SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lamba ré 96Í, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEYO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 30. MARCA 1935 .Štev 75 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. Su—, za pol leta 2.50. - Zm druge dež»le 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Na pravi poti Prod nekaj dnevi sem govoril z na-^'m človekom: z možem visoke posta-Ve in zagorele polti, polnim življenske Sllo. Na prvi pogled se mu pozna, da živi v prosti naravi, ki ga je natrpa-'a z vitamini. V kratkih besedah jc povedano nje Rova zgodba: Pred približno šestimi leti je prišel v Argentinijo. Par mesecev je bil v ^Uenos Airesu in lovil delo: danes l"> jutri tam. Kmalu se je prepričal, to ni zanj. Doma je bil kmetova- HITLER NOČE POPUŠČATI - 1.1. - Dvomljivi uspehi Simonovega potovanja y Berlin - Nemci bodo nastopili z novimi zahtevami - Francija kuje obroč okrog nevarnega soseda •ec: prišel je z zemlje in gnalo ga je zemljo. Kmalu je dobil zaposlitev n& kmetiji. Seveda: trda je garati za drugega. ^ tega spoznanja pa do sklepa, da Se osamosvoji, je bil pri tem našem '^seljencu le kratek korak. Ko si je Prihranil prvo vsotico (kar ob skrom-nUl ovirami. Na letošnji pridelek je '?dal mnogo upe, pa je pridelek šel v nič. Obroke za zemljo treba plačevati. Kaj torej storiti? Naš mož se je kmalu' odločil: "Delat poj dem in z '■asiužkom bom odplačeval zemljo. — par let, pa bom na svojem. Prav 110 naše si uredim, da bom pridelal VRR ' Sa, ker rabimo v družini. Nekaj prodam, pa bo za almacén, Z!l °b!eko in obutev. Kaj eni potem lllilr krize! Tu davki ne tlačijo polje- del vali. tos c& tako, kakor v evropskih drža- in zemlja rodi, da je veselje. Leni je sicer izpodletelo, a pred Sse,n zato, ker sem se zanašal na en pridelek. Ko bi se bilo posrečilo, 1 bila danes zemlja že moja." # Ali 'ni ni škoda, da imamo med naši- 'Zseljenci prav malo mož, ki more-j0 govoriti s takšno samozavestnostjo, vk'jub trenutnim težkočam? kolika nesreča je bila za naše iz-Se'jence, da jih je nase priklenilo me-Nto> ki je v časih največjega pritoka ^ših ljudi nudilo zapeljive zaslužke, ^'ače po 8 in več pesov na dan niso bile nič izrednega v dobi, ko je ar-^ntinski denar veljal tri krat več ne-danes. ^esto pa se je izkazalo kot "golj' "Va kača": prav malo jih jc med na-^'ni tovarniškimi delavci, zidarji, mi ZarU in težaki, ki so si mogli in znali "«kaj prihraniti v časih, ko je bilo "v Vsnkem kotu najti deset pesov". Ne- ftteri c«o si zgradili hišice na koščenih žrt zemljišča, ki ga danes z velikimi vami odplačujejo. Za denar, ki so J^ vložili, bi danes imeli na deželi posestvo in imeli bi svoje delo 1,1 svoje jelo. Kaj ima večina naših izseljencev po ^ '8ih letih trdega garanja v mostu? l^ešnr razen zavesti, da ni bila sreč-1,(1 Obrana pot, ki so jo ubrali. , tudi izkušnja nekaj velja: in ta '^UŠnja nas uči, da bi bili morali izseljenci, ki so bili doma po ve-ni kmetovalci, iskati svojo srečo in °J° boljšo bodočnost v zemlji, ne pa arnah, pri žakljih, pri mavti in Cernentu. Le «i, v tov br, ••ali •Tnalo jih je, ki so že skraja u pravo pot: pot, ki sigurno vodi ®a«nostojnost, čeprav je posejana s njein in kamenji. * * * * # * pr°ces Protl skupini vohunov, 80 delovali pod vodstvom zakon-v Switz, se je pričel v Parizu. Pro-t se vrši pri zaprtih vratih in ob-0zencev je 21. Baje so bili v službi °vjetske Rusije. Angleški zunanji minister Sir John Simon, katerega je spremljal tudi lord Eden, je bil v Berlinu ter govoril s Hitlerjem, šel je posetit "Fuehrerja" dasi so se politične prilike tako spremenile, odkar je bil njegov obisk napovedan, da so posebno Francozi bili prepričani, da je potovanje postalo brezpredmetno. Skušali so celo prepričati Angleže, da ni umestno pogajati se s človekom, ki je samovoljno prelomil pogodbo, katero je Nemčija podpisala v VersaSllesu. Sir Simon pa se ni dal pregovoriti in tako so se morali Francozi in Italijani zadovoljiti z izjavo, objavljeno po sestanku med Lavalom, Edenom in Su-vichem v Parizu, da bodo Angleži govorili samo v svojem imenu. Anglija se je s tem odcepila od svo jih bivših zaveznikov. To dejstvo je več ko jasno, dasi ga skušajo nekateri listi in politiki zabrisati in omiliti s sladkimi besedami. Sir Simon je šel v Berlin z upanjem, da bo kaj dosegel — saj bi se sicer ne bil odpravil na pot.Izgleda pa, da se je vrnil precej razočaran. Tako vsaj zagotavljajo poročilo iz dobro poučenih virov. Glavni namen Simonovega razgovo ra s Hitlerjem je bil doseči, da bi Nemčija spet vstopila v Zvezo narodov, da bi pristala na vzhodni varnostni pakt ter priznala neodvisnost Avstrije. Hitler se je baje pokazal zelo nepopustljivega: vabila za v Ženevo sicer ni brezpogojno odklonil, zahteval pa je popolno enakopravnost z ostalimi državami, t. j. z drugimi besedami povedano, zahteval je, da Francija, Italija in druge države priznajo, da je glede uvedbe splošne vojaške obveznosti in drugih kršitev mirovne pogodbe vse v redu ter da ne bodo prav nič ugovarjale, če se Nemci še bolj oborožijo na kopnem, v zraku in na morju; vzhodni pakt Hitler odklanja, ker se noče vezati z Rusijo; neodvisnost Avstrije je pripravljen upoštevati vse dotlej, dokler prebival stvo Avstrije ne izrazi želje, da se pri ključi Nemčiji. Pogoji za povratelc v Zvezo naro dov so seveda nesprejemljivi za Francijo, Italijo in druge države, ki smatrajo, da jim preti nevarnost radi obnovitve nemške vojne sile. Hitlerjeva izjava, da se noče vezati z Rusijo je pa posebno zanimiva spričo vesti, ki so krožile po svetu v preteklih mesecih in ki so zagotavljale, da obstoja med Nemčijo, Poljsko in Japonsko tajna vojaška pogodba, katere ost je usmerjena proti Rusiji. V zvezi s temi govoricami je vzbudila mnogo pozornosti knjiga, ki jo je objavil eden izmed prijateljev poljske ga diktatorja Pilsudskega ter izvedenec poljskega zunanjega ministrstva Vladimir St-udniecky. Knjigi je naslov "Poljski politični sistem in Evropa' in v njej razlaga pisec, da je cilj poljske zunanje politike naslednji: ustvariti, pod vodstvom Poljsko in Nemčije, blok držav, ki- bi obsegal še Av strijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Bol garsko in Turčijo; združiti sa z Ja ponsko ter napasti Rusijo, ki bi mo rala odstopiti Poljski Ukrajino. Litva bi sa morala, po Studnievkyjevcui mnenju, razdeliti mod Nemčijo in Poljsko. Pozneje naj bi prišla na vr sto priključetev Avstrije k Nemčije, nato pa naj bi se razkosala Češkoslo vaška ter se razdelila med Nemčijo Poljsko in Madžarsko. Studeckyjeva požrešnost prekaša tu di najširše meje dostojnosti in bi je človek niti ne omenjal, da ni nekega drugega dejstva, ki upravičuje skoro domnevo, da se s takšnimi fantastič nimi načrti bavi morda celo varšavska vlada. Poljski opozicijski listi so namreč ostro napadali omenjeno knjigo, a je njihove kritike močno belila cenzura. Torej utegne morda vendarle biti nekaj resnice v govoricah, ki zatrjuje jo, da kuhajo Nemčija, Poljska in Japonska skupen napad na Sovjetsko zvezo? Bodočnost bo to pokazala, za sedanjost pa je značilno Hitlerjevo odklonilno stališče na pram varnostnemu paktu, pri katerem bi bila udeležena tudi Rusija. Marsikatera znamenja kažejo, da pripravlja Hitler novo ofenzivo proti versailleski pogodbi. Počakal bo, da se nekoliko poleže sedanje razburjenje, nato pa bo zahteval revizijo nekaterih mej v korist