simon Šubic Kranj - Pred sodni senat Okrožnega sodišča v Kranju sta ta teden stopila 32*letni Boštjan Raangar in 29-letni Amii Bešič, oba 2 Jesenic, ker naj bi 30. decembra la»^ na Jesenicah oropala pismonošo Gašperja Bakntiča, ki je tega dne raznašal pokojnine, zato je imel pri sebi 8.581 ev-rov. jeseničana naj bi 16. decembra načrtovala tudi rop po^te v Radovljici, a sta si v zadnjem trenutku premislila, vseeno pa jima tožilstvo očita dogovora za hujše kaznivo dejanje. Novi kazenski zakonik za rop predvideva kazen odtreh^ za dogovor lajstlet zapora, kaznivo deja- nje pa do en^ leta zapora. Boštjan Rdzingar (zadaj, v črni majici) in Amir Bešič (spredaj) naj bi poleg jeseniškega Po navedbah obtožbe« ki jo poštarja oropala še hotel na Bledu, na jesenicah pa komunalno podjetje in varnostnika, je zastopala okrožna državna Načrtovala naj bî tudi rop pošte v Radovljici. / cerai^ imč tožilka Marija Maiinkd Jeia), naj bi se Razingar in Bešič cembra lani okoli 19.25 pa karni Planika, medtem ko lani in odnesla 44.150 evrov, 30. decembra lani okoii 8.30 naj bi se Jeseničana pripelja- soobtoženi BeŠič nI povedal i6. januarja lani naj bi iz bla- z avtomobilom pripeljala na la v Radovljico, parkirala ne- ničesar. Oropani poštar pa gajne jeseniškega Jeko-ina cesto Toneta Tomšiča na Je- koliko stran od pošte, na avto se spominja, da je najprej odnesla 36.445 evrov, 18. av- senicah, Iqer sta počakala cta namestila ukradene registr- mislil, da gre za šalo, šele ko gusta lani pa iz biejskega ho- poštarja Gašperja Balantiča, ske tablice, se preobiekla, je zagledal pištolo» je spo- tela Savica Icar 153.844 evrov. Tain je domoevug Boštjan nato pa odšla do pošte, kjer znal, da ima neznani moški Deiidi naj bi po navedbah Razingar pristopi! k pismo- sta opazovala, kako natovar- zelo resne namene. noši in zahteval, da mu izro- jajo denar v poštno vozilo. kriminalistov večinoma po- Ko so kriminalisti konec rabila za nakup stanovanja či torbo, ker pa je ni takoj do- Čeprav naj bi se dogovorila, decembra lani prijeH Razin- na slovenski obali, namera- bil, je izvlekel pištolo, napel da izvedeta rop, ga na koncu garja in Bešiča, so ju osumi- vala naj b: kupiti tudi stano- udarno kladivo in jo usmeril nista izvršila. li še treh oboroženih ropov, vanje v Ljubljani, eden od Razingar je v zagovoru 18. decembra 2007 naj bi njiju pa naj bi si kupil še dva v poštarja. Slednji je tedaj ro- parju prepustil pištolo. Ra- okrožni sodnid Marjeti Dvm- tako oropala varnostnika luksuzna avlomobild. Po ua- zingar naj bi po tem stekel nik dejal le, da je bil tistega med oddajo gotovine v nočni ših podatkih kranjsko tožil- do avtomobila, v katerem ga jutra, ko so i^esenicah oro- trezor na Spodnjem Plavžu stvo za ta dejanja obtožnice naj bi čakal Bešič. 2e 16. de- pali poštarja, doma in v pe- na Jesenicah î8. decembra še ni vložiio na sodišče. Ruparja na sojenje ni bilo, prišla pa je žena Na kranjskem sodišču so preložili začetek ponovljenega sojenja nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju. Pred obtožbami jemanja podkupnine in ogrožanja varnosti ga po novem brani primorski odvetnik Franci Matoz. Simon štiaic varnosti, ker pa Ruparja zaradi zdravstvenih razlogov ni Kranj « 'Enákost pred zako- bilo na sodišče, so začetek nom za vseli; Proti obsod- obravnave na predlog njego- bam brez pravih dokazov; vega novega odvetnika Fran- Odgovornost sodnikov za na- dja Matoza preložili na 20. pačne sodbe; Za odpravo po- maj, ko bodo zagotovili priso- litične korupcije na sodiš- tnost obdolženca tudi s prisil- âh." Takšna in podobna ges- no privedbo, če bo sodišče la so bila napisana na trans- tako ocenilo, je zagrozila sod- | parentiíí, ki so jih v ponede- niča MatiM Uvomik. Ijek dopoldne pred sodno Pavel Rupar je bil 7. julija stavbo v Kranju postavili lani obsojen na pc^ojno dve- Podporniki predstavniki nove dvilne ini- letno zaporno kazen zaradi so v pred kranjsko sodno palačo postavili več transparentov, dative za pošteno in neodvis- zlorabe uradnega položaja ali no sodstvo, med katerimi uradnih pravic in kazniv^ Ljubljančanu Ladu Rotu ne- ustrelil v koleno. Zadeva je smo opazili tudi Marijo Ru- dejanja ponareditve poslov- upravičeno izplačala skupaj kasneje prišla v odločanje na par, ženo nekdanjega crtiSke- nih listin v nadaljevanju, ker 1S.955 evrov. Na istem soje- višje sodišče, ki je potrdilo ga župana in državnega po- je leta 1999 kot trži^ župan nju je bil Rupar oprc^n ob- obsodilni del razsodbe kranj« slanca, sedaj pa lobista Pavla na stroške občine omogočil tožbe, da je od podjetnika skega sodišča, ki pa mora Ruparia. Prav zoper njega bi morala tega dne na kranj- vgradnjo marmorja v hišo Lada Srečnika, tedanjega Gregorija Debelaka iz Pod- vnovič razmisliti o primerni br&n] sprejel okoli dvajset ti- sařikdji. Za kaznivi dejanji, skem sodišču steči ponovlje- vodja občinskega urada za soč evrov podkupnine in da za kateri je bil Rupar prvič na sodna obravnava zaradi gospodarstvo, prav tako pa je je storil kaznivo dejan je ogro- oproščen, pa mora kranjsko domnevnega sprejemanja podkupnine in ogrožanja omogoči], da je občina Tilič žanja varnosti, ker naj bi De- sodišče po odločitvi višjih prek študentskih napotnic belaku zagrozil, da ga bo sodnikov sojenje ponoviti. Gorenjski Glas v^tvw.go r e ni s k1g tas.sl POGOVOR REPORTAŽA OBLETNICA NA ROBU SLOVENCI PO SVETU Pogovor Brigadir Andrej Osterman je postal namestnik poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. m v i } v \ 0 obletnica Vinko Perčič: "V osemdesetih letih je bilo zaradi visoke inflacije še huje, kot je danes." Pogovor Okoljevarstvenik Anton Komat pripravlja dokumentarec o poplavi v Železnikih. io CG + petek, 15. maja 2009 Pogovor Brigadirska sablja ob napredovanju Brigadir magister Andrej Osterman Brigadir magister Andrej Osterman, dosedanji poveljnik Poveljstva za podporo in hkrati Vojašnice Kranj, je od srede dalje namestnik poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. Pred dnevi so ga povišali v čin brigadirja» Suzana P. Kovačič velik del svojega življenja tako pridobivati nova zna PoviSali so vas v čin brigadirja, k dnu sodi tudi brigadir- prežíveí tudi v Pristavi in Križah v občini Tržič." nja na civilnem kot na voja» škem področju, kajti le integracija znanj mu daje kom- ska sablja. Če je sablja sim- Sočasno s poveljevanjem potence, da lahko uspešno bolične^ pomena, pa vas je Poveljstvu za podporo ste opravlja svoj« naloge. Skozi nov čm povzdignil v oamest- poveljnik garnizije v svoj doktorski študij bom nika povdjnika povdjstva sil Ljubljani: Za Slovenijo je na interdisciplinarni ravni Slovenske vojske. Kako ste to specifično, saj po vzo povezal pravno in logistično sprejeli in se pripravili na r" ^ima sedtsLi znanje in s svojo doktorsko novo dolžnost? "Gre za nadgradnjo nalog v nizu vodstvenih in povelj* gamizjje v gUvnem mestu, disertacijo prispeval k na- Katere so poglavitne naloge garnizije? daljnjemu razvoju Slovenske vojske na logističnem To je zame nov vojaški strokovni izziv, za katerega se nenehno niških dolžnosti, ki sem jih "Naloge gamizij v evrop- področju." opravljal do sedaj tako v skih mestih so predvsem lo- upravnem delu Ministrstva glstične in protokolarne v petnajstega maja je Dan Slo- za obrambo kot Slovenski smisb izvajanja podpore venske vojske kot spomin m vojski. To je zame nov voja- protokolarnim prireditvam začetke usposabljanja prvih ški strokovni izziv, za kate- drugim večjim aktivno- slovenskih vojakov. Letos rega se nenehno priprav- stim; na primer gamizija gmo postali polnoletni, kak- Ijam in mislim» da bom Dunaj je podpirala svetovno šen je rezultat testa zrelosti? novo dolžnost, ki je hkrati nogometno prvenstvo, naše "Slovenska vojska danes moj osebni izziv, uspešno poveljstvo pa je z vozili logi- Republiko Slovenijo brani opravil in izkoristil vse tisto stično podpiralo předsedo- ^unaj naiih meja, s^j sode- znanje, ki sem ga pridobil ^^nje Slovenije Svetu Evtoi> lujemo v številnih operaci- tako na dvUnem kot na vo- ske unije. Poveljniki gami- jah kriznega odzivanja in (aško-strokovnem izobraže- se redno letno srečujemo smo pomembec partner v na konferencah, zadnja je zavezništvu pri ohianjanju bila lani v Pragi, na kateri so mednarodnega miru. Tako vanju Zadnje leto ste poveljevali pc^leg mene sodelovali po- se naši pripadniki vsako- Povdistvu za podporo, ki je v veljniki gamizij z Dunaja, dnevno dokazujejo v tujini Vojašnici Kranj, Slišim, da Berlina, Prage, Bratislave, ^ p^v naša prepoznavnost se vas bodo sodelavd sporni- Budimpešte, itn. Na teh tako doma kot zunaj meja njali po tem, da ste bili zelo konferencah si izmenjamo ter uspešno in visoko profe- dober motivator. Dolinost nekatere izkušnje. Z sionalno opravljene naloge v povdjnika Poveljstva za pod- "^šo prisotnostjo veliko pri- tujini so na vsakodnevni test poro Slovenske vojske ste spevamo k mednarodni pre- polnoletnosti in zrelosti Slo- torej začeli oprai^jati v času. poznavnosti tako Slovenske venske voj ske. ' ' dovanju Slovenlie Svetu Ev- ropske unije vrniti v nor- Ste bodoči doktor lo^stike. venske vojske v tem trenut malne tokove, tudi vojaške, Pred tem ste končali študij ku? "V Vojašnici Kranj je se- P^va na Pravni fakulteti v "Vedno potrebujemo nove dež Poveljstva za podporo, Ljubljani in tudi kasneje pripadnike, saj je zahteven, če poenostavim, je to povelj- magistrirali na tej fakulteti, hkrati pa dinamičen poklic. Brigadir mag. Andrej Osterman /F«to:TinaDew stvo za logistiko. Delo z Bili ste udeleženec vojne za lo zahteva stalno roladjo ka ljudmi in ustvarjanje dobrih Slovenijo leta 1991, leto po- dra. Potrebujemo mJade in P rip ravljam in ko se ^ bUo treba po predse- vojske kot celotne Slovenije. ' mislim, da bom novo dolžnost, kije hkrati moj osebni izziv, uspešno opravil in izkoristil vse tisto znanje, ki sem ga pridobil tako na civilnem kot na vojaško-strokovnem izobraževanju. Je dovolj pripadnikov Slo- medsebojnih odnosov je pre| ste bili đan manevrske perspektivne ljudi, pred- eden od najpomembnejših strukture narodne zaščite, vsem pa tiste, ki jih veseli vo- temeliev za uspešno delo va- )e bila osamosvojitev pre- jaški poklic. Vrata novim nje Slovenske vojske, zato lomna, da ste se pridružili kandidatom za poklicne vo- jih je potrebno nenehno Slovenski vojski in v njej jake so vedno odprta ... DEISTVA razvijati. Tako v času pred» tudi ostali? Ob mojem intervjuju bi Poklicna kariera brigadirja mag« Andreja Ostermaca v ministrstvu za obrambo od leta 1991 do danes: Načelnik odseka za učne zadeve 3. PŠTO Kranj» poveljnik sedovanja kot kasneje je Po- Vsekakor je bila to moja tudi izkoristil to priložnost 5!0 veljsfto za podporo v Vojaš- prelomna odločitev, da sem in povabil vse bralke in bral- nici Kranj izvajalo tudi šte» se pridružil oziroma redno ce, naj se nam pridružijo ob vilnc druge logistične nalo- zaposlil v takratnem Pokra« Dnevu odprtih vrat v Vojaš- ge v podporo enotam Slo- jinskem Štabu Teritorialne niči Kranj, ki bo to soboto od venske vojske doma in v obrambe RS. Kot zaveden 10. do 18. ure. Pokazali vam različnih mirovnih operaci- Slovenec sem se zavedal dej- bomo na§o opremo in pred- jah po svetu. Naše enote na stva, da lahko s svojim zna- stavili delo v vojašnici. Tako operadjah kriznega odziva- njem in izkuSnjami pripo- boste Íahkopobližje spoznali nja v rujini namr^ za svoje morem pri graditvi obrambe tudi poklic pripadnika Slo- nemoteno delovanje stalno naše novo nastajajoče države venske vojske." potrebujejo učinkovito logi- in pri graditvi Slovenske vof stično podporo, Zato pre- ske. Veliko znanj sem prido- Že dolga leta ste doma v hod v normalne tokove ni bil v teritorialni obrambi, Breznid pod vznožjem Kara* predstavljal nobenih težav. med drugim v takratnem vank in ste velik ljubitelj Lahko rečem, da je bilo Odredu teritorialne obram- gora. Je to pri vas tisto, če- . učnega elniklo centra Ljubljana, načelnik Sole za častnike vojnih enot v Centru vojaških šol MORS, namestnik direktorja Obveščevalno varnostne službe» svetovalec načelnika GŠSV za ntzt Iročje pravnih zadev in poveljevanje Poveljstvu za beTriHČ. mur rečemo koristno preživ- podpcro in hkrati poveljeva- K01 ste že omenili, sedaj Ijanje prostega časa? nje Vojašnici Kranj velik nadaljujem doktorski Študij "Že kot otrok sem se pri strokovni izziv, poleg tega na Falculteti za logistiko v družil taborniški organizadji mi je delo v tem okolju tudi Celju. Menim, da se mora v Križah. To je bilo obdobje, veliko osebno pomenilo, ker vsak častnik Slovenske voj- stanujem v Breznid v obči- ske, zlasti pa visok častná ni Žirovnica» ob tem pa sem nenehno izobraževati in hajam v gore. ko sem spoznava] lepote hribov in zato še danes rad za- izobraževanja, načelnik sektorja za kadrovske zadeve GŠSV, načelnik sektorja za kadrovske zadeve in pravne zadeve v Poveljstvu sil SV, načelnik štaba v Poveljstvu sil Slovenske vojske, načelnik Centra za doktrino in razvoj Slovenske vojske, načelnik Verifikacijskega centra Sloven* ske vojske, poveljnik Poveljstva za podporo Slovenske vojske, namestniJk poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. CG + petek, 15. maja 2009 u Reportaža Letališče z druge strani Ste med potovanjem z letalom že kdaj pomislili, kaj se dogaja z vašo prtljago, potem ko jo oddate pri prijavi na let? Vas je kdaj zanimalo, kaj se dogaja v ozadju potniškega terminala, kamor letalski potniki običajno nc smejo stopiti? Simon Šubic stavila letališki utrip, kakrš- močnik vodje brniške izpo- njuje, da