Marija Makarovič TEKSTILNA ZBIRKA Zbirka obsega: 1. moško in žensko (pretežno kmečko) nošo 2. vezenine in drugo tekstilno blago za notranjo opremo 3. klekljane in kvačkane čipke 4. južnoslovanske noše V skladu z nekdanjimi predstavami o etnološko muzeološko pomembnih predmetih in njim podrejenimi težnjami muzejskih delavcev iz konca 19. stoletja so pomenili različni kosi praviloma slovenske kmečke ženske in moške noše in razna vezena tekstilna oprema s kmetij zraven predmetov ljudske umetnosti osnovni fond tedanje narodopisne zbirke v okviru Narod- nega muzeja v Ljubljani. Zato sodijo predmeti tekstilne zbirke, kot pričajo tudi inventarne knjige,'^ med prve in najstarejše zbirke današnjega Slovenskega etnografskega mu- zeja v Ljubljani. Med njimi je v zbirki kmečkih noš vpisana kot najstarejši odkup dne 10.1. 1896 pod inv. št. 7 "avba z zlatim formom in svilenim trakom z rdečimi 2 in zelenimi rožami". V zbirki kmečkih vezenin pa je kot prvi vpisan pod inv. št. 320 "krstni 3 prt z rdečimi grozdki in Marijinim monogramom" dne 21.8.1902. Zbirka vzorcev klekljanih čipk tvrdke Franc Lapajne iz Idrije je prišla v 4 5 muzej leta 1908. Zbirka kvačkanih čipk pa šele leta 1981. V začetek 20. stoletja sodijo tudi prvi odkupi posameznih kosov južnoslo- vanske noše. Med njimi je bila leta 1906 odkupljena tkim. "turska otira- ča" s pripisom "haromsko tkanje" pod inv. št. 394^ in poldrugo desetletje kasneje "opleč iz tankega platna z belo vezenino in predrtinami iz Sunja", ki je bil kupljen dne 31.V. 1921 na I. Ljubljanskem velesejmu od Marice 7 Delič iz Sunja. - 70 - Značilno za tedanja kupljena ali darovana oblačila je, da pomenijo pravi- loma samo kose ženske in moške noše. Izjemo predstavljata oprava po- g Ijanske neveste iz Bele krajine, ki je bila odkupljena leta 1907 , in moška 9 ter ženska noša iz Bojancev. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo od- kupljenih več kompletnih ženskih noš in med njimi 29.8.1947 noša iz Bar- 10 ^ ^ kovelj pri Trstu, nadalje zimska, pomladanska in letna noša iz Skednja pri Trstu,'''''' leta 1948 pa je bila odkupljena tudi kompletna moška noša iz 12 Selške doline. 13 Kot kažejo podatki v inventarnih knjigah, pa so tudi še v obdobju po dru- gi svetovni vojni prevladovali odkupi posamičnih kosov noš ali le deloma kompletnih moških in ženskih noš. Zakaj v obdobju med drugo svetovno vojno povečano predelovanje starejših oblačil je tudi po tej plati osiroma- šilo zbiranje tovrstnega gradiva. Podobno velja tudi za tekstilno notranjo opremo. Sledeč estetskemu krite- riju zbiranja je muzej zbiral le dragocenejše in starejše vezene predmete. Tako je bilo vse do sedemdesetih let zanemarjeno zbiranje kompletne tek- 14 stilne hišne opreme, podobno se kaže tudi glede kompletnega zbiranja oblačil posameznega človeka. Prva pridobitev celotne oblačilne in druge tekstilne oprave sodi šele v leto 1976, ko so bila odkupljena vsa oblačila in vsa tekstilna oprema starejše kmetice iz Šentvida pri Stični.'''