Uresničevanje sklepov in usmeritev pri obvladovanju izgub v organizacijah združenega dela
Preveč o vzrokih, premalo o odgovornosti
Občinska konferenca ZKS Ljubljana-Siška in njeni organi tekoče obravnavajo rezultate aktivnosti pri uresničevanju sprejetih sklepov in stališč v zvezi z odpravljanjem izgub v OZD. Fri tem so vodilo za razpravo sklepi 10. seje predsedstva CK ZKS, 3. seje CK ZKS in sklepi 6. seje OK ZKS Ljubljana-Šiška v zvezi z iz-postavljenimi vprašanji.
Kljub doseženi stopnji aktivnosti v OZD in kljub pomoči komunistov v pristojnih or-ganih družbeno politične skupnosti, pa iz-gube naraščajo. V odnosu na prvih 9 mese-cev preteklega Jeta so narasle za četrtino in znašajo v gospodarstvu občine 393,869.463 din. To predstavlja polovico izgub v mestu, medtem ko 1.582 zaposlenih v teh organiza-cijah združenega dela predstavlja petino za-poslenih med vsemi zgubaši v Ljubljani.
Pri tem rastejo zlasti izgube v OZD ma-terialne proizvodnje, posebnega pomena (Pe-trol — Zemeljski plin, Integral LPP — Ob-mestni promet, Savske elektrarne TOZD HE Medvode, Energetika — TOZD Plinarna). Skokovito so od polovice leta narasle tudi izgube v Iskra Elektrozveze TOZD TTS (6 krat) in TOZD UZ (9 krat). Med novimi zgu-baši se poleg Obmestnega prometa in Plinar-ne na novo pojavlja še DO Unitas. Izgube se zmanjšujejo le v DO Dekor.
Aktivnost 00 ZK je usmerjena zlasti v analizo vzrokov, pri čemer so razprave še vedbo usmerjene v iskanje zunanjih vzrokov za opravičevanje notranjih neuspehov. Pri tem kaže opozoriti na različno naravo izgub. V OZD materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena je možen vpliv na od-pravo vzrokov bistveno manjši, kot v osta-lih OZD.
Tako v PETROLU — ZEMELJSKI PLIN relativno uspešno izvajajo sanacijski pro-gram kljub izgubi 247,5 milijonov din, saj je bila načrtovana izguba za 9 mesecev 410 mi-lijonov. Pri tem pa opozarjajo, da bo izguba ob koncu leta bistveno večja zaradi spre-membe tečaja dinarja, ki bo vplival s ca. 18 % na ceno plina in odplačilo anuitet.
V  HE MEDVODE je izguba ob 3. trimc-sečju še enkrat večja kot je bila ob polletju, na kar vpliva nespremenjena cena električ-ne energije, OO ZK pa opozarja ludi na ne-urejene odnose svobodne menjave dela med TOŽD in DSSS.
INTEGRAL LPP TOZD OBMESTNI PRO-MET se prvič pojavlja kot izgubaš. Izguba je nastala zaradi vpliva nesezonskih mesecev (julij, avgust) in je znašala že 8,9 milijonov din, vendar je bila do septembra že zmanj-šana. V Obmeslnem prometu smatraju, da ob koncu leta izgube ne bo, če bodo uspešno izvedli predsanaci.jski programa in izkoristili vse možne notranje rezerve. Pri tem pa opo-zarjajo na neenakopraven status TOZD zno-traj DO, kar bi morali razreševati v okviru mesta Ljubljana.
V  ENERGETIKI TOZD PLINARNA je iz-guba nastala zaradi dvakratnega povečanja cene surovine iz Petrola. Ugotavljajo, da no-tranjih rezerv ni več in da se bo izguba do konca leta večala, kljub izvajanju sanacijske-ga programa.
V  UNITASU je izguba nastala zaradi raz-koraka   med   povečanjem   cene   surovin   in končnih izdelkov, ugotavljajo pa tudi, da so notranje dczorganizirani, brez analiz, kalku-lacij in sposobnih kadrov. Povečali so izvoz (za 600 °/o), vendar so v izvozu  dosegli  (do devalvacije) lc 70 % domače ccne. Obrtniški način dela (in razmišljanja) zavira večjo pro-
dornost te DO, pri čemer OO ZK ugotavlja, da direktor ni sposoben preseči notranjih razmer.