opravljajo od naj-nega navadni potniki nimajo slave Carinskega urada Ljub- manjših tranzitnih ali pred» Odgovore na takšna in po- možnosti občutiti, dobna vprašanje bodo največji radovedneži lahko po- ^a prtljago je dobro iskali to nedeljo» ko bo Aero poskrbljeno diom Ljubljana s poslovnimi partnerji še drugič v me- Ijana, pojasnjuje, da tukajš- poletnih pregledov do baz-nji cârinild poleg del in na- nih vzdrževanj, ko letala razlog, ki temeljijo na carinski stavijo na prafkktorje in na« zakonodaji EU, opravljajo tančno pregledajo prav N-sak tudi naloge, ki ji jih nareku- vijak, kabel... Adria Airways Po seznanitvi 2 osnovmmi jejo zakonodaje na drugih svoje letalske tehnike (meha- secu dni pripravil brezplač« postopki, ki jih mora opraviti področjih. "Eno od področij nike) sama izobražuje in ne vodene oglede letališča, vsak potnik na letališču, kot je tudi spremljanje in izvaja» usposablja, da se nekdo izŠo- Letališka družba je namreč sta prijava ra let in vamostni nje nadzora nad trgovino z la v izkušenega mehanika, med 19. aprilom in 17. ma- pregled, smo se odpravili v osebki, ki pripadajo ogrože- pa potrebuje pet do šest let. jem pripravila mesec odpr- sortimico prtljage, kjer na nim živalskim in rastlin- "Površni ljudje pri nas nima- tih vrat. Za prvi in zadnji dan vsakem letališču preži nevar- skim vrstam. Poleg odkriva- jo kaj iskati, saj so napake je pripravila tudi vodene nost, da boste na potovanju nja in sankcioniranja teh kr- lahko zelo usodne, " je po- oglede, za katere pa žal ne ostali brez svoje prtíjage. "Na šitev se posvečamo tudi pre- udaril sogovornik, sprejemajo več prijav. Lahko ljubljanskem letališču se to ventivi, saj s predavanji in pa ta konec tedna še zadnjič zelo redko zgodi, le v 0,03 sodelovanjem na razstavah Pripravljeni izkoristite druge ugodnosti, odstotka primerih»" pravi ali drugih prireditvah osveš- ^g posredovanje ki jih v mesecu odprtih vrat Klemen Denša, tehnolog čamo državl'ane, še posebej ponujajo na Letališču Jožeta prometo. In kadar se vendar- pa mlade, o tej problematiki. Na brniškem letališču so V sortimid skrbijo, da gre prtljaga na pravo letalo Pučnika Ljubljana. "Zani- le zgodi, kdo ga je tedaj po- Z odkrivanjem ponaredkov seveda tudi gasilci, ki sc po i Kontrolorji 11^)0 na brniškem letališču najlepši manje za vodene oglede je lomil, smo vrtali naprej. "V raznega blaga, predvsem pa besedah vodje tehnično- i razgled in najzahtevnejše delo. 1 Foto: com» »uveie tako veliko, da so bila vsa tem primem največkrat pri- ponarejenih zdravil in sred- gasilske službe Bianeta Kan- ' razpoložljiva mesta takoj za- de do napake na zbirnem tra- stev, ki se zlorabljajo pri kija v pripravljenosti 24 ur sedena. Prijavili so se tako fcu, kjer prdjago sortirajo po športu (doping), pa skrbimo na dan, vse dni v letu. "Naš tedni letalskj potniki in stro- destinadjah. Tam lahko prt- za varstvo potrošnikov ter kovnjaki za letalstvo kot tudi Ijago odložijo na napačen njihovo zdravje," je posedal družine in tisti, ki jih je strah voz," je odgovoril naš prvi so- Perovšek. operativni dlj je. da s prvim vodlom dosežemo katerikoli del manevrskih površin na letališču v dveh ali največ treh minutah po alarmu oz. obvestilu o nesreči. Enota razpolaga s šestimi gasilskimi vozili. Največje je deset let staro vozilo Rosenbauer Panther, ki lahko pelje 13.500 litrov vode, črpalka pa omogoča gašenje s kapaciteto 6.000 litrov vode na minuto," je povedal Kankelj. Na Brniku že 42. leto deluje tudi letalska policijska enota z 21 pibti in 14 tehniki letalci, ki imajo na voljo Šest različnih helikopterjev. Pomočnik vodje oddelka pi« lotov Aleš Stigar je povedal. ds so njihovi helikopleni večnamenski, raznovrstno letenja," je pojasnila Lea govornik. A še preden prtlja- 2a površneže ni prostora P^ i® ^^ ^^^ ^^^ Jarc, strokovna sodelavka za ga prispe do "kritične tc^e", razvoj človeških virov v Aero- gre skozi rentgenski preyed. j a jo se tako 2 operativnmii Najlepši razgled na vsa* policijskimi nalogami kot dromu Ljubljana. Vsako sumljivo izločijo in jo kem letaliSču imajo kontro- tudi humanitarnimi naloga- Naše največje javno letališ- se enkrat pregledajo. "Če lorji, ti na Brniku sedijo na mi, imajo pa nidi svojo letal- če ima zaradi centrabe l^e rentgenolc^ tudi v drugo ne višini 24 metrov, ko pa bodo sko šolo. Med operativne pomembno vlogo v trAns- razloči dobro, kaj je shranje- zgradili nov stolp, naj bi se- naloge sodijo nadzori pro- portnem sistemu države in v no v kovčku, oziroma mu je deli vsaj dvajset metrov višje, meta in državne meje, iska- turistični industriji-Trenut- njegova vsebina sumljiva, "Naša ^avna naloga je skrb nje pogrešanih oseb in po- no na njem deluje devet red- poiščemo potnika in kovček za hiter, predvsem pa \aren beglih storilcev kaznivih de- nih prevoznikov in deset Čar- pregledamo v njegovi priso- zračni promet. Hkrati delata janj, varovanje prireditev in terskih prevoznikov. Na Br- tnosti. "Pred vsakim vzletom vsaj dva kontrolorja: izvršni dogodkov ter desantiranje niku delujejo tudi trije tovor- letala opravimo tudi varnost- kontrolor je ves čas v stiku s pripadnikov specialne enote Policijski helikopter lahko v nujnih primerih vzleti v petih minutah. I FOTO: COIUZO Kavčič I Letališki gasilci so v pripravljenosti 24 ur na dan, vse dni v letu. 1 foto: coo^o ni prevozniki (DHL, UPS in no kontrolo, da so na letalu TNT). Lani so našteli skoraj vsipotniki,kisooddalipit]ja- piiotom, njegov asistent pa ta Čas komunidra z letališki- policije. Med humanitarne naJoge pa spadajo prevozi 48 tisoč premikov letal, spre- go. To se zgodi avtomatsko mi službami. Delo je Miadi za helikoptersko nujno me- jeli pa so 1,7 milijona potni- pri zadnji kontroli vozovnic veiike odgovornosti precej dicinsko pomoč, reševanje v kov. "Do leta 2015 naj bi Šte- ob vkrcanju potnikov na leta- stresno, zato lahko brez od- gorah, prevozi pacientov vilo premikov letal narasio lo. Če katerega potnika ni» ga mora delamo največ tri ure med bolnišnicami, dojen- na 57 tisoi, sprejeli pa naj bi najprej poskušamo najti na skupaj/ je razložila Maša čkov v inkubatorjih ipd. "V 2,2 milijona potnikov, pove- letiišču, sicer pa njegovo Sevčnikar, ena od 21 kontro- nujnih zadevah lahko po čala se bo tudi količina preto- prtljago izločimo." je še po- lorjev na brniškem letališču. prejemu obvestila vzletimo voqenega tovora. Naša naj- jasnil Denša. V sortimid so Za natančen pregled vsa- v petih minutah. Najzahtev- pomembnejša investicija v sicer lansko leto pregledali in kega letala pred vzletom in nejše za nas je reševanje v prihodnjih.letih je nov ter- razvT.stili 21 tisoč ton prtljage. večja vzdrževanja letal skrbi- gorahzuporabo vitla, za kar m in al T»2 z zmoglpvostjo Za sumljivim blagom v jo v Sektorju vzdrževanja le- imamo trenutno usposob- 2,5 potnika na leto," je razlo- prtljagi oprezajo tudi carini- tal Adrie Airways. Direktor ijenih pet posadk," nam je žila Jarčeva, kl nam je pred- ki. Zvoriko Perovšek, po- sektorja Roman lašič pojas- zaupal Strgai. Adriini mehaniki na leto do najmanjše podrobnosti pregledajo približno sto letal 12 Obletnica CG + petek, k. maja 2009 Jožica Čufer (v društvu od leta 1979, danes upokojenka, prej zaposlena na Aerodromu Ljubljana): "V naši stroki so nenehne spremembe standardov in predpisov stalnica, zato smo v društvu organizirali seminarje, izobraževanja, si izmenjavali mnenja. Račimovodja je moral biti vedno inovativen, kreativen, v krizi pa mora slediti obvladovanju stroškov in likvidnosti." Marjan Burja (v društvu od leta 197S, danes upokojen, nazadnje v iskri instrtunenti Otoće): "Najtežje obdobje je bilo mojih zadnjih deset aktivnih let v Iskri, ko smo reševali podjetje pred stečajem. Zadovoljen sem, da je sanacijski ekipi uspelo. Pri tem so se izkazali tudi kolegi v društvu, ki so nam i>omagali z nasveti in še bulj s kratkoročnimi krediti, Ključno je» da se poznamo, pomagamo in hkrati usposabljamo/' Cilka Habjan (v društvu okoli 25 let, danes direktorica Davčnega urada Kranj); "Člani so me povabili medse, ko sem bila še vodja inšpekcije na takratni SDK. V tem času se je zgodilo kar nekaj mejnikov: prehod SDK v Ajpes, ustanovitev Davčne uprave RS. v času krize pa se pojavljajo težave z likvidnostjo in upad javnofinančnih prihodkov. V teh časih so najpomembnejši partnerski odnosi med davkarijo in poslovnimi subjekti, da bo lahko država funkcionirala. V preteklih letih pa sta društvo in Davčni urad Kranj veliko naredila na področju izobraževanja, kar se kaže v spoštovanju plačevanja davkov/ Ves V cas na prei Z računovodji in finančniki ima posameznik bolj malo opravka, le pri plači se ponavadi spomni nanje. V težkih časih je njihovo delo še pomembnejše, zato ni čudno, da so se v zadnjih letih povzpeli vse do menedžerskih funkcij. Boštian Bogatai Pied pol stoletja računo-vodskih, kaj šele poslovno-fi- nančnih, revi7orsVi>i delav* cev ni bilo. Le knjigovodje so po najboljših moieh beležili stanje v podjetjih, stiska na področju izobraževanja pa jih je silila v povezovanje. "Ustanovili smo zvezo in društva knjigovodij, si izme» n j avail izkušnje in se izobraževali," o stanju ljudi, ki so v gospodarstvu in negospodarstvu beležili številke, pravi Vinko Peidč, današnji predsednik Društva računovodskih in finančnih delavcev Kranj. Društvo jutri praznuje 50 let ustanovitvi, okrogle obletnice pa v teh letih praznuje tiidi drugih 53 društev, ki skupaj združujejo okoli 20 tisoč Ûanov. Izobraževanja, svetovanja, pomoč "Se dobrof da nam je bilo v preteklih letih tudi te£ Že pred leti sem opozarjal, samo sprožilec kaotičnih do- ško podičio, gospodarjenje z da bo prišlo do poplav v pogajanj," pravi Anton Komat, gozdom, ukrepe v kmetij- rečjih Vipave in Savinje, pa neodvisni raziskovalec, pu- stvu, posege v pritoke in hu- me nihče ni jemal resno." blicist, ekolog in okolievar- douniike, storiene gradbene stvenik, ki o tej temi pripravlja dokumentarec. Z njim posege, na koncu pa so pomembna tudi klimatska do- Kaj vas je spodbudijo k snemanju dokumenUica? želi pokazati, da v vodotoke ^janja. Za proženje orjaške- "Spodbuda za film so bile ne smemo posegati parcial- ga plazu je dovolj premik no, pač pa je treba upošteva- enega samega kamenčka. A velike napake, ki so jih ob slovenskih vodotokih deset- niso avtoceste, pieveč so pomembne, da bi jih prepustili logiki gradbeniških profi-tov." Zadrževalniku nad Želez* niki torej niste naklonjeni. S kakšnimi ukrepi bi sploh lahko zagotovili celovito poplavno varnost? "V Sloveniji imamo odlično skupino strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ekoremediadjami (ukrepi za vzdrževanje ravnotežja v okolju, op. a), le poklicati jih je treba." Omenili ste, da v sklopu sa* nacije Železnikov opažate ti celovito znanje hidrologcv, teh kamenčkov človek spro- letja delali nespametni ljud- Anton Komat ki so bili, kot opozarja Ko- ža vse več." mat, zadnjih deset let odri- ne ve napake... "Pred nekaj meseci sem je v ambidjiî da bi nasilno opazil velik golosek smreko- ukrotili reke tn jih zlorabili "Odločitev jc padla žc pred struge, kar povzroča vodni vcga gozda, verjetno zaradi njeni od odločanja o tako po- Na kakšne napake konkret» za svoje interese. Posledice odhodom na teren, saj sem stres, gradbince pa zanima lubadar^a. Gozdarji so pač membnih stvareh: "O rekah no ste naleteli? nosimo vsi: regulirane reke, bil prepričan, da bova s sne« samo količina vgrajenega opravili svoje predpisano odločajo agronomi in grad- "Šla sva vse do izvira reke in ki sprožajo suše in poplave, malcem našía iskano. Film betona. Slednje naj bi se delo, a Zemljina na sicer zelo bind. Prvi izsekavajo vegeta- naSla serijo storjenih napak ki jih prej ni bilo: osuáevane bo govoril o tem, da ne sme- zgodilo tudi pri predlogu strmem pobočju je že erodi-djo brežin, kar povzroča ero- v vodni krajini • od nestro- in betonirane pokrajine, ki mo posegati parcialno v vo- gradnje orjaškega zadrževal- rana in dobro je vidna površinska oblika peščene ure Plaz torej visi v zraku. zijo, in regulirajo rečne stru- kovne gradnje gozdnih vlak povzročajo upad podtalnice: dotoke, vsak glede na svoje nega jezu nad Železniki. Če ge, kar povzroča vodni stres, in cest, smrekovih monokiil- skratka posegi, ki povzročil- interese, pač pa je treba do tega pride, je dovolj le en gradbince pa zanima samo tur na prodišdh reke, izseka- jo vodni stres in ogrožajo upoštevati celovito znanje sam velik plaz gorvodno in Upam, da si je stanje ogledal količina vgrajenega betona." vanja gozda na strmih breži- vodno varnost države. Pred- hidrologov. Ta stroka je bila imeli bomo še večjo tragedi-. kdo iz geološke stroke." nah do nespametnih pose» videval sem, da je to tudi zadnjih deset let praktično Kaj ie bil po vaâem mnenju gov v hudournike. Posamez- vzrok tragedije v Žeiezni- odrinjena od odločanja o Reki je treba vrniti, kar fi je Kdaj naj bi dokumentarec imeli bomo še večjo tragedi- ^ jo kol 18. septembra 2007., davni razlog za katastrofal* na napaka ne bi povzročila kih." no ujmo v Železnikih^ tragedije, toda prišlo je do tako pomembnih stvareh. O bUo odvzeto • naravna razliv- ugledal luč sveta? rekah odločajo agronomi in na območja in izdelati "Film še ni dokončan, ker Tri dni po poplavi sva s sne- kaskade vzrokov in posledic. Kdaj ste se odločili, da bo- gradbind. Pnd izsekavajo ve- ustrezne ekoremediacijske želim posneti še yse predla-malcem obiskala prizorišče, tako kot padajo domine dru- ste posnetke zbrali v doku- getadjo bre&i, kar povzroča načrte. Toda