s iti M » V Celju, dne 20. oktobra 1910. Št. 42. rfibovss d. ./sla i fTflßff »ia»]» *»»k Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a« cailov : „Narodni List" v Celju. — Reklamacije bo poStnine proste. — T'redniÈtvo: Sehillerjeva cesta Ste». 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 R, za pol leta 9 R, za Četrt leta 1 R. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 R 60 vin. Naročnina se plačuje ? naprej. — Posamezna Številka »tane <0 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti ua naslov: „Narodni List" v Celin. Mali Čensiohov na Slovenskem. (Dopis iz Savinske doline.) Red sv. Frančiška veleva frančiškanom, se zadrževati ponajveč po samostanskih stanicah oziroma tudi na samostanskem vrtu, med svet se pa le podajati, če to zahtevajo neizogibni opravki, v vseh slučajih pa jim nalaga red brzdanje jezika, to je kolikor mogoče malo govoriti, zlasti ne občevati z ženskim spolom. Frančiškanu patru Anzelmu pa ni bilo obstanka v nazarskem samostanu. Videl si ga na vsakem shodu. pri mnogih gledaliških predstavah, stikal je po vaseh, največ krog žensk. Le ven, le ven med svet, delat burke in zbijat šale, spravljat dekleta v zabavo in smeh, to mu je bilo v največjo zabavo in veselje. Na veliko soboto n. pr. ko so nesle žene in dekleta jedi od blagoslova domov, si je napravil pot v kako vas. Vračaje se v samostan jih je na potu kaj rad ustavljal, rekoč: »Meni bodete dale meso, kosti bodete pa same imele!« Iz tega njegovega »dovtipa« je nastala smešnica, da goji poželenje po mesu. Dekletom se je dopadal, zato so ga hvalile, kako je »lušten«. Nekoč je srečal več deklet iz sosednje fare, ki so šle v Nazarsko faro po fini pesek. »Čakajte, babe!« jih je poredno dražil, »ve mi uhajate v škodo, pritožil se bodem zoper vas!« Veselo so ga zavračale: »Včasih kruh iz sosedove hiše bolj »diši« kot domač. S pritožbo ne boste nič opravili, saj hodite tudi vi k nam, v tujo faro, v vas, zdaj vam pa vračamo. Kako nas morete imenovati babe, kje ste pa naše dede videli?« »Dobro ste se odrezale, rad vas imam, ker si znate pomagati, s pritožbo torej ne bo nič, le varujte se dedov, pa pridite k meni k spovedi, sem še fant!« Z gosposkimi pa jo je znal tudi po gosposko zasukati. Gospodična sem, gospodična tja. Milostljiva dol, milostljiva dol! »Moj poklon, milostljiva gospa«, se je kanjal, sukajoč med prsti cigareto. »Ko naredim cigareto, pa še jeden poklon in potem povrh še jednega najbolj regimentnega.« »Jaz vam ne ostanem nobenega dolžna«, mu je odgovarjala »milostljiva«. Njene oči so žarele ter ga poželjivo gledale kakor, da bi ga prosile, no, pored-než, ali me hočeš? Seveda ga je povabila v stanovanje, kjer mu je postregla z jestvinami in najmočnejšim vinom. Kako sta se tam drug drugemu klanjala in se prijetno dražila, o tem ne vemo, ker ni bil nikdo priča. Mož »milostljive« je bil seveda velik klerikalni bedak, šel je po opravkih, ženo pa je zaupal in prepustil zabavi lahkoživega meniha. LISTEK Lepa Anka. Spisal Avgust Šenoa. — Poslovenil Jože Namreč. Nekega jesenskega dneva popoldne — pred kakimi tridesetimi leti — je sedela gospa Milička pri edprtem oknu svojega lesenega dvorca pri Zagrebu, uživajoč udobno gorski zrak, pleteč nogavico in pri tèm je brala nek amerikanski potopis. Gospa Milička je bila vdova po majorju. Ze je preteklo deset let od smrti njenega soproga — po rodu je bil te vojaške granice — po njegovi smrti se je preselila majorka iz štabnega mesta v svoj zagorski rojstni kraj. Živela se je tukaj nekaj od gospodarstva, Hekaj od pokojnine. Mož ji je zapustil edino tolažbo — sina edinca po imenu Milan. Pokojni Milič je mislil, da bode tudi njegov sin s časom junakoval, da bode sin krajiški sokol. S te-ško muko je izprosila mati — hči šljivarja — da je major pustil sina v prvo latinsko šolo. Po očetovi smrti gotovo ni nihče več mislil na vojaščino. Sama Briati ne hotela, da bi bil vojak; tudi Milan sam, čeprav živ dečko, ni bil željen pozlačene sabljice in stroge discipine. Mladenič je hodil tudi v višje latinske šole — v »humaniora«, irt za vojaščino ga ni ■ihče več vprašal. Ko je končal filozofijo in logiko, je bilo vprašati: kaj sedaj? Odločiti se je bilo treba, kak poklic si bode zbral Milan za poznejše življenje. Oospa Milička je imela v Zagrebu brata kanonika. Ta je vabil Milana na svojo stran, t. j. da naj gre za Nekoč je bil Anzelm pri nekej drugej takej »mi-lostljivej« na vrtu, kjer sta ogledovala divje rožice, kako je kaj izpadlo cepljenje pod kožo. V bližnji utici je stalo več izpraznjenih steklenic, on ji je gorečih lic razlagal svojo vrtnarsko znanost, ona ga je občudovaje poslušala ter se čudila, da zna tako dobro pod kožo cepiti. Tako se je obnašal »luštni« Anzelm. Vendar povsod ni imel tako prostega pristopa. Poštene in izobraženega obnašanja so ga takoj spoznale za samostanskega lahkoživea, zato so smatrale pod svoja čast, se ž njim zabavati ter so se izogibale njegovim vprašajočim pogledom ter so sploh gledale, da v drugič niso prišle ž njim več v dotiko. Sedaj ko razburja svet novica, kako so imeli menihi v samostanu v Čenstohovem na Poljskem svoje ljubice, kako sö kradli Mariji dragocenosti, da so nagradili svoje priležnice z bogatimi darovi, se oživlja spomin tudi na meniha Anzelma, ki je baje kot oče dveh otrok pobegnil v Ameriko, odkoder piše pridno svojim znankam ljubeznjiva pisma. Kam je izroči! po gornjegrajskem okraju nabrani denar, še do danes ni nikdo širjej javnosti pojasnil. Imeli smo torej že tudi na Slovenskem mali Censtohov. Iz političnega sVcta. Avstrijska delegacija je začela 12. t. m. zborovati. Za predsednika je bil izvoljen Poljak Glombinj-ski. V odseku za zunanje zadeve je moral minister zunanjih zadev zaradi svoje Slovanom sovražne politike požirati prav grenke. Značilno za naše klerikalce je, da je dr. Šusteršič, vojskovodja slovenskih klerikalcev, ki je bil tudi izvoljen v odsek za zunanje zadeve, to mesto odložil. Izognil se je tako neprijetnemu položaju, da bi bil moral vlado prijeti zaradi njene politike v Bosni in Hercegu : d — in si je za ta svoj korak kupil popolno gospodstvo nad celo kranjsko deželo. Cesar ie namreč potrdil od kranjskega deželnega zbora sprejete zakone o novem občinskem volilnem redu za Ljubljano in za celo kranjsko deželo; po tej novi postavi pridejo klerikalci do popolne nadvlade v vseh kmečkih občinah na Kranjskem in tudi v Ljubljani bodo dobili mnogo zastopnikov. In za tako kravjo kupčijo bi dr. Šusteršič še vragu zapisal dušo! Pri dopolnilni državnozborski volitvi v Bell Krajini (na Dolenjskem) na mesto odstopivšega pl. Šukljeja je bil dne 18. t. m. izvoljen klerikalni kandidat profesor J are z nad 5000 glasovi proti napied-njaku Ganglu, ki je dobil krog 1700 glasov. — Na Kranjskem obstoji postava, da mor a vsakdo voliti, in je naravno, da so župniki in kaplani storili vse, da so slehernega analfabeta prignali na volišče. Na Francoskem so skozi en teden po vseh železnicah stavkali železničarji. Vlada pa .ie poklicala vse železničarje-rezerviste pod orožje in stavke je bilo kmalu nato konec. Srbski prestolonaslednik Aleksander je nevarno obolel na legarju (tifusu), ki ga je nalezel ob času vojaških vaj pri Nišu. Najzadnja poročila pravijo, da je še nevarnost vedno velika. Na Hrvaškem bodo 28. t. m. volitve v hrvaški sabor (deželni zbor) .Vlada dela na vse Kriplje za zmago svojih kandidatov — z nasiljem in podkupovanjem. Vendar je upati, da si bodo združene hrvatske in srbske ljudske stranke priborile zmago. Portugalsko ljudovlado je pnpoznal sedaj tudi vrhovni poglavar katoliške cerkve na Portugalskem. Isterski deželni zobr je bil 28. t. m. že v tretjič zaključen. Italjani so zahtevali 50 tisoč kron podpore za istersko dež. razstavo v Kopru, ki je imela velikanski deficit. Slovani pa so se uprli in je došlo v dež. zbornici do sila hrupnih prizorov. Btleftc. Morilec Luccheni — znorel? Iz Ženeve, kiei je zaprt morilec avstrijska cesarice Elizabete. Luccheni, poročajo, da je jetnik zadnje dni začel besneti in da vsa znamenja kažejo, da je zblaznel. V zrakoplovu čez morje in sicer iz Amerike v Evropo, se je spustil amerikanski zrakoplovec Well-mann. Vendar se je v megli izgubil in bi bil ponesrečil, da ni njega in sopotnikov rešil neki parnik. Zrakoplov so morali prepustiti usodi. Kaj so renegati? Še nikdar ni tako značilno obsodil renegatov Nemec, kakor je to storil prof. Adolf Bartels v »Deutschsoziale Blätter«, kjer pravi dosi o vno: Der geborene Slawe, der für deutsche Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner natürlichen Bestimmung nach für seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken, und nicht für die eines fremden.