V  DO DEKOR je izguba polletja zmanj-šana, razlog zanjo pa je v dražitvah repro-materiala in izpadu delavcev (bolniška pri 15 zaposlenih!), zastareli tehnologiji. Izdelan je sanacijski program, ki temelji na novi inve-sticiji in združevanju z DO Mercator — Med-narodna trgovina. V DO so velika notranja prizadevanja in samoodpovedovanje za sana-cijo izgub (OD na poprečju leta 1980!).
V   okviru  DO   ISKRA  ELEKTROZVEZE poslujeta TOZD TTS in TOZD UZ z izgubo. Poleg objektivnih je v teh TOZD in DO ve-liko subjektivnih slabosti.
Gre za neizpolnjevanje obvez do kupcev, neizkoriščenost kadrov, nepripravljenost za odstopanja od neakumulativnih in devizno zahtevnih programov itd., neizvajanje svo-bodne menjave med TOZD in DSSS.
Delovna organizacija je sprejela sanacij-ski načrt, ki pa ni dorečen in ne daje garan-cije za sanacijo razmer v DO. Ob ugotavlja-nju subjektivnih ležav kaže opozoriti tudi na ne dovolj učinkovito delovanje DPO in vo-dilnih kadrov, kar narekuje potrebo po večji družbenopolitični aktivnosti.
Neuspešna problemska konferenca komu-nistov znotraj DO Iskra Elektrozveze nare-kuje takojšnje, akcijski pristop članov ZK in vseh delavcev za izvedbo sanacijskega programa z zaostritvijo odgovornosti do (ne) izvajanja že sprejetih sklepov.
Družbenopolitična aktivnost OO ZK in akcijska naravnanost v sredinah z izgubo je še vedno preveč usmerjena v iskanje vzro-kov, premalo pa v opredeljevanje odgovor-nosti za sprejete poslovne odločitve. Pojav-lja se tudi lažna solidarnost znotraj DO (Elektrozveze) izgube nimajo večjega vpliva na OD, prisotni so celo pritiski na povečanje sredstev za OD.                                   -  . ¦ *-
Prehod z oskrbe z mestnim plinom na oskrbo z zemeljskim plinom
Zanesljivejše dobave
V letih 1982 in 1983 je po planih predvi-dena realizacija prehoda z oskrbe z mest-nim plinom na oskrbo z zemeljskim plinom v soseskah SŠ-6, SS-7 in SŠ-8. Po realiza-ciji te naloge bodo objekti, ki so locirani med Cdlovško, Vodnikovo in Šišensko cesto in ki so bili do sedaj oskrbovani z mestnim plinom,   oskrbovani   z  zemeljskim   plinom.
Prehod z oskrbe z mestnim plinom na oskrbo z zemeljskim plinom je nujen pred-vsem iz dveh razlogov.
Kot najpomembnejši razlog, ki narekuje čimprejšnjo realizacijo zamenjave mestnega plina z zemeljskim, je starost proizvodnih naprav za proizvodnjo mestnega plina. Te so v obratovanju že 21 let in so praktično že popolnoma izrabljene. Le s skrajnimi na-pori pri vzdrževanju in upravljanju proiz-vodnih naprav je doseženo, da proizvodnja mestnega plina še teče. Obstoječe proizvod-ne naprave bodo le ob znatni razbremenitvi vzdržale še nekaj let, kolikor je potrebno, da vsi potrošniki mestnega plina v Ljubljani preidejo na uporabo zemeljskega plina. Za-radi navedenega je edina pot k nadaljnji čim bolj zanesljivi in sploh možni oskrbi potroš-nikov s plinom po plinskem omrežju čim hitrejši prehod na uporabo zemeljskega pli-na. Dobava zemeljskega plina je mnogo za-nesljivejša od dobave mestnega plina. Za-nesljivost dobave mestnega plina je odvisna tudi od zanesljivosti proizvodnje mestnega plina, pri kateri se zemeljski plin predeluje v mestni plin. V primeru prekinitev dobav zemeljskega plina lahko Plinarna oskrbuje potrošnike z nadomestnim mešanim plinom, katerega lahko proizvajamo s pomočjo za to postavljenih proizvodnih naprav v obratu Koseze.
