Leto Vili., št. 28 („Jot*«» xvi, st. i**a) Ljubljana, ponedeljek 22. julija 19)5
Cena 1 Din
...^id>uut,vu. Louuijaoa, tmarljeva uilce & — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. stinse rata) oddelek: LJubljana. Selen-öurgova uL — TeL 8492 Is 2492. «Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2456. iPoaružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Telefon St 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42, Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum?> erartnerfa.
Ponedeljska Izdaja
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telet <j> St. 3122, 3123. 3124. .3125 in 312^ Ponedeljska Irdaja »Jutra« izha^ vsaV ponedeljek z araj. -roča se posebej tn velja po pošt • prejpmana Din 4.-, po raznaša) cih dostavljena Din f> mesečno Maribor: Gosposka ulica U. FelefoL St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 6r>
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
Proračun v načelu sprejet
Pa celodnevni razpravi fe Ml snoči proračun v načelu s 190proti
t glasovoma sprejet - Danes bo zaključena tudi podrobna raz-
pr ava
Beograd, 21. Julija, p. Narodna skupščina je danes po celodnevni neprekiajeui
seji zvečer ob 18. končala načelno razpravo o proračunskih dvanajstmah in finančnem zakonu ter s 190 proti 2 glasovoma proračun v načelu odobrila. Ker t>o opozicijski govorniki debato zavlačevali, se je večina za danes prijavljenih govornikov v'adne večine odrekla besedi ir tako omogočila pravočasni zaključek 'ia-čelne razprave.
Sinočrnja seja je trajalo do 11. ponoči, danes pa se je pričela razprava kmalu po 8. uri. Med vsemi današnjimi govorniki je bil najbolj paaljivo poslušan govor narodnega poslanca g. Ivana Mohoriča, ki uživa že od prej sloves enega najodličnejSih gospodarskih strokovnjakov, ki brez političnih obzirnosti odkrito pove svoje mnenje. V svojem nad ene uro tra.' čem govoru ee je g. Mohorič po-bavil z vsemi aktualnimi gos :-o-prob leoni ter kr.it no prem otri! ■ :e dvanajstine in določbe finanč-•akona ugotavljajoč, da se preülo-. <' :"naj<tine bistveno razlikujejo od pre njih proračunov, v katerih se ,-e vseskozi izvajalo načelo štednje. Od leta 1932 dalje je srospodarsitvo de-fieitno. Pooblastila finančnega zakona, ki ee nanašajo na kreditne operacije, so sicer izvedljiva, ker razpolagajo državni in od države privilegirani denarni zavodi z do voljnimi finančnimi sredstvi, obstoja pa nevarnost, da bodo trudi ti zavodi postali nelikvidni, če jim bo država pobrala vsa razpoložljiva sredstva. V drugem dein svojega govora je g. Moho.-ič podrobno orisal težavni gospodarski -io-ložaj dravske banov ir, e, o kateri še vedno vlada docela napačno mnenje, da živi v Magostainjru. Svoj govor je zakjučil 2 izjavo, da je prišel v Narodno skupščino s dobro voljo za sodelovanje, da pa mora
Predsednik
Obsiova starih strank nI Vlada fe© za vsako cesto
Burno pozdravljen od vladne večine je predsednik vlade imel pomemben politični govor. Očrtal in pojasnil je osnovna načela, po katerih se ravna politika vlade, ter nazore vlade glede ureditve notranjepolitičnih razmer. Posebno pozornost in odobravanje je izzval oni del govora, v katerem je pojasnil stališče vlade glede snovanja političnih strank. Ne more biti govora o vračanju na nekdanje plemenske, verske in pokrajinske stranke, je s posebnim naglasom izjavil predsednik vlade in dodal; da v tem pogledu popolnoma soglašata žnjim tudi notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho.
Dr. Stojadinovič je najprej zavrnil osebne napade nekaterih opozicionalnih govornikov na njegovo osebo kot docela neutemeljene in se nato bavil s finančnim delom dvanajstim Pobijal je trditve opozicije, da je vlada povečala proračun, ki da je dosegel že 15 milijard, ter da uvaja razkošno gospodarstvo. Ni razkošje, je dejal med drugim. če se povečajo krediti za zgraditev šol, za preskrbo vode, za nastanitev osnovnošolskih učiteljev in za vojsko. Za tako gospodarstvo prevzame vlada vedno vso odgovornost pred poslanci in pred narodom.
Vlada je pri svojem delu, ki ima za cilj pomirjenje in normalizacijo političnih prilik, našla razumevanje v vseh krajih in v vseh slojih naroda. Ni dvoma, da bo imela od tega koristi vsa država. Samo disciolini-ran narod ima pravico do največje svobode. Ce ne bo te samodiscipline in pravega pojmovanja svobode, ki jo je sedanja vlada že v znatni meri dala, potem mi ne moremo nositi odgovornosti, ako bi proces normalizacije ne napredoval tako naglo in po oni poti, kakor to vlada iskreno želi. Apeliramo na vse one, ki se nazivajo za prijatelje naroda prijatelje reda in prijatelje svobode, da nas pri tem delu podpro, da uspemo na poti. ki vodi v lepo in boljšo bodočnost Jugoslavije.
V drugem delu svojega govora se je predsednik dr. Stojadinovič dotaknil ure-
pri najboljši voljS odklonita vsako odgovornost za posledice take gospodarske
politike.
Med drugimi je govoril tudi nerodni poslanec g. Barnč, ki pa je s svojim govorom
v katerem je napadal na levo in na desno, izzval v Narodni skupščini tako burjo, da je moral predsednik sejo prekiniti. Ko je Banič po zopetni otvoritvi &e> nadaljeval svoj govor v istem tonu, mu je predsednik odvzel besedo. Med ostalimi govorniki eta govorila nato se poslanca dr. Veble ki se je zavzemal za Čimprejšnjo rešitev hrvatsikegr vprašanja in dr. Jure Koče, ki je v svojem govoru podprl izvajanja poslan oa g. Mohoriča ter kritiziral zlasti davčno upravo v Sloveniji. Glavno krivdo za gospodarsko krizo v Jugoslaviji pripisuje bivšemu Finančnemu ministru dr. Diordjevi-čli. Med zadnjimi je govoril še poslanec dr. Anten Novačan, ki je izjavil, d« ne govo-r ?omo v svojem imenu, marveč v imenu mnogih svojih slovenskih tovarišev, med njim tudi pristašev dr, Korošca, ki niso za-dovolini s sedanjo politiko. Gospodarsko in politično stanje v Sloveniji ni bilo še nikdar taiko slabo, kakor je sedaj. Davčna apa rat je v Sloveniji najbolj pretiran. V svojem govoru je 'tudi omenjal, da je Pucelj-M a ruš i če va epizoda v slovenski politiki v stanju končne likvidacije. Poizkus teh gospodov, ki ste hotela postati slovenska voditelja, je definii i vno propadel. Nato je govoril še poročevalec manjšine iinančnega odbora inž. Kabalar, nakar je predsednik odredil kratek odmor.
Po odmoru je povzel besedo predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je ob zaključku načelne razprave odgovoril na pripombe posameznih govornikov
dopustna in ne mogoča -©čuvala avtoriteto oblasti
ditve notranjepolitičnih prilik ter izjavil, : da želi vlada z razširjenjem osnove, na I kateri počiva avtoriteta države, doseči i notranje pomirjei^ in združitev vseh j konstruktivnih sil. V. tem pravču naj se I najde pot za napredek Jugoslavije. So še j elementi, ki ne žele konsolidacije in ki M I hoteli povzročati nerede. Toda ogromni del našega naroda, tako onega, ki je zastopan v Nand" skupščini, kakor onega, ki je zastopan v opozicij' izven parlamenta, ima Jiterea na tem, da krene Jugoslavija na boljša pota Omenil sem. že, da hoče vlada spremeniti politične zakone v duhu Ln po Željah naroda. Toda dokler zakoni obstojajo, dokler se rednim potom ne spremene, se morajo spoštovati od vsakogar. Avtoriteta oblasti inora biti v vsaki državi. Vlada se ne bo strašila noberih ukj-epo? <ia onrani in ..čuva avtoriteto oblasti. Tre'oa je to povedati baš v sednji naii svoboioumnejši eri, da ne bo razočaranja i^a no noni s*- ii.