« Po sodbi nemškega profesorja so vsi renegatje lumpje, germanizaeija lum-parija. Lumpi so pa potem tudi vsi tisti, ki germani-zacijo podpirajo. Prepričani smo, da bodo renegati in Nemci mirno spravili v žep to obsodbo ter nadaljevali svoje lumparfje. (Zgofnjk nemške besede se glasijo po iVaše : »Rojefii Slovafr, ki deluje za nemško stvar, je v mojih očeh lump, ker po svoji naravni določitvi ima delati za slovansko stvar in ne za tujò.«) duhovnika. Dolgo časa se je obotavljala, ker je bil Milan edinec, da ne bi prenehala rodbina z Miliče-vim imenom. Prečastiti brat, dober propovednik, je razbil vse ugovore irt pomisleke uporne sestre in Milan je postal pop. Mladenič sam je bil precej lah-koumen in ni vedel, kako se živi v semenišču. »Naj bode!« je rekel svoji mami, »tudi jaz bodem rtve-rendissimus, kakor je moj ujec!« Vstopil je v semenišče. Od tega dne sta pretekla že dva leta. Ne ve se, kake je ugajala Milanu črna halja in semeniška juha. Svoji mami nikoli ni pravil o tem, ujec je tudi z ostrim očesom čuvai nad mladeničem, da se ni pri naukih svetih očetov prikradel kak posvetni pchlen-šček. Gospa Milička, dobra duša, je pri sebi mislila: »Tudi tako je dobro! Bog naj ga blagoslovi!« Bilo je ravno pred prazniki. Milan se je imel vrniti k materi za dva meseca. Prošle sobote je bila poslala v mesto po sina staro kočijo. Zvečer je moral priti. Ni prišel. Danes je že minula četrta ura popoldne, in zopet ga še ni. Neki nemir se je polastil majke. Čestokrat je pogledala izza knjige na cesto; a o Milanu ni bilo ne duha ne sluha, samo nekaj pastirjev je sedelo kraj živine ob cesti. »Kaj je to?« se vpraša naposled gospa m položi amerikanski potopis na okno, da se ni vsaj kaj hudega zgodilo. Bog varuj!« Nato je pogledala na starinsko stoječo uro in šepnila: »Štiri in pol! Niti danes ga ne bode. Skoro da bi šla k sosedom!« Gospa se je že dvignila, da pojde, kar naenkrat se zasliši ropot s peste, prah se je dvignil in v prahu se je pojavila orjaška kočija gospe Miličke. »Hvala Bogu!« zakliče domačinka in na lice ji je zasijalo solnce. »Tu je moj sinko!« Vesela pristopi k oknu, da ga tamkaj dočaka, toliko da se ni prestrašila od čuda. Z roko je potegnila preko očij, kakor da h6če odgnati izpred očij kako čudno prikazen. Toda ni bilo časa se čuditi. Naenkrat se odpru Vrata na široko in v sobo stopi mladenič, visok, čr-nook, finega, lepega obraza, prava materina podoba. »Zdravo, mama mila, sladka!« začne mladenič objemati Miličko, »hvala Bogu, da te imam zdravo in celo! Kako sem te želel zopet objeti iz dna srca!« Gospa Milička je vračala in ne vračala poljubo-vanje sinovo. Naposled se mu izvije iz objema, stopi korak nazaj in ga začne v čudu motriti. »Kaj je tebi, Milan?« vpraša resno. »Kaj? Gotovo se čudiš, mamica, da vidiš mesto črne halje in šiljastega klobuka na meni bele pantalone, rdečo ovratnico in slamnik. Ne jezi se, mamica sladka. Ni bilo drugače, da se je tako zgodilo. Nisem se rodil za duhovnika. Dolgo je v meni kipelo, dolgo sem prežvekoval sveto pismo in spise cerkvenih očakov kakor staro pogačo. Miroval sem, ker je me držal na uzdi gospod ujec, Sedaj je še! ujec nekam v kopališče, jaz pa skok iz črne halje, in tukaj je nekdanji tvoj bogoslovec Milan. Ne jezi se, dušica mila. Star pregovor je: Človek obrača, Bog pä obrne, srce in volja v človeku ni šipek, hudobnež je oni, ki pogazi voljo ih srce svoje.« »Toda Milan«, odgovori karajoče mati, »ti si yes iz sebe. Kaj ti je? Kaj te je nagnalo, da tako delaš? — Idi, ti nisi več moj sift, kakor si mi bil prej. Toda ujec, kaj bode rekel ujec? Idi — da te ne vidim več.« Slioii zaupnikov sklicujejo mariborski klerikalci dne 30. oktobra v Maribor. To bode prvič, da bodo o svojem postopanju pri pogajanjih za delazmožnost štaj. dež. zbora govorili z merodaj-nimi činitelji v stranki, z zaupniki. Sicer si ne smemo predstavljati v klerik. zaupnikih ljudi, ki bi znali samostojno misliti in eventuelno tudi kritizirati, kar bi Korošec ne storil prav. Vseeno pa je čudno, da se jih vpraša po mnenju vsaj formelno še komaj sedaj, ko so pogajanja v Gradcu minila. Iz vsega je razvidno, da se gre dr. Korošcu in njegovim tovarišem le za — kadilo. Radovedni smo, ali jim bodo zaupniki navzlic vsej svoji udanosti še tako radi kadili prihodnje leto obsorej? v Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 85.789 udov, to je 275 več, kakor 1. 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. „Slovenske legende". 2. „Sveta spoved", molitvenik. 3. „Zgodovina slovenskega naroda", 1. zvezek. 4. „Dobre povesti". 5. „Slovenske večernice", 64. zvezek. 6. Koledar za 1. 1911. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. „Zgodbe sv. pisma", 16. zvezek. 8. „Trijt rodovi". Povest. Z razpošiijatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Goriška nadškofija. 5. Tržaško-koprska škofij?. 6. Lavantinska škofija. 7. Ljubljanska škofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzro-čujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za od-poslatev denarja in prejem knjig, morajo jim po-same2ni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v drnžbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Delo žensk ln otrok v rudnikih. V jesenskem zasedanju državnega zbora bo predložen zakonski načrt, ki naj prepove otroško delo v rudnikih, za žene pa omejuje to delo samo na dnevne ure. Zanimiva je v tem oziru statistika za leto 1907, izdana od poljedelskega ministrstva. 6465 žensk je delalo v 297 rudnikih, od teh so bile 4 še v otroških letih, 1224 jih je bilo 14 do 18 letnih. V 78 podjetjih so delali tudi ponoči od 8. ure zvečer pa do 5. ure zjutraj. Po dnevi je delalo 6465 žensk, po noči pa 1471. V premogokopih je bilo zaposlenih 5612 žensk, v železnih rudokopih 74, v solnih rudnikih 9, v ostalih 770 žensk. Otrok je delalo v rudnikih 1. 1907 osemnajst, leta 1908. pa samo 5 Avstrijske srednje šole v številkah. Nemci imajo v Avstriji 222 srednjih šol, med temi 13 utrakvističnih zavodov. Cehi 100, od teh 1 utra-kvističen zavod, Poljaki 75, Slovenci 7, od teh 6 slov.-nemških, Italijani 12, od teh 1 utrakvističen zavod, Hrvati in Srbi 7 srednjih šol, Malorusi 9, od teh 2 nemško-maloruske, Romuni samo 3 utra-kvistične zavode. Ena srednja šola v Avstriji odpade na 41.000 Nemcev, 58000 Poljakov, 60.000 Čehov, 61.000 Italijanov, 77.000 Rumunov, 102.000 Hrvatov in Srbov, 199.000 Slovencev in 375.000 Malorusov. — Res zanimiva statistika! Potrjene volitve v okrajne zastope. Cesar je potrdil izvolitev sledečih gg. za načelnike ozir. pod-načelnike okr. zastopov in sicer v Šmarju pri Jelšah dr. Jos. Georga in Fr. Ferlinca, trškega župana, na Vranskem župn. Franca Zdolška in not. Mih. Jezov-šeka in v Rogatcu dr. Schusterja in V. Zigrosserja. Stari bankovci po 100 goldinarjev, ki so prišli iz prometa 6. oktobra 1902 in ki nosijo datum 1. majnika 1880, se še lahko do konca tega meseca zamenjajo pri glavnih denarnih zavodih in podružnicah avstro-ogrske banke. Promet s trtam? prost. Namestnija v Gradcu razglaša, da je promet s trtami za vse občine na Štajerske z od trtne uši okuženimi občinami na Nižje Avstrijskem, Moravskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in Primorskem prost. Iz deželnega šolskega sveta. V seji .ine 13. t. m. se je sklenilo razširiti trorazrednico pri Sv. Bolfanku na Kogu v štiri razrednico. — Gospdč. Emiliji Kren, defin. učiteljici pri Sv. Je-derti se je dovolilo začasno npokojenje. Iz službe pri Južni železnici. Prestavljen je aspirant Ivan Zorko iz Krškega v Sevnico in aspirant Jože Cugmus iz Rač v San Michele na južnem Tirolskem. — Asistent Mihael Pintar v Grobelnem in Franc Šircelj aspirant v Poljčanah sta se odpovedala službi. v Poročil se je včeraj v Ormožu g. Iv. Pre-koršek, potov, učitelj Družbe sv. C. in M. z gdč. Bogdano Žižek, hčerko okr. načelnika in zdravnika e. dr. Žižeka. Mmogo sreče! (elisili OKraj. v Št. Vidu pri Grobelnem se vrši v nedeljo 23. t. m. po rani službi božji ob 9. uri pri g. Flor. Gole-žu gospodarsko-politični shod, na katerem se bo razpravljalo o različnih gospodarskih in političnih vprašanjih splošno slovenskega in krajevnega pomena. Iz Polzele. Našim slovenskim otrokom ubogih staršev namerava prirediti CMP božičnico; ker so pa naše razmere skromne, skuša podružnica z raznimi prireditvami pridobiti potrebno vsoto. Vsled tega opozarjamo slavno občinstvo, da se vrši v nedeljo, 23. t. m. pri g. Cimpermanu Vinska trgate v, ter pričakujemo, da prihite od vseh strani sosedi ter nam pomagajo. Polzela spada danes med ogrožene kraje. Pozor na njo! Po trgatvi ribji lov, razni komični nastopi in ples, pri katerem svira priznana ciganska godba g. Roja! Št. Vid-Grobelno. Komaj je »kat. bralno društvo« zopet