^ Leta 1982 pa je bila pridobljena tudi kom- pletna ženska in deloma moška noša in notranja tekstilna oprema skupaj z zbirko kvačkanih čipk iz Loč pri Poljčanah'''^. Tekstilni predmeti, med njimi zlasti ženska in moška oblačila ter vezeni kosi hišne opreme, so prihajali v muzej bodisi prek posrednikov,'''^ ki so se pečali z zbiranjem in preprodajanjem raznih etnografskih predmetov ali pa so jih najbrže pod vplivom tedanjih "narodobudniških prizadevanj", ki so botrovala tudi zbiranju narodopisnega gmotnega blaga, zbirali tedanji kul- turni delavci, med njimi najpogosteje učitelji in duhovniki. - 71 - Podatki v prvi inventarni knjigi namreč pričajo, da je veliko kosov belo- kranjske noše pridobil že leta 1906 za narodopisno zbirko Ivan Šašelj, žup- nik v Adlešičih,'''^ nadalje leta 1907 nadučitelj Janko Lokar v Dobljičih'''^itn. Med svetovnima vojnama in zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni se ka- že že načrtnejše zbiranje in odkupovanje tekstilnih oblačilnih predmetov, vseeno pa še vedno prevladujejo slučajni odkupi. Sistematičnejše zbiranje slovenske, vendar do sedemdesetih let pretežno le kmečke noše, pa je bi- lo povezano z rednimi skupinskimi (ekipnimi) terenskimi raziskovanji od leta 1948 - 1961, v veliki meri pa tudi z individualnimi raziskovanji in zbi- ranjem gradiva, povezanega s pripravami za občasne razstave noš in ve- 20 ženin, ki sledijo po letu 1958. Podobno volja tudi za zbirko vezenin, ki se je vsaj do neke mere povečala v zvezi z zbiranjem gradiva za razstavo "Slovenske ljudske vezenine" leta 1961. V sedemdesetih in osemdesetih le- tih pa tudi v zvezi z že omenjenimi odkupi celotne oblačilne in tekstilne hiš- ne opreme. ^ V obdobju, ko so dajali prednost zbiranju moške in ženske kmečke noše, zategadelj ni slučaj, da so bili po takratnem estetskem kriteriju odbrani kosi noš in dodatki nošam, med prvimi strokovno obdelanimi predmeti iz zbirk leta 1923 ustanovljenega Etnografskega muzeja v Ljubljani. Tako je že leta 1926 obdelal Stanko Vurnik, takratni kustos Etnografskega 21 muzeja, slovenske avbe v članku Doneski k studiju slovenske avbe, leta 22 1928 pa prav tako v Etnologu slovenske peče. Vsebina obeh razprav ka- že, da temeljijo avtorjevi izsledki prav na gradivu omenjenih ženskih po- krival iz zbirk Etnografskega muzeja. Z obdelovanjem muzejskih tekstilnih oblačilnih zbirk je nadaljevala Marta Ložarjeva, ki je leta 1944 objavila v 23 Etnologu članek z naslovom Rokavci v slovenskih nošah, leta 1949 pa istotam članek z naslovom Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih nor- - u 24 sah. Zraven ustnega izročila, arhivskega gradiva iz 19. stoletja ter drugih pi- sanih in rokopisnih virov pa so bile muzejske zbirke slovenske kmečke no- še poglavitna podlaga za monografsko obravnavanje kosov kmečke moške - 72 - 25 in ženske noše v disertaciji avtorice pričujočega sestavka. Delu, ki je iz- šlo v zelo skrajšanem obsegu leta 1970, pa so priloženi originalni kroji po- glavitnih moških in ženskih noš, ki temeljijo izključno na muzejskem gradi- 26 vu. Starejša moška in ženska noša in oblačila polpreteklega obdobja, pa so po- menila tudi poglavitno gradivo za občasne razstave noše v Slovenskem et- nografskem muzeju v Ljubljani in drugih krajih. Kompleti noš ali posamez- ni kosi oziroma dodatki nošam,vezenine in čipke so bili doslej predstavlje- ni na naslednjih razstavah: Peče na Slovenskem, 1959 Vezenine na