Nato je predsednik vlade govoril o politični borbi v Franciji, ko je šlo za specialna i pooblastila vladi. (Dragutin Jamkovič: To-: da francoski parlament je vlada odklonil j politična pooblastila!) Gospod kolega Jan-j kovič, ko ste bili v vladi, ste o teh stvareh i drugače mislili. Nikar me preveč ne vle-čite za jezik (Smeh)- Volilni zakon je na prošlih volitvah pokazal svojo vrednost. Danes si je že ves narod o njem ustvaril svoje mnenje. To bo vlada vpoštevala pri svojem bodočem delu.
Da dobimo potom volitev Narodno skupščino, pa ni dovolj samo volilni zakon, nego tudi zakon o tisku in zakon o zborovanjih in dogovorih. Mi smo že brez novega zakona uvedli svobodnejši režim glede tiska. Isto velja tudi za zborovanja, seveda pa vse v mejah obstoječih zakonov. Za volitve pa je potrebno tudi formiranje po-
litičnih strank. Zdi se, da so se gospodje na levici prestrašili, da imam volilni mandat. Lahko vam povem, da ga nimam, marveč samo delovni mandat-
Volilne borbe ne sme nikdar več prevzeti na svoja ramena samo policija, boreč se za vladne kandidate ali samo za nekatere b-med njih in boreč se proti opoziciji, marveč mora preiti volilna borba na velike politične formacije, osnovane po zakonu. Z ustvarjanjem takih strank se ne ruši narodno in državno edinstvo, nego nasprotno, ono se s tem samo utrjuje in krepi. Bdi sem lansko leto v 'Ameriki in sem študiral tamošnje strankarske prilike. Ameriški parlament bi bil is>to, kar je bil nekdanji avstrijski, v katerem je vsak narod, vsaka verska skupina imela svojo politično stranko, ako bi ne bilo obeh velikih vse-državnih strank, ki se menjavata na oblasti. Vse, kar sem videl v Ameriki, je utrdilo mojo vero v pravilnost onih odredb naše ustave, ki doloJajo, da ne more biti političnih udruženi na plemenski, verski ali pokrajinski osnovi v duhu nekdanjih političnih strank.
Posi. Baričevič: Kaj pravita k temu gg. dr. Korošec in Spaho ?
Predsednik dr- Stojadinovič: Gg. dr. Korošec in dr. Spaho popolnoma soglašata s tem, kar sem tu povedal, kajti predsednik vlade govori vedno v imenu celokupne vlade. Vlada je prepričana, da so samo velike stranke dostojne tega imena in da samo velike stranke lahko koristijo narodu in državi. Želeč osnovanje velikih strank pa vlada ne želi, da bi se sama direktno vmešavala v to stvar, ker ne želimo ustanavljati strank od zgoraj. To prepuščamo narodu in vam, političnim ljudem iz naroda, da to storite, kadar in kakor sami smatrate za potrebno, toda razume se, vse v mejah zakona. Ko glasujete za prora^ čunske dvanajstine, boste s svoje strani položili temeljni kamen v zgradbo naše skupne boljše bodočnost!.
Glasovale
Vladna večina je z odobravanjem sprejela izvajanja predsednika vlade, nakar se je vršilo poimensko glac~ovan:e. 190 po-lan-cev je glasovalo za. 2 pa proti ;n sicer Voja Lazič in Bora Djurič. Izmed slovenskih poslancev so se pri glasovanju abetiniraK gg. Prekoršek. Moborič, Liukačič, Türk. dr. Fux in Dako Makar, vs' ostali slovenski poslanci pa so glasovali zn proračun.
Zase^aufe senata
Beograd, 20• julija, v. Senat se bo sestal najbrže v torek dopoldne teT bo predvidoma že na tej seji izročil dotlej v Narodni skupščini sprejete dvanajstine svojemu finančnemu odboru.
Za torek popoldne ob 5. je sklicana seja Kluba senatorjev JNS. Na sejo se bo izvršila volitev klubskega odbora in na dnevnem redu je tudi diskusija o aktualnih no-litičnih vprašanjih.
Po odredbi DruStva tiskarnarjev smejo Iziti današnfl ponedeljski listi samo na 4 straneh. Ker je tudi Narodna tiskarna, čeprav bi lahko tiskali Uste že v normalnem obsegu, vezana na solidarnostni dogovor med tiskarnami, sono morali
tudi mi omejiti obseg današnje Številke
Sestava davčnih odborov
Uspeh intervencife predstavnikov obrtništva
Beograd, 21. julija, -r- Kakor smo že poročali, je bila pretekli teden v Beogradu konferenca zastopnikov obrtništva iz cele države. Na konferenci so razpravljali o nekaterih važnih določbah novega finančnega zakona, nanašajočih se na davčne predpise. Glavna zahteva obrtništva pa gre za tem, da se črtajo nove določbe v finančnem zakonu, s katerimi bi se i zp remenila dosedanja sestava davčnih odborov. Deputaci ja obrtnikov je posetila predsednika vlade dr. Stojadinovič m finančnega ministra dr. Letico ter dobila zagotovilo, da se
ho ta določba v finančnem zakonu omili la hi ustreglo izraženim željam gospodarskih krogov. V bodoče bodo davčni odbori sestavljeni tako, da bo dva člana imenovala pristojna zbornica odnosno gospodarsko združenje, predsednika bo imenovala državna oblast, od ostalih dveh članov, ki jih imenuje davčna uprave, pa mora biti eden brezpogojno iz vrst davkoplačevalcev, ki plačujejo pri-dobnino. Na ta način naj bi se izpolnila kardinal na zahteva gospodarskih krogov da v davčnih odborih ne sme imeti večino davčna uprava.
Katolidiesn In politika
Zanimiva izvajanja glasila vrhbosanskega škofa v zvezi z združitvijo klerikalnih frakcij z bivšo radikalno
stranko
Sarajevo, m. juiija. r. Organ vrhbosan-ske škofije »Katoliški tednik« objavlja zanimiv članek o rešitvi političnih problemov v naši državi, v katerem toplo pozdravlja združitev klerikalnih frakcij z bivšo radikalno stranko. Pisec se sklicuje na govore, ki jih je imel eden izmed prvakov starih radikalov dr. Laza Markovič na svoji agitacijski turneji ter pravi med drugim:
Pred par dnevi je imel na neki konferenci v Sarajevu znani politik in radikal dr. Laza Markovič govor, v katerem je omenjal tudi stališče radikalne stranke do katoliške cerkve. Pri tej priliki je dr. Markovič dezal, da ima katoliška cerkev v naši državi mnogo vernikov in da jo je trebp. vsestransko spoštovati. Kot star politik je dr. Markovič pravilno in modro govoril ter resnično in realno očrtal odnos cerkve do radikalne stranke. Dolgo smo čakali, da bi prišlo do tega in hvala
Bogu, naposled je vendarle prišlo. To je edini način in samo pod tako predpostavko je mogoče o tem razgovarjati. že se nam je zdelo, da bo vse to, kar je bilo ustvarjenega v teku 13 stoletij, izločeno in razveljavljeno. Obe vari (pravoslavna in rimsko katoliška) in obe kulturni tradiciji sta komponenti jugoslovenstva. Katolicizem je pri Hrvatih in Slovencih narodna vera, prav tako kakor je pravoslavje pri Srbih. To mora biti aksiom vse naše državne politike na cerkveno-verskem področju. List na koncu izraža prepričanje, da bodo vsa vprašanja med Hrvati in Srbi skoraj rešena, ker so na eni in drugi strani ljudje, ki spoštujejo eno vero prav tako kakor drugo. Ob koncu še list poudarja, da je katoliška vera državna vera.