Nemčije. Prvi na pad bo najbrž usmerjen proti memel-skemu ozemlju, ki je bilo odcepljeno od Nemčije ter priključeno Litvi; ker je tatnošnje prebivalstvo močno mešano, kar se narodne pripadnosti tiče (Nemcev je skoro polovica), je Me-mel dobil samoupravo ter sta nemščina in litvanščina enakopravni v vseh uradih; vkljub tej samostojnosti pa je ozemlje del litvanske republike. Že takoj po plebiscitu v Posaarju so se Nemci oglasili z zahtevo, da se mora slično ljudsko glasovanje izvesti tudi v Memelu. Med Litvo in Nemčijo je nastala napetost, ki se je te dni le še bolj poostrila, ker so v Kov-nu obsodili 4 Nemce na smrt, 100 drugih pa v ječo. Obsojenci t'o vsT naci-jevci ter so pripravljali zaroto za nasilno odcepitev memelskega ozemlja od Litve. Radi obsodb, izročenih v glavnem mestu Litve, so se Nemci razburili. Z dovoljenjem vlade so se vršile velike protestne demostracije. V berlinskem Lustgartenu se je zbralo 100.000 oseb, ki so vpile "Doli z Litvo!", nato pa krenile po mestu ter defilirale pred I-Iitlerjém z vzklikanjem "Fuehrer, kaznuj Litvance!" Kar se tiče teritorialnih zahtev, bi utegnila, za Memelom, priti na vrsto Avstrija, kateri se Nemčija nikoli ne bo odpovedala, dokler bo Hitler vladal; Hitler sam je iz Avstrije doma in največja njegova težnja je združiti vse Nemce v eni državi.' Pozneje bi znala priti na vrsto Češkoslovaška, ki ima v-svojih mejah močno nemško manjšino, dočim bi poljski koredor za enkrat ostal, ako je res, da se No-mci in Poljaki tako zelo dobro razumejo glede zunanje politike. Francozi to naraščanje nemških zahtev predvidevajo, pa je Laval že na pariški konferenci izjavil, da Fran cija ne bo dopustila, da se kršijo meje, določene v mirovnih pogodbah. — Zato je verjetno, da bo pariška vlada ne glede na zadržanje Anglije, pospešila kovanje obroča, ki bi šel od bru-slja, preko Pariza in Srednje Evrope, do Moskve in ki bi nevarnega nemškega soseda še za lepo vrsto let tiščal v njegove sedanje meje. & * # * T!T ** lir ★ # * # * Italija ima pod orožjem en milijon mož --i.« i»« m — > ■ i - RIMSKA VLADA SE BOJI KOMPLIKACIJ V AVSTRIJI — VES LETNIK 1911 POZVAN POD OROŽJE — GLASOVI O RAZŠIRJENJU MOBILIZACIJE ŠE NA DRUGE LETNIKE — MUSSOLINI NAPOVEDUJE VAŽNE DOGODKE — NOVE KOMPLIKACIJE Z ABESINIJO Italija ima sedaj pod orožjem približno milijon mož; 660 tisoč vojakov in kakšnih 400.000 miličnikov. V soboto je namreč Mussolini objavil dekret katerim kliče pod orožje tudi ves letnik 1011. V dekretu je rečeno, da to mobilizacijo narekuje previdnost. Ta Mussolinijev korak je vzbudil seveda mnogo pozornosti in ponekod celo razburjenje, ker so začele krožiti vesti, da bo Italija mobilizirala še est drugih letnikov, tako da bo imela skoro dva milijona oboroženih mož pripravljenosti. Ljudje so ce spraševali, kaj neki namerava načelnik rimske vlade s temi svojimi junaškimi gestami. Na Dunaju so ugibali o tem in onem ter celo izrazili mnenje, da bo tudi Mala antanta odredila mobilizacijo, da se zavaruje proti morebitnim presenečenjem. Te vesti so v Beogradu in v Bukarešti zanikali, vendar pa je gotovo, da bi za Jugoslavijo postal položaj nad vse delikaten, če bi Italija za- čela pošiljati svoje čete na avstrijsko mejo. Izgleda, da se hoče rimska vlada za varovati pred zanjo neugodnimi koraki s strani Nemčije. Verjetno je, da bi Italija skušala, v slučaju potrebe, tudi s silo preprečiti "Anschluss", ki ji nikakor ne gre v račune, kakor smo že več krat obrazložili. Zato hoče biti pripravljena. Tako vsaj sklepajo ljudje, ki ne pri pisujejo Italiji hujših namenov. V tem pogledu bi pa mogel ustvariti kakšen ■Ivom bojeviti govor, ki ga je imel Mussolini preteklo soboto na trgu Ve-nezia v Rimu, ko so z veliko parado proslavljali 16. obletnico ustanovitve fašjev. Mussolini je namreč napovedal velike dogodke. Dejal je: "Današnji dan je odločilne važnosti v zgodovini Italije in spominjali se ga bodo tudi še v bodočih stoletjih. Potom vas hočem povedati vsemu italijanskemu -narodu da nas ne bo presenetil nepripravlje- ne noben dogodek, kakršenkoli naj že bo. Mirno in odločno lahko gledamo na ono delo, ki ga bomo morali izvršiti v bližnji bodočnosti. Naj se vsak jasno zaveda, da smo pripravljeni izvršiti delo, ki nam ga je usoda določila, ter da bomo z neudoljivo silo po-mendrali, ako bo potrebno, vse ovire, ki jih našli na poti". Kakšne so te naloge, ki jih Mussolini s takšno ognjevitostjo napoveduje? Radi Abesinije se menda ni tako razvnel. Ali res misli, da se bo morala italijanska vojska kmalu meriti z Nemci, ali pa so njegove besede satno običajne fraze, ki jim je namen hipno navdušiti maso ter izzvati oglušujoče odobravanje v vrstah fašističnih vnladeničev? Seveda se v tem slučaju i}e gre samo za besede, marveč tudi za dejanja ?aj jé istega dne dal poklicati pod o-rožje kar cel letnik. In takšna mobilizacija ne more biti samo zaradi lep- Nekaj slik iz Abesinije: Vojaška parada v glavnem mestu Ad-dis Abebá (zgoraj) — abesinski vojaki v na rodni noši (levo) — poglavar rodu, ki živi v puščavi (desno) — ena izmed obmejnih Italijan. utrdb v Somaliji (spodaj). RAZNE VESTI Z ogromno večino je francoska poslanska zbornica ratificirala dogovore, ki sta jih sklenila Laval in Mussolini 7. januarja v Rimu. Za ratifikacijo je glasovalo 555 poslancev — proti dogovorom z Italijo pa le 9. — Senat pa je dogovore odobril soglasno. Bogat petrolejski vrelec so odkrili v bližini Dunaja. Pravijo, da je eden izmed največjih v Evropi. Ček za 2,323.000 jenov je izročil pretekle dni poslanik države Mančukuo v Tokiju tamošnjemu zastopniku Sovjetske Rusije Jurenevu. Je to prvi obrok za kitajsko vzhodno železnico, glede katere je Rusija odstopila svoje pravice Mančukvu. Rusija prejme vsega 140 milijonov jenov in za kupca garantirajo Japonci. Velike oblake prahu so podili viharji po severnoameriški državi Colorado. Ta huda nadloga je trajala več dni in je povzročila ogromno materialno škodo poljedelcem in živinorejcem; umrlo je tudi več oseb za vnetjem pljuč. Poljski sejm je odobril novo ustavo, ki daje državnemu predsedniku izredno oblasti. Odslej bo poljski državni predsednik sam odločal o vojni in miru; vlada bo le njemu odgovorna, 'ne pa parlamentu; tekom parlamentarnih počitnic bo smel narekovati za kone v obliki dekretov itd. Opozicija se je zaman upirala odobritvi ustave. Njeni govorniki so dokazovali, da je ni države v Evropi, katere vrhovni predstavnik bi imel toliko oblast, kakor jo novi osnovni državni zakon podeljuje predsedniku Poljske. Japonska ni več članica Zveze narodov. V sredo sta pretekli dve leti, odkar je prijavila v Ženevi, da izstopa izstopa iz te meddržavne organizacije. S tem je razrešena vseh svojih obvez napram Zvezi, obvez, ki jih je izvrševala le, v kolikor niso bile v navzkrižju z njenimi interesi. Velika skladišča municije, ki jih ima mančukovska vlada v Gondatjev ki pri Karbinu, so zletela v zrak. U-bilo je kakšnih 50 oseb in mnoge hišo so bile močno poškodovane. Domnc vaio, da gre za atentat, izvršen od o-seb, ki so oškodovane radi prodaje vzhodne železnice. V Kovnu se je zaključil proces proti nacijevcem, ki so pripravljali oborožen upor z nemenom, da bi Memel (Kleipedo) odcepili od titvanske ter priključili Nemčiji. Memel ima obširno samoupravo v oviru litvanske države; šteje skoro 150.000 prebivalcev, od katerih je nekaj manj ko polovica Nemcev. Obtožencev je bilo 126 in pro ees se je bil