nekoliko oživelo, že mu preti zopet smrt; go-spodek namreč ne vedo, kam bi spravili tako ogromno število knjig, katere ima društvo na razpolago. Dosedaj so bile shranjene v mlinu; pa so se menda zbali, da bi jih odnesla povodenj, zato so pa morale romati k županu. Tudi tukaj jim ni bila sreča mila. Pripetilo se je, da je bila županja sama doma. Ko je zagledala poln koš knjig, katere je prinesla neka dekla, je letela koj k svojemu možu in ga pošteno oštela. Rekla mu je, da je še ona tudi nekaj pri hiši in da ne bo on vsega »komandiral«. Gospod župan si niti ni upal svoji ženi povedati, da misli tudi bralno društvo imeti pod svojo streho! Se pač vidi, da delate tako, kakor gospodek in Lentek hočeta. Vaša žena ima pač več poguma kot vi; zato je pa morala nesti dekla »društvo« v košu nazaj. — Tokrat ni nesla knjig v mlin, temveč v kaplanijo. — Zdaj pa ne vem, če bode kaplan toliko požrtvovalen, da bode odstopil kuhinjo ali pa podstrešje, kjer se bode vgnezdilo društvo. — Našemu županu bi pa nasvetovali, da bi rajši malo bolj skrbel za občinske ceste in bi s tem več storil v blagor občini, kakor pa da vtika povsod svoj nos, kjer ga sploh treba ni. Naj bi si blagovolil ob priliki ogledati cesto, ki pelje iz Pešce v Grobelno; uvidel bi, da se nahaja v skrajno slabem stanju. Tik ceste je studenec, ko-jega voda odteka naravnost po cesti. In ta napravi, da je cesta takšna, da je v nevarnosti človek in živina, ki morata po njej. Kolesa se pogrezajo do osi in živina do kolen; še s praznim vozom se komaj reši tega močvirja. — Torej gospod župan, tukaj vas čaka hvaležno delo. Je pač križ s takimi ljudmi, ki mislijo, da storijo dovolj, če le trobijo v klerikalni rog. Zato pa, g. župan, pustite rajši politiko, skrbite za boljše ceste in spoštovali vas bomo. — Furman. Kalobje. S potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem domačim žalostno vest, da je minulo nedeljo, 16. t. m. dal slovo v prid celi kalobški občini vsem dobroznani »Novijek«. Služboval je kot mežnar, ogledoval je mrliče in zavžitno meso ter deloval kot občinski sluga na klerikalni podlagi. — Njegovo truplo so njegove noge odnesle iz mežnar-jevega poslopjja v tovarno v Štore. Za njim žalujejo krčmarji in tudi drugi. Žalostno za vse. Ostali domačini. v Iz Celja. V neki nemškutarski gostilni v Gosposki ulici visi cesarjeva podoba v kaj čudni tovarišiji: ua vsaki strani je namreč obešena slika opice s § 11. Naši patrijotični nemškutarji imajo čudno spoštovanje do cesarja! v Iz Trbovelj. Delnice trboveljske premogo-kopne družbe silno padajo — v prvi vrsti zaradi stavke v drnžbinih premogokopih v Istri. Radi tega družba letos ne namerava izplačati nobenih di-vidend. Čebelarska podružnica za Celje ln okolico priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne v hotelu pri „Belem volu" v Celju svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. — Po občnem zboru se vrši predavanje o čebelni paši (predavatelj g. Miloš Levstik). Po predavanju je uprizoritev veseloigre „Čebelarjev god". — Igra je ljubka in zanimiva, zabavala ne bode samo čebelarjev, ampak vsakogar. Porotne obravnave v Celju. Zadeva Andreja Turniškeea zaradi goljufije in prepovedane vrnitve se je preložila. (Slučaj smo svoj čas obširno poročali.) — Jože Gošnik iz konjiške okolice je bil obsojen zaradi zažiga in poskušene tatvine na poldrugo leto težke ječe. Gotovlje. Lepo uspela „vinska trgatev", ki se je vršila v nedeljo, dne 16. t. m. v gostilni pri Kaču, je vrgla okroglo 50 K v prid tukajšnjim ubogim šolskim otrokom. Našim vrlim go-toveljskim fantom t^r gospe Kačevi in arospodu Kačn kot prirediteljem izrekamo za ta lep prispevek najprisrčnejšo zahvalo. Gotovlje, dne 10. oktobra. Franc Brinar, nad učitelj, Blaž Brinovc, načelnik kraj. šol. sveta. Nesreča ua paši. Pri Šmohorju nad Libojami so si otroci ua paši kurili. Nekemu osemletnemu dekletu so se pri tem vnela krila in je dobila take opekline, da je za nekaj ur v groznih bolečinah umrla. Iz Frankolovega nam pišejo: Dne 12. t. m. je umrl nagle smrti Anton Poienšek v 67. letu starosti. Bolehal je že nekaj časa na vodenici. Na dau smrti je šel v bližnji trozd erob iskat. Sosedovi otroci, ki so šli opoldne iz šole domov k južini, so ga našli mrtvega ležati na poti v roki držeč gobe, zadela ga je kap. Bil je nad 28 let mrliški oglednik za tukajšnjo občino. Iz Trbovelj. Naučno ministerstvo je rekurz slov. občin Trbovelj in Dola ter slov. krajsesra šolsk. sveta v Hrastniku proti javni nemški ljudski šoli v Hrastniku zavrnilo. Radovedni smo, ali je drž. poslanec dr. Benkovič in pa vsemogočna stranka ljudskih sleparjev kaj storila v tej važni narodni zadevi? »Ne tako, moja mamica«, povzame mladenič, položi svojo roko na materino čelo, »razvedri svoje lepo, gladko čelo, prosim te. Ko me bodeš razumela, kadar ti vse od srca povem, se ne bodeš več jezila. Daj, vsedi se tamle, mamica, vse ti hočem povedati.« Nežno jo prime za obe roki in jo posadi na di-van. — »Ti si — ti si —« odgovori jezno gospa Milička. »Jaz sem vragu skočil iz torbe, prav praviš. — Karaj me, karaj! Ali sedaj me poslušaj!« Nato se vsede sin poleg matere. »Govori!« . »Vi, to je, ti draga mamica in moj prečastiti gospod ujec sta mi prisodila, da bodem pop, jaz golo-brad, ne vedoč, kakšni so računi, sem rekel: amen. Medtem mi je zrasla brada, z brado, kakor pravijo, pride tudi pamet. Začel sem premišljati, kako je svet širok in velik, kako je moja duša živa in željna sveta, premišljal sem, ne bi li smel dijak sleči svoje črne halje, kakor rak svoj oklep. Poleg tega pa tudi ne vem, če bi danes stal tvoj Milan v belih pantalo-nih pred teboj, da mu ni dal povoda k temu ravno prečastiti ujec.« »Kaj ti govoriš? Ujec?« vpraša začudena mati. »Da, ujec, ujec moj, sladka mamica!« »To ni mogoče!« »Je, veruj mi! Samo poslušaj me in videla bodeš, da je res.« »Govori, toda brez šale, ker me hočeš še danes razjeziti.« 0 železnicah. Spisal železnični uradnik. (Dalje.) IV. Sleherna postaja dobi vozne listke za razpošiljanje prtljage, kolikor zahteva. Vsak mesec tega prejetega nekaj porabi oziroma proda. Ker ima vsaki napominanih listkov edno številko od 1 do 50, 1—100, ali 1—1000 in 10.000 in vsako pošiljatev na železnici spremlja eden teh listkov, se lahko spozna, koliko listkov še ostane postaji koncem mesca ali koliko jih je v mesecu porabila. Ne ve se še pa, razven pri voznih listkih, koliki so zneski. Ker je to največje važnosti, se hočemo uveriti, da je prav v tem pogledu možno najnatančnejše nadzorstvo. Vsaka postaja prejme od kontrole dohodkov za osebni transport vozne listke za vse mogoče postaje. V Celju n. pr. dobiš vozni listek za vsako postajo Južne železnice in ravno tako tudi dobiš na drugih postajah vozni listek za Celje in vsako drugo postajo. Vozni listki za vsako relacijo, to je n. pr. Celje—Maribor, Celje—Dunaj, Celje—Ljubljana itd. ali Zidani most—Gradec, Zidani most—Trst itd. imajo prvih deset tisoč črko A in zraven številko. Na vsakem listku je zaznamovana cena, vsled česai se ob sklepu mesca ve, koliko je bilo voznih listkov za katero postajo prodanih in kolik mora biti skupi-ček. Ce je prvih deset tisoč prodanih, prične se ravno isto številjenje do" deset tisoč s pristavkom črke B, pri prihodnjih deset tisoč črka C itd., dokler se zopet začne pri črki A. Ce kteri postaji za ktero postajo slučajno manjka voznih listkov ali jih za dotične relacije sploh nikdar nima, tedaj uradnik vozni list na posebni tiskovini napiše in sicer dvojno, eden del dobi stranka, eden del pa ostane na postaji ter se ob koncu mesca upošlje kontroli dohodkov. Ker vratarji, kakor vsakdo ve, rabljene listke pobirajo, in se ti tudi pošiljajo kontroli dohodkov, lahko vsakdo ugene, da je tudi v takih slučajih poskrbljeno za nadzorstvo. Kamor se glasi vozni list, do tja je vsakdo upravičen zahtevati, da se mu tudi prevozi prtljaga. S pomočjo indigo papirja napravi uradnik trojne enake listke. Ti listki so zaznamovani s tekočimi številkami od 1 do 50, 1—100, ali 1 dolOOO. Trije listki z isto številko spadajo k pošiljatvi. Uradnik zabi-leži nanje število poslanih kosov, težo, vozno ceno in kraj, kamor je pošiljatev namenjena. Eden listek ostane na postaji, da se upošlje ob koncu mesca kontroli dohodkov, eden listek dobi stranka, ednega pa tisti sprevodnik, kteremu je pri dotičnem vlaku izročena prtljaga v oskrbo. Na prtljago samo prilepijo listek, ki nosi vzporedno z imenovanimi listki edino le kraj in številko. Dospevši na zaželjeno postajo se izroči prtljaga in listek za to pripravljenemu uslužbencu. Ko pride potnik s svojim listkom, dobi prtljago, ker se njega listek ujema z listkom, ki ga ima uslužbenec, ter s številko in namenjenim krajem