Pisanje glasila vrhbosanskega škofa je zbudilo v vseh političnih krogih veliko pozornost, ker pove med vrstami več, kakor pa v samem besedilu.
Uvc^p^o bo tajno glasovanje, sistem vsedržavni*i list pa bo najbrže ostal v veljavi
»Oozor« poroča, da bo vlada dr. Sto-jadinovi§a v najkrajšem času sestavila predlog novega volilnega zakona, za katerega vlada največje zanimanje ne samo v političnih krogih, marveč tudi v najširši javnosti. Po informacijah lista tvo vlada najprvo proučila splošno raz-jk>!oženje v državi ter nato na podlagi tega sestavila načrt in ga predložila skupnemu odboru Narodne skupščine in senata, kakor je predviden v pooblastilih, ki jih zahteva vlada v finančnem zakonu. Kot sigurno se lahko smatra, cla bo novi zakon predvideval tajno glasovanje, ker se ie pokazalo, da javno glasovanje ni nikaka ovira za snage opozicije. Ni pa še sigurno, na kakšn' osnovi bo sestavljen novi volflmi zakon. Glawno vprašanje, o katerem še ni od-
ločitve, je ali naj ostano jj ta a . zvane nacionalne odnosno vsedržavne kandidatne liste, tako da ne bo mogoče postavljati kandidatnih list samo za ne katere pokrajine. V tem primeru bo še na dalje ostala v veljavi določba sedanjega volilnega reda, da morajo biti postavljeni kandidati v večini banovin odnosno večini vseh srezov v državi. V političnih krogih se zavzemajo za takšen volilni sistem in opravičujejo to s em, da se ne sune omogočiti cesi cev mo či m da se moria onemogočiti, da bi pri volitvah ožji lokalni interesi orevlado vali nad splošnimi državnimi mteresi Politične tono«1*» tu«** *ajninw» *vH bo nve-den sresiki vo^fm" sistem, aili pa sester»' okrožnih kwndV*n<TtTh list rm *3artvi pro porekmaine razdelitve mandatov.
Nastopna avdijesca novega csl poslanika
Bled, 21. julija -r- Davi je' prispel semkaj novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Girsa. V četrtek 25. t m. bo v nastopni avdijenci v BorOi ju izročil svoja akreditivna pisma Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Po izročitvi poverilnih listin bo dr. Girsa odpotoval za par dni v Prago v svrho dogovora in navodil za skorajšnji sestanek zunanjih ministrov Male antante, ki bo sredi avgusta na Bledu.
Laskavo priznanje Ealttgäiiä
uerun, 21. julija, -r- Ob priliki poko-jitve dolgoletnega jugoslovenskega poste.lika v Berlinu Zivojina Balugdžiča posveča »Berliner Tageblatt« uglednemu di,> oinatu. ki zapušča Berlin in ki je bil v nemški jav noeti zelo priljubljen, daljši člaaok List pravi med drugim, da zapušča Be I n najmočnejša in najbolj zanimiva osebnost nvd predstavniki tujih držav. G. Bal-i rižic je kot jugoslovenski poslanik razvijal ncnavnd no veliko inicijafivnost in njegovo delovanje je segalo d<aleč preko mej njegovih službenih dolžnosti. Kmalu po svo.iem nastopu je spoznal prirodne privlačne eile ki obstojajo med Nemčijo in Jugoslavijo in ro spoznanje mu je bilo kažipot	dobo
njegovega poslanikovanja v Berlinu.
kmetij pogorelo
Budimpešta, 21. julija. AA. V občini Mezelek je v hiši nekega kmeta izbruhnil ogenj- Po*ar se je tako naglo razkril, da je v na ikra »sem času 7»?el nad 50 h!8 in jih nopolnoma vpepelil. Uničena je ttiHI vsa letošnja žetev. Škoda je izredno velika.
spor ogroža mir v Evropi
Po mnenju francoskega tiska se Je Mussolini tako angažiral v A$?lki, da ne b& mogel odoleti nemški ofenzivi v Evropi
Pariz, 21. julija. AA. Francoski tisk z velikim zanimanjem motri razvoj itaii-jan&ko-abesinskega spora. Pri tem skušajo listi ostati čim bolj nepristranski in brezpogojno objektivni. Sicer kažejo veliko bojazen, da ee ne bi spor izrodil v tej ali oni smeri, vendar pa zavzemajo vsi v svojih poročilih in komentarjih poseben ton, ki kaže, da francoska javnost ne bi rada zapravila ne italijanskega ne angleškega prijateljstva.
»Echo de Paris« piše med drugim, da bi 'bila prava blaznost žrtvovati zaradi tega spora francosko-italijansko prijateljstvo. V nekih okoliščinah bi Francija mogla celo moralno podpirati Italijo. Na tak razvoj ital i jarus k o-a.b-CHins kega spora moramo biti vsekakor pripravljeni. Pri tem pa ne smemo zanemariti položaja Društva narodov, na katerem je zasnovana vsa naša politika o kolektivni var-noeti in mirni.
»EJcho de Paris« obžaluje, da se je Mussolini odločtil angažirati Italijo v toliki meri tako v vojaškem kakor finančnem, političnem in moralnem pogledu, kakor da ne bi pomislil na to, da je nem-
ška vlada prav te dni sprožila r jliko diplomatsko ofenzivo. Mussolini sicer pravi, da Italija ne glede na svojo akcijo v vzhodni Afriki ne bo dopustila, da bi ee poslabšal evrops ki mednarodmopo i i t.'čn i položaj, vendar je lahtko prepričan, da bo državni kancelar Hitler pač storil vse, da bi Italiji v Evropi čim bolj škodoval, in sicer baš tedaj, ko bo morala posvetiti vse svoje eile vzhodmoafrišiki aferi.
»Petit Parisien« je objavil porodilo svojega rimskega poročevalca, ki pravi, da presojajo italijanski politični krogi poslednji)' govor aljesinskega cesarja, zelo resno in pravijo, da je bil mnogo bolj oster, kakor bi bòlo sklepati iz službenega komunikeja, ki so ga prejeli zastopniki tujega tžska. Glede na to bi bilo treba računati že s preJcinitvijo diplomatskih od noša je v med Italijo in Abesmijo. To pa bi še nikakor ne pomenilo vojne napovedi. Italija se bo že zaradi svojega moralnega prestiža ekušala okoristiti z določbami paikta Društva narodov m ang-leško-franoosko-italijamske pogodbe 'z leta 1906.
Strahovita vročina in suša v Ameriki
New York, 21. julija -r- Že teden dni imajo skoro po vsej Ameriki nenavedno vročino. Temperatura presega ponekcd 70 stopenj Celzija. Ta nenavadna vi o čina žc je doslej povzročila obilo škode. Zemlja je tako Izsušena, da je vsa ra?-pokana. Po mestih se asfaltirane ceste dobesedno tope. Tudi polivanje z vodo
nič ne zaleže. Suša je uničila večino pel, sitih pridelkov. V tovarnah so morali zaradi neznosne vročine ustaviti delo podnevi m delajo večinoma le ponoči. Mesta so napol izumrla, ker hiti vae v kopališča, da najde utehe in ohladitve v vodL
Naloga berlinske policije
Berlin, 21. julija AA. Novi upravnik berlinske policije grof Helldorf je včera; prevzel posle in sprejel poročevalca narodno-socijalistionega glasila »Völkischer Beobachter«, kateremu je dal daljšo izjavo o svojem bodočem delovanju. Med drugim je poudaril. »Poleg borbe proti židovskim intelektualnim krogom bo moja naloge tudi borba proti reakcijonamim elementom, proti komunistom in proti političnemu katolicizmu. to je proti elementom, ki zlorabljajo katoliško cerkev in njene u&tnnove v svrho opozicij proti sedaniemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu redu«.