pričel 14. decembra pr. leta. Štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt, dva na dosmrtno ječo, vsi ostali (razen 35, ki so bili oproščeni) pa so dobili po 5 do 12 let ječe. Razsodba je izzvala veliko ogorčenje v Nemčiji, kjer so se že vršile protestne demonstracije proti Litvancem. Na cijevci so v strnjenih vrstah defilira-li pred Hitlerjevo palačo ter kričali v zboru: "Fuehrer, kaznuj jih!" šega, ker je združena z zmatnimi izdatki... * V sporu z Abesinijo je nastala nova napetost.Kakor poročajo iz Rima je skupina Abesin. prekoračila mejo ter se srkala z italijnsko četo; poveljnik te čete, neki podčastnik, je Abesince pozval, naj se umaknejo, pa eo hudi možje odgovorili s salvo strelov, ki so podčastnika ranili. Italijanski poslanik v Addis Abe-báju je formalno protestiral. Italija je do sedaj poslala v Afriko baje okrog 30.000 mož in se bodo men da vkrcavanja v italijanskih lukah zaenkrat prekinila. Eden izmed zadnjih transportov je šel z "Vulcanijo", ki je vkrcala okrog 2.500 mož in nič manj ko pet generalov. Rimska vlada je sporočila v Ženevo, da ne bo pristala na posredovanje Zveze narodov, marveč, da hoče svoje sporne zadeve z Abesinijo sama u-rediti, neposredno z abesinsko vlado. Abesinci se baje tudi močno pripravljajo na vojno ter prejemajo iz raznih držav orožje. Nemci so jim baje ponudili celo tanke. Stran 2 NOVI LIST I ARGENTINSKE VESTI * Potek nedeljskih volitev V nedeljo je Buenos Aires .volil e-nega svojega zastopnika za v senat. Volitve so v splošnem potekle mirno, le tu pa tam so se dogodili manjši incidenti in je ponekod, na zahtevo predsednikov volilnih komisij, policija izvršia nekatere aretacije. Aretiranci pa so bii še teketn dneva izpuščeni spet na svobodo. — Udeležba je bila srednja; volilo je približno 70 od sto vseh upravičencev. Štetje glasov se jo grlfielo v četrtek popoldne. Kolonizacija v Entre Riosu Znano je, da je vlada pokrajine Entre Ríos sklenila začeti z racionalno kolonizacijo v svrho ublažitve brezpo-slenosti. Za nakup potrebnega zemljišča ter za druge izdatke v zvezi z izvedbo svojega kolonizacijskega načrta, je vlada določila vsoto od 10 milijonov pesov. Prva kolonija se je na svečan način otvorila .v. nedeljo v Cha iadJu- Velika suša V L. N. Além, Misiones, ter v .vsej okolici trpe poljedelci občutno škodo radi velike suše, ki jim onemogoča obdelovanje polja. Že dobre štiri mesece ni bilo dežja v tistih krajih. Delovni spori v Santa Fe V nekaterih krajih pokrajine Santa Fe so se delavci vrnili na polja pobirat koruzo ter jih pri delu ščiti policija, drugod pa traja štrajlc poljskih delavcev dalje. Vršijo se zborovanja in tudi demostracije. Dočim plačujejo kolonisti delavcem za vrečo koruze po 50 centavov, brez hrane po 45 pa s hrano, zahtevajo stavku-joči 70 oziroma 00 centavov od vreče, kakor so delodajalci plačevali v dobrih letih. Ponekod so se dogodili resni spopadi. Stavkujoči bo vdrli na kmetije ter je v nekaterih «lučajih prišlo celo do krvoprelitja. V Beravebúju, Depto. Ca seros, so stavkujoči napadli kmetijo Juana Marcionisa; sprožili so v okna več strelov ter težko ranili dvoje o-seb. ." Pto. Villa Constitución je več mož napadlo nekega Bautisto Oster-nino; šlo je na nože in je mož obležal v krvi. Policija spravlja umor v zvezo s štrajkom ter zasleduje moril-ce. j v( "Vina" je preveč, a vina premalo Argentinski viničarji preživljajo hu do krizo, katero je skušala vlada u-blažiti s tem da je imenovala poseben odbor, ki tri prizadeva skrčiti proizvodnjo; uničil naj bi se del letošnje ga pridelka in skrčil naj bi se obseg vinogradov. Vina bi bilo na ta način manj in cei\e bi se zvišale. Za zmanjšanje produkcije je vlada določila 30 milijonov pesov. V zvezi s temi načrti je zanimivo poročilo, ki so ga mendoški izvedenci poslali zgoraj navedenemu Vinskemu odboru. Na podlagi točnih kalkulacij izjavljajo, da pridelek pravega vina komaj zadostuje za kritje notranje po trošnje argentinske republike. Krizo povzročajo, po mnenju izvedencev, brezvestni trgovci, ki "vino" fabrici-rajo na umeten način. Smrt v vodi V kanalu Aria*?, pri mestecu Tigre, so mornarji našli prevrjen čoln, pod njim, v vodi, pa trupli Francisca Cam be ter njegove žene. Sedaj preiskujejo, ali se je dogodila nesreča ali pa je bil morda izvršen zločin. Pomanjkanje delavcev Že zadnjič smo poročali, da je začelo primanjkovati delovnih moči v pokrajinah Córdoba ter v Santiagu del Estero. Sedaj pa javljajo tudi iz raznih krajev biienosaireške pokrajine, da radi pomanjkanja poljskih delavcev najbrž ne bo mogoče povsod spraviti pod streho letošnje koruze. Jugoslovenska Izseljenska zaščita Urad Jugoslovanskega Patronata nam sporoča, da lahko zaposli 50 pe-onov pri gradnji vojašnic na Campo de Mayo; plača znaša $ 0.40 na uro in dela je za šest mesecev. Nadalje išče i peone za neki zele-njadni vrt v Morenu, F. C. O. — Začetna plača $ 50,— na mesec, stanovanje in hrana. En peón pa lahko dobi delo na kine tiji (chacri) v Delti. Plača: $ 45.— na mesec, stanovanje in hrana. Za podrobnejše informacije naj sq interesenti obrnejo na urad Jugoslovanske Izseljenske zaščite, ul. San Martín 450, eser. 12, dnevno od 8. do 12. ali pa od 3. do 7. popoldne. Ne nasedajte! Koliko krat smo že pisali o spretnosti sleparjev, ki si kaj radi izbirajo 6voje žrtve posebno med priseljenci! Koliko krat smo že povedali, naj bo vsak previden, če mu kdo za tnal denar ponuje mnogo večjo vrednost v katerikoli obliki! Pa se še vedno najdejo med našimi izseljenci taki, ki nasedajo. Na trgu Pueyrredón sla se dva zli-kovca približala preteklo soboto jugoslovanskemu priseljencu Antonu To-tnažiču, staremu 50 let. Delala sta se seveda, kakor da bi bila zelo nerodna in neumna. V Tomažiču sta e tem vzbudila zaupanje, ki ga je presneto drago stalo. Za loterijski listek, ki je navidezno zadel "ta veliko", a je bil v resnici spretno ponarejen, sta mu iz vabila okroglih 1000 pesičkov! Ko se je revež prepričal, da je bil opeharjen, je šel na komisarijo poročat, kaj in kako se je zgodilo. v,:, yS:;«Hv^lSIfiam! 0% *"" KR0JAČNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Melinc BaunSs 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. PRIDITE NA TRGATEV ki se bo vršila jutri, v nedeljo, v prb-storih "Tabora ul. Paz Soldán 4924 na Paternalu! Grozdje je že »doze relo na košatem latniku in sladke jagode Vas vabijo. Smeha bo na koše. Temno žrelo "špehkamre" je že odprto na stežaj ter pripravljeno, da bo požiralo zakrknjene grešnike. Policaji so se že izvežbali za naporno nalogo, ki jih čaka in sodniku je že zrastla dolga brada, v kateri se skrivajo hudi, a pravični paragrafi. Sviral bo društveni orkester. Začetek ob 16.30. Zaključitev izrednega zasedanja parlamenta Vlada je objavila dekret, s katerim odteguje zakonske predloge, ki jih je bila predložila parlamentu za izredno zasedanje, ki je bilo sklicano 22. oktobra pr. leta. S tem je izredno zasedanje zaključeno. Vlada je tako odločila, ker se itak v kratkem spet prične redno zasedanje glasom predpisov argentinske ustave. IZ CORDOBE Plesna prireditev Jugoslovansko podp. društvo vabi na plesno prireditev,'ki se bo vršila v robotu dne 6. aprila, v Češkoslovaški dvorani, ulica 10, štev. 1469, Barrio Talleres Oeste. Pripelje Vas ómnibus štev. 7; iztop na Camino Sania llosa 1500. Začetek ob 9. uri zvečer. Igra češko slovaška godba. Vstopnina za moške $ 0.80. Na obilno udeležbo vljudno vabi Odbor. PRAVILA JUGOSL. PODP. DRUŠTVA V CORDORI 61. 