na prtljagi. Sedaj ima uslužbenec dva popolnoma enaka listka, ki jih mora izročiti uradniku. Ta pa pošlje od celega dneva zbrane listke vsaki dan kontroli dohodkov. Ker tušem ob koncu meseca tudi V Šmarju pri Jelšah so 12. t. m. pri trških občinskih volitvah klerikalci v tretjem volilnem razredu, kjer so na sijajno zmago račnn:li, sramotno podlegli; v drugem in prvem razredu se pa volitev niti udeležili niso. Kaplan Sinko je agitira! strastno in je spravil na volišče vse svoje pristaše; saj je pa tudi sam kandidiral v 3. vol. razredni Postal naj bi bil v novem odboru šiba •za liberalce, kakor se je račil izraziti velik politik Stoklasov Žepa. A dobil je borih 39 glasov, dočim sta napredna kandidata na se združila 59, oziroma 60 glasov. Na zboru naprednih volilcev, ki ga je sklical župan, postavila sta se za 3. vol. razred 2 napredna in 2 klerikalna kandidata. Ta dva sedita že več let v odboru. Kaplan Sinko je ta dva tudi v svojo listo sprejel. In dobil je potemtakem izmed nju kmet Nunčič 90. trgovec Löschnigg Jar.ez pa le 50 glasov; samo z dvema glasovoma večine je zlezel ta v občinski zastop. Mar so se mu vspričo te sramotne izvolitve oči odprle! Zaslužil je to ljudsko obsodbo. In zletel bi bil kakor Sinko, da mu niso dobri prijatelji ostali zvesti. Od obeh strank kandidiran „onkl'1 podlegel bi bil za las neoficijelnemu kandidatu Skaletu! To je hud poper, papa. Kaplan Sinko «i je pa mesto sedeža o obč. zastop nakopal obtožbo zaradi častikraje. Tožil ga bo — obč, redar. Ta apostei miru in sprave, oznanje-vatelj vere ljubezni do bližnjega bo potemtakem tožen zaradi žaljivih besed. — Častitamo Šmar-čanom nad sijajno zmago! Gospodinjska šola na Teharjih. Novo šolsko leto se začne 3. novembra. Gojenke plačujejo 30 K na mesec za hrano, stanovanje in pouk. Učijo se vsega, kar mora znati dobra gospodinja. Prošnje za sprejem se vlagajo na vodstvo šole, katero pošlje vsaki prošnjici natančen prospekt o šoli na dom. Sklepna skušnja na gospodinjski šoli na Teharjih bo due 25. oktobra 1910 ob pol 11. uri dopoldne. Dva obsojena »junaka«. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo pos. sinaFranca Stergarja na 6 mesecev ječe, ker je pri nekem pretepu v Koritnem trikrat zbodel pos. sina Iv. Planinca v vrat, pazduho in pleča. — Isto sodišče je obsodilo mlinarja La-nišeka, ker je zaradi zaušnice sunil kmečkega fanta Štiglica z nožem v rebra, na 3mesečno ječo. Shod o ljudskem štetju, ki ga je v soboto zvečer priredilo politično društvo »Naprej« v celjskem Narodnem domu, je bil prav dobro obiskan. Shod je otvoril in vodil podpredsednik društva g. dr. Ko-derman. O predmetu je poročal g. Iv. Prekoršek. Pojasnil je zgodovino ljudskega štetja in priporočal izvedbo zasebnega ljudskega štetja v Celju na eni in vplivanje na izid uradnega štetja na drugi strani. Lep referat g. Prekoršeka objavimo te dni v celoti. Za njim je spregovoril g. dr. Juro Hrašovec. Izvajal je, da nam vlada vedno reže kruh po tem, koliko se nas našteje. Treba torej, da tudi v mestih in trgih rastemo. Zato treba delati po celem Spodnještajer-skem v mestih in trgih, pa tudi v Gradcu. V Celju treba v delo v prvi vrsti pritegniti akademično mladino, vodi pa naj stvar politično društvo »Naprej«. dospejo po postajah ostali listki, zavoljo tega se ne-dostatnosti precej najdejo po primerjanju. Na tem mestu se mi vidi primerno opomniti, naj vozni list ter listek za prtljago popotniki dobro shranjujejo, ker brezbrižnost povzroča povsod sitnobo na železnici, povrh še pa tudi stroške. Če zgubiš vozni listek, bodeš gotovo vožnjo dvakrat plačal, če pa zgubiš listek za prtljago, moraš napraviti reverz, v katerem potrdiš, da je prtljaga resnično tvoja ter še imaš vrhu tega za kolek eno krono stroškov. (Dalje sledi.) K REVOLUCIJI NA PORTUGALSKEM. Kakor smo v zadnji številki poročali, je republikanska stranka na Portugalskem ustvarila tekom enega dneva čisto drug položaj. Kralj je odstavljen, proglašena je ljudovlada. Predsednik nove vlade je Teofil Braga, mož globokega znanja. Rojen je bil 1. 1843. Bil je do zadnjega časa vseučiliški profesor v Dr. Kukovec podaja razne migljaje glede podrobne izvršitve tega velikega in važnega narodnega dela. Ljudsko štetje bi se moralo kot vsaka statistika izvršiti na podlagi resnice, ker je pot za prihodnost. Glavna stvar bo vzbuditi zanimanje za važnost štetja v širokih masah. Najti pa tudi treba sredstva, kako uradno štetje pripeljati na pravo pot. Nadučitelj Gradišnik predlaga enostavni način privatnega štetja Slovencev: v vsaki nemški hiši se pridobi enega stanovalca, ki ima v evidenci vse slovenske osebe v dotični hiši. Dr. Karlovšek odobrava misel, da se izvede v Celju privatno štetje Slovencev. Ključavničarski mojster g. Rebek priporoča sklica- vanjc shodov o tem predmetu po vseh celjskih gostilnah. Treba zanesti razburjenje med prebivalstvo. G. Smertnik pravi, da sicer število ne odloča, ampak kakovost, vendar nam bo v ponos in tolažbo, če bomo videli, da naraščamo. Visokošolec Radej obljublja v imenu celjskih naprednih akademikov, da bodo pri tej važni akciji krepko sodelovali. G. dr. Hrašovec še omenja, da skrb Celjanov za druge trge in mesta v tej zadevi naj bo v tem, da izdelajo enoten načrt, kako se naj postopa. Priporoča osobito pouk potom časopisov, tiskovin itd. Končno stavi še g. Prekoršek sledečo rezolucijo: »Na zborovanju v Celju v Narodnem domu dne 15. okt. 1910 zbrani Slovenci 1. protestirajo proti krivičnemu načinu ljudskega štetju na podlagi ob-čevalnega jezika; 2. zahtevajo od vlade, da strogo prepove števnim komisarjem vsako nasilje pri ljudskem štetju; 3. pozivajo vse merodajne činitelje, da posvetijo zlasti po mestih in trgih in mešanih občinah ljudskemu štetju vso pozornost in izvedejo povsod zasebno ljudsko štetje.« Rezolucija se je soglasno sprejela, na kar je g. dr. Koderman zaključil shod z zahvalo udeležencem in debatantom. Izjavlja, da bo politično društvo »Naprej« svojo nalogo izvršilo. Iz Celja. (Ni mu treba več domovinske pravice.) 70-letni hlapec Miha Goršek je pred kratkim pro?il za domovinsko pravico v Celju, pa mu je občinski svet prošnjo odbil z utemeljitvijo, da se klati okrog in nima. stalnega bivališča. Te dni pa se je stari in ubogi mož v Celju napil in padel potem v Zavodni z nekega skednja, 'kamor je mislil iti leč, na tla in si je težko poškodoval lobanjo. Vsled te poškodbe je potem že drugi dan bolnišnici umrl. Slovenec — izn iitelj. Brat znanega gostilničarja na Teharjih g. Davorin Cajhen bode razkazoval prihodnjo nedeljo v gostilni svojega brata zanimiv električni aparat, ki omogočuje električno razsvetljavo v vsaki hiši brez posebnih stroškov. Kdor se za stvar zanima, naj se razkazovanja udeleži. Petrovče. Predzadnjo sredo je našla posestnica Šribar v Strugi blizu Savinje mrtvo truplo neke prilično 60 let stare, po imenu neznane ženske, ki se je pred nekaterimi tedni potepala po Savinski dolini. Ženska je najbrže sama zabredla v vodo in utonila. Truplo je bilo že močno segnjito. v Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga se je ustanovila za ves avstrijski slovanski jug v nedeljo 16. tm. v Celju. Ta zadruga bo v gospodarskem in socijalnem oziru velikega pomena za slovensko učiteljstvo. — V načelstvo so izvo- Lizboni. Kralj Manuel, ki je takoj pobegnil iz Lizbone s svojo materjo vred, se poda menda na Angleško, njegova mati, ki je s svojo zapravljivostjo mnogo pripomogla k usodi kraljeve rodbine, pa v Itali- Bernardo Machada. jo. Naše slike še kažejo štiri može, ki so bili voditelji celega republikanskega gibanja na Portugalskem. To so: Dr. Bombardo, ki so ga kerikalci umo- ljeni: L. Černe, predsednik, A. Gnus podpredsednik, Fr. Voglar blagajnik, F. Brinar tajnik; odborniki pa: N. Knapič, A. Pesek in E. Slane. O namenu in programu te zadruge, ki postane gotovo zelo važen činitelj v naših slovenskih pokrajinah, sporočimo kmalu obširno. v Nevarno zbolel je oče odvetnika g. dr. A. Božiča v Celju. Bil je v tukajšnji bolnišnici operiran. — Želimo mu skorajšnje vrnitve ljubega zdravja! v Obleko je kradel. V pondeljek je prinesel dopoldne 27 letni kovaški pomočnik A. Drama iz Zakota v brežiškem okraju starinarici Trauner v Celju več ženske obleke na prodaj. Starinarica jo je kupila. Ker je pa popoldne prinesel na prodaj še dobro ohranjen površnik, se ji je zdela stvar sumljiva in je dala moža zapreti. Izkazalo se je, da je obleka ukradena, samo ne ve se komu. — Sedaj je v mestnem uradu, kjer se imajo lastniki zglasiti. Drama je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Hansenbichlerjevo kočo na Mrzlici (1010 m) je letos obiskalo 262 oseb. Ako bi bil vsakdo plačal predpisano pristojbino, kar se žalibože, ker koča ni