Letalske nesreče
Bera, 21. julija AA. Na poletu iz Milana v Amsterdam se je ponesrečilo v planinah Graubindema niaoeentelco potniško isiaio. Treščilo je na tla med dvema planinskima kočama. Od letala Je ostal samo Kup mir valin. Zemlja je vea rdeča od krvi. Vijak je odrezal deWa in krofa je dreves kakor z britvijo. Večina potnikov ae je vrača!« iz nizozemskih kolonij in se je bila izkrcala v Genovi. Od deset mrtvih potnikov jo sedem Niaoeemcev eden je Anglež, dva p« sia Nemca. Člani posadke, ki so se tudi smrtno ponesrečili, so Nizozemci.
Kopal domače blago!
fujslci promet na Primorju | Gosootddrstvo
Nasproti lanskemu letu je za 20 odstotkov boljši
Spldt, 21. julija.
Obisk naših primorskih letovišč je letos prav lep, tako da mnogokje po hotelih ni več razpoložljivih sob. Na našem Jadranu je letos tudi veliko število dijaških kolonij ki skavtov iz države in tujine. To velja za vse Primorje od Sušaka do Ukinja. Po površnih cenitvah je obieik letos za 15 do 20 odstotkov večji nasproti lanskemu k?tu, čeprav je tudi lansko leto bilo zelo dobro v pogledu tujskega prometa.
V splošnem ee opaža od leta 1930, dalje silno naraščanje obiskovalcev našega morja. Medtem ko število gostov močno narašča pa število nočnin ne narašča v razmerju s številom gostov nego je nekoliko manjše. Gospodarske razmere silijo ljudi na varčevanje. Varčevanje se opaža tudi v tem, da ljudje razmera o močneje obiskujejo mala in cenena letovišča.
Split ima letos zelo dober obisk. V prvi •polovici letošnjega leta je zabeleži] za 1000 gostov več kakor lani. Opaža se, da tujci najnajše iščejo zasebne sobe blizu morja Dogodi se da ta ali oni ne dobi cenene sobe pa zato zapusti Split in si poišče manjše in cenejše letovišče. So pač gospodarske raz mere take, da si mnogi ne morejo privoščiti dragih sob po hotelih. Spličani se v aadnjem času bavijo z mislijo zgradbe velikega moderni Vrvv>l:šča. Načrt ja že iadelan.
Izmed ostalih kopališč na srednjem Jadranu ima glede obiska prvenstvo Makarska,
čeprav nima preveč hotelov. Makarska tekmuje po številu gostov s Crifcvenico in Ra-bom. Ima kakšnih 1800 tujcev, u tudd sosedne vasi so polne gostov. Kaže, da bo postala Miikar&ka z okolico morda najbolj priljubljeno letovišče na našem Jadranu.
Tudi v šibeniški okolici je število gostov
.letos naraslo. V Biogradu na moru je odličen obisk. Lepo se razvija tedi Zlarln. V njem sta bila otvorjena Mos drv« nova
pe^nziona.
Zelo je obiskana dubrovniška riviera.
Močan napredek se opaža v Lopudu.
V Bobi Kotorskoj ima mnogo gostov Her-cegmovi. Poleg Dubrovnika in Hvara je Herceo-novi najbolj znano primorsko zimova I išče. Napredek se opaža tudi v Budvi, ki ima okoli 600 tujcev. To stavilo trikrat presega kapaciteto gostilniških obratov. Solidne cene v Budvi zelo privlaöujejo občinstvo. Dober obisk se dalje opaža v Pet» rovcu, v Bečičih in vse do Uleinja. K razvoju naše najjužnejše obale bo gotovo doprinesel tudi dvorec Nj. Vel. kraljiee Marije pri Sv. Stevanu. Dvorec je v glavnem že zigrajen in ga bodo uredili za bivanje do avgusta, ko f« prWrlkuie nrihod kraljevske družine.
V* *
Svojega nasprotnika je nevarno p*
skočil v Ljubljanico
nato pa
Ljubljana, 21. julija.
Na Barju se je v noči na danes odigrala nenavadna drama: v črni vasi . je hlapec Viljem Bonifer oklal in nevarno poškodoval posestnikovega sina Ivama Žitnika, nato pa skočil v Ljubljanico in utonil. Zgodilo se je takole:
Snoči okrog 22.30 sita se na cesti v Orni vasi srečala 24-letni Viljem Bonifer, rojen v Nemčiji in pristojen v Krko, srez Litija, hlapec pri posestniku Kradj-iču v Črni vasi, i.n 21-letni posestnikov sin Ivan Žitnik. Že dolgo òasa sta se bila g ledala ""po strani: menda je bila vmes ženska. Po kratkem bssednem dvoboju je slediti dejanski spopad, v teku katerega je Bonifer nenadno potegnii! nož in svojega nasprotnika večkrait sunil, da se je ta ves okrvarvltjen zgrudil. Po sitorjenem ziočdmiu je Bonifer pobegniti, a ranjenega Žitnika so morali na pomoč poklicani reševalci prepeljati v splošno bolni šniico-
Bonifer je vso noč taval okrog, a davi okrog 5. je naletel nanj Žitnikov brat France. Vprašal ga je, zakaj je tako zdelal brata, dobil pa m odgovora. V nekakem brezupnem strahu se je Bonifer slepo pognal proti Ljubljanici in skočil v vodo. Začel se je potapljati in je klical na pomoč. Na nasprotnem bregu sta taborila mesarski pomočnik Lovro Polenšek in zasebni uradnik Karel Lavtar iz Ljubljane, ki sta prenočevala na prostem pod šotorom. Bilo je okrog 530, ko sta slišala Boruiferjeve klice na pomoč. Z brega sta tudi videla nesrečneža). kako se je potapljal in so mu roke še molele iz vode. Naglo sta mu po~
I hitela na pomoč- Ko pa sta prihitela na j nasprotni breg, je Bonifer že izginil v va-: lovih. Polenšek in Lavtar sta ga skupno s j prebivalci Örne vasi iskala pol ure po vocß, I naposled so pa nesrečnega Boniferja le po-1 tegnili iz Ljubljanice in ga prenesli na obrežje. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Bonifer je bil že mrtev.
O tragičnem dogodku je bila obveščena policija, maito pa sta šla v Örno vas policijski zdravnik g. dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Odredila sta prevoz Bonifer jevega trupla v mrtvašnico; ker pa je njegov gospodaT posestnik Kraljic prosil, naj mu dovolijo, da ga položi na mrtvaški oder na svojem domu, je komisija njegovi želji ugodila in tako so prenesli utopljenca na Kraljieev dom. V njegovem žepu so našli dva noža, žepni robec in več pisem, ki jih je bil naslovil na sorodnike in v kaiterih se najbrž poslavlja od njih- Njegovi starši, ki žive na Oslici pri Muljavi, so bili obveščeni o tragičnem dogodku.
Kakor pripoveduje posestnik Kraljič je bil Bonifer zelo priden in miren hlapec, vedno delaven in dobre volje. Zato se mu čudno zdi, zakaj neki se je bil sporekel z Žitnikom in ga poškodoval. Vse kaže, da se je fantu malo zmešalo in da je šel v smrt v trenutni duševni zmedenosti.
Ivan Žitnik je sicer po telesu laže poškodovani. na glavi pa ima zelo nevarno rano in je bilo danes njegovo stanje tako resno, da r?a dežurni policijski uradnik ni mogel zaslišati. Nenavadna drama, katere ena žrtev je morala v prezgodniji grob, druga se pa bori s smrtjo, je zbudila danes v Òrni vasi in na Barju mnogo razburjenja.