Slovenskem, 1961 Kmečki nakit, 1965 Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stol., 1966 Klekljane čipke, 1970 Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes, 1974 Govorica slovenske kmečke noše, 1981 Zbirka noš, vezenin in čipk je najbolj številna izmed zbirk Slovenskega et- nografskega muzeja v Ljubljani, saj obsega po vpisih v inventarni knjigi 8572 kosov. Med njimi šteje zbirka slovenske noše, tj. raznih oblačilnih delov in dodat- kov 3455 predmetov, zbirka južnoslovanskih noš okoli 500 kosov, zbirka vezenih in drugih kosov tekstilne hišne opreme 770 kosov, klekljanih čipk je 1839, kvačkanih pa 240. Med navedenim številom slovenskih noš je všte- tih tudi nad 20 kompletnih ženskih in moških noš, npr. ženska noša iz Bar- 27 kovelj, Padrič, Skednja, Ziljske doline, Beltinec, Preloke itn. V zbirki slovenskih ženskih noš je najštevilneje zastopana zbirka peč s 500 kosi, nadalje zbirka avb s 136 avbami itn. (gl. tudi tab. 2). V zbirki moš- kih noš pn je največ telovnikov, tj. 56 in pa moških srajc s 54 kosi (gl. ta- belo l). Kot kaže priložena tabela, prav tako sestavljena po vpisih v inven- 28 turnih knjigah, pa so številneje zastopani tudi drugi deli moških in žen- skih noš ter dodatki. - 73 - Tabela 1 Oblačilni kosi in dodatki moška noša predmet število hlače 34 hlače, spodnje 16 jopič 3 klobuk, kapa 24 kravata 5 suknja, suknjič 19 srajca 54 telovnik 56 torba 11 žlajfica 29 Skupaj 251 Tabela 2 - 74 - ženska noša - 75 - V depojih Slovenskega etnografskega muzeja je še nekaj neopredeljenih ko- sov oziroma dodatkov k nošam. Iz vpisov v inventarnih knjigah ni natančneje navedeno, ali sodijo k moški ali ženski noši. Zato so na naslednji tabeli tudi skupno navedeni: Tabela 3 Moška in ženska noša Po osvoboditvi je Etnografski muzej v Ljubljani prevzel od Narodnega mu- zeja tudi 1614 predmetov iz takoimenovane Grebenčeve zbirke. Med njimi je nad 300 različnih kosov ženske in moške noše ter notranje opreme, na šitirh kartonih so pripeti še različni gumbi, njihovo skupno število je 1206 kosov. - 76 - V zbirki tekstilne hišne opreme in nekaterih drugih tekstilnih predmetov je najštevilnejša zbirka prtov, sledijo ji prevleke za blazine in drugi kosi no- tranje hišne opreme, kar nazorneje kaže priložena tabela. Tabela 4 Tekstilna hišna oprema V okvir tekstilne zbirke sodi tudi zbirka klekljanih in kvačkanih čipk s številnimi vzorci in prav tako zbirka modelov za modrotisk ter vzorcev "papircev" za klekljane čipke (tabela 5). - 11 ' Tabela 5; Končno naj navedemo, da je zraven navedenih predmetov po eden do trije kosi najrazličnejših tekstilnih predmetov, okrog 150 po številu, med njimi na primer: nočna čepica, otroška kapica, krstna odejica, gamaše, steznik, pahljača, denarnica, lasulja, svetinjica, verižica, kombinezon, ženske ko- palke, očala, pištola, podveza, servieta S. Gregorčiča, slinček itn. - 78 - Tematska zastopanost oblačil in tekstilne hišne opreme, kot kažejo tudi predhodne tabele (št. 1 - 3), je takorekoč popolna. Pokrajinski izvor pred- metov in še posebej izvor predmetov glede na družbeni položaj pa je moč- j no enostranski. Pregled zbirke moških in ženskih noš kaže, da so tematsko vsaj s po nekaj'j kosi