betonerski lobi gane in možne rešitve ter Nisva snemala v naselju, to ga za drugo. Močno deževje mentarec? erozijo, in regulirajo rečne je očitno zeio močan. Reke odziv domačinov nanje." Edinstven glasbeni večer V Stari Loki so se v sklopu Mednarodnega cikla koncertov predstavile glasbene šole iz Škofje Loke, Celovca in Freisinga. Ana Hajttman Freising, ki jo obiskuje tisoč Koncert je s skladbami Brirt- PurccUa, Nemâja 25o-ietni- mladih glasbenikov, tudi ba- na in Paganinija sklenil Go- co smrti baročnega skladate- $kof}a Loka • Petkov medna- letnikov. Zasedba, ki de[uje Aitnî orkester Glasbene šole Ija Georga Friedricha Hand- rodni koncert v Jorjevi dvo- že enajst let, je svoje delova- Ško^a Loka pod vodstvom la in 200-letmco rojstva ro- | rani v Stari Loki, ki so ga so- nje pred kratkim okronala z Armina Seška. V trinajstih mantika Felixa Mendelssoh- oblikovali najboljši učenci zgoščenko, je pojasnila vodja letih delovanja se je razvil v na, Avstrija pa zoo-ietnico glasbenih šol iz Škofje Loke. Beate Kittsteinef. zelo kakovosten mladinski smrti klasicista Josepha | pobratenega Freisinga in Večer so zaključili domači orkester, ki ga sestavlja 18 Haydna. Naslednji koncert ^ ^ ^ l j . • 1 1 CeWca (gkofj. loka je po- glasbeniki. Kvartet flavt (Ula članov, starih od 14 do 22 let bo že 24. maja ob 20. uri v ^^ bratena z obdno Sele na Ko- Kenda» Ana in Eva Poljanšek, od katerih so nekateri nagra- roškem), je minil v prepleta- Klan Božič) je zaigral tri jenci državnih in mednarod- nastopili Komorni pevski Uršulinski cerkvi, kjer bodo ^^ petkovem koncertu je doživel svoj debi. nju klasične glasbe, jazza in modemih skladb. skladbe C. McMtchaela, pr- nih violinsldh tekmovanj. zbor Aetemum, ženska vo- vlC pa se je SlrSi javnosti pred- ÉÉ Koncert treh glasbeni!) šo\ kalnombo, ki je ranila Romko, junija istega leta pa še bombo v romskem naselju v Dobruški vasi» zaradi katere sta umrli dve prebivalki naselja. Podlc^r naj bi bil Schullerjev voznik v Dobruški vasi, Žižmond pa v naselju Brezje. Na prvem sojenju sta bila SchuUer in Podlogar obsojena na trideset let zapora, Žižmond, Id je edini priznal svojo krivdo, pa na deset let, dodatnih dei^et mesecev zapora pa je prejel za prodajo bomb, ki jih )e vzei pnoobtoženemu. Višje sodišče je sodbo v večjem delu razveljavilo, na drugem sojenju v Novem mestu pa je bila trojica oproščena obtožbe. I^ia pritožbo tožilstva je sodbo znova pretehtalo višje sodišče, ki jo je znova razveljavilo, primer pa še drugič vrnilo v odločanje prvostopenjskega sodišča. Tudi na tokratnem sojenju Schuller in Podlogar zavračata vpletenost v bombne napade na romski naselji, Žižmond pa je znova priznal, da je Podlogarja peljal v romsko naselje, a misleč, da gresta k ženskam. HrvaŠki poslanec vojni zločinec? Zagrebško sodišče je hrvaškega poslanca Branimirja Glavaša na vnovičnem, že tretjem sojenju obsodilo na deset let zapora zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991. Sodba še ni pravnomočna. Glavaš, obtožen trpinčenja in umora dveh srbskih civilistov in dajanja ukazov za nezakonite aretacije, trpinčenje in umore srbskih civilistov v Osijeku, se je izrekel za nedolžnega. Pokol na praznovanju zaroke Prejšnji teden so mediji poročali o krvavem pokolu na jugovzhodu Turčije, kjer večinoma živijo Kurdi. Tam je bilo v petnajstmiDutnem napadu na udeležence praznovanja zaroke ubitih kar 44 ljudi. Kot so sporočile turške oblasti, so zamaskirani napadalci zaradi spora med dr\ižinama ubili šest otrok, sedemnajst žensk in enaindvajset moških. Ranjenih je bilo še šest ljudi. Po poročanju turških medijev naj bi napadalci želeli, da se zaročenka poroči z enim od njihovih prijateljev ali sorodnikov» njena družina pa tega ni dovolila. Prebivalci njihove vasi so pojasnili, da sta se sprli družini napadalca in zaročenca, zaročenkina družina pa poroke ni želela odpovedati. GG + petek, 15. maja 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med argentinskem Slovend (27) Slovenski umetnik La Boci majuîa Volítak že preselil tudi tango, ki je lijami navduševal legendami OsrČ}e umetniške La Boce se Maradona. O njem sanja mu- imenuje Camenita. Tam že nostd v La Bod. La Boca je mristiôio najbolj V tem pristanilču je nastal larija, ki se danes podi za več desetletij ustvarja sloven* oblegan predel Buenos Aire- Buenos Aires, sem so se žogo po prašnih ulicah in ski umetnik Marjan Grum iz sa. Podnevi seveda, saj je v zgrinjali prvi evropski prise- igriSčih, in simbol La Boce je Iga pri Ljubljani. Če boste poznih večernih in nočnih Ijend, prevsem revni kmetje namesto tanga postal nogo- potrkali na njegova vrata» vas urah na ulicah nevarno, če- iz severne Italije in §e danes met, Id je skupaj s priseljer.d bo prijazno sprejel. Na zunaj prav policajev ne manjka. Na ima La Boca italijanski vonj, prišel iz Evrope. Stadion skromna hiša v notranjosti denarnice in torbice je res saj tukaj pečejo najboljše Boca juniors je za nas zani- skriva prostrano dvorišče, v treba paziti, saj so ulične kra- pice. V zadnjih letih so na miv tudi zaradi tega» ker so pritličju je delavnica» na nad- je vsakdanjost La Boca spa- območju pristanišča zrasle ga zgradili po načrtih arhitek- stropjih razstavni prostori, da v južni» revni predel Bue- nove» mogočne stolpnice in ta Viktorja Sulčiča, primor» Marjan je prišel v Argentino nos Aiicsd, bugaUSi Živijo v pristanišče je vsa j deloma do- skega Slovenca, enega redkih koi enajstletni i^tič. Štiije severnih predmestjih. bilo sodoben sijaj. Toda La intelektualcev predvojne sk)« otroci z mamo so bili, niko- V La Bod je turistično oblega- Boca je še vedno znana po pi- venske emigracije. Stadion gar niso poznali, niso znali nih pravzaprav le nekaj ulic, sanih pločevinastih hišah, ki so postaSHli ob reki Rio de la jezika» niso imeli denarja, na tam se ustavljajo avtobusi, tu- so jih postavili italijansld re- Plata» sprejme 5; tisoč gledal- začetku je bilo res težko, risti se odpravijo v drage re- veži, ko so prišli v obljublje- cev, edinstven je zaradi treh Marjan je s konjem in vo- stavnidje, kjer se vrtijo plesal- no deželo. Kose pločevine so tribun na treh ravneh, kar §e zom razvažal kruh po hišah. d tanga, brskajo po prodajal- dobili na odshiženih ladjah vedno vzbuja občudovanje. Nato je delaJ v prodajalni nah spominkov, ulični proda- in svojo bedo so prekrili z Arhitekt Suldč je zasnoval §e barv, poleg industrijskih so j aid jim vsiljuj^o svoje blago, najbolj pisanimi barvami • s več objektov v Buenos Airesu prodajali tudi umetniške Severno od La Boce je turi- kričečo rumeno, rdečo, zde- in zaznamoval arhitekturo ar- barve. Dvakrat na teden je stično prav tako oblegana no in modro barvo. v skrom« gentinske prestolnice. Ce prihajal mehiški profesor in zgodovinska mestna četrt nih hišah je skupaj živelo več bom imela še kdaj priložnost v zadnjih prostorûi poučeval San Telmo, kjer se zbirajo družin. obiskati Buenos Aires» si slikanje in Marjan se je hitro ulični umetTûki iz vseh koiv Na stadionu Boca juniors je s bom vsekakor vzela čas za navdušil. Kipariti se je na- cev lužne Amerike, Tja se je svojimi nc^ometnimi vrago- ogled Sulčičevih objektov. učil kasneje, v eni od galerij, tudi varjenja železa, Id mu j najbolj pri srcu. V njegovi umetniški delavnici ni tišine» tam tolčejo» kujejo» varijo. Marjanu sedaj pomagala že oba sinova. Razstavni prostori so polni umetniških del, večinoma iz železa. Ne morem se pritoževati, kar dobro nam gre» pravi Marjan. Nič kaj rad ne sliši pritoževanja, če mu kdo teče, da je slabše, ga hitro popravi, da jc vedno boljše» saj ni pozabil, kako težko je bilo na začetka Slovend v zamejstvu Ï142) Minister Žekš od Roža do Podjune Celodnevni obisk ministra Predsednik Slovenske go- vend velike možnosti razvoza Slovence v zamejstvu in spodarske zve2e Benjamin ja, če bomo delovali kakovost-po svetu dr. Boštjana Želda Wakounig je bil zadovoljen z no, s^okovno in pogimino, in njegovih sodelavcev iz ministrovo oceno, da za ob- če se bomo odločali za zani- Urada za Slovence v zamej- stoj in razvoj manjšine ni po- mive projekte in Če bomo gje- stvu in po svetu pri Sloven- merr.bno le politično, ampak dali v prihodnost in ne le tar- cih na Koroškem pretekli tudi gospodarsko sodelova- nali o preteklosti. Predsedrtk petek je bil uspešen. Mini- nje. Slovenska gospodarska Enotne liste Vladimir Smit- P /i C/^CP Á i ^^^^ Í® srečal s predstavni« zveza je predlagala že veČ čez- nik je menil, da bi morali po- IcžE Košnjek ki vseh organizadj in društev Slovencev na Koroškem. Ce- mejnih gospodarskih projektov, od laterih so bili nekate- govorom, kakršen je.bU z ministrom, slediti dogovori za lodnevno potovanje od Roža ri sprejeti, nekateri pa tudi za- posamezna področja deiova- preko Celovca do Podjune je vmjaii. Minister di. Boštjan nja, saj je idej veliko. Odločt- sklenil v Katoliškem domu 2ekš je med obiskom Koro- ve o drugačni plitični orga- prosvete Sodalitas v TinjaK Ške lahko spoznal raznolikost niziranosti minister prepuš- i in v izjavi za jakost povedal, da so vtisi z obiska dobri. De- naše organiziranosti, je na ča nam. Sam sem prepričan sklepnem srečanju v Tinjah v možnost pametn^a kom- Minister dr. Boštjan Žekš v Katoliškem domu presvete v javnost Slovencev na Koro- povedal predsednik Zveze škem je tako bogata, da ob slovensldh organizacij Mar- promisa, je povedal Vladimir Smrtnik. Tinjah/Tainach. Levo predstavnik doma Martin Pandel» desno slovenska konzulka v Celovcu Duška ferman Male. dobrih projektih, razmeram jan Šturm. Vesel je ministro- Koroška je tudi pred po pnmerm organiziranosti m samozavesti ni vzrokov za ve izjave, da spoštuje to raz- membnim kulturnim do- Gorenjski slavček. Prva pred- oder že pred petnajstimi leti. nolikost, in izjemno kultur- godkom. Gledališki odsek strah pred izumrtjem slo- nega pogovora tako z minis- Oder 73 in drugi člani Slo- stava bo v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Kulturnem vendar takrat ni bilo pogojři' za tako zahtevno predstavo. venskega jezika in kulture na trom in njegovimi sodelavd venskega prosvetnega druS- domu v Pliberku, ponovitev V operi sodelujejo operni so- Koroškem. Z ministrovim kot med predstavniki Sloven- tva Edinost iz Pliberka/Blei- pa bo naslednji dan, v nede- listi iz Podjune m Slovenije obiskom .so bili zadovoljni cev na Koroškem. Pomemb- buig bodo kot prvi na Koro- Ijo, Z4. maja. Opero režita ter pcvci domaČih pevskih tudi predstavniki slovenskih ne se mu zdijo ministrove škem uprizorili prvo sloven- Anita Hudi, ki je Gorenjske- zborov. Na predstave vabijo organizacij na Koroškem, ugotovitve, da imamo Sto- sko opero Antona Foersterja ga slavčka želela postaviti na tudi obiskovalce Iz Slovenije. 16 GC + petek. 15, maja 2009 razgled Ustava ni žoga sIihaNagljč Mihovanja cesarja (1792-1804). Dmgo' vomejši odnos do okolja-sli- jt rtfvuluiija 1848 li) Ši bc super. O vseh diu^i pa je trajala do leta 1852» ko se je je mogoče vsaj razpravljati, za cesaqa oklical Napole- Reforma sodstva • zakaj pa onov nečak Louis Bonaparte: ne? Toda: aJi ne bi bila ukini- vladal je kot Napoleon III. tev trajnega mandata (domiš- Odnesla ga je tretja republi- (javih in prejšnji vladi nepo- ka, razglašena 1871, po pora- slušnih) sodnikov fudi poseg zu v nemžko-francoski vojni, v samostojnost sodne veje Četrta republika je nastala po oblasti? Referendum je res 2. sv. vojni {1946), peta pa najbolj neposredna oblika ob- 1958, ko so se bistveno pove- lasti ljudstva (res publica); čale pristojnosti predsednika povzdigovanje odločitev» republike, ta pa je bU seveda sprejetih na referendumih, ki Charles de Gaulle. se jih ne udeleži niti četrtina O prehodu ene republike v volivcev, pa je vsaj spomo. Če drugo torej lahko govorimo bi uvedli pokrajine, bi gotovo le, če pride med njima do bis- potrebovali tudi svet pokrajin tvene spremembe. Če, deni- kot drugi. dom državnega mo, republiko zamenja mo- zbora (namesto sedanjega dx- narhija; kar v slovenskem pri* žavnega sveta, ki ga imajo meru ni realno, saj prvak se« mnogi le za "slepo črevo" de- danje opozidje gotovo nima mokradje); vprašanje pa je, ambicije, da bi postal cesar ali tako majhna država, ki je (drugi med politiki pa še sama po sebi le ena od evrop- manj). "Druga" republika nastane tiidi- če se bistveno skih pokrajin, sploh potrebuje še več manjših? Izenačeva. spremeni njena ustava - in na nje Hitlerjevega in Stalinove-to je mislil lanša. Vprašanje ga totalitarizma, nadzma in pa je, ali je tístih deset ustav- boljševizma, je prav tako spo-nih sprememb takšnih in to- rno, vsaj v slovenskem pri-likšnih, da bi po njih lahko meru. Nemški nadstí so ime-govorifi o novi republiki. Re- li odkrit namen Slovence po- forma sodstva, povzdigova- nižali v hlapčevski "folk" (kar nje referendumskih odloči* smo bili tudi po Cankarjevi Janez janša ima podoben tev, poenostavitev postopka opredelitvi); slovenski in ju-dar kot kardinal Franc Rode: volitve nove vlade in razpisa gosiovanski komunisti pa so kadar v javnosti kaj izreče. predčasnih volitev, uvedba slovenskemu narodu izborili odmeva. Minuli konec tedna pokrajin in preoblikovanje njegovo prvo republiko, ki se je na kongresu SDS predla- dilavnega sveta v svet pokra- je 1991 osamosvojila v narod gal ustavne spremembe, ki jin, uvedba obvezne srednje z lasmc državo. Program Zebi bile po njegovem tako veli- šole. prepoved poveDčevanja dinjene Slovenije (ki ga je ke, da bi po njih Slovenija vseh totalitarnih režimov, nji- spomladi 1848 kot prvi zapi» postala "druga" republika, hovih nosilcev in simbolov, sal pred 200 leti rojeni Mati» Da bi vedeli, o čem govori- prepoved medijskih mono- ja Majar Ziijski), ni bil nikdar mo, pojasnimo najprej ta iz- polov in odgovornejši odnos bližje uresničitvi kot maja raz. Gre za zgledovanje po do okolja • Če bi vse to uvedli 1945, ko je slovenska parti« francoski republiki. Republi- v enem paketu, bi se podoba ka Francija, kakršno pozna- republike res močjio spreme- zanska vojska pod vodstvom komunistov osvobodila in za mo danes, je namreč že peta riila. Zlasti, če bi jo od tistega krajši čas zasedla tui^ Trst in po vrsti, Prva je bila tista, ki trenutka naprej vodil janša. Koroško... jo je uvedla velika francoska Nekatere od predlaganih Skratka: ustava ni žoga. hiti- revoludja in je trajala do dne, sprememb zvenijo obetavno, mo počasi, spreminjajmo jo ko se je Napoleon oklical za Obvezna srednja Sola, odgo« po pameti. Vaš razgled Fotografija, ki jo je avtorica naslovila "Impression (rorest)" • prevedeno Impresija (Gozd), je bila posneta v enem Izmed gozdov v bližini Bleda. Učinka, ki spominja na natančne poteze impresionističnih slikarjev, nt dosegia v računalnišicem programu za oMeíovanje fotografij, ampak med samim fotografiranjem. 