43. Tajnikove pravice in dolžnosti «¿'o: a) nadzorovati društveno upra vljanje, dopisovanje, sploh vsako druš tveno zadevp; b) podpisovati, skupno s predsednikom, vsako listino, ki spada v delokrog tajništva; c) poskrbeti, sporazumno s predsednikom, za potrebne knjige, tiskovine ter druge potrebščine za tajništvo. Čl. 44. Podtajnikova dolžnost je nadomeščati tajnika v slučajih odsotnosti ali smrti ter mu pomagati pri njegovem delu. Čl. 45. Blagajnikove dolžnosti in pra vice so: hraniti vse društveno imetje, nanj nanašajoča se dokazila in pa gotovino, ter je za vse to odgovoren; izvrševati izplačila le tedaj, ko se je prepričal, da so plačilni nalogi podpisani od predsednika ter opremljeni s pečatom in podpisom upravitelja; za vsako izplačilo mora zahtevati pobotnico; blagajnik sprejema ves denar, ki se mu izroči in ki pripada društvu; o vsakem sprejemu mora izstaviti potrdilo; voditi mora blagaj niško knjigo ter vanjo Vpisovati vse dohodke in izdatke; knjigo mora pred ložiti preglednikom vsaki krat, ko to zahtevajo; s svojim podpisom mora jamčiti za pravilnost obračunov, ki se predložijo odboru in občnemu zbo ru; podpisati mora bloke s pobotnica mi za članarino; ne sme na drugačne načine razpolagati z gotovino, ki se mu poveri in za katero odgovarja v polni meri. Čl. 46. Blagajnik bo hranil le toliko denarja, kolikor določi údbor za nujna izplačila. Prebitek in pa vrednostne papirje mora izročiti banki, katero do loči odbor, na ordro društva ter na ime predsednika, tajnika ter svoje. Čl. 47. Podblagajnik nadomešča bla gajnika v slučajih odpovedi ali smrti ter prevzame blagajnikove funkcije z vsemi zadevnimi odgovornostmi in dolžnostmi. Mobilizacija v Julijski krajini Vest |0 komplikacijah ¿v (Atriki v je prišla za inaše ljudi :na ¡Primorskem precej nepričakovano. Fašistični listi niso prej nic namigovali ¡na izapletlja je ¡z Abesinijo. Ko ¡so šle prve vesti \iz ust do ust, so |se /že začeli /oglašati po hišah Ikarabinerji, jki so (mladeničem izročali pozive, da f>e ¡morajo (v kratkem času Jzglasiti pri vojaških |o-blastih. Takšen način izročanja jpozivov (pa jo trajal Je nekaj dni. Oblasti J|o se očividno zbale, ida hi se »posamezniki skušali odtegniti tej , nepričakovani mobilizaciji, pa so karabinerjem dodali še miličnike, ki so pozvane mladeniče kratkomalo odpeljali z doma, z dela ali kjer so jih dobili; mnogim niti dovolili, da bi se šli domov poslovit. V naših krajih pobirajo k vojakom vse mladeniče .letnikov 04 1908 do .1913, ne glede na to, katerim jedini-cam pripadajo. Izgleda, da nameravajo naše fante uporabiti predvsem *a težko delo, za gradnjo cest in raznih vojaških naprav, dokler se ne u-stvarijo predpogoji za nasilno prodiranje v abesinsko ozemlje. Jasno pa je, da bi pozneje, če izbruhne vojna, gnali naše ljudi v prve vrste. V obmejnih krajih je postalo zelo živahno. Iz kavern, ki so jih zgradili tekom zadnjih let, odvažajo Italijani velike zaloge blaga, municije, orožja, zlasti pa konserviranih hranil. Vse kaže, da so itlijanske vojaške oblasti postale kar črez noč zelo zaupne napram Jugoslovanom in se ne boje več nevarnosti, s katero so dolga leta strašile. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles J DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Na_S atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego 931, višina. Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 OBOROŽEVALNA MRZLICI IN MALA ANTANT VAŽNE KONFERENCE MED ZUNANJIMI MINlSlR1 MALfc.UA brUKA¿ulViA — 11 ALIJA fULíflrtA üiKI^ LJJC.IV J L MAD^AKSKL, JtJOLLiAKSNfc HM AV 51 RIJE /S ZUKLliNl OBUKOZlTVI Ker je aeilaj že gotovo, ua bo Hitlerjeva obveljala iu da Dodo morali nekdanji zmagovalci, ki «u narekovali mirovno pogodbo, radi ali neradi dopustili, da se Alliičiju oborožuje kakor pač hoče, «o se ze začeli ogla- S)krb za naše tante Iz pisem, ki jih prejemajo svojci, je ravidno, da je bito mnogo nasm lantov že odposlanih v Alriko.. Matere in očetje so v velikih skrbeh za usono svojih sinov. V zvezi s tem je nad vsie zanimiva vest, ki jo je objavil mariborski "V¡e-černik" dne 23. lebruarja in ki jo je ttoua iz fariza. Vest pravi: PARIZ, 23 februarja. Poročila, da hoče italija uporabiti za vojno protiv Abesiniji v prvi vrsti Slovence in Hrvate iz Julijske Krajine, kar pomeni gnati mladeniče narodne manjšine v Klavnico, so vzbudile med tukajšnjo emigracijo in protifašističnimi organi zacijami silno ogorčenje. — Iz zanesljivega vira se poroča namreč da to ogorčenje ni ostalo samo pri besedah ampak so se storili tudi že primerni koraki, da se slovenski in hrvaški vojaki iz Julijske Krajine zaščitijo. Dobile so se že zveze z abesinsko vlado, ki je bila obveščena da se bodo borili v prvih vrstah italijanske vojske vojaki, ki niso ifalijan ske narodnosti, ampak pripadajo zatirane narodni manjšini. — Abesin-ska vlada je bila zaradi tega napro-šena, da to upošteva. Poskrbljeno je tudi, da bodo vladi v Adis Abebi in abesinski vojski na razpolago slovenski eksperti ter tolmači. V ta namen se bo pri vojnem ministrstvu v Adis Abebi ustanovil poseben oddelek, katerega namen bo v glavnem z letaki iz letal opozarjati slovenske in hrvatske vojake, naj se ne boje ujetništvo, ker bodo v Abesiniji sprejeti kot prijatelji. * čuti v Budimpešti Soli j i in 11a ju z zahtevami, da se vojaške doW uiirvnih pogodb razveljavijo tudi l j de Madžarske, Avstrije 111 Boigarl| Kalija ta stremljenja podpira. S tem vprašanjem, pa tudi s sp'1 nim položajem, ki ;.e nastal po ziii» ukrepih nemške vlade, je gotovo zvezi potovanje romunskega zuna1 ga ministra Titulescuja v Beograd ua Češkoslovaško ter dalje v W V Beogradu je imel Titulescu, Ki vršuje sedaj tudi posle predseuni' Male antante in Balkanske anta" važna posvetovanja s knezom nau'li nikocvi Pavlom in ministrskim Pifl sednikom Jevtičem. V Bratislavi f t'o je sestal z g. Benešem. Iz dosedanjih poročil je razvid® da se bo Mala antanta odločno up1 zahtevam omenjenih treh podoU8 škili držav po zopetni oborožitvi. Konferencam g. Titudescuja prip'* jejo v mednarodnih krogih izred' važnost. Po posetu v Parizu namel v a romunski zunanji minister P"1 vali tudi v Moskvo. Na (lravj lvail »¡h 41)rei htevi «topi nap, Ho. 0j ie> 1 brgj Pa 1 K t ii( niri> «it« duš lav< D,]g T nih 16: ...J*1 Po ječi — posebno policij^ Pra nadzorstvo t "ili Ivan Marinčič, iz Zagorja pri ; Ve> Petru 11a Krasu, je bil pred leti rai n Ü (lp jen od fašističnega tribunala na < ječe, ker da je rovaril proti drža1! Kadi amnestije so ga po treh leli izpustili. Vrnil se je domov, a i»u policija naprtila posebno nadzorSV in je radi tega vedno pod pažnjo domačih karabinerjev. sk NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA BRZOJAVNO, Z A V I O N O M, Z NAVADNO POŠTO 0 NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM: POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOST! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah do 12.30. «ki rog P01 «a Hit «lii «k, «to t VI Šil i» fa «t «t b! b 5 E <1 'ji P ti a «1 ZAUPANJE! Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. Além 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. i'.. * r-'V-'N ^ ■v, «.j; --^v » ¿Hiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiuiiw Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJAN0VIČ 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO I OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE * POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^IltlMilillUltllUlllllllltlllllIliHll»lUllllll»ltllilllllltlllllllllll(11IUIllltHllIlltllltllllllUllltiritllll1lllltl* I Mllllllllllllllll|||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll'llii)llllinillllH"lWI* NOVI LIST Stran 1 1 * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE ] SOCIALNE RAZMERE V DRAVSKI BANOVINI zasedanju banovinskega sveta banovine je podal svetnik lv<"i Tavčar sliko današnjih social-1)1)1 prilik v Sloveniji. Slika je vse 'lre¡ ko rožnata in je poročevalec zahval, da banovinski svet odločno na i" stoPi proti očitnim krivicam, ki se dogajiij0 na š]C0(j0 delavstva, ter da lil °aPne vse sile v svrho olajšanja be-\ °P»zarjal je, da nekatere industri-'e> Posebno pa tekstilna industrija, '"'Czvestno izkoriščajo delavce, same r'a ^upičijo mastne dobičke. Naglašal je skrajni čas, da se uvede mi-ji|tll[|>alna mezda. Država naj z zaščit-nittli carinami favorizira samo one in iusti lavcu rudnikih. Rudarji opravijo po 15, , . ^'htov na mesec in vedno manj jih le pr'Puščenih k delu. Banovina je u- 1 Pravičena zahtevati od uprave držav „ ^leznic, da zveča dobave v slo- j V°nfiMh rudnikih. Rudarji ne apeli- V na podpore, marveč hočejo le 1' dela r, 3 , • Država ie dolžna, da jim ga pre jv- skrbi, V let solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE vPrašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES lani 47, prisilnih poravnav pa 85. Tudi denarni trg se je poslabšal. Stare vloge se izplačujejo v neznatnih obrokih. Omiljenje zakona o zaščiti kmetov v tem smislu, da morajo zaščiteni kmetje pričeti z odplačevanjem obresti, in sicer prvi obrok 15. novembra 1934, je le malo pomagalo denarnim zavodom. Ob tem roku se je odzvalo okrog 50 o|o dolžnikov, da so odplačali obresti v celoti, okrog 25 o¡o je pa le delno plačalo prvi obrok. Položaj male trgovine na kmetih in tudi v mestih je životarje-nje s kreditnimi operacijami. Malo boljše je v krajih, kjer je 'večja industrija. Položaj obstoječih obrtov najbolj obremenjuje obdavčenje in pa šušmarslvo. Prometna podjetja so zašla lani v najtežji položaj. OBESILI SO JU Lakmer in Pančur, ki sta pri po-skušenem begu iz mariborske jetniš-nice ubila paznika Petrina, sta bila obsojena na smrt. Pritožila sta se si-cer na višjo inštanco v Ljubljani, a priziv je bil zavrjen. Obsodba se je izvršila 25. februarja; obešena sta bila v Mariboru. LJUBLJANA IMA NOVEGA ŽUPANA Na mesto dosedanjega župana dr. Puca, ki je pastal ban, je bil imenovan za načelnika ljubljanske občine ■bivši senator dr. Vladimir Ravnihar. STRAŠEN DOGODEK O strašnem dogodku poročajo iz Marenberga. Pri posestniku Hedlu i-majo slamoreznico na vodni pogon. Hlapec Franc Kuperti je delal rezani co za živino, pri tem pa ga je poklicala dekla k malici. Hlapec se je o-zrl ter pri tem predaleč šel z roko v stroj. Zobje, ki tlačijo slamo in jo porivajo proti nožem, so zgrabili roko ter jo začeli tlačiti proti ostrim zo-bovom. Slamoreznice zaradi vodnega pogona ni bilo mogoče takoj "Ustaviti, ludi ni bilo nikogar zraven. Hlapec je zakričal in noži so začeli sekati roko na drobne kosce, ki so krvavi padali spredaj izpod nožev na tla. He-hlovi so slišali krik, prihiteli so na pod ter videli strašen prizor. Stroj je rezal roko polagoma košček za koščkom, že je bila do ramena v stroju, ki. se je šiloma ustavil, ker niso mogli zobje potegniti ramena v stroj. Nesrečnega hlapca so nezavestnega in vsega krvavečega komaj potegnili od stroja, ker je del roke pri rami tičal v zobeh. Na to so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. UMOR V Nunski grabi pri Ljutomeru so našli 56-letnega posestnika Jakoba Vr hovnika ter njegovo 54-letno ženo Nežo v mlaki krvi. Prvi je bil mrtev, žena pa le v nezavesti. .Po natančni preiskavi so orožniki prijeli Ivana Budjo, njegovega očeta ter kleparskega pomočnika Kolbla. Pri zasliševanju je mlajši Budja priznal, da je z očetovo pomočjo in na njegovo prigo-^rjanje umoril starega Vrhovnika, e katerim je imel njegov oče star spor ki ga je bila sodnija rešila s tem, da. je očeta Budjo obsodila na 8000 dinarjev v plačilo sodnih stroškov. Nemški letaki po Krasu obljubljajo rešitev • Prve dni februarja je bilo po vsem Krasu in y okolici Trsta raztresenih mnogo letakov pisanih ;v slabi slovenščini. V letakih so hitlerjevci pozivali ljudstvo proti italijanskemu fašizmu in opozarjali nase, ki da edini lahko odrešijo ljudstvo izpod italijanskega fašizma. Pravili so, da so edini poklicani vladati nad temi kraji, ki so bili njihovi in jim na krivičen način odvzeti. Če hočejo uživati svobodo in blagostanje, naj delajo z vsemi silami za osvoboditev in priključitev k Nemčiji. Kljub velikanskim varnostnim napravam, so se ti letaki razširili skoro povsod in ljudje so jih z zanimanjem čitali. Troje načinov za pošiljanje denarja v domovino povodom velikonočnih praznikov Po pošti Denar se izplača v gotovini in brez vsakih odbitkov. O izplačilu boste obveščeni potom priporočene povratnice, brž, varno in ceneno. Z avionom Denar, poslan na ta način, se izplača prejemniku približno v 12 dneh proti povratni prejemnici Cenene brzojavne pošiljke Brž, varno in ceneno. Ta nakazila se izplačajo tekom 5 dni. V našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU sprejemamo nakazila od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Postrežejo Vam vljudno v našem oddelku naši uradniki Vaše narodnosti. Obiščite nas, ali pišite. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 Córdoba 1223 (Avellaneda) (Rosario) „ ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST Rihemberška posojilnica v rokah fašističnega komisarja Med zadnjimi denarnimi zadrugami, ki so še ostale v Julijski krajini, je Kmečka hranilnica in posojilnica v Rihemberku bila do zadnjega v slovenskih rokah. Pred nekaj tedni so ji oblasti imenovale fašističnega komisarja, nekega višjega upokojenega o-ficirja, ki stanuje v Gorici in vodi še nekatere druge zadruge, med njimi ono v Šenempasu. Odkar je ta mož prevzel posle, nimajo zadrugarji nobenega vpogleda več v poslovanje, ki je postalo zelo neredno. Poslovodjo zadruge, ki je Slovenec ter je bil v njej zaposlen že deset let, je komisar kar črez noč odslovil brez vsakršne odpravnine. Na njegovo mesto je imenoval Italijana, baje nekega svojega sorodnika. Gortanov oče umrl V svoji skromni hišici v Bermu pri Pazinu je umrl 10. februarja Franjo Gortan, oče istrskega mučenika Vladimira Gortana. Bil je 76 let star In je na domu živel s svojo 74-letno ženo Katarino. Trije njegovi sinovi so v Ju goslaviji in ni mu bilo dano, da bi se od njih poslovil. Poleg žene, sta bili v poslednjih trenutkih pri njem le dve hčerki, ki sta poročeni v Pazinu. Velika množica naroda je spremljala na njegovi zadnji poti pokojnika, ki je v poslednjih letih mnogo pretrpel. Pri javnih delih v Trstu zaposlujejo privandrance Z velikimi javnimi deli, to je s podiranjem starega dela mesta in z zasipanjem Velikega kanala nadaljujejo. Kanal so zasuli že skoro nad polovico. Tod pri tem ni važno zasledovanje dela v posameznosti kolikor vprašanje zaposlitve brezposelnih. Že rakoj moramo naglasi ti, da zlasti najbližja tržaška okolica nima od del ničesar in da so zaposleni v prvi vrsti priseljenci iz notranje Italije in Fur-lani. Še druga značilnost pa je v tem, da ne