zastopani vsi deli moške in ženske noše ter njeni dodatki (gl. tab. 1, 2), podobno velja tudi za vezenine in drugo hišno tekstilno opremo (tab. 4). Razbor predmetov glede na zemljepisni in družbeni izvor pa je močno po- manjkljiv oziroma enostranski. Določneje: v zbirki moških in ženskih noš prevladujejo za starejše obdobje (približno do 1. svetovne vojne) oblačilni kosi z Gorenjskega, za mlajše I obdobje pa s Štajerskega. V skladu s tedanjim načinom inventariziranja pa~ je provenienca starejših predmetov večinoma neznana, četudi jih lahko na podlagi primerjalnega gradiva uvrščamo v širše, največkrat alpsko območje. Enako velja za tekstilno hišno opremo, kjer prevladujejo predmeti z Gorenj- skega, Štajerskega in Dolenjskega, kar prav tako kot za noše prikazuje na- slednja tabela 6. - 79 - Tabela 6 - 80 - - 81 - - 82 - - 83 - Prav tako je zbirka klekljanih čipk pretežno zastopana z vzorci oziroma iz- delki čipk po vzorcih tvrdke Franc in Dragotin Lapajne iz Idrije, kvačkanih pa z vzorci Elze Kuharjeve iz Loč pri Poljčanah, četudi vemo, da je bilo ob- močje kleklJanja in predvsem kvačkanja veliko širše. Tematsko in zemljepisno je močno pomanjkljiva tudi zbirka moške in žen- ske južnoslovanske noše, zakaj vse do odločitve, da zbirke ne bomo več dopolnjevali, so predmeti prav tako večinoma le naključno prihajali v mu- zej in tako kot slovenski, odbrani le po estetskem kriteriju. Povedano še po- sebej potrjujejo vsi predmeti iz tkim. Švegel - Sancinove zbirke, ki jo je 30 odkupil muzej leta 1964 . Vse do sedemdesetih let so tekstilni predmeti z nekaj izjemami povsem neopredeljeni glede na družbeni izvor. Starejši, večinoma s kmetij izvirajoči predmeti tekstilne zbirke, sodijo pretežno v 19. in le izjemoma v 18. ali 17. stoletje. Mlajši, kjer so zra- ven kmečkih oblačil in vezenin zastopani tudi tekstilni predmeti drugih slo- jev (npr, rudarjev, bajtarjev, mestnih prebivalcev), pa sodijo pretežno v obdobje med svetovnima vojnama. Med podatki o predmetih vse do konca druge svetovne vojne le izjemoma za- sledimo natančno ali približno datirane predmete. Letnico izdelave imajo nekateri sklepanci, npr. 1763 (inv. št. 255), 1780 (inv. št, 264), veliko- nočni prti, npr. 1848 (inv. št. 914) in moški kožuh z Gorenjskega, ki ima uvezeno letnico 1881 (muzejska zbirka v Žitari vasi). Pri drugih predmetih starejše tekstilne zbirke pa so verjetno po zatrjevanju prodajalcev ali pred- videvanju kustosa, ki je predmet inventariziral, pripisane približne letni- ce;,, npr. "krilo z modrcem. Vodice, 1830" (inv. št. 139), "telovnik, Hol- mec, 1806" (inv. št. 98) in "telovnik, Vodice, 1848" (inv, št. 99). Pri večini predmetov, ki so jih muzejski sodelavci zbrali v obdobju po osvo- boditvi, pa so praviloma vpisani tudi podatki o približni starosti predmeta. Vendar se kaže, da bi bilo vsaj pri nekaterih predmetih zatrjevanje doma- činov o starosti predmeta potrebno jemati s pridržkom. - 84 - Predmeti starejše in mlajše tekstilne zbirke omogočajo stalno in občasne postavitve kmečke in mestne noše (npr. v Ljubljani) nadalje vezene hišne opreme ter klekljanih in kvačkanih čipk. V okviru vsake zbirke pa je vrsta predmetov, ki pomenijo po vsebinski, tehnološki in estetski