8. A./^^o Arueatovec Petnajstega maja je praznik Slovenske vojske^ ki s tem obeležuje spomin na začetke usposabljanja slovenskih vojakov pred osemnajstimi leti. Danes je težišče delovanja Slovenske vojske v mednarodnih mirovnih operacijah. Naj tako tudi ostane. Naj bo Čtm veČ miru na tem prelepem svetu. S. K. /p«o:MiiicZonladinskih nog na tak- čcn volilni sistem, itcdolcčcna stoh^a. Urila in kalila pa jih je o w5taftov;hn druge republike. mi, da ne rečem pamjicti. Sen in drugačen način sodelujt maa s Hrvc^, vprašanje kr' trda panijska elita. Zgodovina se pač ponavlja. Če že "rcvoluája", se pravi. pri kreiranju sodobnega sloven- Use jedrske elektrarne in druge Skratka, napoved druge repu- Pravzaprav je pri vsej zadevi še druga rcpMîka, potem te nika- skega političnega prostora. odprte teme na podrodu difAo- blike s strani Janeza Janše je najbolj nerodno to, àa s strawi kor ne morejo graditi isti politi- MUo rečeno smdno je, da o re- macije in medsosedskih odno- tako, kot če bi komunistično re- Janeza Jar^ napovedana dru- ki, ki so gradili prvo. To je tako, volucionamih spremembah, sov, neraziskani medvojni in volucijo med drugo svetovno ga republika, do katere naj bi kot če bi v kupleraju (pa brez kar druga republika nedvomno povojni komunistični pogromi, vojno v Sloveniji izvedli takrat- prej ali sig prišlo in ici med dru' zamere, prosim}, v katerem po- pomeni, sanja dovčerajšnji vladni predsednik. Janez /ania nerden sta tus prisilno mohili- ni kUri kald. Pomen i /if>Iti ik i. gim predvid/rva na- sli ne cvetijo, zametyali pohiŠ- ziranih v Hitlerjeve vojsko, za- fcj so imdi pred drugo svetovno čin razpisa predčasnih volita, tvo, namesto vodilnih. Kot reČe- Je imel na razpolagf> štiri leta, konita 'tajkunizacija " in kon- vojno in med njo v rokah Škar- rďormo sodstva, zavarovanje no, pa se, Še zlasti na sotični da bi voz, natovorjen z vso po- centracija slovenskega gospo- je in platno. r^rendumskih odloâtev, spre' strani Alp, zgodovina ponavlja litičfu^ nesnago zadnjih šestdc- darskc^ prostoru, pokojninska Po dru^ strani drži. da so ko- mcmbo imenovanju uituvnih in niČ nenavadnega ne bi bilo. set, petinšestdeset let, zamenjal (ne)rejcrma, neraziskane oro- munisiično diktat wo, ne le v sodnikov, obvezno srednjo šolo, če bi drugo republiko razglasila s sodobnim, neobremenjenim žarske ajere in vsesplošna mo- Sloveniji pač pa v vsa Vzhod- prepoved poveličevanja totali- kar aktualna vlada sama. GORENJSKI GLAS petřk, iç. maja 2000 EKONOMIJ stefanjsa m si 17 Usoda casinoja V rokah države Državna SOD in KAD sta se o usodi Casinoja Bled odločala ves teden. Na Bledu potrditev strateškega partnerja pričakujejo danes. Bo^ttak Bogataj Bled - "V Casino Bled priča-kujemo vstop strateškega partnerja, ki je zainteresiran za povezavo in je na področju igralništva in proizvodnje igralniške opreme med vodilnimi v svetu/ o boljših časih za podjetje pravi direktor Boris Kitek. Ni veČ skrivnoiît, da se zaradi težav v poslovanju in manjšega obiska zaradi bližnje konkurence spogledujejo s sežanskim Gold Clubom. Ta naj bi vložiJ 1,5 milijona evrov in na ta način postal lastnik dobrih dveh petin podjetja. Odločitev o pripustitvi strateškega partnerja naj bi KAD in SOD sprejela ta teden, edini pogoj Gold Cluba pa je stabilnost vodenja podjetja, torej, da uprava in nâd2ômi svet ostaneta dolgoročno v enaki sestavi. Razloge za slabše rezultate med manjše igralnice v Sloveniji, saj ji pripadata zgolj dva odstotka igraihiške pogače. "Rešitev je na dlani Sko» raj leto že pozivamo lastnike, da nas dokapitalizirajo. Ena^ ko so lani pomagali portoroški in ljubljanski igralnici, pred dnevi slednji še enkrat, le pri naši se kar ne morejo odloČiti/ je naveličan Čakanja Boris Kitek. Ne stečaj, brez odločitve likvidacija Kljub težjim pogojem gospodarjenja v Casino Bled, ki skupaj zaposluje 50 sodelavcev, o odpuščanju še ne raz-mišijajo. Ce pa od]o6tve za dokapitalizadjo še dlje časa ne bo, se lahko ponovi zgodba lUdikboiske i^dliiice * prtje. "Stečaja na Bledu nikakor ne bo, lahko pa se zgodi likvidaci jar Naš casino ima dovolj premoženja, s katerim bi poplačali vse upnike, vendar v zaprtju ne vidim smis-privabi nove goste," je pre- la. Za tako majhna sredstva pričan Kitek in tudi zato v se ne splača uniûti igralnice, povezovanju s strateškim tradicije in delovnih mest/ Igralnico v večini, nekaj partnerjem vidi svetlejšo pri- je prepričan direktor podjet« za* Kitek vidi v 'neigralniški' de- ^oris Kitek: "Že eno leto čakamo na odločitev države." stinadji Bleda (tu je le v vlogi dodatne turistične ponudbe) Rešitev je na dlani • i^ zgrešeni državni strategiji do kapitalizacija p(xidjevanja koncesij igralnicam po vsej Sloveniji, svo- je je dodala tudi finančno- čez polovico, obiskujejo do- hodnost. Z njim pričakujejo ja, ki sicer priznava likvid- gospodarska kriza. "Razloge mači gostje iz zgornje Go- tudi priiod novih gostov in nostne težave in večanje dol-gre iskati tudi v letih, ko se v renjske. Na območju s šest- manjši vpliv sezonskega ni- ga, vendar se promet v zad- blejsko igralnico ni vlagalo," deset tisoč prebivalci so da- hanja obiska. njih tednih povečuje. Pa pojasni direktor. Zakaj vla» res štiri igralnice, zato je v Casinoju Bled v preteklih kljub temu Boris Kitek dra- ganj ni bilo, čeprav je igralni- vseh, ki jim ne uspe pridobi- letih ni nihče posvečal veliko matično napoveduje: "Diha- ca v državni lasti in država na ti večjega števila tujcev, letos pozornosti, o podjetju s(m)o mo na škrge, iščemo začasne račim dajatev vsako leto po- prometa bol) malo. "Naša de- začeli govoriti šele ob teža- rešitve, brez dokapitalizacije bere okoli Četrtino prihodka javnost je prenasičena, kdor vah, čeprav j^ igralnica edi» pa nam lahko pomaga Ču- oziroma 1,2 milijona evrov, vsč vlaga v marketing, opre- na, kjer se na Bledu ponoči dež." Dovolj bi bila že odloâ- mu nj jasno mo, izobraževanje, pa lažje nekaj dogaja. Spada sicer tev paradržavnih skladov. Hofer odslej tudi Kranju Hofer bo v četrtek v Kranju odprl že 49. poslovalnico v Sloveniji, konec julija pa že 50. v Škofji Loki. Boštjan Bogataj Kranj • Investidja v novo prodajalno Hofer v Kranju, ki jo bodo odprli v Četrtek, i\. maja, j<» vredna približno 2,4 milijona evrov, delo pa bo dobilo od deset do petnajst Kranjčanov. Vse Hoferjeve poslovalnice so enake, moderno zasnovane na skoraj 1400 kvadratnih metrih, od tega je dobrih devetsto kvadratnih metrov namenjenih prodajnim površinam. Za kupljene izdelke zagotavljajo tudi t L garandjo kakovosti, kar pomeni, da kup- V četrtek bo Hofer v Kranju odprl prodajalno, konec julija d izdelke lahko vrnejo v pro- pa tudi v Škofji Loki. 1 f«» coit^ó Kt^m dajaino, če z njimi niso zadovoljni. Na vprašanje Gorenj- poslovalnic poteka po začrta- limo biti v skladu z našo filo- ke, Grandessa za globoko za-glasa o nadaljnjih inve- nem planu, ki smo si ga za- zofijo prisotni po vsej Slove- mrznjene izdelke, TandiJ za stidjah v času finančno go- dali ob vstopu na slovenski nijl in se na ta način približa- pralna sredst/a, Ombia Cos« spodarske krize, v Hoferju trg. Širitev bomo nadaljevali ti kupcem. Na Gorenjskem metics za izdelke za nego te- odgovarjajo: "Odprtje novih tudi v prihodnjih ledh, saj že- bomo poleg kranjske pošlo- lesa in drugo, valnice odprli še eno, in sicer konec julija v Škofji Lold." Ob odprtju so v Hoferju pripravili posebno ponudbo izdelkov, Id bo na voljo po še posebej ugodnih, 50-odstotkov nižjih cenah, ki bodo veljale izključno v kranjski prodajalni in še to le za določeno obdobje oziroma do razprodaje zalog. Tako v kranjski kot tudi drugih poslovalnicah {na Go» renjskem imajo še prodajalni v Lescah in na Jesenicah) ponujajo prek osemsto izdelkov, predvsem lastnih blago» vnih znamk, kot je za sveže mesne izdelke Okus podeželja, Milfina za mlečne izdel- KRA7KE NOVICE Tržič Nadzorniki ovadili Marto Corjup Brejc Nadzorniki tržiškega Peka so v torek soglasno sprejeli sklep o víožltví ovadbe proti predsednici uprave Marti Gorjup Brejc Očitajo ji domnevno odobritve neupravičenih Izplačil stimulacij. "Nadzorniki smo prepričani, da moramo zadevo predati pristojnim organom v nadaljnjo preiskavo," je po seji sporočil prvi nadzornik Zlatko Zupane. Glede napovedi, da bo minister Matej Lahovnik zahteval odstop nadzornikov, pa Zupane pravi, da tega ne nameravajo storiti. Kot smo že poročali, je tudi Gorjup Brejčeva ovadila svojega nadzornika, zgodba pa se bo morda razpletla na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo 21. maja. B. B. Kranj Kmalu sprejet zakon o čakanju na delo? Zakon o čakanju na delo, ki bo omogočal začasno čakanje delavcev na delo (polovico povprečja zadnjih treh mesečnih plač naj bi prispevala država, 35 odstotkov pa delodajalec), naj bi kmalu začel veljati. Z zakonom rtaj bi vlada ohranila približno 25 tisoč delovnih mest, veljal bo do konca marca 2011. Ob tem je treba poudariti, da bodo delavci ohranili vse pravice In obveznosti Iz delovnega razmerja, njihova nova obveznost pa bo dodatno Izobraževanje. Za nov protikrizni ukrep bo vlada namenila skoraj 110 milijonov evrov. B. B. Begunje V Skimarju nove odpovedi Predsednik sindikata v begunjskem Elanu Dušan Ferjan je bil ta teden zelo presenečen, saj je >9 njegovih sodelavcev brez predhodne najave prejelo obvestila o prekinitvi delovnega razmerja. Pred dobrim tednom nam je Ferjan povedal, da pričakuje bistveno manj odpuščanj, kot jih je predvi-deia prejšnja uprava, v primeru sprejema zakona o čakanju delavcev na delo pa jih morda sploh ne bi bilo. Zanimalo nas je tudi, kaj meni o delu nove uprave z Robertom Ferkom na čelu: "Zagotovo je uprava sprejela nekaj boljših notranjih ukrepov, med katerimi se bodo rrekateri šele Izkazali. Kot kaže, Elan ima prihodnost." Danes o Ferku meni drugače, predvsem je razočaran nad njegovim načinom komunikacije s sindikatom in delavci. B. B. Opravičilo V prejšnji številki Gorenjskega giasa nam je pri članku z naslovom Stečaj LTH zagotovo ta teden zagodel tiskarski škrat. Branka Šajna, delavca LTH, smo nenamerno preimenovali In se mu na tem mestu iskreno opravičujemo. B. B. Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2D00 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. I Cena entgt vodnma je 29 EUR + poštnin WiraMMCwwiilliUp Bliiii imajo 1&«irtgripqiwt Nmeanje: po telefonu it 04/20142 41 ali f MOK narecnine@0i}iaft4i .-..k Gorenjski Glas « r « ř f I 0 * i8 KMETIJSTVO cveto.zaplolni k(§>B-^as. si GORENJSKI GLAS petek. 15. maja 2000 Sodelovanje lovcev in ribičev Lovska in ribiška zveza sta podpisali sporazum o sodelovanju. Cveto Zapiotkik za spremembo strokovnih .............................................................podlag za izračun konces- Ljubljana < Lovska zveza Slo- nin. V lovski zvezi pa upajo, venije in Ribiška zveza Slo- da bo po podpisu pogodb venije sta v sredo podpisaii več reda. sporazum o medsebojnem Obe organizad{i opravljata sodelovanju. Kot so ob tem tudi številne aktivnosti na poudarili, imata obe nevlad- področju ohranjanja in varo- ni organizaciji veliko skup- vanja narave. Ribiška zveza nih interesov, stališč in te- sodeluje pri pregledovanju žav. Kar zadeva koncesije, so lovci in sladkovodni ribiči neugodnih vplivov na vode, lani so tako popisali tudi Sel- mnenja, (h bi država denar Ško in Poljansko Soro ter od koncesij morala vračati njune pritoke. Lovska zveza nazaj v lovstvo in v sladkovodno ribištvo. Vseh 64 ribi- je dala pobudo o gradnji t i. zelenih mostov nad avtoce-ških družin je z državo že stami, ki so odrezale divjad podpisalo koncesijske po- od tisočletnih selitvenih poti. godbe za io-letno upravlja- Obe organizadji, tako lov- nje z ribjim življem v rekah ska kot ribiška, si želita po- in jezerih, vendar pa država membnejšo vlogo pri načrto- pri tem ni upoštevala njiho- vanju. V lovski z\ezl ob tem ve glavne pripombe, da bi bila koncesnina odvisna navajajo, da načrte upravlja» nja z divjadjo pripravlja za- predvsem od kategorizacije vod za gozdove, lovd pa na vode. Ribijka zveza bo zato predlagane načrte lahko daše ta mesec poslala ministr- jejo le pripombe, ki jih zavod stvu za kmerijstvo pobudo ni dolžan upoštevati. kftan} i Odločitev o zniždnju pavšalne obdavčitve Pred zaključkom redakcije za današnji časopis še ni bilo zna-no, ali je vlada na včerajšnji se)i iz pavšalne obdavčitve subvencij za leto 2008 izvzela izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kot je sicer že prejŠ* nji teden obljubil minister za finance France Križanič. Če je vlada to storila, se bo približno trideset tisoč pretežno hribovskih kmetov oddahnilo, saj jim od prejetih izravnalnih plačil v znesku 44,5 milijona evrov ne bo treba plačati v državno blagajno 4,4 milijona evrov davkov. To bi bilo po besedah predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Cirila Smrkolja v času gospodarske krize nerazumno za vse, ki kmetujejo v težavnih razmerah, predvsem pa v nasprotju z zakonom o dohodnini, po katerem so kmetijsko okoljska plačHa izvzeta iz obdavčitve. Izvzetje izravnalnih plačil iz povprečnega zneska subvencij na hektar bo vplivalo na višino davčne osnove za plačilo dohodnine pa tudi na socialne transferje • prispevke za zdravstveno tn pokojninsko zavarovanje, otroške dodatke, plačila za vrtce, Štipendije ... Zbornica je že pozvala člane, da se pritožijo na že izdane odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva in da ugovarjajo prejetim informativnim izračunom dohodnine. C Z. Dan ekološko pridelane solate Udeleženci so si ogledali nasad z 28 sortami solat, prisluhnili zanimivim predavanjem, bili v delavnici priprave jedi iz ekoloških pridelkov in na ekološki tržnici. CVTTO ZAPLOTN 1K Strahinj - V okviru projekta Slovenska ekološka pridelava sv?