Pri otvarjanju Kulturbundovega doma v Stari cerkvi pri Kočevju so se stepli udeleženci in okoliški Slovenci
Pretep je zahteval več poškodovancev, na obeh straneh. Koliko je ranjenih, zaenkrat še ni mano. Med drugimi je obležal nevar-
Kočevje, 21. julija Snoči je imel nemški Kulturbund pri Stari cerkvi slovesno otvarjanje lastnega doma. Pri baMadi, ki se je vršila ob tej priliki, pa je adajci prišlo do prepira s skupino slovenskih okoiičanev za rade vzklikov, M so se čull iz vrat nemških udeležencev. Kratkemu prepiru je sleda besen pretep, pri katerem so stopili v akcijo koli, boksarji, revolverji in celo glasbeni instrumenti. Tudi nožev nI manjkalo. Pravijo, da so udeleženci prireditve že podnevi izzivali nekatere okoliške Slovence s tem, da so jim kazali revolverje.
no ranjen neki slučajno prisoten Ljubljančan, ki se je nehote zapletel v pretep. Zadevo preiskujejo oblastva.
Žalostno statististiko nam nudijo t«4e številke: V 50 glavnih državah na svetu je lani umrlo okrog 2 in pol milijona ljudi zaradi slabe prehrane, samomor pa je izvršilo 1,200.000 ljudi zaradi gladovanja in nezaposlenosti.
V sedržavni kongres trgovcev
Kakor je »Jutro« že poročalo, se je vršila prejšnji ponedeljek v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, na kateri so razpravljali predvsem o davčnih spremembah, ki so predvidene v predlogu zakona o proračunskih dvanajstinah.
Po končani razpravi in sprejetju resolucij so na seji sklepali tudi o sklicanju vsedr-žavnega kongresa trgovcev. Lani je bil prvi tak kongres v Sfcoplju, letos pa le bo po sklepu Centralnega predstavništva vršil v Zagrebu, in sicer 7. in 8. septembra. Prvi dan bo posvečen konferenci delegatov včlanjenih zvez trgovskih združenj, razpravljalo se bo o referatih, o organizaciji in financiranju Centralnega predstavništva ter o vprašanju strokovnega tiska. Drugi dan bo svečana seja, na kateri bo Centralno predstavništvo podalo svoje poročilo. Na dnevnem redu so poleg tega naslednji referati! 1) finančno - fiskalna politika (referat sveže v Novem Sadu), 2) zadruge. Industrijske prodajalne in veliki trgovski ma-gaeini (ref. Sarajevo), 3) definitivna rešitev kmečkih dolgov (ref. Zagreb), 4)socialno zavarovanje (ref. Skopi je), 5) unifikacija mestnih in banovinskih trošarin (ref. Split).
— Češkoslovaški hmeljski nasadi trpijo zaradi suše. Žateško združenje hmeljarjev poroča, da je bila pretekli teden tendenea na hmeljskem trgu čvrsta pri cenah 1000 — 1700 Kč za 60 kg. Okrepitev cen pa ni toliko posledica majhnih zalog in večjega konauma piva zaradi vročine, kakor posledica dnevno slabših izgledov za novo letino. V teku tedna je bilo sicer malo dežja, ki pa ni zadostoval, da bi mogla rastlina nadaljevati rast in preiti v cvet Nasadi, ki jih niso umetno namakali, so hudo izsušeni.
Smrtna nesreča v premogovniku
Koprivnica, 21. julija.
V	rovu premogovnika imovne občine gjurgjevske v bližni vasi Glogovou je bil včeraj zjutraj zaposljen rudar 31-letni Mirko Klačinški iz Bednje Hrvatskem Zagorju. Nenadno pa se je wad njim odtrgla
zemlja in ga tako zasula, da ee je zadušil. Pokojnik je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka.
V	teku desetih dni je to že drugi primer smrtne nesreče v premogovnikih kop-rivniške okolice zaradi rušenja zemlje. Oblastva bodo preiskala, ali sta bHi mesti nesreč po predpisih zavarovani. —Tujski
Hitre poroke niso nič
Stari godrnjavci tožijo, da se za njihovih časov ljudje niso poročali tako na vrat na nos in brez premisleka kakor dandanes. Ampak to ni popolnoma res; tako je že davno bilo, kakor nam pove zgodovina. Nedavno so našli poročne knjige pri cerkvi Mayfair v Londonu. Iz njih se razvidi, da je bila ta cerkev pravcate pribežališče parov, ki so se želeli prav na hitro poročiti. Hitrim porokam se zlasti ni upiral ondo trai župnik Keith, ki je živel pred 200 leti. Razumel je silo parčkov in jim ustregel; seveda ga je en zlatnik, ki ga je dobil m »vajo spoznavost in trud, odškodoval za vse sitnosti, ki so mu jih delali razburjeni starti od njega poročenih parov. Mož je bü tako priljubljen v tem pogledu, da zaznamuje njegova poročna knjiga do 6000 porok na leto. Najzanimivejši primer iz nje je poroka vojvode Hamiltona. Ta se je zagledal v neko lepo mladenko. Čez dva dni ji je razodel svojo ljubezen, ki je bila uslišana, tako da sta oba prišla pod noč k mayfairskemu župniku kot ženin in nevesta, pol tire po polnoči pa sta odšla kot zakonito poročen par. Pri tem se je zgodila neka nepri$kax)flt. Mladi par je namreč v naglic» pozabil, da za poroko treba zakonskih prstanov. Ampak kakor je šlo vse hitro, je bila tudi ta zapreka premagana. Ženin je odtrgal od cerkvenega zastara dva obročka m ju izročil župniku. Ta je razumel in ju nataknpì xc rana in nevesti na prstamca.
Skrbi za ogrožene brate — bodi CirUmetodar !
Peter Robinson:
Vlak po p©treM
Pozorišče: Majhna železniška postaja lokalne železnice. Postajno poslopje je obraslo »s prijaznim zelenjem«, kakor se navadno izraža izobražen človek; danes pa napravlja prav melanholičen vtisk, zakaj s prijaznega zelenja dere voda v veletokih. Ze ves dan — zdaj je četrt na 19. uro — je deževalo. Zato ni sprejel vlak, ki se je bil pravkar odpeljal, nobenega potnika, čeprav je nedelja. Na stranskem tiru stoji vlak, sestoječ iz stroja in dveh vozov. Vlak je čisto brez nadzorstva, tako rekoč brez gospodarja. Iz lokomotive se kadi in se širi neprijeten vonj.
Osebe : Dva postajna nameščenca, strojevodja, kurjač in sprevodnik zapuščenega vlaka. Zadržujejo se v prostoru, ki ni prav razkošno opremljen in ki ima napis Sprejemanje in oddajanje prtljage. Prvi trije igrajo marjaš, kurjač kibici-ra, sprevodnik spi na zaboju z napisom: Brzovozno blago! Pokvarljivo!
Dež pada dalje kakor vrednote brez dividend, iz lokomotive se še zmerom kadi, strojevodja je napovedal berača, toda je že pri tretjem vzetku ujet. kurjač si znova tlači pipo, sprevodnik smrči nemelodiČno, postajna ura se pomak-— »o "*A_2£L
Zdajci prihitita z vso naglico debel gospod in pes nedoločljivega plemena, mešanica ovčjaka in jazbečarja. Pes vleče gospodarja na vrvci za seboj, tako da se vidi, kakor bi bil gospodar pes, ki ga mora gospod ubogati, dasi je sicer verjetno nasprotno. Gospod je napravil danes izlet. Vse kaže, da je njegova notranjost dobila prav toliko vlage kakor njegova zunanjost. Tudi pes ima čisto premočen kožuh, samo da je trezen.
Gospod priveže psa na edino klop pod zaščitno streho, s čimer se lastniško razmerje popolnoma pojasni, in začne iskati ljudi. Naposled zagleda skozi steklena vrata v prtljažnem prostoru sedečega nameščenca. Nekaj časa ne ve, ali bi šel naprej ali ne, naposled pa med neprestanim močnim omahovanjem vendarle vstopi, prevrne še mimo grede neki kovčeg, nato pa izjeclja vprašanje:
»Kdaj se odpelje vlak?«
»Se je že odpeljal pred četrt ure,« za-godrnja postajni nameščenec številka ena. Dolgotrajen molk.. Potem vprašanje: »A kdaj se odpelje naslednji?«
»Čez dve uri.« Prizvok odgovora pomeni: »Vrag naj te vzame.«
Debeli gospod spet odštorklja iz prostora. »Svinjarija!« reče.
