List 28.
Gospodarske stvari.
Še enkrat svilorejcem o celičnem semenu.
Slehernemu svilorejcu je že na uho doletela beseda „celiČno seme". Naj mi bode toraj dovoljeno, malo razjasniti prednost takega semena.
Nadlegovala je svilorejo povsod tako imenovana „lisasta bolezen" ali „corpuscule" (pri nas jej kmetje pravijo „kozci"), ktera je črve pomorila, po tej bolezni močno napadene.
Nedavno je učeni Francoz Pasteur v okom prišel oni bolezni. Našel je namreč v životu jajčic, gosenic in metuljev z drobnogledom — s prostim očesom jih ni mogoče zapaziti, razen pri velikih črvih od zunaj — prav drobnih vsiljencev — telesec — jajčje oblike. Go tovo je, da čem več se teh telesec nahaja, tem veča je bolezen; reklo seje, da še le potem ne bo nadlegovala ta bolezen sviloreje, kedar se bodo obvarovala jajČica, gosenice itd. teh vkužljivih telesec. Način obvarovati jih vkužljivih telesec se pa imenuje „celiČno plodenje".
Pripomočki celičnega plodenja, ktere naj bolj površno načrtam, so sledeči:
Ko izležejo metulji, je nemudoma treba osamiti pare (samca in samico) — in ne sme se odlašati, da se ne okužijo drug od druzega. Potem se denejo posa-mesni pari v žakljičke pajčolanaste (tula) nalašč za to narejene, in se z nitjo zadrgnejo tu. potem na odločen prostor obesijo. Metulja se še le z drobnogledom (mikroskopom) preiskujeta, ko sta že poginila, ker proti koncu se najbolj telesca namnože — je toraj najlože opazovati jih. Jajčica zdravih metuljev se ohranijo, druga pa zavržejo. Tak plod je prav zanesljiv za prihodnjo izrejo, le varovati je treba zdrave bolnih, in da nič blizo ne pride, kar bi moglo kužnino prenašati, na priliko, osebe, ki se z bolnimi črviči pečajo.
Celično plodenje pa ne nasprotuje le lisasti bolezni, ono odstranuje tudi strastno bolezen, ki jej zaspanost pravimo, kajti dokazano je, da gosenice, v kterih tičijo telesca, propadejo prej nego one, v kterih se nahaja samo kal zaspanosti; ono odstranuje tudi podolgasta telesca (vebrjone in bakterje), ktera se z drobnogledom vidijo ni so vzrok zaspanosti.
Zaspanosti se pa še ni prišlo v okom, kajti, Čeravno je plod vsled drobnogledne preiskave prost vseh zel, vendar črvi še lahko dobijo zaspanost, po spremembah temperature, vremena in sploh po nepra-vilni izreji.
Izreja je pa dvojna: naravna in pa umetna. Naravna je,   če so črviči izpostavljeni vsem vremen-
skim spremembam, temperaturi itd.; umetna pa, če se Črviči odgojujejo od izlezovanja do zadnjega pri enaki toplini, če se zrak čisti sploh po vodilih skušenih svi-lorejcev, na priliko, prof. Haberlandt-a. Priporočati je posebno zadnja izreja, kajti taka reja se prav dobro obnaša, — a vendar plod takih črvičev — metuljev — ni za svilorejce, kijih umetno nerede, za seme sposoben, ker umetno izrejeni črviči so mehkužni vsled natančno-pravilne izreje, toraj je tudi njihov plod mehkužen, in če si ga svilorejec omisli, ki ne ugaja črvičem v vsem, kakor se je ugajalo njihovim starišem — gotovo se slabo sponašajo.
Dokazalo se je letos to na Vipavskem pri svi-lorejcih,*) ki so si celičnega semena iz umetne reje omislili, ki pa niso tudi umetno redili črvičev, da se jim ni dobro sponašalo, le enemu posestniku, ki je tudi enako seme imel, so se črviči prav lepo vsi zapredli zato, ker jim je tudi umetno stregel s kurjenjem itd.
Da bo toraj naša sviloreja vspešna, moramo si c e-lično plodenje omisliti, in sicer tako iz naravno izrejenih črvičev. Za celično plodenje je pa treba mikroskopa in druge priprave, ki dosti denarja stane; redek je, kdor si vse to pripravi.
Na Goriškem je kmetijska družba napravila več svilorejnih postaj, kterih namen je zdravo celično seme narejati; voditelji postaj so se na c. kr. goriškem svilorejskem poskusevališču teoretično in praktično izurili.
Želeti bi bilo, da bi tudi ljubljanska kmetijska družba enak korak storila?                                 A. U.
*) Glej letošnji  „Novičjaiu   list   ,  ki toži,   da tudi celična izreja ni gotova pomoč.                                                                 Vred.