pride pri teh delih v poštev boljši kamen in marmor iz Nabrežine in Repentabra, ampak ga dovažajo iz Carrare in drugih delov Italije. Ljudje se z začudjenjem sprašujejo, češ kakor da ne bi bilo pri nas dovolj kamenja in drugega takega materiala dovolj na razpolago. Ni čuda, da je nabrežinska kamnoseška industrija popolnoma propadla in so pred kratkim morali lastniki največjih podjetij zapustiti celo svoje domove. V vseh revirjih pa vlada popoln mir, že iezne konstrukcije in druge naprave pa rjave. Obupne razmere v naših vaseh V kako slabem položaju se nahaja danes naše gospodarstvo, zlasti pa na še kmetije nam dokazuje brez števila slučajev ki povedo obenem, da ne more imeti naš kmet nobenega upanja več v kakšno rešitev. V vasi Gradišče nad Prvačino sta bili pred kratkim razpisani dve dražbi več, kot je v vasi hišnih številk. Sv. Lucijo pri Tolminu so prekrstili Oblasti so odredile spremembo imena Sv. Lucije pri Tolminu, ki se bo odslej imenovala Sv. Lucija ob Soči (St. Luzia d' lzonzo), ker jim je ime S. Luzia di Tolmino zvonela še preveč po naše. Gotovo pa ta stara slovenska vas zaradi tega ne bo postala nič bolj italijanska. Bratužovo kavarno v Gorici so zaprli Bratužu Rudolfu v Gorici je kves-tura zaprla za mesec dni kavarno z motivacijo, da se v njej zbirajo pro-tinacionalni elementi. Vzrok je seveda iz trte izvit, kajti če bi se bili tam res zbirali protiitalijanski ljudje, bi jih bila policija polovila. Gre se v tem slučaju za to, da se našega človeka gospodarsko uniči ali pa vsaj oslabi. Ker je žalila oblasti Cuder Rozalija, star 29 let in doma iz Loga, je bila obsojena na šest mesecev zapora, ker je žalila oblasti. Ka zen pa je bila izrečena pogojno. Učitelj Tratnik konfiniran V februarju je bil konfiniran za pet let France Tratnik, star petdeset let, po rodu iz Idrije. Imenovani je živel že nad 30 let v Črnem vrhu. Aretiran je bil že prve dni januarja in bi mo ral pred redno sodišče. Ker pa ni pre iskava ničesar dognala in je ostala i vsem brezuspešna so ga postavili pred lconfinacijsko komisijo, ki ga je obsodila na pet let konfinacije, France Tratnik je bil do leta 1924. nadučitelj. V zvezi z velikimi premeš titvami v Italijo je bil tudi on premeščen v južne pokrajine, a se je raje odpovedal službi. Bil je. poleg tega poslovodja Kmetijskega društva ter tajnik Hranilnice in posojilnice tega društva v Črnem vrhu. Med ljudmi je bil zelo priljubljen, ker jim je v vseh stvareh rad pomagal in jim šel na roko, zlasti v sedanjih časih, ko se skoro nihče ne spozna v raznih davčnih in drugih zadevah, ki so v zvezi z občevanjem z oblastmi. Bil je brez družine in je stanoval v župnišču sku pno z župnim upraviteljem Filipom K&veičem, ki je bil že lani konfiniran na p^t let v Reggio Emilia. Tako so se oblasti odkrižale na lep način, ker ga niso mogle spraviti pred izredno sodišče zopet enega našega človeka. S tem pa je domača posojilnica in hranilnica ter kmetijsko društvo zgubilo izvrstnega organizatorja in u-pravitelja ter odprla pot fašističnemu komisarju in s tem tudi zadala tej gospodarski ustanovi smrtni udarec. TOVARNA MOZAIKOV «Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja TEOLINDO RODRIGUEZ Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal Obsodba Josip Hočevar iz Velikega dola je bil obsojen na eno leto zápora, ker da je žalil italijansko vojsko. Aretiral ga je bil neki podoficir kar na cesti ter ga obdolžil, da se je norce bril iz junaštva italijanske armade. ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.7Q| Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL £IVEC PATERNAL Osorio 5085 alllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllillilu KROJAČNICA P.CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BiUinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 6207 Oddajajo sa lepe zračne sob® z zdravo in domačo hrano od $ Z.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA KwwMiaisiaíaiisiraiaraiE 23535323232348532323532348482353534853235323534848234853482348234823484800000123482348235353482301000123482348532348230100010002010000010201010201000201000253482353534853235348234823484800010002000001010002484823530202 NOVI LIST e) ZA POUK IN ZABAVO KAKO SE RAZVIJAJO RUSKA MESTA » Moskva je štela leta 1923, še 1 milijon 542.000 prebivalcev, zdaj jih ima pa že 3,663.000; prebivalstvo retrograda se je pomnožilo v istem času od 1 milijona 37.000 na 2,776.000; Sver dlovtika (prej Jekaterinburg) od 97000 na 426.000, Novosibirska od 74.000 na 287.000, Stalina (prej Jusovo v Ukrajini) od 38.000 na 273.000, Baku od 335.000 na 709.000, Makejevke (prej Dimifrijevsk v Ukrajini) od 15.000 na 99.000, Harkov od 230.000-na 654.000, Perma od 68.000 na 2G9.000. Zadnje ča se se selijo velike množice prebivalstva in tudi uradi v Kijev, ki je postal lani glavno mesto Ukrajine. Takoj po revoluciji je bilo glavno mesto Ukrajine Harkov. število mest z nad 100.000 prebivalci jc naraslo na 46. i Naglo naraščanje ruskih mest ima pa tudi slabe posledice, združeno je namreč z veliki težavami glede prehrane, stanovanj, komunikacij itd. V Moskvi je dobilo v zadnjih treh letih stanovanje 500.000 ljudi, število prebivalstva je pa naraslo za 900.000. Pri takih razmerah je seveda razumljivo, da čutijo ljudje vso težo stanovanjske krize, o kakršni se nam ¡niti ne sanja, če hočeš dobiti v Moskvi v hotelu sobo, moraš globoko poseči v žep. Obeta se pa še nov dotok podeželskega prebivalstva v mesta, •kajti v poljedelstvu se propagira čim manjša zaposlitev človeških delovnih moči, ki naj jih nadomeste stroji. TAJINSTVENA AVSTRALSKA GORA • Vsa Avstralija se zanima ta čas samo za odpravo, ki ji je namen poiskati v osrednje avstralskem skalnem pogorju, ob neki stepi zlato goro, za katero vedo že 20 let, ne da bi bilo znano njeno točno mesto. Pred 20 leti je prišel neki iskalec zlata v Adelaido in pripovedoval o najdiščih zlata, kakršnih svet še ni videl. Toda iz veselja nad tem odkritjem se je mož vdal pijči in umrl, preden so utegnili zvedeti za podrobnosti. ■ Leta pozneje je spravil to zadevo na dnevni red neki John Lasseter. Bil je to bančni uradnik, ki je potoval po avstralski samoti, da je tu in-■kasiral kakšno menico, tam izplačal kakšno vsoto. Pri teh potovanjih je naletel na starega lovca, ki mu je pri povedoval o zlatu v skrivnostnem go- rovju. Lasseter si je izprosil dopust in je s starcem odrinil na iskanje. Nekega dne sta v neraziskani gorski pokrajini našla kamenine, ki so po vsej priliki vsebovale zlato. Takšen kamen je tam dobesedno pokrival tla. Vzela sta nekoj poizkusnih kosov s se boj, ki sta jih pozneje dala preiskati v Sydneyu. Res je bilo v kamnu zlato in to neobičajno velik odstotek. A slučaj je hotel, da je stari lovec takoj po prihodu v Sydney umrl, La-ssester pa se ni mogel sam dobro o-rientirati, kje bi se dvigala zlatonos-na gora. ' Skušal se jc spomniti poti, ki sta jo napravila s starim lovcem, a šele po nekoliko letih se je domislil nekih podrobnosti. Mogoče pa se jo tudi motil, kajti ko je zainteresiral za stvar neko družbo, ki mu je dala za iskanje na razpolago celo letalo, in so odleteli na pot, so sicer končno našli pogorje, toda njegova prostranost in enoličnost je Lasseter j a zmotila, da ni mogel najti zlate gore. Za nameček se je letalo še ponesrečilo, člani oks-pedicije so s težavo našli pot domov, Lasseter pa je sam odšel naprej. Izgubil se je. Neka zavarovalna družba je ukrenila, da so poslali rešilno eks-pedicijo za njim. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega v votlem drevesu pri nekem rodu domačinov. Umrl je od gladu. Pri njem so našli beležke, iz katerih je bilo razvidno, da je zopet odkril zlato goro. Te beležke so izročili vladi, ki je v preteklem januarju organizirala iskalno ekspedicijo. Obenem pa* išče neka zasebna družba zlato goro na podlagi drugih navedb. Obe ekspericiji sta opremljeni z brezžičnimi postajami in poročata vsak dan o svojih uspehih oziroma* neuspe hih, kajti doklej še nista javili, da bi bili odkrili najbogatejši zlati rudnik na svetu. Deset in deset tisoče mladih in starih Avstralcev pa napeto čakajo na to vest, da se po njej v zlati omami odpravijo na pot. ŽENSKI KOTIČEK BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. v« polnoči. Odprto podnevi in ponoči . Pivo iz sodov in v steklenicah. , Quilmes chop $ 0.25 • Samo pristna pijača . Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju T MOLJI OB VSAKEM LETNEM ČASU ■ Velika vojna proti moljem se pričenja za gospodinjo s pomladnim ča-from, toda zgodi se lahko, da dožive grdo presenečenje, ko poseže po končani zimi v predale in kote omar, kamor je bila čez zimo spravila dele poletne garderabe. Molji pozimi? Marsikatera gospodi nja bo neverno majala z glavo, čeprav bi lahko brala v slovit,cm Breh-mu odstavek o moljih, kjer stoji zapisano: "Rojenje moljev se dogaja pred vsem v toplejši letni dobi, v poedinih pritličnih pa vidimo molje tudi v dru gih letnih dobah, v zakurjenih prosto rili včasih tudi pozimi. Stvar je namreč v tem, da molji in njih zelega — ki se prav za prav sama hrani z volnenim blagom in ki e-dina dela škodo — prospevajo v toploti, pa naj kaže koledar poletje ali zimo. V stanovanjih, ki so urejena kolikor toliko sodobno, pa pozimi ni mrzlih prostorov, niti ne v podstrešju, kjer skrbijo dimniki za ogrevanje. — Kolikor toliko enakomerna toplota vlada v vseh sobah.in stranskih prostorih, drugega pa si molji in njih zalega no želijo. Obleki in oblačilnim kosom, ki jih stalno uporabljamo in često krtačimo ter iztepavamo, sicer ne morejo škodovati, tem bolj pa vsem mogočim volnenom športnim oblačilom, krznu in poletnim nogavicam, ki smo jih položili nekam v predal ali v kot omare brez posebnih zaščitnih u krepov, zanašajoč se na to, da požreš ne živali pozimi ne "obratujejo". In ker pozimi nikoli natančneje ne po ' gledamo v te predale in kote, bi se J pač ne smeli preveč začuditi, če najdemo spomladi v njih samo še "re-šeta", luknje in kupčke v prah spremenjenega blaga. Kriva je bila naša nevednost in nemarnost. Pri tem naj še izrečno pripomnimo, da se živali-ce ne lotijo samo volnenega blaga, temveč tudi umetne svile, o kateri mnogi mislijo, da moljem kot hrana ne diši, PETI EVANGELIJ SO NAŠLI . V Britskem muzeju v Londonu so arhivarji odkrili izredno najdbo, ki je važna z verskega in kulturno zgodovinskega vidika. Mod papirusovimi zavitki, ki jih je prejelo muzejsko vodstvo pred nedavnim časom, so stro kovnjaki odkrili peti evangelij, ki je približno 1700 let star. Prevod predstavlja egiptsko verzijo testamenta. Svetopisemski učenjaki so iskali to verzijo že nad sto let. Kdor se sedaj potrudi pogledati pod ogrožene, predmete, jih postaviti na svetlo in dobro iztepsti, utegne še vse rešiti. Kajti če so se molji v resnici vgnt'zdli vanje, njih zalega doslej brž kone še ni utegnila postali preveč po žrešna. Morebitne majhne luknje najbolje takoj zadelamo, potem zavijemo vse stvari v svež časopisni papir, ker molji kakor znano, tiskarske barve ne prenesejo. Papir večkrat zamenjamo z novim. Naftalin in druge močno dišeče snovi, ki jih mnoge gospodinje v boju proti moljem tako cenijo, ne zaležejo nič. Pregledovanje in iztepa-vanje sta poleg časopisnega papirja najboljši pripomoček. A če poletno blago na jesen iz previdnosti spravimo v vreče, ki so nerejene nalašč v ta namen, še celo ne bomo doživeli i.eprijetnih presenečenj. Migljaji za hišne gospodinje Čebula izgubi svoj ostri vonj in o-kus, ako vtaknemo celo v vročo in jo potem položimo za malo časa v mrzlo vodo. Nato jo lahko režemo, ne da bi se nam solzile oči. Kdor ima rad o-stro čebulo, pa toga ne sme storiti. Steklo: sklede, krožnike, nastavke in čaše Itemeljito osnažimo, ako jih odrgnemo najprej s suho soljo, potem pa jih umijemo. FOTO «DOCK SUD" Darujem za vsakih čest slik eno Bliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aires KROJAČ LEOPOLD USAJ MUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R" CENE ZMERNE Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od žel. postaje) SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U.T. 59-2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten ¡kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne cone - Vsak Irojak je dobrodošel - MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcijo, popravila in preuredbe vi s «h v r s! t Velika izbora modernega inozafka U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766' (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 STANOVANJA nova, zračna ln sončna; ena soba, kuhinja, living ter patio ali terasa, posebno pripravna za novoporočence, z vsemi ugodnostmi, se po ugodni ceni oddajo. CARLOS CALVO 833. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson iii Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 POZOR! Slov. babica dip!. v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniíkih in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA 33Í !íl¡ Si sac H lih «a, sv ŽENITNA PONUDBA. SloveíJ star 2G let in v stalni službi, bi se'j^ seznanil z dekletom od 20 do 25 lcl t «vrho ženitvo. Pisma je nasloviti P upravništvo Novega lista pod zna" 'Lajbah". KROJAČ, diplomiran v Bs. Ai^J0' Vam napravi obleko po naj modef šem kroju in po najnižji (ponlRoJa»' se priporoča: JOSIP FAGAN* ^ Soliš 1235 (blizu trga Constituí ^oi --—_> vit PREK0M0RSKA POŠT* Iz Evrope dospejo APRILA 1. Aurigny 2. Mte. Olivia 5. High. Chieftain in Maseilia 7. Cabo Sto. Tomé Proti Evropi odplovejo APRILA 1. Aleina 4. Gral S. Martin in H. Monarh 6. Aurigny va Ti M; '¡Ud S laa Ni ^ s % 8. Massilia VREDNOST DENARJA LIMA 1217 U. T. 23—3389 100 dinarjev 100 lir 100 Šilingov ' 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev k («ve, v«o kot »U #e 1 t iš i» * )! 