oskrbovana, ne zgodi, bila bi ista lahko bogata, tako pa so samo stroški, a malo dobitkov. Upajmo, da bode prihodnje leto boljšo. v V Laškem trgu je umrl čevljarski mojster in hišni posestnik Karol Benedek. v Nasilen agent. Nedavno so poročali listi, da je agent Andrej Drevenšek zasledoval v Zidanem mostu dve dekleti. Ko ga je radi tega orožnik ustavil in aretiral, se je vedel Drevenšek tako nasilno, da je moral orožnik rabiti orožje. Drevenšek je bil pred celjskim sodiščem obsojen na osem mesecev ječe. v Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino končala je svoja toletna podavanja v nedeljo dne 9. tm. pri društvenem tajniku g. Pečarju v Št. Pavlu. Bilo je to že deveto toletno zborovanje prirejeno v zvezi s kmetijsko podružnico v Žalcu. Udeležba bila je še dosti povoljna; zlasti moramo biti zadovoljni, ker so se zbrali sami navdušeni čebelarji. Pogrešali pa smo našega ljubega gosp. Piklna, ki nam je žalibože zbolel. Iz srca mn želimo skorajšnjega okrevanja. — Potovalni učitelj g. Černej je podaval o vzimljenju čebel. Tudi dva panja smo razdjali in do kraja pregledali. Pri enem smo matici celo uši obirali, čemur so se vsi čudili ter skoraj verjeti niso mogli, da je kaj takega mogoče. Tudi na razna vprašanja je g. Černej radevolje odgovarjal. Sploh je pri nas Speljana navada, da čebelarji stavijo vprašanja ter vsak pove kaj iz svoje izkušeje; zato so naša podavanja vedno prav zanimiva. — Bodi izrečena gosp. Černeju za to, kakor za vsa prirejena podavanja imenom naše podružnice najsrčnejša zahvala; istotako tudi našemu zvestemu čeb. mojstru g. Piklnu proseč ob jednem, da nam i še nadalje ostaneta zvesta podavatelja in učitelja. rili, nakar je takoj izbruhnila revolucija; Bernard Machado, sedaj minister vnanjih zadev; dr. Alfonz Costa, duševni vodja republikancev, in Lima, njihov najboljši organizator. v Iz Šmarja pri Jelšah. „Onkl" Löschnigg je prišel vendar Indi enkrat v dotiko s kazenskimi paragrafi. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem, ker je obrtnikom — volilcem ob občinski volitvi grozil, da njim bo že pokazal, če ne bodo volili njega. BrcžiJHi okrai. Dobje pri Planini. Iz Slatine pri Dobji piše nekdo v »Slovenskem Gospodarju« od nove šole v Dobji, od cerkve, od boja krajnega šolskega sveta proti župniku v zadevi neke cerkvene hiše itd. Dopisun je v svoji notici zadel vse dqigo, samo resnice čisto nobene. 1.) Staro šolo imenuje eei-kveno hišo; to hišo so postavili farani 1. 1852. za šolo, ker je pa sedaj za šolo premajhna bila, postavil je krajni šolski svet novo šolo, in staro šolo porabil za stanovanje učiteljev. To ni boj. 2.) Dopi-, sun si domišljuje, da bi bila nova šola popravka potrebna. Nova šola ni potrebna nobenega popravka, pač pa je potreben dopisun temeljitega popravka na pameti in vedenju, da bi se sramoval lagati in ljudstvo krivo obrekovati; prazni izgovor, da bi se v šoli nesreča zgodila, ima le župnik, ker se mu ne ljubi v šoli podučevati, in zanikrni stariši, katerim se ne ljubi otroke v šolo pošiljati. Ako bi bila šola potrebna kakega popravka, bi to vedele gotovo šolske oblasti bolj natanko, kakor neumni dopisun, in bi popravek zaukazale, kakor so nekdaj zaukazale stovbo nove šole. Prijatelji! Nova 4razredna šola v Dobji vam je le trn v peti, ker bi radi, da bi bilo mlado ljudstvo ravno tako neumno in neotesano, kakor ste vi. To dokazujejo že velike krive tožbe, katere ste svoj čas naperili proti priljubljenemu in delavnemu gospodu nadučitelju Pulku. 3.) Dopisun pravi, da vsi občani, tudi sosedni, dobro vejo, kdo je kriv visokih občinskih doklad, tega pa noče povedati, da je tega kriv župnik V. in pa sedanji občinski odbor zaradi ogromnega zvišanja plač županu, tajniku, slugi in drugega nevarčnega ravnanja s tujim denarjem. Ako bi bil dopisun pravičen in pameten mož. kakor bi bilo z ozirom na njegove sorodnike pričakovati, moral bi tudi to povedati; moral bi dalje še povedati, da so se stavbeni stroški nove šole v Dobji potom občinskih doklad plačevali že 7 (sedem) let pred vladanjem sedanjega občinskega odbora; pa poglejte nazaj, kolike so bile v tistih 7-jnih letih občinske doklade, in kolike so sedaj. (Glej »Nar. Liste št. 37.) Le pog'ejte proračune nazaj in tolčite sami sebe po glavi, in ne druge desetkrat bolj pravične. Časi, v katerih kmet ni vedel, da plačuje občinske dokiade, in ni vedel, odkod občina denar dobiva, so minuli. 4.) Dopisun na-tolcava nekaj o »slavnem« županovanju nekdajne-ga župana Dernjača. Naj si bode Takratno župano-vanje kakoršno hoče, pa bolj slavno za davkoplačevalce je g ovo bilo. kakor je sedajno. Zupan je imel takrat plače 70 gl., tajnik 60 gl. in sluga 32 gl. na leto, in se je občanom in oblastvom kljub teinu vsaki čas bolj postreglo, kakor sedaj pri visokih plačah. Najneumnejši občan bo to potrdil. 5.) Dopisun govori v omenjeni številki »Slovenskega Gospodarja« o zlatih časih pri občini Dobje; mi pa mislimo, da še tudi sedaj niso zlati časi, akoravno se je plača obč. tajniku čez polovico zvišala; ako imenuje tajnik svoje sedajno poslovanje v občini Dobje zlate čase, dokazuje s tem, da je prej, dokler ni v Dobji posloval, mnogokrat lačnega belil. Tudi župan po naših mislih sedanjega občinskega poslovanja ne more še zlatih časov imenovati, ker denarna podpora ubogim, po ujmah prizadetim občanom se ne deli vsako leto; seveda kadar se slučajno taka podpora deli, dobi sedanji župan v Dobji vedno prvo in največjo podporo, kar ne odgovarja do-tičriim predpisom. — Utmeeljujemo resničnost tega odgovora oziroma dopisa in smo pripravljeni odgovarjati še obširnejše in spravljati resnico v javnost. Kapele. G. urednik, želim vam poročati zopet nekaj malega iz Kapel. Govorica je šla od ust do ust, da se ne bo pustilo več mnogo zvoniti za nobenim pokojnikom. Ali je morda hotel s tem g. župnik reči, da je on zvone plačal ali kaj? Njega še takrat Kapelčani nismo niti poznali, ko so bili zvonovi plačani od nas faranov in ranjkega g. župnika Repiča. No pa nedolgotemu je umrl neki zagrizen klerikalec, se je pa pustilo zvoniti, da bi tem hujša toča prišla. Pa res je bila toča, ki je naravpost g. župniku padala v globoke žeRe. Radovedni smo, koliko zrnic se vam je nasulo v obliki svetlobelih kronic? Morda ne premalo, ker ste celo takrat, ko je umrl neki ubožec, zaračunali pogreb po 2. razredu. To se mi zdi naravnost odiranje, ker kakor stoji v knjižici o cerkvenih pristojbinah in štolninah, bi se mu moralo računati precej manj. Pa vam še vse to ne zadostuje in si še hočete pri podružnici farne cerkve oz. sv. Trojici računati 40 vin. več za sv. mašo za tistih 300—350 korakov. G. župnik! Ker vidimo, da ste silno ubožni, dajte postaviti še kakih 300 metrov dalje cerkev sv. Trojice, potem boste še lahko pristavili 40 vin., da boste lažje agitirali, kadar bojo spet prišle volitve. 0. župnik! Opozarjam vas tudi, da se ne bo več nazivalo nikogar ra,z prižnice, ker ste mislili, da nihče ne razume, kaj vam je bilo v glavi v nedeljo 9. t- m. Prosimo, da drugokrat bolj natančno poveste. Vam bodo stare ženice hvaležne. — Opazovalec. v iz Kozjega. Notar dr. Barle in odvetnik dr. Zirngast uvedeta za svoji pisarni pričenši s 1. novembrom tega leta popolni nedeljski počitek. Omenjeni pisarni b'»ste vsled tega od 1. novembra tega leta ob nedeljah in praznikih zapiti in strankam nepristopni. Sevniškl grad je kupila grofica Matilda Arco-Zinneberg za 187 tisoč kron. Ptnjsüi «Kraj. v Zastrupljenje z oetovo kislino. Zakonska •Josip in Ana Bntolen v Žetalah sta svoj čas poslala svojo 13 letno hčerko Ivano v Krnšičevo trgovino po oetovo kislino. Deklica je vzela navadno steklenico, od katere je med potom izgubila za-mašek. Katarina Krnšič je nalila v steklenico za četrt litra oetove kisline, dasiravno smejo trgovci prodajati imenovani predmet samo v majhnih zaprtih steklenicah. Deklica je doma postavila steklenico na mizo. Prišel je pa dve in pol leta stari Bntolenov sinček, prijel za steklenico ter spil precej nevarne tekočine. Naslednji dan je otrok umrl. — Kadi navedenega dogodka so bili te dui pred celjskim sodiščem obsojeni Josip in Ana Bntolen vsak na teden strogega zapora, Josip Krnšič na deset in Katarina Krnšič na 14 dni strogega zapora. Iz Št. Vida pod Ptujem. Znani nemškutarski trgovec in veleposestnik Franc Schoschta-ritseh je prišel, kakor se govori, v kazensko preiskavo zaradi poneverjenja. Požar. Pri Sv. Barbari v Halozah je pogorela hiša posestnika I. Kolednika. Zažgali so otroci. Revež ni bil uič zavarovan. Še le pred kratkim si je z velikim trudom postavil hišo. Kmet. bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju ima 23. t. m. svoj toletui redni občni zbor pri g. F. Bračiču v Novivasi pri Ptuju