Nameščenca si s kratkimi, pomembnimi pogledi povesta, da je moral tujec zaužiti precejšnjo količino tekočine.
Postajna ura kaže 19.30. Postajni nameščenec številka dve je pravkar pri voznih listkih, ko se spet odpro vrata. »Vi, kakšne zgodbe ste mi pa pripovedovali! V voznem redu je še en vlak, in sicer za 19.50.« Glas debelega gospoda je globoko užaljen. Od njegovih besed se sprevodnik zbudi in se počasi dvigne na brzovoznem zaboju s pokvarljivo vsebino do sedečega položaja.
Postajnemu nameščencu številki eni postane neprijetno, kar je razumljivo, saj igra marjaš. »Poglejte sami, prosim vas prijazno!« V debelem gospodu se duh zaužitih pijač — drugega duha morda sploh nima — hudo razburi. Ali je uradništvo za občinstvo ali občinstvo za uradništvo, kriči in izkuša dati svojemu obrazu zmagoslaven izraz, kakor bi bil sam duhovni spočetnik tega duhovitega vprašanja. Zunaj privezani pes sliši gospodarjev glas in začne besno lajati. Sprevodnik, ki so ga zmotili samo v spanju, ne pri kartah, je prijazno razpoložen, in povede tujca ven pred vozni red. »To je samo vlak po potrebi,« pojasni, »saj vidite pripombo.«
Tri minute potečejo, preden debeli gospod prečita pripombo: Vlak ob 19.50 vozi iz Waldheima ob nedeljah po potrebi, če se proda vsaj 40 voznih listkov.«
Postajna ura kaže zdaj 19.36.
Kakor se vidi, se v debelem gospodu
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 21. julija.
Letošnji julij ima svoje muhe. Ze od za-četka meseca je vročina stalno naraščala, da je bila na polju že suša, in menda razen kopalcev ni bil nihče zadovoljen. No, pritožijo se pa lahko zdaj vsi oni, ki sede ves teden po zatohlih lokalih in pisarnah ter se vesele na nedeljski izlet ali na kopanje. Danes je bila namreč že tretja nedelja, ki je vsem tem pokvarila račune. Ves teden je bik» lepo, a danes se Je kakor prejšnjo nedeljo skisalo, da ljudje niso tvegali iz'eta.
Lep pogreb
Popoldne je izpred hiše žalosti na Večni poti 7 pod Rožnikom nastopil zadnjo pot ugledni trgovec in hišni posestnik g. Anton Fatur. Se v četrtek opoldne je bil zdrav in vedrega obraza v naši upravi, kjer je naročil, naj mu od ponedeljka dalje pošiljajo »Jutro« v Stražo pri Novem mestu, kamor je hotel na kratek oddih, a v petek ga je doletela nagla smrt. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pričal današnji pogreb. Pred hiSo žalosti mu je zapel Premelčev oktet
žalostinko. Na zadnji poti so ga spremljali poleg užaloščenih sorodnikov številni trgovci, zlasti pa Rožnodolčani, in Podrožničani, med katerimi je bil splošno znan. Naj počiva v miru.
Otrok padel s podstrešja
V bolnišnico so pripeljali 5-letnega Karla Šinkovca, doma iz Tisovca, srez Kočevje. Otrok •e je potikal po podstrešju domače
hiše in je nenadno izgubil ravnotežje. Padel je precej globoko in dobil hude notranje poškodbe. Dečkovo stanje je resno.
Morski volk v Ljubljani
Jutri zjutraj pripeljejo v Ljubljano s Sušaka nenavadno morsko pošast, 2500 kg. težkega in 7 m dolgega morskega volka, ki 90 ga bili te dni ujeli ribiči pri Senju. Morski volk je izreden eksemplar in bo razstavljen samo en dan v Ljubljani, in lo najbrž na prostoru Ljubljanskega velesejma ali pa na vrtu Scagnetijeve hiše. kjer ima zdaj svojo razstavo društvo Zoo. Natančnejše glede prostofa bo poročal jutrišnji >Sl -venski Narode.
Maribor preko
Maribor, 21. jufija.
Planinci
so SK današnjo nedeljo v dve smeri. Pri Sv. Urbanu je bila slovesna blagoslovitev prenovljenega stolpa, ki jo je izvršil msgr. Ivan Vreže. K slovesnosti je prišlo veliko število mariborskih in okoliških plarincev. Na Boču pa so slovesno praznovali šestlet-nieo razglednega stolpa. Zbralo se je mnogo planincev z veeh strani, zlasti ker je bil na javljen Zivkov septet. Tudi hmečka godba je povzdignila planinsko slavje e svojim sodelovanjem.
Upokojeni oficirji in vojaški uradniki
so imeli dopoldne pri Orlu usiamo va i občni ibor krajevne organizacije Združenja upokojenih oficirjev in vojnih uradnikov. Zbor je bfl dobro obiskan. Prisostvoval je tndi aktivni podpolkovnik g. Nlkolié kot zastopnik poveljnika mesta. Občni zbor je vodil upokojeni polkovnik S. Dolane, ki se je spomnil tragične smrti kralja Uedinitelja. Obrazložil je pomen oreanisracije. V upravo so bili izvoljeni pretežno člani pripravljalnega odbora s polkovnikom S. Dolaneem n« čeihi.
Imajo ga
Policiji se je te dni posrečilo aretirati 20-letn^ga trgovskega potnika G jura
Novakovióa iz Zagreba, ikri je v tukajšnji Nabavijalni zadrugi igral n«a harmoniko. Kakor znano je pred dnevi mlaj4: moški izvabil posestniku Francu Mlinariču jz Ra-dencev pod pretvezo ameriške dedščine 400 Din in izginil. Mlinarič je bil danes v Mariboru in je po posebnem n«ključjtu čspo-nnal v Novakovicu dotičnega sleparja. Pozval je policijo, ki je Novakoviča aretirala.
Železniški voz v plamenih
Potniški vlak, ki vozi iz Ljubljane proti Mariboru, je imel v bližini Slov. Bistrice nesrečo, in sicer je nastal ogenj v vozu II. razrede. Potniki so takoj potegnili za zavoro nato pa se je z vodo iz bližnega potoka posrečilo ogenj pogasiti. Vlak je prišel v Maribor s polurno zamudo. Ogenj je zanetite iskra iz lokomotive.
Nevaren vlomilec za zapahi
Orožnikom se je posrečilo aretira'! 27 letnega posestnikovega sina Hermana Kališ-reike iz Zgornjih Hoč. ki je v družbi s svojimi pajdaši strahova! radv>anjsk? občane Osumljen je treh vlomov: pri kolarskem mojstru Ivanu Knupležu v Sp. Rrvivatiju, v delavnico Vìilfreda Spindierja v Movi vasi in pri posestniku Josipu Kobanu v Sp. Rad-vanju.
Dragocene šahovske figure
je izdelal švedski kapitan de Lavai. Hikxatu so prava umetnina ai svojevrstna posebnost. Kralja predstavlja linijska bojna ladja, kraljico fregata, ostale figure pa drugovrstne ladje, vse i® 18. stoletja. Vsaka ladja je popolnoma opremljena, ima jadra kakor topove in moštvo. Vsak mornar je na svojem mestu: krmar pri krmilu, drugi na jadrih, södrüh, topovih. Skozi odprtino v krovu, v kateri je vdelano povečevalno steklo, se vidi ček» kuhar v kuhinji s ponvijo v roki- Ta dragocena umetnina je zdaj prišla v pomorski muzej v Stokholmu.