3$ «k; KRIZI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko (Nadaljevanje Ker tudi na Tonetovo pobudo ni bilo več petja, je Rezika iz tega sklepala, da je popolnoma obupal nad u-spešnoHtjo svoje ljubezni do nje. Milo ee ji je storilo pri tej misli. Obžalovala je mladega moža, toda kolikor je tudi poslušala na utrip svojega srca, vedno se ji je zdelo, da mu ljubezni ne more vračati. Kakor da sta samo otílanek davne preteklosti, sla jo otožna gledala njegova darova. Ker je Ferdo izza onega izleta k Šumiku neprestano moledoval, naj vendar že enkrat "obiščeta povodnega moža v Šentlovreških jezerih", sta ,so nekega lepega dne že zgodaj zjutraj podala na pot. Po levom pobočju šumeče Radohne nad šentlovrcnškim trgom med zelenimi travniki, bogato obloženimi s sa-donosniki in pisanimi njivami, sta stopala vedno višje. Krasni temni gozdovi, kjer sta kraljevali vitka jel ka in nebotična smreka, eo se vrstili s tihimi livadami, vmes pa so ju pozdravljale lepe, bele, večinoma zidane kmečke hiše. Okna so se bleščala v solčnern žiru, ljubeznivo eo se na njih priklanjale raznovrstne cvetlice in rožice. Od vseh sonožeti se jc razlegalo klepanje kos. Tu pa tam je kak kosec stal, zavriskal, namočil kamen v čepur in brusil rezilo. Zadaj za kosci pa so se sukale brhke grabljice in čebljale. Če se je le dalo, so tudi katero zapele ali pa t>i nagajale z raznimi fantovskimi zgodbami. Posebno mnogo šušljanja je bilo, če je ta aH ona skupina zagledala samcata izletnika, Ferda in Reziko. Takrat je, kakor na povelje, delo zastalo. Dekleta so se suvala s komolci in stikale glave, starejše ženice pa so brezobzirno raz-voljale svoje jezičke, dokler ni zado-nel osorni opomin gospodarja, opozarjajoč delavke, da so nejete za košnjo, ne pa za obiranje. Naprej sta stopala Ferdo in Rezika. Gozdovi so prihajali vedno redkejši, goličave čim dalje večje. Nazadnje se je samo še pritlikavo borovje pletlo po tleh. Globoko v dolini so se svetlilo v daljo vrsto raztegnjene hiše šentlovren-škega trga, od nasprotne strani, od severa, pa sta pozdravljali cerkvici Sv. Ignacija in Sv. Janeza. Kmalu se je prikazal tudi Sv. Anton, nato njegova soseda na obzorju, Velika JCapa in Sv. Urša. Nad vsem tem razkošjem narave pa je veličastno veslalo solnce ter sipalo svoje žgoče žarke. Bil je zares vroč dan. Nižje spodaj so vsaj še košata drevesa skrbela za hlad in oddih, tu zgoraj blizu vrha pa je samo -še kak osameli bor ali me-cesen vabil v svojo skromno senco. Seveda sta jo Ferdo in Rezika s hlast nim veseljem poiskala ter se v nji o-krepčala za nadaljnjo pot. Končno, po štiriurni hoji, sta dospe la na cilj. Kakor v zapadni smeri, tako tudi šo precej daleč' proti vzhodu se je razprostirala pred njimi valovita planjava, večinoma gola, le mestoma poraščena z nizkim grmovjem in pri- tlikavim borovjem. Tla so bila tnalio-vita in vedno bolj se jima je udiralo pod nogami. Slednjič zagledata pred seboj večjo skupino borovja, kojega debla so 6e vlekla po tleh in le vrhovi so štrleli pokonci. "Evo!" vklikne Rezika, "kdor išče, ta najde, in kdor trka, se mu odpre. Na mestu sva. To so naša jezera!" Poskočila je kakor lehka srna, če zagleda zaželjeno pašo, tlesknila z rokami in že je bila na robu kotline, iz katero se. jo svetlikala voda.čim pa je hotela planiti skozi venec pritlikavih borovcev, so jo ti prijeli kakor s kleščami, ji zamotali noge in krilo, tako da ni mogla ne naprej in ne nazaj. Ko je krepkejc zastavila nogo, je zažmukalo pod njo ter brizgnilo. Rezika je zvonko zavpila, nato pa so razposajeno zasmejala. "Ljudje! Na pomoč!" se je šalila. "Povodni mož me že grabi. Vsa sem že mokra in kar noče me izpustiti." "Takoj mu bom pregnal skomine", zakliče Ferdo in pristopi, da bi rešil svojo tovarišico. Toda tudi on se je, stopajoč po borovih deblih, opotekel ter lovil z rokami po zraku ravnotežje. Če pa mu je spodrsnilo, je voda visoko švrknila po njegovih gorskih čevljih in nogavicah. "Pa ros nagaja, zolenobradec", je napollezno, napol v šali pripomnil Ferdo. "Nič za to, bom pa še jaz njemu eno zatrobil!" In še preden je Rezika mogla to zabraniti, je segel v žep ter kamen za kamnom metal v vodo. Prfej taka mir na, gladka, ko noč temna gladina se je razzibala in visoko jo pljusknilo drobno valovje. "Tako!" je dejal Ferdo. "Mojega de- kleta mi ne bo žalil nihče, pa naj se stokrat piše za Jezernika in tisočkrat vrši službo povodnega moža. Že z doma sem prinesel s seboj kamenje." S tem si izzval samo njegovo maščevalnost", odvrne Rezika in nehote ji je strah stresel glas. "Ti bi menda raje videla, da. sem te pustil v njegovem objemu? Ampak jaz te hočem imeti za s"ebe, vso!" O-prostivši Reziko zadnjih krempljev po vodnega moža, kakor se je izrazil, jo je hurno objel in poljubil. Rezika se mu je, rdeča kot cvetoči mak, veselo hihitaje izvila in hitela dalje proti drugemu jezercu, "Kaj pa, če nama zdajle pošlje nevihto na vrat?" je gostolela. "Saj se vendar še spominjaš, kaj je pravil Tone pri Šumniku? Zelo si nepreviden." "Mogoče pa ga danes sploh ni doma, zelenca, ali pa ima z žabami kon certne vaje. Sicer pa mislim, da tu ni bil njegov glavni hram. Kakor kaže, ima več palač kot Rotscliild." In res sta sčasoma, hodeča od kotline do kotline, naštela kakih deset jezer ali "okenc", kakor pravijo domačini tem večjim in manjšim mla-kotn, ki nikdar ne usahnejo. Največje med njimi so 60—80 m dolge ter polovico tega široke. Globoke niso nad dva metra. Ker pa so na dnu prepletene z mahovjem, je njihova gladina črna, otožno temna, zaradi česar jim ljudstvo prisvaja neizmerno glohoči-no. Pripoveduje se celo, da sta nekoč v Črnem jezeru utonila dva vprežna vola. Jarem je čez dolgo časa prišel v Bučarjevem studencu ob gornji Dravinji spet na svetlo, o volovih pa ni bilo več ne duha ne sluha. Pri največjem, tako zvanem Velikem ali Črnem jezeru sta Rezika in Ferdo obstala. Daleč se jima je razpiral razgled po divnih, temnozelenih pohorskih grebenih v Konjiško, Vita-njsko in Mislinj^ko dolino, proti jugu na Savinjske ali Kamniško planine, proti severu pa tja do Golice in še dalje gor proti nemškemu Gradcu. — Samo nekam zastrto je' bilo obzorje, kakor da bi tenka koprena pokrivala ta božji svet. Solnre je žgalo in peklo, ozračje pa jc migutalo, kakor da same iskrice plešajo po njem. Tam iz severozapada, iz Koroške, so se kopičili temni oblaki. Toda Ferdo in Rezika sta bila tako zatopljena v krasote, da teh napavednikov burje nista niti opazila. Držeča so za roke sta obračala pogled zdaj v to, zdaj spet v ono pokrajino. Rezika je pri tem pripovedovala svojemu spremljevalcu o vsoh teh krajih in ljudeh, kolikor ji je bilo znano. Mahcma jo je v tem prekinil Ferdo. Burno jo je objel okrog vitkega pasu in jo tesno privil k sebi. "Kako si dražestna!" je vzkliknil. "Čim bolj občuduješ Pohorje, tem lepša se mi zdiš ti sama. Kaj pomeni ves ta svet napram tebi, ki si mu kraljica!" "Laskač", ga je zavračala Rezika, on pa je le še živahneje nadaljeval: "Tvoji lasje so temnejši ko tile gozdo vi krog in krog. Tvoje oči so globljo ko talo jezerca. Oj, kako blažen bi bil, če bi smel zakopati svojo glavo v mehko šitmio tvojih las!" "Le mirneje", ga je mirila Rozika, vsa reječa v obraz, "po mojem mne- kf J» nju jc najbolj umestno, če si rajflV tančneje ogledava vodni grad P0' ^ nega moža, tega pohorskega pr&v noga junaka. Glej, če kje, se zadržuje tule notri. To je največjf zero vrh Planinke in spodobi se» ga obiščeva." To rekši, se je strgala iz Fert'0 rok in si začela utirati pot sko?1 movje. Bodisi da slednjo tod tako gosto, ali pa da si je po $ njah, dobljenih pri prvem jezeru dela tukaj že bolje pomagati — ^ bi trenil, je bila onstran "žive u" kakor je veselo pripomnila. Fei-1'" sicer mumljal pred sebe nekaj 0 z ribjo krvjo, toda ker ničesar 1,1 vli H|i, li§»4 X \ Mt >»» \ * v« je mrzil ko samoto, • ************************ T» * Zobozdravnika * Dra. Dora Samojlovich ¿e Falicov J Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez U. T. 69 L«t Paternal 17»* 21«1 *********************** .l^llllllllll H llllllll II111111111111111111M Mllllllllllllllll""1 ....... Restavracija, TRENTO-TRIESTE ¡ Točna postrežba in niike cel?e-pf1' U Prodori ,„) Domača 0°" : Igrišče za krogle. [ pravni za svatbe. Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac j AVELINO DIAZ 1754 — B»- A'i() i (Dve kvadri od parka Chaea^.....t ^ 'l,,,i IZDAJA: Komorcij "Novega li«U" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.