ža in da se tudi postopki stradjski delavnid je Tatjana loèka živila pot do zdravja? priprave hrane iz ekoloških Šubic iz biotehniškega cen- poudarjala, da si potrošniki pridelkov razlikujejo od konvencionalnih in delno vna- tra pripravljala solatne preli- vse bolj želijo varno hrano ve» Marija Kočevar Fetah iz brez dodanih sintetičnih in predelava solat-od seme- prej pripravljenih izdelkov prodajalne zdrave prehrane snovi. Živahno je bilo tudi na na do krožnika, v katerem (instant poletna je kuhana v Jablana pa jedi iz soje. Dr. ekološki tržnid, lam so poleg sodelujejo Amarant kooperativa, prodajalna zdrave pre- dveh minutah). Udeležend so si na šol- Štefan MerkaČ iz avstrijskega ekoloških solat in druge se- Ecocontacta je predstavil ne- hrane Jablana. Biotehniški skem posestvu pod strokov- varnosti gensko spremenje- zonske zelenjave ponujali tudi ekološka semena in sa- V ekološkem nasadu 2S sort solat / mo: Tm» ook Na ekološki trinici / i=oto: nn» Dok mm Frech - Emmelmarm iz Av- center Naklo in semenářská hiša Rein Saat iz Avsti^e, je bil v petek v biotehniškem centru Dan eko solat. Kot so povedali prireditelji, so "dan" solat, rozetastih solat za obi- namenili vsem, ki se ljubi- ranje, glavnatih solat za obi- vodstvom Renhild nih organizmov v živilih in dike, jagode, mlevske in krmi, pri tem pa je ugotav- mlečne izdelke, sadje, zeliŠ- strije ogledali ekološki nasad Ijal, da soobstoj med ekolo- ča, strokovno literaturo ... 28 mehko- in krhkolistnih Škim kmetijstvom in pridelo- Kot je dejal eden od sodelujo- vanjem gensko spremenjenih rastlin ni možen in da so čih na tržnid, Miroslav Rogelj iz ekološke kmetije Pr' tdjsko ali poklicno ukvarjajo ranje ali rezanje ter Štrucaric, koristi od gensko spremenje- Kovač v Kranju, je med po- z ekološldm vrtnarstvom in med njimi tudi majsko laa- nih organizmov veliko manj- trošniki zanimanje po ekolo- pripravo hrane. Potrošni- Ijico, Štiri letne čase, pariško, Še od negativnih posledic za ško priddani hrani - tudi po kom so glasno in jasno pove- ljubljansko ledenko in atrak- naravno okolje in zdravje, špargljih, po kateri so na dali, da je ekološka hrana, djo, potlej pa so še izpolnili Vanja Šubic iz Biotehniške- kmetiji najbolj poznani in Id priddana oz. predelana v do- vprašalnik o tem, katere jim ga centra Naklo je na preda- jih letos ponujajo že od 10. mačem kraju, kakovostna in najbolj ugajajo. V demon- vanju z naslovom Ali so eko- aprila dalje. CesKgE Med kandidatkami tudi tri gorenjske kmetice Na letošnjem izboru za mlado kmetico leta, ki bo 20. junija v Cerkljah, se bo za laskavi naziv potegovalo šestnajst kandidatk, ki so stare od osemnajst do Štirideset let in izpolnjujejo tudi druge razpisne pogoje. Med kandidatkami so tudi tri Gorenjke • Ema Kožuh iz Škofje Loke, Pavla Pirnat iz Moravč in Mateja Šink iz Kranja. C. Z. Ne berite sosedovega^ Zagotovite si svoj izvod. Posebna Glasova akcija; naročniki, priporočite Gorenjski glas svojim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom... Če boste pridobili novega naročnika za najmanj eno leto, bosta oba prejela kakovostno jakno iz flisa! ' Ko boste pridobili novega naročnika, nas pokličite in povejte, katero velikost jakne želite. Pokličite na: 04/201 42 41 (do 8. do 19. ure, v petek do 16. ure) ati pišite na: narocninei^g-glds.si. Novi naročnik bo Gorenjski glas prve tri mesece prejemal brezplačno. Gorenjski Glas Mešetar Cvrro Zaplotnïk odkupna cena za mleko, dostavljeno v mlekarno, 31,05 evra za sto kilogramov in je bila od februarske nižja za 1,66 evra ali za 5.07 odstotka. na domačem trgu V letošnjem osemnajstem Odkupna cena mleka Po podatkih tržno infor« macijskega sistema, ki deluje v okviru agencije za kme- jrine cene jabolk tijske trge in razvoj podeželja, je marca povprečna odkupna cena za mleko s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 od- tednu, to je med 27. aprilom stotka beljakovin (in dostav- in 3. majem, je bila po poda- Ijeno v mlekarno), znašala tkih tržno informacijskega 29,65 evra za sto kilogramov sistema povprečna tržna in je bila v primerjavi s febru- cena jabolk na domaČem arjem nižja za 1,26 evra ali trgu 58,46 evra za sto kilo- za 4,08 odstotka. Ker je mle- gramov, v primerjavi s ted- ko marca v povprečju vsebo- nom prej je bila višja za 4,53 valo 4,18 odstotka maščobe evra oz. za 84 odstotka. Po- in 3,38 odstotka beljakovin, glejmo še povprečne cene za je bila povprečna dejanska posamezne sorte jabolk! Sorta Povprečna cena Sorta Povprečna cena braebum el^tar fuj i zlati delišes idared ionatan ELTR/ioo kg EUR/100 kg 57^64 cripps pink 60,00 gala 6148 81,00 fuji kiku 97,18 59.28 granny smidi 88.00 54^25 jonagold 56,36 25,00 mutsu 7742 I 1 i I i ¥ GORENJSKI GLAS petek, 15. maja 2ocg info^g-^s.si 19 Planinski kotiček: Slivnica (1114 m) "Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke," je o našem danaSnjem cilju zapisal janež Vajkard Valvasor. )el£na lu^n Po približno 250 višinskih denzira v meglo, kar je pri- pamtiveka sedlo m skîadcnmi-metrih boste dosegli travnik; pomoglo k nastanku legen- co in hUo upepdjenih. Ko smo se pozimi spreha- prostrani travnik, kjer ni de o coprriškem domovanju Tik pod vrhom Slivnice je jali okoli zaledenelega Cerk- sence, a vetrček vendarle na Slivnic. V mnogih legen- Dom na Slivnici, kjer vam nižkega jezera, sem vam ob- pihlja. Dom na Sli'/nici in dah se Slivnica omenja kot prijazen oskrbnik med dru-ljubila, dà se bomo v planin- antenski stolp na vrhu vidite shajališče copmic, ki so jih gim postreže ćaj v pol litrski sezoni povzpeli na Síjvni- pred seboj. Do tja gor je po- obtoževali, da delajo nevihte, skem kozarcu; siímíSi copr- Travniški del, ki vas bo kljub vetrg pošteno spotil. co, ki se bohoti na njegovi trebno še priti. Na tem trav- točo, z uroki povzročajo bo- niSki čaj. vzhodni strani. Poti, ki vodi- niškem delu lahko izgubite lezni in škodo, se spreminja- S i^livnice je ob jasnem vre- jo na njen vrh, je ogromno, markacije, a da bi zašli, ne jo v živali, letajo na metlah, menu čudovit razgled; pod Mi se bomo nanjo povzpeli morete. Kje hodi večina lju- imajo zveze s hudičem. nami leži celotno Cerkniško iz Cerknice. Ker se nam ohi- di, je dobro vidno, če vas pa V Slavi vojvodine Kranj- jezero. Letošnja zima je bila čajno vedno mudi na izho- malo zanese s poti, pa tudi ske, kjer je Valvasor opisal bogata s padavinami, zato je dišče, se bomo tuci tokrat nič hudega. Če se boste bolj presihajoče čudo Cerkniške- voda še vedno vidna; naspro- zapeljali po avtocesti Ljub- držali leve strani travnika, ga jezera in si s tem prislužil ti Slivnice, na zahodnem bre- Ijaila-Koper do odcepa Unec, boste najpiej priŠlJ do viha članstvo v angleški kialjevi gu jezeiaso (avomiki. Desuu kjer zavijemo na regionaJno Slivnice. Vrh sam po sebi ni družbi, je opisana tudi Slivni- od (avomikov vidimo v ozad- cesto. Skozi Unec se zapelje- nič posebnega, ker nima no- ca: Na drugi strani jezera se ju Nanos s strmirrii skalami, mo do Cerknice, se pozorno benega razgleda, obdajajo pa dviga gora Slivnica, na kateri ki padajo proti Razdrtemu. peljemo skozi njeno središ- ga takšne in drugačne ante- je luknja, ki dda «mhto, kakor Levo od Javomikov je najvišji če, kjer na levi strani opazi- ne. Na vrhu je le žig za našo je popisano na svojem mestu. vrh Krasa, Še vedno zasneže- mo smerokaz za Slivnico, knjižico Slovenske planin- Na vrhu imajo coprnice, veš^ ni Snežnik no, morda je zdaj Zavijeme v klanec in parki- ske poti. Z vrha se spustite in gràcbe svoje pUse in «rfťjn- sneg že pošel. Na Slivnico ramo na urejenem parkiriš- po levi strani navzdol do Ca- ke. Vidijo fcot leteče drobne pelje tudi makadamska ce- ču. Ce boste dovolj zgodnji, s rovniške jame, jame, ki je luáx. Splch je pokrajina tam sta, ki nas pohodnikov sicer prostorom ne bo težav. burila domišljijo prebival- okrog s copmicami doiolj zah- ne zanima, je pa prijetna za Prvih nekaj deset metrov cem pod Slivnico in celo sa- žena. Zatajim tam čestoprectj kolesarski vzpon. prehodimo po asfaltu, nato memu baronu Janezu Vaj- zakurijo in jih mnogo sežgo. Nadmorska višina: 1114 m pa nas markacije usmerijo kardu Valvasorju. Jz jame se tako da pride včasih tcdnagr- Višinska razlika: 550 m proti gozdu. Nekaj časa ho- namreč pozimi dviga topel modo v ensm letu veČ copmic, Trajanje: 2 uri in }o minut dite po poseki, nato pa pot in vlažen zrak. Vlaga sekon- kakor jih je v vsej deželi od Zahtevnost -Ait it idr zavije v prijeten borov gozdiček. Prečkate gozdno cesto in nadaljujete v smeri markacij Še višje skozi gozd. Pot je resnično odlično markira» na. Ko pridete do konca gozdička, hodite med tipičnim kraškim grmovjem; vsake toliko časa se bo poti priključila kakšna stezica. \á jo p>o- znajo le domačini. Ce ne boste ravno zgodnji, bo ta del poti bolj podoben hoji v kotlu, saj bo tukaj sonce neusmiljeno grelo. Se res na Slivnici zbirajo coprnice? Sabina in Jože Hudobivnik predstavljata Dchfodeki koncert tr o u C o è Folklorno Natalija Prajtonarloa burasi Stane Vidmar "<8 C <9 (O o N Q Tulipani - Adi Smolař - Brendi Milan Pećovnik - Prdži - Aqostoli Poye20¥9hc orognm ' hwnorití mariM Šsrec KRANJ £ i Dvorana ZLATO POLJE v TehniikI iolski conter, ttidríóeva ce«ta S8, Kranj CL E a ts I Î i Gorenjski Qas jedi za pomladne dni 75 KUHARSKI RECEPTI Jakez Štrukeli Beluševa juha nekoliko pieviemo. Juho obložijno s lestoiu. Testo dobro ohladimo. Dobro drobno sesekljamo, limono potresemo s sesekljanim spečemovsrednje vroči peči- ohlajeno torto damo na operemo, zbrišemo in nari« Ses^vir^:pol I v^ ali kost- peteršiljem. Juho ponudi- d. Še vročega namažemo z krožnik in jo obložimo z re- bamo iupinico, sok pa iztisnemo. Zelišča oplaknemo, dobro otresemo in drobno sesekljamo. Gladko zmeSa- mo s česnom. Orade po dol- Síistflvířiř: 4 srednje velike sem rare^emn ob hrhHSřní ne juhe, četrt kg belušev, 4 dag 2 drobno narezanim in razredčeno marmelado. Ja- zinami jabolk. maščobe (olje ali maslo), zeie- popečenim kruhom. ni peteršnj, sol, poper, 2 dag mehke moke, i dl sladu smetane, 1 žemlia. Pripravu: Na maščobi na- Skutna torta boika narežemo na lističe in jih' nekoliko podušimo na peiene orade z zelišči malo vode» sladkamo, dodamo narezane mandlje in Sestainne: i zavitek zamrz- ohladimo. Ohlajena jabolka orade, sol, si^e mleti poper, 4 kosti, da se hitreje spečejo in redimo svetlo prežganje, ki njenega listnatega testa, 60 razgrnemo po marmeladi in ilice oljčne^ olja, 4 stroki čes' da ostanejo boij sočne Nato ga zalijemo s hladno vodo dagjabolk, 10 dag mandljev, 15 nadevamo s pripravljenim na, 2 limoni, mali Šopki sv^ih jih tudi v notranjosti natre- in zatem tako) s toplo vodo, dag sladkorja, malo ruma, jo nadevom. zeliSC (rožmarin, Jttraj, bazili' mo z zeliSčL Ribe damo v po- da se prežganje razkuha. dag pretlačene skute, 2 dl slad- Nadev: Skuto umešamo, ia, drobnja<, peter$\lj). Solimo in popopramo, do- fcc stepene smetane, vanilin dodamo nad soparo raztop-damo samo zgornje dele be- sladkor, malo ruma, 2 žlici Ijeno želatino, po okusu še maSČen pekač in jih prelijemo z oljčnim oljem. Pekač Priprava: Orade oâstimo postavimo v dobro segreto lušev in jih skuhamo. Spod- marelične marmelade, 2 lista sladkamo, začinimo 2 vani- in operemo pod tekočo vodo pečico in v njej pečemo ribe njç dçie p3 kuhamo pose- namočene želatine, jabolka za lin sladkorjem in rumom in io jih zbrišemo v kuhinjski kakšnih 20 do 25 minut Pe- bej. Vse beluše pretlačimo s dekoracijo. pallčmm niťŠdiiiiku]n in jili nazadnje dodamo še stepe» krpi. Nato jih solimo in po- čeno damo na krožnik in ob- no sladko smetano. Priprav- popramo. Položimo jih v pc- ložimo z rezinami limone. damo v juho. Gotovi juhi Priprava: Testo razvalja- Ijeno torto postavimo za kač in pokapljamo z oljčnim Poleg ponudimo lepo obliko- dodamo še smetano, ki jo mo, pekač namažemo in ga • kakšno uro v hladilnik in jo oljem. Česen, očistimo in van kuhan krompir. i » I f i I Š KAŽIPOT, ZAHVALE ~ .SI GORENISKI GLAS petek, 15. maja 2009 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 U ob^vo j nw po (řlřfonti'M/KI 42* iK'jPijuQZ po c^fli - t)c pwflMjN »(«iritj uo 11 (Xfim •4M J ^it «fbno N S e w«(wi ce^d m ponuD v lu^nii: undno uoodni lANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91.4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 249. MADŽARSKE TOPLICE: 21.