Dostavljanje pošte v Tihem oceanu
ni tako preprosta reč, kakor nami kaže nastopni primer. Na angleškem otočju Toogi žtvi med domaäni le peščica belih ljucfi, ki so trgovci in morajo zaradi tega hiti v zvezi s svetom. Redno poétno zve» pa ovirajo koralne čeri in kleS, kfi onemogočajo ladjam, da se približajo otokom. Kakar pride ladja s pošto, da ljudem znamenje. Mladi doma-Sini potem priplavajo k ladji in eden izmed ladijskih oficirjev dene pošto v plo-
čevinasto škatlo ter jo spusti na vrvici v vodo. Domačini jo odvežejo in plavajo z njo na kopno, pri čemer pa morajo ves čas paziti na morske pse in druge nevarne ribe. Seveda dobivajo lepe nagrade za tako o pašno dostavljanje pošte.
Vremenski pregled
Evropa: Visok pritisk na jugozapadu in zapadu, depresija v ostalih delih, jasno nad Sredozemskem morjem in v južno-vzhodni Evropi. Vostalih delih prevladuje oblačnost ponekod z dežjem. Temperatura je na zapadu padla, zvišala se je pa na vžhodru. — Jugoslavija: Oblačno v dravski banovini, deloma oblačno v dumav-ski in zapactoem delu savske banovine. V ostaSEh deKh države jasno. Dežja ni bilo. Temperatura ae je zvišala povsod. Minimum Mrzla vodica 12, maksimum Jaša Tomdé (na romunski mej) 38.
Napoved za ponedeljek: Pretežno oblačno v večjem severnem delu države, kjer bo najbrž dež z nalivi in mestoma nevihtami. Na skrajnem jugu jasno. Temperatura bo podla.

Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA Tei 21-24
Danes ob t, ta 9% url V ELSFILM ARKTIKE
ESKIMO
GLOBOKO ZNIŽANE CENE
HLADNA DVORAa

pripravlja mogočen sklep. Točno ob 19.38 se spet odpro vrata prtljažnega prostora in pokaže se skoro veder obraz debelega gospoda. »Prosim, kdaj se pa odpre blagajna za vozne listke?«
Postajni nameščenec številka ena udari po mizi. »Pred dvema urama se ne odpelje noben vlak. Kolikokrat vam bom še moral to povedati!«
Debeli gospod se modro smehlja in samo njegov ne čisto ubogljiv jezik manjša impozanten vtisk njegove izjave: »Jaz se odpeljem ob 19.50. Zato kupim 39 voznih listkov do naslednje postaje in enega do mesta.«
Nenaden preokret položaja. Strojevodja poskoči, kurjač pozabi vleči svojo pipo, sprevodniku, ki je spet hotel leči na zaboj z brzovozno pokvarljivo vsebino, se skremži obraz, oba postajna nameščenca sta ganjena.
19.45. Vlak, ki je stal na stranskem tiru, se pripelje pred postajo. Iz lokomotive se močneje kadi. Postajni nameščenec številka ena je prodal debelemu gospodu 40 voznih listkov, ki stanejo osem mark 50 pfenigov. Trgovec z blagom na debelo mu je porinil denar pred roke s tisto znano prijazno gesto, ki naj govori o obilici in zaničevanju denarja.
Debeli gospod je odvezal psa in štorklja k vlaku. Postajni nameščenec številka dve si vestno ogleda vsak vozni
listek, preden ga preluknja. Ura kaže 19.48, ko dovrši svoje opravilo. Kakor triumfator hoče tujec k vlaku. »Kaj pa pes?« vpraša nameščenec.
Nerazumevajoči pogledi vprašanega. Ura kaže 19.49.
»Voznega listka za psa mi niste pokazali.«
»Za psa? Človek, kaj vam pa pade na um, saj sem kupil 40 voznih listkov!« Od piva hripavi glas debelega gospoda začne spet mračno godrnjati.
Nameščenec skomigne z rameni in gleda ravnodušno v svet. »Vozni listek za psa tudi potrebujete. Ne gre drugače.«
Debeli gospod dobi temnordeč obraz, klati z rokama okrog sebe in začne v naslednjem trenutku vse križem zmerjati. Kazalec na postajni uri se pomakne na 19.50, postajni nameščenec številka ena
dvigne roko v znak za odhod.
» * *
Časopisno poročilo: Renitenten potnik. Sinoči je na postaji Waldheimu privatnik Birkbtichler v pijanosti zagrešil hude reči. Možaka je postajno osobje le z velikim trudom obvladalo. Birkbiichler se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi materialne in telesne poškodbe in »kuM taljenja postajnega osebja.
Remis brez gola pri nas
ter zmage BSK, Gradjanskega In Jugoslavi) e so Mie rezultat včerajšnjih tekem za točke
V tabeli je prvi še zmerom - Hašk
Ljubljana, 21. Joicja.
V	državažh prvenstvenih tekmah v nogometu je Mio dance arvgwifrrmniih osem moètev v .vurröh srečanjih, ki so lòia važna bodisi na vrstni red v vrbu s Ji pa na dnu tabele. Poövala sta to nedeljo Hajduk te Concordija. V ostalem se je reklo, da bo ta nedelja že razbi-strila situacijo...
V	Ljubfl jtrni sta se srečala prvi in zadnji iz tabele. Mnogo glasove je biLo za to, da Hašfcu ne bo lahko spraviti na tu jati tleh obeh točk. Tekma je res vrgla Hašku samo eno točko, Primorju pa dala drugo, s katero ai je pomagal z nesrečnega zadnjega mesta v tabeli Če
ne za daJj, vsaj do prihodnje nedelje!
Ostala srečanja so se končala z zmagami favoritov, pri čemer pa je značilno, da so rezultati nenavadno tesni Slika prvenstvene tabele je »a pri-
Hašk
Jugoslavija
BSK
Hajduk
Concordia
Gradjanski
Bask
Slavija (S) Primorje Slavija (O)
15	8	3	4	29:25	19
13	8	2	3	31:17	18
14	8	1	5	38:22	17
15	6	4	5	45:26	16
14	5	6	3	28:19	16
12	7	1	4	21:17	15
14	4	3	7	33:40	11
15	6	1	8	21:32	11
15	3	4	8	15:37	10
15	3	3	9	19:45	9
Primorje : Hašk 0:0
Na Primorju so imeli danes pester spored. Komur se je ljubilo, je lahko gledai štiri ure nogometa.: eno prijateljsko in dve prvenstveni tekmi. Uvod so napravili narašča jniki
Primorje jon- — Celje jtm. 2 :1 (2 :1).
m so v nezanimivi igri ostali domači s tesnim rezultatom zmagovalci.
Korotan : Sloga 11 : O (2 :0)
Slogasi so šii po 1 :5 iz Kranja s slabimi upi v borbo. Toda o takem debaklu se jim nemara ai sanjalo. Prvi polčas je büa igra dobra in zanimiva, vrstilo se je mnogo napetih prizorov. V splošnem so biK Kranj-àatà boljše moštvo in stalno prevladovali. S seboj so imeli številno publiko, ki je s svojim glasnim zanimanjem že v predtekmi ustvarila razpoloženje, sicer običajno šele v teku glavnih dogodkov. Ob prvem golu si je enako meta kot lepa naivdjačioa iz K«mja na tribuni kar oddahnila: na glas je Seštela 6:1 (ker Štejeta oba rezultata skupaj), pozneje, kajpak, njeno matematično znanje m bilo toliko, da bi ostala ves čas v tekočem.
V ostalem so Slogaši svojo usodo zaslužili Ko so videli, da se stvar ne da ne rešiti ne popraviti, so vrgM puško v koruzo; eoiega je sodnik izključi, sledila sta mu Se dva prostovoljno ki poslednjo tretjino so Kranjčani igrala trening na en gol proti osmim igralcem. Dobro so jo zagodli ljubljanskemu prvaku- Živijo Kcrotao!