strani še po- sebno muzejsko vrednost. Med njimi npr. že navedeni sklepanci in prti'z letnicami, avbe z zlatovezenimi čelniki, peče in kompleti ženske ter moš- ke noše (npr. iz Skednja, Barkovelj, Roža, Ziljske doline itn.). Prav tako je zbirka klekljanih in v zadnjem času pridobljena zbirka kvačka- nih čipk kot celota velikega pomena za proučevanje in prikazovanje zadev- ne hišne delavnosti in obrti na Slovenskem. Na podlagi sistematičnega pregleda tekstilne zbirke noš, vezenin in čipk bi kazalo v prihodnje usmerjati zbirko takole: 1. poskrbeti, da bi bili vsi, večinoma že na inventarnih kartonih inventari- zirani in fotogreifirani predmeti tudi primerno deponirani. Zakaj razen ženskih kril z modrcem, avb, telovnikov in sklepancev so vsi drugi tek- stilni predmeti neprimerno in z izjemo čipk tudi nepregledno deponirani. 2. zbirati le tiste tekstilne predmete starejšega datuma, ki lahko dopolnijo že obstoječo zbirko glede na krajevni in družbeni izvor. 3. sistematičneje zbirati otroško nošo starejšega in mlajšega obdobja. 4. nadaljevati z zbiranjem moških in ženskih oblačil mlajšega obdobja, ki bi morala praviloma obsegati kompletno garderobo predstavnikov posa- meznih družbenih skupin. - 85 - OPOMBE Inventarna knjiga I 2 Inventarna knjiga I, str. 1 3 Inventarna knjiga I, str. 46 4 V Približno v istem času je muzej pridobil tudi zbirko 23 vzorcev idrijskih čipk z napisom Spitzenmuster aus Idria vom Jahre 1839. Inv. knj. I, inv. št. 499 5 Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/431 - 671 ^ Inventarna knjiga I, str. 57 7 Inventarna knjiga I, inv. št. 410, str. 59 g Inventarna knjiga I, inv. št. 65 - 84 9 Inventarna knjiga I, inv. št. 46 - 55 in inv. št. 57-64 Inventarna knjiga IV, inv. št. 5900 - 5906 Inventarna knjiga IV, inv. št. 5943 - 5970 12 Inventarna knjiga IV, inv. št. 6152 - 6156 13 Primerjaj podatke v inventarnih knjigah IV, V 14 Knjiga prihodov muzejskih predmetov 1965 - 1976, vpis pod t. št. 11, z dne 10.9.1976 Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/1 - 671 '^'^ Inventarna knjiga I, inv. št. 39, str. 6 in št. 73, str. 11 itn. 18 Na primer: inventarna knjiga I, št. 13, str. 2 in št. 65, str. 10 19 Na primer: inventarna knjiga I, št. 56, str. 8 itn. 20 Med njimi najprej Peča na Slovenskem leta 1959 in druge razstave (gl. str.4.). -Be- Zi Stanko Vurnik, Doneski k studiju slovenske avbe, E I, 1926, str. 1-35 i 22 ä Slovenska peča, E II, 1928, str. 1 - 25 \ 23 s, i Marta Ložar, Rokavci v slovenskih nošah, E XVII, 1944, str. 63-81 j 24 ^ ^ i Marta Ložar, Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih nošah, SE II, 1949, str. 54 - 67 \ i 25 ^ ^ ¦ i Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, doktorska disertacija, rokopis, 1963 j 1 26 i Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, Ljubljana 1971 27 v, v ' Pri večini ženskih in moških noš manjkajo obuvala .j 28 * Vpisi so povzeti po inventarnih knjigah št. I - XVIII H 29 ^ ^ i Primerjaj: Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v etnografskem >j muzeju v Ljubljani, Slovenski etnograf XV, 1962, str. 243 - 252. I 30 Knjiga prihodov, Etnografski muzej 1945 - 1965, vpisano pod t.št. 36, z dne 25. VIII, 1964, str. 217.