ob 3. uri popoldan s sledečim sporedom: Pozdray predsednika, poročilo tajnika, blagajnika iu knjižničarja. Vabjjo se vsi člani društva, kakor tudi drugo občinstvo, da se predavanja udeleži. V slučaju nesklepčnosti se vrši 1 uro pozneje pri vsakem številu članov občni zbor. — Na dnevnem ie1 " - > t ji t ^L/. Dr. Kraigher je pričakoval, da bo — kot je v enakih slnčajih običajno — prišla še isti dan strokovna sodna komisija na lice mesta No, te ni bilo. Pa tudi Weingerla ni bilo več po zdravnika, pač pa se je pri obravnavi iz bojazni pred kaznijo izgovarjal nanj, da ni hotel iti ž njim. Laž je očividna, vendar so jo popadli nemškutarji, da bi s tem podlim orožjem škodovali neljubemu nasprotniku. Razumljivo je, da so se ukrenili vsi potrebni koraki za sodno preganjanje obrekovalcev in dr. Kraigher je tudi takoj zahteval disciplinarno preiskavo proti sebi. v Nagli poštni urad. Dne 16. okt. ob 3. pop. je bil oddan na brezenski postaji brzojav za nekega gospoda v Selnici. Za Selnico so Ruše brzojavna postaja. Adresat pa je dobil brzojavko še le pozno drugi dan! Iz Selnice je do Ruš slabe pol ure. Za to naglico zasluži ruški poštni urad zlato kolajno. Izpred okrož. sodišča v Mariboru. Obsojen je bil čevljar Grubelnik iz Poljčan ra 5 mesecev težke ječe, ker je pri rubežu udaril posredujočega župana Baumana iz Pekla s kladivom po glavi. — Obsojen je bil 55 letni Ivan Lešnik in Traguča, ker se je na v § 129 1 a prepovedan način ukvarjal s teletom svojega brata, na 2 meseca ječe. — 20 letni Franc Bauman, rojen v Frankovcih pri Ormožu, je služil v Cogetincih pri Sv. Lenartu v Slov. gor. pri posestniku Vogrinu zu hlapca. Temu je ukradel 750 kron denarja in se potem odpeljal v Trst in Dalmacijo na zabavno potovanje. V Mariboru so potem tička, kateri je ukradel tudi še jedno kolo, ujeli. Dobil je z ozirom ua svoje pred-kazni 15 mesecev težke ječe. Konjiči oHraj. Iz Konjic nam pišejo: Neki posestnik iz Nove vasi ie napel čez cesto v Tepino žico. Ko ste jezdili princezinji Lujiza in Viljemina Win-dischgraetz v Tepino, bi se vsled te žice, katere niste prej opazile, kmalu ponesrečili. Posestnika so zaprli. Portugalska kraljica-vdpva Amalija. Vestof* nZto jloVwHe napredne mladine". Obrež pri Središču. V naši občini smo živeli do novejšega časa precej mirno in slpžno. O prepirih, katere sejejo nekateri takozvani »božji« namestniki mlajšega kalibra med faraije in celo med družine, smo le slišali ali tu in tam čitali ter neverjetno majali z glavo. Le enkrat so nas posetili slaboznani g. Stuhec od Sv. Miklavža, pa se jim je tako zamerilo, da nočejo nikoli več priti, Obrežani, katere so hoteli ipalp podučiti, so jim povedali toliko lepih, in zlatih naukov, da so urnih krač popihali kar nàtihoma proti domu. Iztuhtali pa so drugo. Prestavili so nam mirnega in blagega kaplana ter ga nadomestili s popolnoma »novim«. Nove metle dobro pometajo, so si misliji in niso se ipotili v svojih računih. Sicer je novi ^aplan bil v začetku miren, sedaj pa so mu zrasli že škramplji in ne peroti. Začel je govoriti tu z enim dekletom, tam s kakim fantom in kmalu je prišla vest, da snujejo neko zvezo fantov in deklet. Da bi bolje držalo, pripeljali so se doktor vse učenosti Hohnjec iz Maribora in grmeli iz prižnice o vseh strahotah pekla, v katerega gotovo pridemo vsi fantje in dekleta, ako ne pristopimo k zvezi, katero bodo še danes ustanovili, samo da rešijo naše zgubljene duše! Pa celo pridigovanje je malo zaleglo. In da bi bil hlev le poln njihovih backov, poslali so našega »kuharja« na cesto, kjer je lovil fante in dekleta ter jih pošiljal k zborovanju. Kdor ni ubogal na besedo, prijel ga je za rokav in hočeš, nočeš — moraš! Vsakega se je zapisalo v zvezo, ako je bil le poslušalec, če je bil potem voljen pristopiti ali ne, še celo tiste, ki niti navzoči niso bili. In sedaj je vsako nedeljo kak pogovor! Komaj zapusti kaplan oltar pri popoldanskem opravilu, je že na cesti med fanti, in katerega more zasačiti za rokav, hajdi z menoj. Kateri more, se mu zmuzne še neposredno pri vratih: zadnjič sta mu na ta način komaj ušla dva fanta in jeden od teh je rekel: »kakor bi dobil človeka hudič v roke«, ko je dospel druge, katerih tudi ni dosegla kaplanova roka. Sicer pa g. kaplana ne zavidamo za njegovo družbo. Od deklet ima par patentiranih devic, katere imajo priznano najdaljše jezike v celi fari in par zapeljanih fantov, pri nas takozvanih »zibmarov«, katere mu iz srca privoščimo. Sadovi teh ,zvezarjev' se že kažejo. Dekleta ne zaupajo več svojim družicam, fant ne svojemu tovarišu, obrekovanje in prepir je na dnevnem redu. Posebno se odlikuje v tem neka Jo-hana Št., katera je v vseh mogočih in nemogočih bratovščinah, pri tem najhujša obrekovalka, ki hodi vsak dan tožit kaplanu to in tega. Da pri vsem tem ravno ona najraje gleda za fanti, je obče znana stvar. Sedaj si je izposlovala od g. kaplana m-ko polo, s katero hodi po hišah agitirat proti »Narodnemu Listu« in priporoča namesto tega »Slov. Gospodarja«. Priporočamo ji za sedaj samo, naj pridno čita ravno ona »Narodni List«, mogoče še jo malo pamet sreča. Ce pa to ne bo zadostovalo in ne bo skoraj miru, bomo vsem hujskačem tako zagodli, da jim bo bobnelo po ušesih še dolgo, ko le »desne roke« ne bo več. GespodarsKi paberHt. Kaj naj počne čebelar pri tej slabi letini? Marsikateri čebelar se obupno poprašnje: „Kaj bo, kaj naj počnem sedaj?" Zanašal se je, da se njegovi panji s pomočjo obilne iu lepo cvetoče ajde s strdjo bogato založe. Ko so pa imele čebele pričeti nabirati na ajdinem cvetju, nastopilo je mrzlo in deževno vreme ter mu prekrižalo račun. Mesto polnih ali bogato s strdjo založenih panjev bo imel koncem leta pred seboj močno obljudene, a revno s strdjo preskrbljene panje. Ni čuda toraj, če se bo v tem slučaju sleherni vprašal: Kaj mi je početi? Dati mu odgovor na to vprašanje je pa zelo zelo težavno. Da bi preživel vse čebele, katere je skozi vse leto z očetovsko ljubeznijo negoval, na to še misliti ni. Če ui hotel to doseči, potreboval bi preveč strdi. oziroma sladkorja, s katerim bi moral preskrbeti čebele še preden nastopi mraz. Kaj takega pa čebelar ne more storiti, kajti vsak, zlasti pa močno obljuden panj potrebuje za pre-zimitev 8—10 kg medu, oziroma sladkorja. Ker pa to čebelarja preveč stane ali takorekoč tega ni v stanu storiti, primoran bo uničiti pred zimo mnogo pridnih delavk. Kakor doslej kaže, bomo pri vsej rahločutnosti prav primorani poseči po tem, rekel bi, barbarskem sredstvu. Preden začnemo s to operacilo, odbrati si moramo najboljše panje to je takšne, ki imajo mlado ali letos izvaljeno matico, ki so se med letom lepo razvijali in ijnajo obenem nekaj meda. Odbrane panje naj se postavi na posebno mesto in sicer na takšno, kjer lahko ostanejo čez zimo. Razen teh za pleme določenih panjev dene na se na ono mesto še nekatere druge panje, da se čebele, ki so v njih, dodajo prvim še pred zimp, Na prvotnem, mestu naj se puste le slabejši ali sploh, le takšni panji, ki se nameravajo uničiti — zažveplati ali opariti. V par dneh se povrne mnogo starejših čebel na prvotno mesto in ker ne dobe tam lastnih panjev, se pomulijo v slabiče, ki so ostali na prvotnem mesta. S takim ravnanjem spravi čebelar iz panjev plemenjakov večinoma stare in slabotne čebele, katere bi, če bi ostale v istih če z zimo, požrle nekaj meda in bi panjem drugače nič na koristile. Čebele v slabičih naj se torej zažveplajo, stresejo na gnojišče, in zasujejo, da se, ne izcimi iz njih kakšna kožna čebelna bolezen, katera jer uničila že marsikdaj cel čebelnjak. f£»r je meda v zažveplanih panjih, naj se vloži v plemenjake. Poleg plemenjakov je še nekaj panjev, iz katerih so ušle stare čebele na prvotno mesto in se vrinile v slabiče. Todi ti panji naj se izpraznijo ali podei;ftjo. Pobere naj se iz njih satovje in če je z medom napolnjeno, naj se vloži ple-menjakom. Suho in lepo satovje naj se shrani in dobro pokadi z žveplenim dimom, da ga čez zimo molji ne pokvarijo. Ko se jemlje satovje iz panjev, naj se čebele, sproti otresejo v kakšno posodo, bodisi v kad ali ornco. Da ne bodo čebele preveč uhajale, iz posode, naj se dene na dno nekoliko satov. Ko so se čebele spravile iz panjev, ki sp; bili, določeni, da se poderejo, naj se proti večera vzame z zajemačo iz te posode čebele in doda vsakema plemenjaku primerno množino. Ker so čebele iz raznih panje* in pomešane, so prav po Ofjtaß in niso nevarne matici plemenjaka. Vedeti ; e pa treba in dobro si zapomniti, da se, ne sme dodati plemenjakom preveč čebel, ker če je v plemenjakii preveč čebel, se ti iz raznih uzrokov slabo sponašajo. Kajti če se doda plemenjakom preveč čebel, postajajo slabejši in slabejši in so potem na