-24. 5., »R. JÎ. 5., âj . »ft. 6., iç. 6- • 4- 7.; TftSTî 3. 6,j PELjEâAC 10. 6.. 17. 6.; COU OTOK: S-; BANOVCI: 21 • 24.5.; BERNARDIN: 17,5. • 20. KOPALNI BERNARDIN: 1. CARDALAND: 6.. 29. 6. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Veliki swing žur v Kranju Kranj • Danes bo ob url v Mitnici glas be no-ples ni večer swínga s skupino Six to go. Preživite poletje na Stari Savi jesenice • Na Mednarodni dan muzejev. maja, bodo od 9. ure naprej na ogled različne razstave v Kosovi In RuardovI graščini ter v Kasarni. Tek svetovne harmonije 2009 Kranjska Cora • Tekači Teka svetovne harmonije bodo v Kranjsko Goro preko prelaza Vršič pritekli v nedeljo predvidoma ob 15.30, na mejnem prehodu Rateče pa bodo ob 16.30, kjer si bosta plamenico simbolično izmenjala župana Kranjske Gore in Trbiža. Ob jubileju nekdanjih učiteljev Cerklje - Ob visokih življenjskih jubilejih nekdanjih učiteljev Tončke PerČiČ in jožeta Varia Unesco klub Cerklje vabi na kulturno prireditev v Kulturni hram Ignacija Borštnika jutri ob 20. uri. Rokovnjaški tek v Dupljah Duplje • Telovadno društvo Partizan Duplje bo priredilo v nedeljo v sodelovanju s Kulturnim in turističnim druStvom Kriva jelka jubilejni 10. Rokovnjaški tek na 3 in 8 kilometrov dolgi progi. Start bo ob 14.30 na rokometnem igrišču pri osnovni Šoli. Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom. Mednarodni festival 14. Jazz Cerkno '09 Cerkno - Mednarodni festival 14. ]azz Cerkno '09 letos poteka od 14. do 16. maja. izleti 4, pohod po stari rudni poti lesenice - TIC Jesenice tudi letos, v ponedeljek, 18. maja. pripravlja na svetovni dan muzejev in ob mesecu narcis že 4. pohod po stari rudni poti. Zbor ob 9.45 pred cerkvijo na Stari Savi za tiste, ki se želite peljati z avtobusom, in ob 10. uri pred Kosovo graščino za tiste, ki se bodo udeležili prired* itve kot pohodnikl. Prijave sprejemajo na TIC-u jesenice do nedelje, 17. maja, po tel. 04/586 31 78 ali 031/337-202 ali e-pošto tic@ragor.sr. Na Donaiko goro Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 23. maja, planinski izlet na DonaČko goro. Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Zaradi prehoda državne meje imejte s seboj osebni dokument. Informacije in prijave zbira do četrtka, 21. maja, Franci Erzi n, tel. 041/875-812. Kostel S ka pešpot Radovljica - Planinsko d'uštvo Radovljica organizira 23. maja izlet na tradicionalni pohod Kostelska pešpot. Izhodišče je vas Para, tura je nezahtevna, primerna za v^e planince, hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave po tel.: 031/345 209, 531 55 44. Po poteh Vinske gore Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi izlet po poteh Vinske gore, ki bo v soboto, 23. maja. Tura je nezahtevna In primerna za pohodnike, trajala bo približno 6 ur. Odhod avtobusa iz Preddvora bo ob 6. url, iz Kranja pri Mercatorju na Pfimskovem pa ob 6.15, Prijave In dodatne Informacije: Janez Planine, tel.: 040/260 930 do srede, 20. maja. Srečanje invalidov v Cerkljah Kranj • Medobčinsko društvo invalidov Kranj, Begunjska 10, že sprejema vplačila za tradicionalno srečanje Invalidov, ki bo letos v soboto, 27. junija, z začetkom ob 10. uri v športni dvorani v Cerkljah. Vplačila sprejemajo v pisarni društva ali pri poverjenikih na terenu. Organiziran bo avtobusni prevoz iz Kranja. Vdofino Bažka grapa Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, 19. maja, na planinski pohod v dolino Saška grapa. Avtobus bo ob 7. uri odpeljal Iz Most in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Informacije in prijave: Drago Kajdiž, tel.: 5801 469 ali GSM 031/535 799. Od Most do Sankaške koče Žirovnica • Zavod za turizem in kulturo Žirovnica skupaj s Planinskim društvom Žirovnica jutri, v soboto, 16. maja, pripravlja pohod od Most do Sankaške koče. Zbor bo ob 8. uri pred Elektro Žirovnica. obvestila Prikaz ličenja in zaključek druženja Voglje - Zaključek študijskega krožka z naslovom Kako prepoznati pravo kozmetiko za svoje zdravje bo jutri ob lo. uri v Domu krajanov v Vogljah. Dan odprtih vrat Pocarjeve domačije Radovna - Dan odprtih vrat s kulturnim programom na PocarjevI domačiji v Zgornji RadovnI bo v neaeljo od 11. do 18. ure. Dan odprtih vrat Muzeja Železniki Železniki « Muzejsko društvo Železniki ter javni zavod Rati- tovec vabita na dan odprtih vrat muzeja v Železnikih, ki bo v nedeljo od 13. do 17. ure. Predstavitev nordijske hoje Kranj • HUMANA • združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje vabi na predstavitev nordijske hoje, ki bo v torek ob 16. url v prostorih društvene pisarne v Kranju. Dodatne Informacije na 04/201V720. Predstavitev zdrave prehrane Kranj - Društvo Svetlin vabi v torek od 16. do 20. ure v prostore na C. Staneta Žagarja 19 na predstavitev zdrave prehrane s poudarkom na njenem čistilnem učinku. predavanja Proučevanje Svetega pisma Društvo krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41 Kranj na preučevai^je Svetega pisma. Magnetoterapija za boljše zdravje Brdo pri Kranju - Brezplačno predavanje o učinkih in pozitivnem delovanju magnetov na zdravje bo v torek ob 18. uri v hotelu Brdo na Brdu pri Kranju. koncerti Revija odraslih pevskih zasedb Šenčur * Občina Šenčur In Glasbeno društvo Sveti Mihael OlSevek prirejata 13. občinsko revijo odraslih pevskih zasedb z naslovom Zakaj bi ne pel^ ki bo jutri ob 20. uri v Domu krajanov Šenčur. 30-letnica MePZ Domel Češnjica • Mešani pevski zbor Domel iz Železnikov vabi na slavnostni koncert, ki bo jutri ob 20. uri v Kino dvorano na Čeinjid. Letni koncert MePZ zbora Iskra Kranj Kranj • S pesmijo po slovenskih pokrajinah vas bo Mešani pevski zbor Iskra Kranj skupaj z gosti popeljal na svojem letnem koncertu danes ob 20. url v dvorani Creinative, Sejmišče 2. razstave Razstava Bitnje - KUD Bitnje vabi na razstavo Izdelkov vseh krožkov od 15. do 17. maja v vrtcu Biba v Zg. Bitnjah. Otvoritev razstave bo danes ob 18. url. Kozolci Slotrenski javornik • Danes bo ob 18. url v razstavnem salonu na Slovenskem Javorníku odprtje fotografske razstave Petra Pokorna z naslovom Kozoid. Slike Jureta Kalana Železniki • Muzejsko društvo Železniki vabi na odprtje slik akademskega slikarja jureta Kalana, ki bo jutri ob 19. uri v galeriji Muzeja v Železnikih. • predstave Kursadžije jesenice - jutri si ob 20. uri v dvorani Gledališča Toneta Ču-farja Jesenice lahko ogledate srbsko komedijo Kursadžije. Žena mojega moža Sk)venski )avomik - Jutri bo ob 20. uri v dvoran) na Slovenskem Javorníku komedija Francija Tušarja Žena mojega moža. Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot LOtO Rezultati 38. kroga • 13. maja 2009 9,11,16, 24.27, 37» 3S In 36 Lotko: 024510 Loto PLUS: i,n, 13,18,20,33» 39 i" 38 Garantirani sk!ad 39. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad .39. kroga za Lotka: 50,000 EUR Predvideni sklad 39. kroga za Loto PLUS: 385.000 EUR I -v-i v poslovno stanovanjskem objektu rta Nazorjevi ulici / Kranju^ bivSf Dom |LA, prodajamo novo, takoj vs«ljlvo 2 • sobno stanovanje v Izme-ri6i,$om2$ pripada očim parkirnim me«tom v narkiml hiCi, posovno stanovanjskem objel(tu na NazorjevT ulici v Kranju, blvii Dom jLA, prodajamo novo, nkoj vseljivo 2+1 • sobno star>ovanie v iz* meri 76,35 m2 z dveTia pnpadajoû- ma parkirnima mestoma v parírimi hISI ins pripadaj očo shram bo. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazoi^l ulici 3 v Kranju, na me- stu nekdanjega Dorra jLA, prodajamo poslovni prostor za pIsarniiVo deiavnoTt v skupni lanen 93»90 mz PodrobwíM inlômildfe vim bomo z v«5elj«m posrBdovdl, it nu bM pofclk>fi na tMmto »tevVke 04 26 26. ■ i OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je skleniJ naš upokojeni sodelavec Matevž Gazvoda Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes. 15. maja 2009, ob 17. uri na pokopališču v Preddvoru. Žara je od 8. uie dalje v tamkajšnji mrliški vežid. zahvala Glej, zemlja sije vzeh, karjć njeno. A kar ni ryfno, nam ne more V2eti. In to, kar je nekonáno dragoceno, je večno in nUidar ne more umreti. (S. Makarovič) Nismo se poslovili, le pospremili smo našo drago Milko Potočnik ro). Rveder skreno se ahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v na)tež)ih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani ter nam z besedo lajšali neizmerno žalost in bolečino. HvaJa vsem, ki ste jo s svojo prisotnostjo pospremili na njeno zadnjo pot, jo imeli radi In )o spoštovali. Ohianite jo v lepem spominu. Njeni najbližji Šenčur i » k I t I I GORENJSKI GIAS perek, 15. maja 2009 MALI OGLASI 21 Dan odprtih vrat Vojašnice Kranj Vojašnica Kranj bo v soboto, 16. maja, med 10. in 18. uro odprla vrata Kranicanom in širsř qoreniski tavnosîi Na traci- odprla vrata Kranjčanom m širsř çiorenjski javnosîi Na traci- cionalnř pnreditvi bodo enoîe Slovenske vojske, Policija in GasiJ- in tehniko. II*» odprtih vrat bosta zaželela dobrodošlico in stan poveljnik ašnice Kranj vrat vojasn ce ^rí]r\| 10 itružeríje gostitelja. adir magtsler Andrei Osterman m novi povel nik polkovnik Míhal] Bukovec. Prire- ditev Liubica 2. ur» m n sinca za Poveli st va Slovenske vojske brigadirja Alana Gederja. Skozi statično predstavitev si bodo obiskovalci rr^ed 10, m 18 uro lahko ogledal; oborožitev in opremo logističnega bataljona; vojaške zdravstvene enote atfilerijskega bataljona: bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in bicloško obram- bo; brigade zračne obrambe tn . bataljona za zveza; Policije in Gasilsko reševalne službe. Vozili pa se bodo mm V02Í om Valuk \er I prelet letol y dinamičnem prikazu ob 11., 14 m 16 uri si bodo obisko-/alci lahko ogledali praktični prikaz (ielovanja ©not Slovenske vojske. Policije in Gasilsi 230.000 EUR. TRŽIsal> sk stil, £ vso opremo v stilu, tudi okna, vrata, tlaki in oprema), ima finsko, ima podstreini in kletni prostor, cena z opremo ■ 135.OOO EUR. Kranj» Planina II: garbotij«:tđ, 32 712 v 2. nad., nizek blok, balkon, cena ■ 69.500 EUR. Kranj, Planina I; 2 SS, 57 m2 v 4. nad., letnik 74, balkon, za 92.000 kUK. Knnj, prt bazenu: 2 SS, mzv nad. od 4, letnik 63, obnova 2001. 93.000 EUR. Knnj, Planina I: 3 SS, 80 m2 v 7. nad., [etnik 1974, cena •• 115.000 EUR. Knnj (ĆirČe): 2 SS, 61 m2 v pritličju objekta, obnova v letu 99 (fasada, str«ha), z vrtom in nadstreškom prid hi So, za 99,000 EUR, ihořfi Loka (Podlubnlk):2 SS, 60 m2 v 10, nad,, letnik 78, cena -103.000 EUR. lUete nov dcvn aU kufKa za v^OfO neptnvčnino^ Oddajate ati naivmite sonov^n ie. >i«SB *I« podovm Cefe^tj nj «nem mmi. Zi vas d«Urrtc Aktivno ■ |asno - Preudarno A|P d.04). iOanj, Koroika /TTV cesta 2,4000 Kranj gsm '0401 td.: 04/20 28 azj, infb^ajp.sl BANOVANJE PRODAMO $KOF^LOKA> Pnnkovo n,, gar&on» j(ti ti, 48 mz, P/ml, balkon, I. fig. 7$. vzdrževano. 60.000 EUR. ZEMMISCE raODAMO BLEJSKA DOBRAVA 570 mz, bmu* nalno urejeno z zdanim grad. dovolj zi 3 etaino hifo povri. 238 mz. 88 272 EUR. POSLOVNI PROSTOR PRODAMO KRANJ • Savska C, pritličje, 20i ms, «tovba iz 1. 1960, prostori r»bn. 1,2007. Idealno za proizvodno de> ja^rvosl. U0.60C EUR. Ostalo ponudbo poslovnih pros* lcrov> naiem, prodaja najdete na CiND) Sthbjjcvi lilia 7,4000 Kfani wwvť.Aepmriaiinc.gndsi ! IT. teJ: 4 281 39 04« Tu: 4 261 )9 07 «m; +38631 Sî6 578 jESENlCC, PODME2AKÍA, hi!a dvo stanovanjska visokoprítlí^na, 200 m2, kompletno adap:ira^ na (fasada, stf«ha, okna^ Hakie kopal^ n^c«)r ravna parcela 660 mi, proda* mo. Cena 210.0OC EUR^ Tfc^ÊNIK, sonina parera 1144 m2| v n o in vrl* nanko urejeria. za gradnjo enodru-finske hilt. prodamo* Cena: T30 EUR rnz. Možna tudi razdelitev na dv« parcdi, cena ^o mz. ŠKOFIA LOKA, FRANKOVO NASE- IJE» prodamo dvosobno rnan$adr\o stanova nj«! 46 m2, nad. yjy, talno ogrevanje, 2 balko^nom^ mirna lokaci ja^ v neposredni bližini 0Š| trgovine^ požta itd. Vpisano v ZK. hiter pre* V2«m» Cer>a: Tô^ooo EUR. domplan eionpUA d d, »«MNm H 4000 Knnj T:04/7068700.f;04/23tt70tM:04l 647 4» CTANOVANIE PRODAMO Knn)i Vodovodni sio^pt trisobno v III. r>adstr* v umeri 74S4 ma, I \z$r. 19(3, potrebno obnove, C K na plin, dwgala nî, vphanô v 7K, cm» 99.000,00 ÉUR, moinost vselitve takoj. Kranji Zlato pcÀft dvosobno L nad-sir. v izmen ma, obnovljena kopal* nio in jr\otalac(jc K 2003^ okna ob^ notljena 1, 2007, L izgr i960, vpisa-no vZK, možnoft vselitve maj 2009. cena 89*500,00 ELIR* Knnji Planina ll| dvosobno, pritL v tzmen 61 mz, niz^k ob^ektt * t 2004, cena iio.coc,oo EUft, mož* no$t vs^irve junij I 2009* Kranji VocSovodni stolp, trisobno v I* t\»4i\r. izmere S2,o8 ms, L izgr ^964, delno obnovljeno I, 20^} -okr^a, balkonska vrata, ogrevanje kla* sično^ plin v bloku, vpisano v ZK, cena 110.000,00 EUR» ^ Kran), Huje, medetaino 3,5-scbno mansandno stanovanje v Izmeri 113 ma, nizek objekt, I. izgrad 1978, adaptirano med leti t995-2003, CK na plin cena 105.000,00 EUR. Bistnca pH TrB6a enosobno, visoko prilllije v izmeri 40 m2, potrebno obnove, CK, I. tzgr. 1973, cena iycoo.oo EU^ Pmidvor, enosobno v mansardi iz* mere 48,00 ma, v hiSI so samo Štiri stanovanja, . tzgr. 1 sta rto^a nje izdelano 1.1991, CK, cena 79.500,00 HlU. PRODAMO Knnj, S p. Bonica, visokopriUi^na, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 ms, CK na dje, tel. garaža, dve paiimi mesti, sončna ega, hiia lepo vzdrievana, I. izgrad.cena 29^.000,00 EUR, vseltlev možna koně: leta 2009. Trrtenik, na izcedno lepi sonfni loka- dji, medetažna s 300 mi uporabne st«nov. povriine na parceli velikosti 1144 I. izgr. 1999, cena 460.000,00 EUR, v katero je vkliii^e« na tudi vsa oprema izdelani po meri. VIKEMD • PRODAMO Trstenik «Orie, zidan, visokopndičf^l, tlortsa 46 m2 na parceli velikosti 47$ mi, lepa sončna okacija, garaž«, stop tlakovan, ob vikendu tudi nïny i« brunarica, I Izgr ^997, r^nA 250.000,00 EUR Trstenik • OHe, bivalen, vis^oprrtli-£ei tlorisa 36 ms, klet2idana, ostalo leseno, na parcel velikosti 42$ m2.1. izgr. 19S3, obnovljen I. 1999, CK na olje, terasa, dn/amica, internet, cena 175.000,00 EUR, vselitev po dojovo- Ol GARAŽA Kranj, Zlato pcrije, pritličje v izmen 13 m2, I. izgr. i960, cena 11.900,00 EUR. PARCELA-PRODAMO Kranj, proti Naklemu, v indusirijski coni v izmeri 5957 m2 za pn^irvod• njo, skladišča, parkinSie. cena 149 EUR/m2 m Se cca, i8 EUR/m2 za komunalni prispevek. Trfftenik, v naselju, na lepi «nn^rti lokaciji zazidljiva parcela v izmeri 1013 m2, priključki ob parceli, cena 130 EUR/m2, možna tudi delitev na dve parceli po cca. 550 mz, v tem primeru je cena 140 FUR/m? Maii oglasi tel: 201 42 47 fex:201 42 13 e-mall: maliogldsi^o-glas.si Mâle oglase sprejemamo; za objavo v petek • v siedo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 1400! Delovni (as: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od S. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobc»te, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PUCOkM EN0S08N0 opremljeno in obncvtjB-no stanovanje, 45 m2. v Frankovefn naselju, « 041/412-669 9a303C DVOSOBNO stanovanje, 81 ni2. nova gradnja, 1.08, 3 nadstropje, korrtplet« no oprsmljerto, kJirra, balkon \n oa/Hsr- ni prostor, cena 157.000 EUR, tř 031 ;265-242 SCOÍTBS ODDAM SOBE, samskim ossbam ati delavcem, za začasno bivanje, v Straiisću ori Kranju. cena 120 EUR/mes., V 070;8$&-617 90029» gekkoprojekt nepremičnine Bntof 79A. 4000 »anj 04 2341 999 031 67 40 33 DVOSOB^jO opremljeno stanovanje v Me^&odah, 9 041/742-794 DVOSOBNO stanovanje v hiši z vrtom, v RadONifei, « 041/663-335 TRISOBNO stanovanje, okolica ^n« čurfi. » 041/390^22. štefen HIŠE_ PRODAM HIŠO v TeneEšah, na parceli 600 m2 in 28izidljivo parceto 700 m 2, 041 /680-800 Hl§0 nadstandardno, r^ sončni, mimi lokaciji, 10 km iz Kranja, stara & let, vseliva takoj, 9 041/506-233 PRI PREDDVORU prodam hiéo v V. GRF na zemljišču 1.600 m2, 9 051^311-994 M0274I VIKENDI, APARTMAJI PtIODAM DVOSOBNO stanovanje, terasa 20 mS, v Strunjanju cb solinah, prek^em ta>5Cl, ogled v soboto, « 041/366- 993 VIKEND 2 vinogradom, 9 041/760- 293 VIKEND, parcela 1.920 m2, sadovnjak in brajda. blizina Lenarta v SI Goricah, tr 051/450646 socaov POSESTI PRODAM NJIVO V bližini letališča, tr 031/647 943 POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI pn^Stor V Ško^i Loki, 100 60-40 m2, « 040/531-667 ODDAM PiSARNO opreoiiiBno. Kranj Pnmsko- vo, 22 m2, parkirišče, sprotno p^ilo, cena 90 EUR • miniffialni obratovaln sírcékj, V 040/306-256 e»2«iB PRIMSKOVO - trgovska cona, ûiïda- íT>o poslwni prostDf, 200 afi 400 ni2 za trgovino dli storttveno dej3vn(»t, 9 041/647-509 PROSTORE pnmente za sUadišćenje v Kranj - Kokrica, y izmeri 500 řTi2, W 04/20-42-149, 041/624-320 0007747 ÚARAŽE ODDAM ÚAI^AŽO v ôorfjpv«»m nafteljj, tr 04/20-45-486 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotCKinsko ptačik), Avto Krar>, d. o. o., Kran], Savska 34, Kranj, tr 04/20-11-4T3. 041/707-145, 031/231-358 DAEWOO KaJos 1.4 16 V, I. 03 klina, 5 vrat, rdeč, zelo lepo ohranjen tr MVâQSfl FIAT Brava 1-2, 135.000 km 62 KM, met. o&rve, 1. re^ 1/01, 1. Iastnpk,reg do 1/10, 9 041/343-016 FIAT Grande Puntc 1.2, 5 vrat, atsr dve leti m pol, tr 041/767-069 nATUi>o, 1.97 modre barve, reg.celo eto, cena po dooovoru, tr 041/527- FORO D Fiesta 1.3 I, 95, BS.OOC km karamboliran, za slfr^llčno ceno, 041 FORD Focus 1.6 TDCI, 1. 06, 47.300 km 109 KM, ABS, klima, tempotnat, ei. pâket. lita platišča, 9 031/307- 111 9g(2«7s KIA Rto 1.3,1 04. 30.000 km kima, kol nova, «041/227-336 «X301S GOLF IV. 4x4 karavan 1.9 TOi, I, Ol diesel, klima, potovalni raCunaInîR, Tt 031 /362-979 KUPIM NOVEJŠI osebni avto, enopro9tor?c s sedmi ml sadeži, ohranjen, tr 041 /606-765 gotnes DRUGA VOZILA PRfiDAM BALDAHIN lů prikolico Kp A 450 Z ogrodjem, star 31., tr 0599/63-351 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED Tomo3 avtomatic A3 MS, « 04/51-22-655, 041/874-181 YAMAHA lazer 60C, I 04, 20.600 km 730 KW (n žensko čelado, tr 040/732-134 AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALU PLATIŠČA za Auá 15x5 vijakov, za 200 EUR, 4 kom -t- gum«, tr 04/51-62-239 MOtUi DVE GUMI na ptat^ih za Rat 12 col in 4 gtne 13 cd, tr 04/25-22-005 LETNE gume, Kumhp ria jek^niri platiščih 175/70/13. original za Kalos ali Aveo, ugodno, ir 040/584-027 9fJKH9B LfTNE gume GocíJyear tr 041/856-149 ÈttûÛlS LETNE GUME Metador 185/GOR 14 62 T, 4 kom, rabljene 2 meseca, tr 051 /477-?66 ftaiw* ORIGINAL nosilni prtljažnik s klji»čav-nico za R rr^egan, cena 80 EUR, tr 041/885-065 »»»33 PLATIŠČA, GUMCurariične avte več dimenzjj, rrialo ratdieni akumulslorii, V 041/722-625 . PRTUAZNIK za Opel Astro, 04/20-41-819 9CD30&1 RA6LJENE dele u več vrst ošabnih avtOTiobllov, tr 041/521-338 TEHNIKA PRODAM TV SAMSUNG, d 3S cm. zaradi selit odpeljete ga lahko za 30 EUR, 031/3256-326, pop. STROJI IN ORODJA PRODAM AVTOQENSKI varilni aparat 2 vso opferTTO,«031/254^39 fiocrsgîï» H08Y komblnlrko, MIG stanSanj t kmžno 2ago m vnaino mizo, cena 200 EUR,tr 041/557-290 »03044 REZALNIK za rezanje Uakûvcev, kam- na, betona, s pomikom mize, moto^ 2 KW, 3000 obr., tP 040/352-095 6002979 STAREJŠI aeping 490 EUR, graversko - rirT>i rasadkli. močne kc>n5tr\^cije, '/eć- ja kol6na. 9 041/271-953 OKNA Jelovica termopan, 12 kom 100*140, ohranjena. 25 EUR/kom, 9 040/847-391 MCM$7 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali "azžagana, možna dostava, 9 041/716-019 DRVA, možnost piačiLa na obroke, m^ tersKa ali razžagana. možnost dostave, 9 040/338-719 »»n? PRVOVRSTNA, «uha, Oukova orva, možnost razreza in dostave, 9 031/547-948 BOCŽMÍ SUHA, bukova, razža^ana dne in njivsko pf6t, 9 03l/ô$1-707 SUHA, bukova dna. 50 £UR/m3, 9041/524-741 mkoo« STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOMPLET kunmlsko opremo za sem-tMlIčno ceno, 9 04/23-43-501 KUHINJO z aparat, do) 2x3 m. cena 500 £UR, 9 04/59-57-270 0003018 POMIVALNO Korit:^, novo, enojno in enojrio in pol, inoi, 50% ceneje, 9 041 /676-600 MD3WI SPALNICO, sta/D 90 let. češnja. oíiranjřno. 9 040/ft'l MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, 13. mdja 2009 VRTNA OPREMA PRODAH BRUNARICO 4x4 m, (vimemo za vi- keno dii vfine uto, »041/515-139 »002487 QLASBILA PRÛDAH HARMONIKO C F B Lancinger ali menjam zâ B S AS. KUPIM DIATONIĆNO harmorko CFB, 39 gumbov s kovčkom, « 051/33^786 9007997 SPORT, REKREACIJA PRODAM MOŠKO, 2e-colsko kdo na 16 prestav, vsa oprema, kot nov» 9 041/808-149 «003014 ŽENSKO ko(o m mssko èportno < cena po 15 EUR, O . P^dlkpnik TURIZEM ODDAM apajlmsjd In sobe v Metajnl m Pagu, hiêa na sami d^i pnmemo la družine z oln?kt, TT Û03S6- 96/9230962 M0M4« ZElO poceni najem pnv3tnih apartma-ev blizu Trogirfa, wwv/.seget-vran]i- C« COffi. 9 041/828-404 sococM STARINE PRODAM PREKO 200 LET star švaJni stroi Singer. »040/578-791 »e»ri PODARIM STARINSKO spalnico iz masivnega lesa, 9 031/253-703 eoo»?« OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM DEKUšKO narodno noáo. iň starost 7 • Slet, «04/57-25^362 ZELO lepo poročno obl^ z dodatki, 4Û oli pooodim» zcio ugodno, 04/25-51-487, 041/543-617 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PSA pasme parson russel terier dovnikom. iT 041 /06^52 z rf> AHGELSce 19, v ČB TELIČKA 04/51-41-149 5 tednov. 9 ČB TELIČKO elero 14 dni, 031/513-678 OVE SIMENTALKI, enaviaoko breja teiica, druga s teletom ali brez, Podpe- čan. Bre^e. «031/307-172 wwi INICO ČB, staro 15 mesecev. 9 04/5&-57-039 JAGNJETA, mesnata, ugodno, kmeti->a Princ. Hutio 1 (pn Kovalu), Tilič. « JARKICE v začetku nesn^sti. Globoč- n»k. Letališka 14, Voglje, « 041/644- 221 9oo?ed3 jarkice qave, grahaste. črne, peteline àtâjerce, Hraèe 5, Smlednik. « 01/36-27-029 KOBILO z zreDetom aJi konja toplokrvne DasrT>e. tr 031/371-466 sc03ckm KRAVO sinentalkû, « 051/684-167 KRAVO dojiljo, 3x telDa. bikoa sJmon- taJca in motor za kosilnico Bûcher. « sooMsr KUNCE, pasme or)ak fn nemški lisec za nadaljnjo re«, « 040/267-108 NESNICE rjave, grat^a&te, črne tik pred nesnosrjo. b^zplačna dostava. Vz'Bja'ne« n I o Tibaot, 9 02/58-21- 401 «00s744 OVCE Z iagnjeti. jagnjeta za zakol, dva ovna. « 04/53-15-779 RJAVO • BELO poni kobiico. sUro 3 rela, cená 500 EUR. « 051/367-406 TELICO siDdntalko 041/980-371 360 kg, 90oao<^ TELICO simentalko. staro od enega meseca do enega leta, 9 070/250- 564 9c0306' TELIČKO simentalko 150 kg za zako ali nadaljnjo rejo, ekološka reja. « 041/734-112 TELIČKO smentalko, staro 10 dn fiqo?97s TELIČKO, isate pasme, slaro dva meseca. TOPLOKRVNEGA TTPhrji in řr^hírkn. etara eno leto ah sameniam za govejo živino, « 040/167-865 Mtedr? ŽREB ICO. staro eno leto, « 041/214-584.04t/443-7l4 »û30ie KUPIM BIKCA simentalca, starca do 14 dni, 9 04/53-31-280 «CO^CH biKCA mesne paame. težkega nad i30kg, «031/888-608 «nacžz BIKCA simentalca, starega do 10 dni, « BIKCA mesne pasme, dni, « 041/841-632 do 14 90x3050 MLADO kravo Simentalko, « 04/58- 91-249 OODMfA OSTALO PRODAM LESEN sites in 04/O r-2^^^J/ 2, nico 200 I, 60330» NAKLAOAIKO SIP 19 m3, SJhe smrekove ck3^e. 12' dvoDrazdnI pliig iri lecmen, 9 041/894^93 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DEKLE ali tenska dobi dOo v str^bf. v prijetnem gostinskem lokab - Seriji, zaželene delovne izkušnje in osebna urejenost. Picerija Pod gradom, Dollar \^ljemina a p.. Koroška cesta 26. ač. -o 03 ^57}-7ôl r- V GOSTILNI Pr* sedmiC. v Gorenji V35!, Poljanska c. 68 zaposlimo kuharja alt kuharico, lahko tudi kuharski pomočnik z veseljem do dela v kuhinji, « 041/79 0-247 9<5(»w ZAPOSUMO masarja prodajalca, Mesarstvo Rešet, Matjaž Krč s.p.. Huje 9, Kranj. « 041/767-339 ZA NEDOLOČEN cas zaooallmo stopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte s VAVW. srn kopa .ai. Sinkopa, d.o.o.. 2k rovnioa 87, Žirovnica. « 0^1/793- 367 IŠČEMO samostojno osebo za komer-cidino acTmhistrativna dela v pisarni, z možnostjo redne zaposlitve Pisne prošnje na; Magnavel. d.o.o.. Visoko 119. VisoKc ali, aienka^rergetix. SI liČEM DELAVEN, vesten, išćem Dopoldansko delo, večletne ekuinje v mlzar^, to-9a^s^AJ, polaganju podoi/in delo z CNC jI, «041/3e&698 »030» éČEM DELO - urejviie \f1a ii otaSca Ns, koènja btw, «041/608843 iSČEM DELO - pomagam stareisii i in lim. ki sami ne zmorejo vsega IŠČEM DELO pomoč v gospodinjstvu Oličenje Kranj in Trzlč z okoiteo, 031/227-726 n iSČEM DELO urejanje zelenic okrasnega grmičevja, « 031/642- 0ûû9mi POSLOVNI ST1 KI FESSTd.0.0^ Koroška c. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojlL ugodne obresti 04/236-73-75 COTOVIMSKI KREDm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUOI ZA DOLOĆEN CAS> TER UPOKOjENCE, do 50 % obr, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila ir leasingi. Možnost odpíaála na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/2S2-4&'26. 041/TSO-SSO STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije. Qa-kovanje dvorišča, ograie, kamnite škarpe in dimnike, kvailtati^o. ^ftro in poceni, SGP Beni d.o.o., Struževo 7, Kranj, « 041/561-838 900í3s1 ADAPTACIJE, novogradnje Od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanja dvorišč. 2 nsiim ali vaiim matenaiom, SQPSytyqid.n,o.. Struževo 3a. Kranj, v 041/222 741 »TOoar ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, polag, n^nikov, pralnih i^osč, izd, belonskh in kamm- ut^ SKarp, Acrovic & CO. d.o.o., Jeiov-škova 10. Kamnik, « 01/83-94-614, 041 /680-751 VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi ©D® m ZASEBMI STIKI POD JET NIK z otrokom, bolno mateno išče dekle, lahko brez alužbe. ki ima iskrene namene po življenju v d^/oje. « 041/959-192 IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obnova starih stanovanj. M & V Nftrač-nlk in partner d.n.o., ŠInkov Turn 23, Vodice, 9 031/206-724 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, za vse starosti, brezplačno za dekleta. mosobt IZDELAVA finskih savn, U & V Vrtač- nlk în partner d.n.o., Sinkov turn 23, Vodfce, « 031/206-724 RAZNO PRÛDAU ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senićno 7. Krize, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete. lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki. markize, vvvvuv.aste^iks, n et Mopria BELJENJE h glajenje eien.antigiivičnl premazi, ban/anje napuščev in fasad, dekorativni cmeti in opleski. Pavec Ivo Podbrefle 179. Naklo. « 03i/ IZVAJAMO sanacije dimnlkcv, vrtanje, zj'dava, montaža novih, popravild s^- rih. nudimo dfmne obloga, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., Ljubljanska 60, Domiale.tř 031/422-800 900M41 MIZARSKE siontve. pO nan^čiiu, kvalitetno« nudimo z vso notranjo opremo, z izdano garancijo in možnostjo plačila na obroke, Magnavel, d.o.o., Vîâoko 119, Visoko, « 041/676-600 AGREGAT Honda, moč 1,5 KW in dežno garnituro 180x250 cm, « ANTENO za televizor in otroški sedež za kolo, 9 04/20-42-065 wa»i? KOTEL rostfre, 1.100 I. mešalec 250 I, 650 I. (eseniiank, zunajijl, Z3 veselice, ugodno. 