Drugi vzrok, ki. narekuje čimprejšnji prehod na oskrbo z zemeljskim plinom, je ze-lo slaba izkoriščenost energije pri proizvod-nji mestnega plina. Zaradi relativno nizkih izkoristkov pri proizvodnji mestnega plina se izgubi 30 % eriergije, med tem ko je izguba oziroma poraba energije pri direktni distri-buciji zemeljskega plina manjša za 1 %. Za-radi navedenih energetsko ekonomskih razlo-gov in velike nesmotrne porabe energije pri proizvodnji mestnega plina bi bilo vztraja-nje pri oskrbi z mestnim plinom nesprejem-Ijivo, tudi če proizvodne naprave ne bi bile izrabljene. Z ozirom na to, je v minulem de-setletju tudi že praktično vsa Evropa opu-stila proizvodnjo mestnega plina in prešla na  oskrbo z zemeljskim  plinom.
Pred uvedbo zemeljskega plina je potreb-no zaradi različnih lastnosti mestnega in ze-meljskega plina in zaradi raZličnih distribu-cijskih pogojev usposobiti plinsko omrežje, hišne plinske instalacije in plinska trošila za sprejem in uporabo zemeljskega plina.
Plinarna je v preteklih letih že usposo-bila plinsko omrežje na tem območju, da je sposobno za distribucijo zemeljskega plina.
Pred uvedbo zemeljskega plina je potreb-no še preizkusiti in usfcrezno usposobiti hišne plinske instalacije ter predelati trošila plina. Pred začetkom usposabljanja in preizkušanja hišne plinske instalacije je potrebno prekiniti dobavo mestnega plina. Najbolj kritična me-sta pri plinski instalaciji so vsi spoji in ar-matura. Zato je potrebno pregledati vsa ta kritična mesta ter v zvezi s tem opraviti tu-di določena vzdrževalna dela. Ker je pred vsakim plinskim števcem v instalacijah vgra-jen zaporni ventil, je zato nujno, da imajo ob pregledu in preizkusu instalacije delavci Plinarne ombgočen dostop do vsakega plin-skega števca. V tistih objektih, kjer so plin-ski števci instalirani v stanovanjih in ne na hodniku, je nujno, da ob preizkusu in uspo-sabljanju plinske instalacije v hiši vsi sta-novalci omogočijo dostop do plinskega števca v stanovanju.
Ko so opravljena vsa potrebna dela v zve-zi z usposobitvijo plinske instalacije in če je rezultat preizkusa plinske instalacije po-zitiven se v plinsko instalacijo obdelovalne-ga objekta spusti zemeljski plin. Šele potem, ko je v plinski instalaciji določenega objekta že zemeljski plin je možno začeti s predelavo plinskih ' trošil.
V skladu s pogoji za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparje-nega plina krije stroške usposobitve hišnih plinskih instalacij in plinskih trošil odjema-lec plina oziroma imetnik plinske instalacije. Višina stroškov je lahko različna od objekta do objekta. Za vsak objekt je glede na sta-nje plinske instalacije vsaj en mesec pred začetkom del izdelan točen predračun stro-škov za usposobitev in preizkus kolektivnega dela plinske instalacije. Za usposobitev plin-skega trošila pa so glede na vrste trošila in stanje tega trošila stroški usposobitve ugo-tovljeni ob predelavi trošila na uporabo ze-meljskega plina.
DO ENERGETIKA TOZD Plinarna Ljubljana
PIONIRJI O VARČEVANJU
Na pionirski konferenci, ki je bila na osnovni šoli Riharda Jakopiča, so delegati pionirskih odredov naše občine največ besed namenili temi: Kako pionir varčuje. Ocenili so dejavnost za nazaj, se dogovorili o pro-gramu dela v tem šolskem letu, podelili pri-znanja 12. JPI ter izvolili novega predsedni-ka občinskega odbora zveze pionirjev.