spomlad najslabši. Ker ostane po končanem dodajanju torej še vedno nekoliko čebel, ki se več ne potrebujejo, zato mora zadeti tudi te ona žalostna usoda, smr t v vreli vodi in da se zakopajo. Dasiravno smo pobrali iz vseh panjev, ki smo jih razdrli, vse medene sate in jih vložili plemenjakom, vzlic temu bodo imeli plemenjaki še vse premalo medu. Zato bo potreba poseči po mošnjičku in kupiti si pri zanesljivem čebelarju medu — ali ker ga ne bo mogoče zlepa dobiti — spopolniti pomanjkujoči med s sladkorjem. Če medu ni, skuha naj se v litru vode kilogram slad korja, kar je najboljši nadomestek za med, pazi nai se pa, aa se ne rabi za krmenje namesto sladkorja kak sirup, ki je največkrat tak, da čebelam škoduje. „Prim. Gosp." Beseda o košarstvu. Čitajoč članek gosp. Ogorelca v predzadnji številki «Nar. Lista», odločil sem se, tudi jaz nekaj pristaviti. To mi je tem lažje, ker sem iz-učen v tej panogi rokodelstva, ter sem si, oziroma še si nabiram ravno v košarstvu izkušenj po svetu. Tako sem imel priliko priti tudi med Čehe, pravzaprav med moravske Valahe, kjer je ko-šarstvo prav živahna domača industrija. Košaril sem med njimi po! leta ter opazoval njihovo posnemanja vredno ravnanje. Udomačila se je stvar pri njih sledeče: Pred nekako 30 leti ustanovil je v Valaškem Meziriri neki dr. Mikička lastni učni zavod za košarstvo, katerega so se ljudje kaj pridno posluževali. Dečki, dekleta in oženjeni možje so se učili izdelovati vsaj najpotrebnejša pletiva n. pr. košare za na trg, na otroške vozičke, na potovanje, na papir, na drva itd. Ko je kateri vsaj jedno izmed omenjenih pletenin že precej dobro razumel, je moral napraviti v zavodu hitro drugemu prostor. Dobil pa je od zavoda delo in materija!, ter je doma za zavod naprej delal, Pa ne sam, učila se je od njega cela družina, bratje, sestre, oče, sploh vsak je hotel pomagati. Od začetka jim je pač malo jalovo šlo, a privadili so se in za 2—3 zimi bila je hiša pravi košarski brlog. Enako pri drugih hišah in cela okolica Valaškega Meziriča je postala za malo časa jedna sama pletarna. Vsi so delali za zavod, ki je pridno razpečaval blago med svet, ter ob enem skrbel za dovolj materijala. To je tamošnje zimsko življenje. Po leti pa grejo možje, največ zidarji, v mesta na delo, a žene opravljajo polja. Tekom časa (namreč po smrti dr. Mikičke, je prevzela občina zavod; a občina je žal pouk v zavodu zanemarjala, pač pa zelo že domače pletarje izrabljala, katerih je bilo itak že lepo število. Dovolj posla in izvrstne dobičke je imela z raz-pečavanjem izdelkov. Pred 6 leti pa je učni zavod prevzela država, in v njem se vežbajo še vedno novi pletarji; po izučenju vse z delom zaklada občina, ter si v zimi res lep denar zaslužijo. Ali bi se ne moglo to pri nas tudi nekako enako upeljati ? Ravno Haloze se mi zde za to posebno primerne. V vinogradih po zimi ni dela, živine ni toliko, da bi se ž njo celi dan ukvarjali: koliko ljudi dolgo zimo presedi, preleži preleni brez posla. Tuintam gleda tudi glad v hišo, a nikjer ni kronice zasiužiti. Zato pa je v polnem obsegu pritrditi besedam g. Ogorelca: poprimimo se košarstva, kateremu se pri nas še ni bati konkurence. Edini štajerski slovenski, državni učni zavod pri Sv. Barbari v Halozah naj bi postal podoben opisanemu v Val. Mez.; naj bi posredoval med kon-zumenti in producenti. Da bi se pa potrebni ma-terijal ne naročeval drago iz drugih krajev, je pa predvsem obrniti največ pozornosti na domačo vrborejo. — Zima je blizu; kmetovalci, posestniki! Izpremenite svoje slabe, nerodovitne, močvirne zemlje v krasne vrbove nasade, ki povzročajo le malo dela, a prinašajo izvrstne dohooke. Zagotovim Vas, da boste stokrat ložje prodali vrbje, kot vino! Z vprašanji v tej zadevi se smete obrniti na «državno učno delavnico pri Sv. Barbari» (p. Ptuj), poznam tamošnjega vodja in vem, da Vam radevolje ustreže ter Vam celo potrebne sadike najboljših vrst preskrbi. Z upom, da vendar katero oko obvisi na teh vrstah ter o tem kaj več razmišlja — Vas iskreno pozdravlja ____Ani Blažek. •t • . ' Sveže češplje pozimi. F. Corbič, vrtnar v Dubrovi, poroča v „Gärtnerische Rundschau" to le: Ko sem bil mlad, se nam je posrečilo'ohraniti češplje sveže do Božiča na naslednji način: Pustili smo na nekaterih drevesih češplje kolikor mogoče dolgo časa, če je bilo vreme ugodno, do polovice novembra. Nato smo odrezali vejice, na katerih so visele češplje in privezali jih na kak drog tako, kakor se obeša grozdje, ki se hoče hraniti Droge s češpljami smo obesili nato v 15 m globok - vodnjak tako, da so bile vejice blizu vo'lne površine. Pretežna večina češpelj se je dobro ohranila in bile so okusne. — D.mdanes se doseže ta namen gotovejše in lažje, ako se cele, neolupljene češplje opere, večkrat prebode s prišpičeno leseno trščico, dene v steklene vaze in nalije na nje šibko sladkorovo iaztopino (1/8 kg sladkorja na 1 1 vode). Nato naj se denejo vazi kakih 20 min. v gorko kopelj, da tekočina v vazih zavre in zaveže potem vaze trdno, da ne bo mogel zrak v nje. Namesto sladkorove vode se nalije na češplje lahko čista voda. Na enak način se spravijo neolupljene razklane češplje. Češplje se operejo, raz-koljejo in izdere se koščica. Denejo se na tesnem v vaze tako, da je zunanja stran češplje obrnjena navzgor. Zakaj je meso vedno dražje? V našem spisu pod tem naslovom v zadnji številki, kateri spis smo posneli po nekem mariborskem klerikalnem listu in v dobri veri, da vsaj v tej zadevi klerikalci ne bodo lagali, nismo kontrolirali številk, smo našli, sedaj po natančnejšem pregledu sledeče gorostasne napake: V mesarski in živinski kupčiji zaposlenih oseb je ne 10.507, ampak 13.462. Ti ljudje zaslužijo na leto po 1200 K = 16,154.400 K. Torej se vsled teh režijskih stroškov podraži meso pri 412,765.000 kilogramih porabe ne za 20.6vinarjev, ampak za ne čisto 4 vinarje. Svota vseh drugih tam navedenih režijskih stroškov pa je 21,297.272 kron, in ne 20,695.736 K. Celotna svota režije znaša torej 37,451.672 K, kar da na 1 kg preračunano še ne celo 9 (devet) vinarjev podraženja, ne pa 41 vin. Saj delajo ml $!e^tssf(i v'ejaSfi? Zopet, dogodki pri 87. pešpolku. Iz Pulja se poroča, da so aretirali tam nekega vojaka in ga odvedli v Trst, baje zato, ker so ga osumili, da je poročal časopisom o razmerah pri 87. peš-polkut. V Trstu ga imajo še. vedno zaprtega, dasi je odslužil "svoja tri leta in bi že moral oditi na dopust. Radovedni smo, kaj se bo iz tega izleglo. Če mislijo vojaški gospodje, da nas bodo s tem sterorizirali, se silno motijo, kajti naših poročil ne bo konec, dokler se razmere pri 87. pešpolku temeljito ne ozdrave. Pravijo sicer, da se je zadnji čas vsled neke revizije marsikaj zboljšalo; kljub temu so nekatere točke še nepojasnjene in nerešene. Tako je n. pr. s tisto slamo pri 10. stotniji, o kateri smo poročali. Vojakom se je reklo, da je ukazal stotnik sam prodati tisto slamo. To je na vsak način čudno. Zakaj se slama ku-poje in zakaj se potem prodaja? In če je že vojaščina kupčijski zavod, kar nam doslej res ni bilo znano, zakaj se izvršuje taka kupčija ponoči ? Gospodje se vendar zelo motijo, če mislijo, da je to le interna stvar militarizma. Vojaške potrebščine se kupujejo -i- denarjem davkoplačevalcev in žrtve, ki jih mojTa prebivalstvo, tudi naj-siromašnejše, doprinašati militarizmu, res niso male. Če se izvedo take barantije kakor ta s slamo, ima torej javnost pravico zahtevati pojasnila. Teh večnih kasarnskih skrivnosti mora biti konec in militaristični gospodje se morajo odreči mnenju, da je vojaščina država nad državo. Omenili smo že, da je bila pri polku nekaka generalna revizija, pa bi bili tudi radovedni, kakšne uspehe je splodila. Doslej se ne opaža nič o njih. Dolgo pa ne bomo čakali. Če naše opombe res ne koristijo, bomo pa poskrbeli, da se zve še več in da se spravijo te razmere na debato tam, kjer bo prizadetim gospodom še manj ugodno. jz raznih sleVansHih l(rajcV. v Nesrečen padec otroka. Iz Trsta poročajo: Na grozovit način se je v torek ponesrečila 7 V2 letna deklica Lukrecija Bozzetti, ki ima svoje starše na Reki, bila je pa zdaj pri svojih sorodnikih. Teta ji je dala steklenico ter jo poslala po mleko. Pred hišnimi durmi se je spodtaknila ter padla. Steklenica, katere ni izpustila, se je razbila Košček te steklenice ji je prer^al žilo odvodnico v vratu. Pasanti so jo sicer prenesli v bližnjo lekarno, toda deklica je med potom izgubila toliko krvi. da je umrla. V Podkloštru na Koroškem so pri občinskih volitvah v III. razredu zmagali okoliški Slovenci; tudi v drugem razredu so dobili par zastopnikov, v prvem razredu pa so zmagali «nemški» pur-garji. Prvikrat je letos v III. razredu prodrla slovenska lista. v Prebivalstvo Trsta. Statistični urad tržaškega magistrata izkazuje, da ima Trst 223.521 prebivalcev. 