9 040/647-391 OBŽAGOVANJE in podiranje težje dostopnih drevea ter posek in spravilo lesa, Aljoša Ši/ab s,p.. Spooije Vetrno 9. Krize. «051/226-590 iw077cm DELAMO vsa zkJargka deia. notranje omete m lasade z našim ali vaáím materialom, Arjaniti. d.o.o., Zâbnioa 47, Žabnica, « 041/268-473, 041/678- 386 vxtvtQ GRADBENIK RSXHO d.n.o.. Adergas 13, Cerklje, izvaja od temelev do strehe, notranji ometi, vse vrste tasad, kamnita ikarr>e, »d^iptacija, urejanje in tlakovanje đt.orisč, 9 041/569-996 «ooToes PLESKARSTVO, stenjih oblog ter i nudimo. Dorren Sohinc 14 a, Vodice« 9 men. s.dom^mail. com talnih In .p., . do- aocdfM LESENE A fe&^e, dol 1-4 m(3-12 klinov), Zbilje 22, Medvede, 9 041/981-210 ovevnt NOVO pasjo kočo. « 031 /650-536 OKRASNE, stare, sitonske steklenice, rnald in velike, za dimbuličnu cenu, tr 040/647-391 SLIKO PLESKARSTVO, uQcdno nudimo kitanje sten, atropov, bel.enje, barvanje prostorov, pleskanje oKen, ograj napuščev... fasaderska deta.... Vojko Utzič s.p., P/esernova ul, 4, Kamnik, « 031/469-175 80023» WAP Kamer, ček, manjši 504 komat, zapravtjrv-stPOj. « C41/364- KUPIM ZIDARSTVO - 8tn>jns alf n5čn omeli m fasade Izdelamo kvalitetro in konkurenčno ter v cogovorjenem roku, Zoki, d.o.o.« Kašel skd c. 53 a. Ljubljana -Polje, « 041/376-524 STAR mizarski ponk, mlin a žito na kamne, voziček lojtmik, onure, skrinje, mize itd, « 031/676-361 CC VlftTUALKI ČASOPtS ZAHVALA I V loo. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica Marija Toporš Čantia nova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Navček cerkvenim pevcem ter vsem, Id ste jo pospremili na n eni zadnji poti. ŽaJujo^i V9! njeni Spodnja Bela, maj 2000 Ne àMCS, ne jutri, nikoli več, nam nc boi prinesel planik s planine, ne danes, ne Jutri, nikoli več, ne bo tvoj korak odmeval iz doline, ne danes, ne jutri, nifeoli več, te ne bo, te ni, več... ZAHVALA Ob boleâ izgubi našega dragua moža, očeta, dedija in brata Franca Plesnika, st. iz Logarske doline (24.11.1942-7,5.2009) Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, vsem, ki ste se prišli poslovit na dom, ' vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in maše. Vsem, ki ste naiega dragega očeta pospremili na zadnjo pot, vsem sorodniko.m, prijateljem, znancem, sosedom. Primanju Miodragu Vlaoviču, dr. med. iz Celja, Borisu Škoficu, dr. med. z Golnika in janji Ocvirk, dr. med. tz Ljubljane. Cerkvenim pevcem iz Solčave in Luč ter organistki gdč. Aniti l^kner. )ra^ Terezi, gospodoma duhovnikoma Temarju in Košcu ter govornicama ge, Katarini Prelesnik in ge. Marjani Cvetko. I I skrena h val a ! Žalujoča žena Slavica, sinova Franci in Darko z družinama ter brat Medard, sestre Martina, Marjana in Dragica z družinami i > C 4 t GORENJSKI GLAS pe:ek, 15. maja 2009 ZAHVALE info@e-das.si 23 V grob zdaj Užem poUg tebe, srce trpeči si spočila bom, objem tvoj mir mi bo prinesel m spet imela bova skuven dom. ZAHVALA Ob boka izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete Milke Pestar se islcreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom, prijate« Ijem, sodelavcem io znancem 13 izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvalo izrekamo g. župniku 2â lepo opravljen cerkveni obred, praporSčal:om, pevcem in vsem, Id ste jo pospremili na njeni zadjiji poti. Žaiujod vsi njeni Bobovek, maj 2009 ZAHVALA V 75. letu nis je zapustil dragi oče. stari ata, p:adedek, tas^ stric in svak Franc Mihelič iz Strahinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatel« jem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Isiaena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pogrebni službi Navček, pevcem, nosačem, gasilcem ter s-sem, ki ste ga pospreriiili na njegovi zadnji poti. ŽaJujoči vsi njegovi Strahinj, maj 200 q ZAHVALA Ob boleči izgubi m&me, babice, prababico, tete, svakinje in taŠČe Marije Ropret 5. 9.1930 • 6. 5. 2009, iz Hctemaž se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala v^em, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Sinova Ivo in Bojan ter hČi Irena z družinami Majsko sonce toplo greje, na grobu Ti rožica (veti. noli^ je bolečina, ker Tebe veČ med nami r.i. V SPOMIN V ponedeljek. 18. maja 2009, bo minilo Štirinajst let, odk» |e po hudi bolezni zapustila dom in družino dobra žena in mamica Anica Pintar iz Podlubnika 349 Ančka, vsi se veselijo najlepšega meseca v letu. V tvoji družini |e bil pa ta mesec mesec žalosti in bolečine. Počivaj v miru! Tvoj mož Jože z otroki ZAHVALA V letn starosti nas je tiho zapustila naSa draga mama. babica, prababica, tašča, sestra in teta Marija Hrnčič z Golnika, roj. z. n. 1920 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, scdelavcem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in maSe. Poeebe; se zahvaljujemo gospodu žup* niku in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Matjažu 2a poslovilne besede. Zahvala tudi vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA NepriČakovuno si nas zapustila. Za Hhoj ostala je prazn ina in v naših srdH bolťčinu. Ob smrti drage žene, mame in stare mame Marije Tkalec 1931 • Z009 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili v tako velikem številu. Hvala za izraženo sočutje in izrečeno sožalje, molitve, darovane svete maše, cvetje, sveče in denarne darove. Zahvala gre tudi duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi. kujoči vsi domači Škofia Loka, maj 2009 Sporni« je kot pesem, ki v srcih odzvanja. spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. V SPOMIN Minilo je deset let, odkar med nami ni več našega ljubega očeta in dedka Lovra Primožiča Vsem, Id se ga sp<»niniatc, se toplo zahvaljujemo. Njegovi: Olga in Cilka z družino Sveti Duh, maj 2009 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Franc Sajovic direktor ZAdnigie 1972 • 1992 Ohranili ga bomo v lepem spominu. Zadružniki in zaposleni v Kmetijski zadrugi Križe ZAHVALA V 63. letu smo pospremili k večnemu počitku nalega dragega moža, očela, dedija in tasta Gregorja Lukana Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancťm za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, društvu Šoferjev Žiri, pevcem, rrobentaCu ter župniku Romanu Poljaku za lepo opravljen pogrebru obred. V»i njegovi Gabroka pri Zagradcu, Kranj, Duplje OSMRTNICA Težko je sprejet i odhod nekoga, kije bil po svoji naravi vedno zazrt v prihodnost. Nedoumljiva in kruta je resnica, da nas je za vedno zapustila naša Darja Le bar učiteljica zgodovine na Osnovni šoli StražišČe Kranj Prizadevno u6teljico, vestno sodelavko in dobro prijateljico bomo ohranili v trajnem spominu. Učenci in sodelavci OS Stiažišče Krani Kranj, 11. maja 2009 24 info\§>g'^as.si GORENJSKI GIAS petek, 15. maja 2000 Anketa Uspehi alpinistov Stoian Saje Planinsko društvo Kranj je 13. maja pripravilo srečanje ob 30. obletnici prvega vzpona Slovencev na Mount Everest. Nekaj udeležencev smo vprašali, kaj menijo o uspehih naših alpinistov. Govorili so tudi o pomenu alpinizma za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu. Franci Cselman, Kranj: "Že dolgo sem alpinist, zato spremljam dogajanja v tej dejavnosti. Eden od fenomenov je Franček Knez, ki je premikal meje mogočega. Svet daje temu več veljave kot pa domovina." )ože Škorc» Golnik: "Naši alpinisti so veliko pri* spevali k ugledu Slovenije. Kranjčani so Še posebej uspešni. Ponosen sem, da sta Zaplotnik In Štremfelj prva stopila na Everest, pozneje pa tudi Marija." ježe Bizjak, Trstenik: sem med alpiniste, ko sta se Nejc in Andrej vzpela na Everest. Ta uspeh je spodbudil marsikoga, da je žeiel na druge visoke gore. Lahko smo ponosni na te fante in dekleta." Mojca Zaplotnik jamnik, Bašeli: Marjan Čadež, Kokrica: "Kot gorski vodnik občudu- "Obletnica vzpona na Eve- : jem pogum tistih, ki plezajo rest je priložnost, da se o j v težkih stenah. Kranjčani tem več govori. Premalo se : so v ponos slovenskemu zavedamo pomena alpiniz- j alpinizmu. Lahko jih poštama, ki Siri pozitivne občutke : vimo ob bok naŠim Šampio- do uspešnih ljudi in dežele." i nom v drugih športih." Kakor naredi / prav Konec aprila sta 60 let zakona praznovala Igor in Anica Slavec iz Struževega. Igor ima še dobro v spominu tisti dan leta 1949, ko sta, kot rada rečeta, sprejela eno najboljših odločitev v življenju. Igor Kavčič "Slavčov tle," se običajno in tudi tokrat na telefon ogla- « kla da, je takrat "padla" na letih," razlaga Igor in dodaja, je bilo prek štirideset vseh 23. april. "Zjutraj je kazalo da so potem tja do sredine skupaj... }a v glavnem so na popoldneva ostali v Hrastju, koruzi, kot se reče ... še ne tako da so se ga ta čas fantje poročeni, fantje in punce, na slabo vreme, pa je moja mama Ela rekla, da je dež za si Igor Slavec, nekoč glavni srečo. Kot se je pokazalo v le- na šrangi v Struževem že pa tudi sicer je danes moda urednik Gorenjskega g]asa, tih potem, je imela kar prav, pošteno nalezli... v zadnjih letih pa, kar je do- pa tudi tista sobota se je kas- Včasih je marsikdo vpra- neporočanja. "Lahko rečem, da sem zelo kazal tudi s knjigami, kro- neje razvila v laasen dan," se šal, kako to, da je več kot leto zadovoljen z vsem." "Kakor rust nekdanjega življenja v SlavČevi družini in celotnem spominja Igor. Po dve leti in pol miniJo, da se je rodil se naredi, tako je vedno prav," rniajšo izvoljenko je odšel na prvi otrok in ne samo pol da je pravila najboljša tašča, Struževem. Tudi jaz soime- Pintarjevo kovačijo v Hrast- leta. Pa pravi nekateri se po- doda AnČka/ki deli Igorjevo njaku že po tradiciji odgovo- ' je. "Na občini so nam poso* ročijo zaradi ljubezni, midva zadovoljstvo, da se imata tudi Še po toliko letih tako zelo rada in sta še vedno tako na* rim: "Tle pa Kavčičov." Ko^ dili avto s šoferjem, enega pa sva se iz ljubezni... No, nec aprila sta Igor in Ančka redkih tisti čas v Kranju." rodili so se jima trije sinovi: Slavec najprej s sosedi, nato Najprej sta se poročila v Kra- prvi Andrej jeseni 1950, pa vezana drug na drugega. Še pa §e v krogu Slavčeve druži- nju, potem pa še v cerkvi v Tomaž leta 1954 in Janez na mnoga leta, sem jima za- ne in ožjih sorodnikov 24. Šenčurju, kamor je sodila leta 1957. in ko sta na sloves- želel do naslednjič, ko me apriia v Naklem proslavila vas Hrastje. "Poročil naju je nosti preštela potomstvo, sta spet pot zanese v Stniževo ali 6o.obletnicoporoke. No, so- isti župnik, ki je poročil An* trem sinovom s partnerkami pa se srečamo v mestu na bota, ko sta leta 1949 najprej pred posvetnimi oblastmi, čkino mamo, le da je bil v prvem primeru še miad dodala Še Šest vnukov, tri vnukinje in dva pravnuka. In kakSnem kul^ujnem dogod» ku, kjer kljub osemdeset in prav tako pa tudi v cerkvi re- župnik, takrat pa že v zrelih če štejemo še partnerje, jih več letom le redko manjkata. Samo ožja družina Slavčevih §teje skoraj dvajset članov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo večinoma sončno, pihal bo jugozahodnik. V soboto bo spremenljivo oblačno, s plohami v gorskem svetu. V nedeljo bo sončno, popoldne bo lahko kakšna ploha. AsčfK^l^ fs tM okoljé. \Jr^à za m^^DorolosNo PETEK i SOBOTA é é é 4 • t • f 10/23°C i 11/21 NEDELIA 9/22°C o 28/13*0 o R«KA 23/16-0 Brdo pri Kran)u Jutri bo že 9. županov tek. Že deveto leto zapored bo jutri, v soboto, z začetkom ob io. uri na Brdu pri Kranju (hipodrom) humanitarno Športna prireditev Županov tek za Fundacijo Vincenca Drakslerja za odvisnike. Tek ali hitra ho)a okoli Brda bosta potekala v dveh kategorijah (moški, ženske), in sicer v dolžini 8500 m in 2000 m. Startnina za oba teka za odrasle znaša deset evrov, za otroke, učence, dijake, študente, upokojence, organizirane člane društev in skupine pet evrov, za družine pa 15 ev-rov. Rok za predprijave je že potekel, še vedno pa se je mogoče prijaviti na dan prireditve med 8. In 9.30. Poleg zanimivega programa bo v času prireditve organiziran tudi anima-cijski program z igrami in tekom za najmlajše. V. S. Kran) Djurdjevdanske igre Kulturno društvo Brdo vabi jutri z začetkom 0b'20. uri v Kulturni dom Predoslje na svoj 6. letni koncert Djurdjevdanske igre. Nastopili bodo cicibani, začetniki, veterani, prva folklorna skupina, Krajiški fantje in godci. S. K. V1RMAŠ6, Sv. Duh Gasilci praznujejo go-ietnico Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše-Sv. Duh uradno praznuje 90 let obstoja, začetki gasilstva v teh vaseh pa segajo kar 105 let nazaj. Častitljivi jubilej bodo proslavili v nedeljo, 17. maja, ob gasilskem domu v Virmašah. Ob to, uri bo najprej maša za gasilce, ob 11. uri pa se bo začela slovesnost, s prevzemom in blagoslovom novega gasilskega avta> blagoslovom obnovljenega gasilskega doma, predstavitvijo kronike društva, podelitvijo priznanj in nastopi kulturnikov. Gasilci VirmaŠ fn Sv. Duha, ki jih sedaj vodita poveljnik Bo^jan Ravnihar in predsednik Igor juričan, se lahko pohvalijo z več dosežki, med zadnje nedvomno sodi obnova gasilskega doma, nekdanjega "doma strojne skupnosti", ki so ga pred nekaj leti odkupili od škofjeloške kmetijske zadruge. D. Ž. Mladoporočenci v Radovljici sta se 9. maja poročila Iztok Romih in Andreja Nadišar, na Bledu Tomaž Sosol In Simona Šketter Kiemen UrbanČnik in Petra Fortuna, v Kranju Stanislav Bizjak in San* ja Bizjak Cupač, v Preddvoru Miodrag Ristič in Sanja PetrO' vič ter Dušan Dragić in Tina Horžen, na Brdu pri Kranju pa Aleš Košir in Monika Škaper. Mladoporočencem Čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. )nf XA^POAU RADIO KRANJ d.o.o. Slntarievs vi 6. KRANJ TÇIEPON (04) 291 (041 2ai (04) 2022 <051 > 222 MMHW FAX-<04) <04) 261 IHAhA ûûmm/ Huma e pos^u: rad lohranlQrad I c»-kpa aJ.«I WWW. rad I o-kra ni .si t C i