31. sept. 1900 je imel Trst 178.127 prebivalcev. V torej še ne celo deseti letih je naraslo prebivalstvo Trsta za 45.393 duš. Na vsak način velikanski napredek. v Operacija srca. V petek ob polnoči je našla policija v neki puljski ulici nekega človeka, Cazzet.i po imenu, kateri je imel v levo stran prsi zasajen dolg nož. Kakor se je pozneje dognalo, si je mož v pijanosti sam porinil nož v prsa. Policija je moža spravila takoj z rešilnim vozom v puljsko, deželno bolnišnico. V bolnišnici je inšpekcijski zdravnik takoj spoznal kritičen položaj raojenca. Ker se je konstatiralo, da je srce ra- njeno, je dr. Craglietto takoj podvzel operacijo, katera je pod spretno roko imenovaaega zdravnika dobro izpadla. Dr. Graglietto je ponesrečencu zašil s sedmimi šivi srce. Ranjenec se počuti po tako težki operaciji razmerno dobro. Zdravniki upajo, da bo okreval. To je bil prvi slučaj operacije srca v puljski deželni bolnišnici. O ti krščanska ljubezen! V nedeljo 16. t. m. so v Rihemberku na Goriškem pokopali Sokola, ki je padel tako nesrečno, da je pozneje na ranah umrl. Rihemberški Sokoli so priredili nesrečnežu dostojen pogreb. A sprevod se ni smel pomikati po glavnih ulicah Rihemberka, kér je tamošnje županstvo prepovedalo sprevod po sredi vasi in zato so morali Sokola nositi po stranskih poteh!! V svoji zagrizenosti je župan prepovedal mrliču, ki ni drugega zakrivil nego to, da je bil član Sokola, zadnjo pot po glavnih ulicah. Seveda v imenu katoliškega krščanstva! Baje tudi duhovnika ni bilo v sprevodu! Orožnik usmrtil aretiranca. Na občinah pri Trstu je spomladi orožnik Lang, bivši kadet in skrajno fanatičen Nemec, ustrelil nekega Resica, ker se je ta hotel z begom odtegniti aretaciji. Zdaj je Lang zopet usmrtil nekega človeka. Aretiral ga je v Št. Lovrencu pri Pazinu in ga vklenjenega gnal v Pa-zin. Vklenjeni človek pač ni mogel orožniku ničesar storiti. Vendar ga je Lang na cesti z bajonetom tako zabodel, da je na licu mesta umrl. Lang je potem dal županu ključ od verige, češ. naj gre župan mrliču odklenit roke. Akad tehn. društvo „Triglav" v Gradcu .ma svoj peti re lni občji zbor dne 24. vinotoka 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih društva z običajnim vsporedom. \m% novosti. v Nesreča v rudniku. V Herne n a (Vestfal-skem) se je 17. t, m. popoldne utrgala vrv vzpe-njace v Shamrock-Schaehtu I. V vspenjači je bilo 30—35 rudarjev. Trije rudarji so našli smrr, 9 jih je težko ranjenih, mnogo pa lahke. v Zavarovanje psov. V Fran kobro du so osnovali „Delniško družbo za zavarovanje psov". — Društvo sprejema zavarovanje psov za vsote nad 50 mark. Tako v Frankobrodu. Pri nas pa niso še niti ljudje zavarovani proti nezgodam in po-nesreceiiju. v Lovsko razstavo na Dunaju je obiskalo okrog dva in pol miljona obiskovalcev. Od leta 1880. je bilo v Avstriji sedem lovskih razstav. Jubilejs&o razstavo leta 1898. je bilo obokalo 2,300 000 oseb. Najboljše je bila obiskana razstava leta 1873., katero je obiskalo nekoliko manj kot tri milijone oseb. Aretirani trgovci z dekleti. V Katovicu so zaprli več trgovcev z dekleti, med njimi tudi nekega Dunajčana z imenom Klinger. Klinger je priznal, da obstoji cela družba v Avstriji in Nemčiji, ki je dajala dekleta v ameriške uiše. Klinger je lastnik več takih hiš za dekleta v Južni Ameriki. Listnica uredništva. Dramlje: To smo vendar že v glavnih potezah imeli. Da bi ga pa v vsaki številki česali, pa res ne zasluži. — Vojniški potovalec: Stvar je nejasna in ne vemo, na koga cikate. Če želite, da se v primerni obliki objavi, nam zadevo razložite, bodisi osebno pri nas v uredništvu, bodisi pismeno. — Št. Lovrenc v Prožinu: Zadeva je vendarle premalen-kostna. Na tak način ne dc&ežemo nikakih uspehov. Zdravi, pa kaj drugega! Obriž: Kakor vidite, imamo drugi obširnejši dopis o isti zadevi. Zdravi! Me hvali se da %naš na različne načine pripravljati Pekatete, ker knjiga, ki jo na zahtevo dobiš zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici, te pouči, da ne znaš še vsega. LoterijsKe številke. Gradec, 15. oktobra 1910: 35, 33, 6, 3, 80. Dunaj, ,. „ „ 5, 2, 58, 89, 47. Posojilnica u Mariboru podeli za šolsko leto 1910/11 obiskovalcu kmetijske šole v Št. Jurju ob ju?ni železnici podporo v znesku po 280 kron. Upoštevalo se bode le prošnjike - sinove kmetskih starišev, slovenske narodnosti iz mariborskega okraja. Prošnje za to podporo, obložene s krstnim listom, spričevalom uboštva in spričevalom zadnjega šolskega leta je vložiti do 21. t, m. pri posojilnici v Mariboru. V MARIBORU, 4. vinotoka 1910. 2441 Ravnateljstvo. -sprejme takoj Janez Steblovnik, kovaški mojster v Šmartnu, p. Rečica na Paki. 245 3-1 Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 550 8-3 namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v luomostu 1896. leta in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistib dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Trgovci Ne pustim potovati ker preveč staue, pač pa prodajam po ceni ker ne pustim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljatve narodna vele-trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. %M$0?l*i! W W WluxÄÄ50J IOS. CRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ub juž. žel. B Zaradi Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. preselitve trgovine se proda vsa zaloga blaga po po znižanih cenah. Fani Petein, Novacerkev pri Celju. Širite „Narodni List!" Škodovati Vara ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vtle-trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. ■ ■ Z S s B 5 i : a B ■ a ■ sassa* ää s a Jtogrobiic Hrižc in ::» SVCtilHC "» v veliki izberi, nadalje peči, štedilnike in kurilne opreme priporoča ?eter Majdič, 4eletrgo«tna r", Wj«. ®5I ■ a a i ■ « & as« HÜ3 •v K Ci '"«■■■«■■■■»■aNaBBaiiBMašssse a annasi » n4 Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. I9II, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ======= proti franko vrnitvi. ===== wamumiiL IV. fax & Sili, Ljubljana 336 52-21 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. n :i affin: i i im ješ m 297 — 30 Subieeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar y okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki ————- na zahtevo franko. ——^—i JLL postne hran. račun «t. 54.306. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganj e gotovine - Telefon st. 48. --— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOM' m registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju Pisarna je « Celju, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®e@ dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rarun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrekih © © © © © L ì lii; Udóif Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal * modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev. m i**:**:**:** Gramofon za 3 K na mesec dobi lahko vsakdo s 6 ploščami in 200 iglami vred za 36 K; gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plošče, komad po 3 K; istotam se dobijo nove plošče od 2 K do 6 K ter najboljše igle 1000 po 1'80, 2 in 3 K, kakor tndi vsi večji gramofoni po jako znižanih cenah; stari gramofoni in drugi godbeni automati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. — Prosimo zahtevajte ceDike. Zinaner & Co., 10 K, Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega,- modrega, belega ali rumenega nan-kinga, petnica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 om dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, livim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 60 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70. 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'fiO, B'20. 8"70; podnernica iz mofnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno1 je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za rteogajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-11 8. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. ^ToToYt>ToTQTQToToToToTftTf^l^?fi[KT31 C S Na debelo I Na drobno! Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-14 -S ss o - — ® JA C/2 IS > 03 OS « to »S O ci J5 Ä T3 'S •/. X> > _ ai 03 > ® % •E" -P» ® ® cö ä 12 -i § S «s >o « S •n M IH Rafael Salmič trgovina z urami in ziatnino v „Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. emiom sili Nagrobne vence v^raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. nJ «—• ». —i- ■ S ________l — » , »-t, S. ., ' S stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju - prevzame vsakovrstna ===== «1 50-39 stavbena zias« tesarska dela.