*	» T
Primorje: Logar - Haasi, Bertomcelj I -Jug, Slamič, Boncelj - Janežič, Pupo, Pep-čok, Jež, Zemljič.
Hašk: Gmm - Sferrale, Golac - Kovačevič, G&jer, Kunst - Medarač, Fink, Horvat Lei-raart, Petrak.
Hašk bi bil skoro ostai sebi zvest - na ljubljanskih tleh. Tokrat mu je sicer uspelo, da je prekšrefl s fatalno tradicijo in je odnesel vsaj eno piko domov. Toda mnogo nri. manjkalo in bi bdi šel kjub svoji Se vedno za oko tako lepi igri, morda prav zaradi nje, iz Ljubljane brez vsake točke.
Igxa je büa zopet
čisto v prvenstvenem slogo,
oetra in borbena; o vseh igralcih se lahko manie duše reče, da so dali vse, kar so mogli, vse kar »o zoaK. Haškovcem »e je posrečilo dober del igre vsiliti svoj sistem, ki tako so potekali dolgi presledki borbe v Haškovi igri kombdnatOnrih potez po tleh, ko so imeli domači predvsem priliko misliti na lastno obrambo. V prvem delu igre so se črno-beli močno trudili, da bi v igro uvedli svoj način pol visokih žog, ki so na momente uspevali, tako da je tudi Hašk bil prisiljen povzeti njihovo igro. Toda kmalu se je opazilo, da med poedinimi deli na prave povezanosti, ki bi büa zagotovila tem prizadevanjem trajen uspeh. Haš-kova obramba in srednja vrsta je vedno zopet splavala iz zagat in diktirala s kratkim pasovi po tieh tok dogodkov po svojem kopitu-
ČSrno-beM so se od nedeJje zelo popraviH.
Toda pot do primerne uglajenosti v moštvu je še dolga. Vsa obramba je bdla v s^ ta jem delu izredno odločna. Logar je sigurno preprečil vsako protivndkovo nakano, da bi ga prisöfl h kapitulaciji sicer pa v Haškovi napadalni petoricd nd bilo pravega strelca; zelo uspešen in požrtvovalen je bil Hassl, pošiljal je tudi dobre odbojne žoge v polje. V tem pogledu je njegov tovariš zaostajal za njim, bil pa je v skrajnem obrambnem poslu enako zanesljiv. Sepanje
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
predvaja na splošno željo občinstva rusko opereto
PASTIR KOSTJTA
izjemoma danes ob 7. in 9. uri! Telefon 33-87
je pričelo v srednji vrsti. Defenzivno so bili vsi trije krilci dobri, toda kaj je n. pT. počenjal Jug z žogami, ki jih je odvzemal protivnik u? D svet od desetih jih je končalo zopet pri nasprotniku in to se je ponavljalo vedno znova- Tudi sicer nd napad prejemal od srednje vrste mnogo uporabnih žog, dodajanje je bilo od sile netočno in pomanjkljivo. Seveda gre velik del krivde pri tem na rovaš samega napada, ki boleha na svoji menda prirojeni napaki, da se ne zna nihče prav postaviti. V napadu je bil najslabši mož Zemljič. V vsej igri ni dal niti enega uporabnega centra na sredo, stal je stalno za svojim krilcem, in če je že imel kaj čistega pred seboj, je redko kako stvar speljal v redu. Na Janežiča, ki je bil precej odločnejši in uspešnejši, so vse premalo igrali. Slabost levih nog? Pupo je
po svoji stari navadi mnogo zaviral, spuščal se je v razne dvoboje, ki jih ni vedno uspešno prestal, svoji okolici pa je dodajal na moč netočno. Pepček se je v sredini boljše znašel kot v zvezi, od svoje nekdanje forme pa je še vedno precej daleč, edino prav sigurno žaneo je neverjetno upropastdl. Jež je po svojem povratku menda brez treninga; njegova prisotnost je vnesla v napad neko odločnejšo potezo, vendar je vzdržal samo polovico igre. V borbi s Haškovo igro je moštvo proti koncu močno opešalo, vztrajali pa so vsi do konca požrtvovalno z vsemi svojimi hibami in vrlinami.
HaSkovci so, kakor rečeno, prinesli s seboj
svojo tipično igro
in so jo predvajali do konca. Zagrizli so se sicer v borbo, sa(j jdm gie za prvo mesto, toda po svojem starem običaju so s kombinacijami pretiravali v neskončnost- Vi hov napad je imel sicer zelo težak pesel s črno-belo obrambo. Ne more se trditi, da ni v vsej napadalni petoriei nobenega resnega strelca. Znana sta Petrak in Me-darič. Ali na strel, na čisto pozicijo ni pii-šel nihče nòti samo enkrat. Tako jim skoro res ni preostajaio drugo, kot v večnih kombinacijah iskati in si v potu svojega obia-za skušati ustvariti kak-j priliko, vse dotlej, dokler ni posegel kdo iz nasprotne obrambe energično vmes; in vse pripravljalno in gradeče delo je bilo treba začeti znova. V trenotkih örno-belih ofenzivnih sunkov je imela Haškova obramba po večini lahek posel. Večino žog je prejemala v čistem položaju in jih nemoteno vračala v polje. Ko bi bil pritisk močnejši, bi se bila morala udati, če — bi imela opravka z odločnejšim napadom. Krilska vrsta je držala stvar po koncu. Bila je enako dobra v obrambi kot v podpori napada, Gajer je bfl vedno — povsod, tudi med napadalci, vendar tukaj brez posebnega uspeha. Kot
zlasti Haškovih, offside, s čimer več-
in piskal ni rečeno.
vsega en sam da jih m bilo
BSK t Bask 4 : 3 (2 : 3) Gradjanski s Slavija (S)
1	s 0 (1 s o) "ugoslavija : Slavija (O)
2	l O (O J O)
Prvenstvo celjskega II. razreda
SK Atletik : SK Olimp 2:1 (1:0)
Celje, 21. julija.
Dznes ee je vršila na Glariji pred približno 500 gledalci zaključna drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom. Tekma je bila napeta in živahna. Atletiki so pokazali dobro kombinator-no in tehnično igro in so bili po večini v premoči. Olimp je igral požrtvovalno, toda napad je bil premalo povezan in odločen. Razen tega so vai igrali zelo ostro in tako kvarili igro. Tri minute pred koncem je prišlo med dvema igralcema do dejanskega incidenta, v katerega so se pozneje vmešali še drugi igralci in tudi publika, tako da je na«t?J na igrišču splošen pretep. ^" 'lik je zaradi tega zaključil tskmo, ki : Jior ni bila v čast ccljkcniu nogometu.
Sodil ie g. dr. Mlinaric iz Zagreba objektivno in točno, toda premalo strogo glede foulov.
SK Atlet;k si je a tc ramo z enakim številom tor*k in bolišo ppz!ikn eolov od Olimpa osvo'ì' prv -'vo H	v celj-
skem okrožju.
Telcme za sredn'e-evropslu pokal. V
včerajšnjih tekmah za srednjeevropski pokal sta zmagala Ferenczvaros in Juventus. V Budimpešti je biLa tekma med Av ;o in Ferenczvarosem prva in se je končala s 4:2 za Madžare. Naskok dveh golov bo najbrže premajhen, da bi ž njim orišli v finale. V Turinu je Sparta izgubila z 1:3; ker je bil rezultat prve tekme 2:0 v korist Čehov, je razHka iz ravnama. tako da bo potrebna za izločitev fin^''ista še tretja tekma na nevtralnih tleh.
A S K Primsrje (nogometna sekcija). Danes ob 20. važna seja sekeijskega odbora pri Rebcu.
Na ženski realni gimnaziji v Ljubljani
zaradi sklepa občinskega sveta ljubljanskega v jeseni ne bo vpisovanja za 1. razred.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prlrodne FPSilS JOSOfOYC
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.48» od 25. V. 1935
moštvo so Haškovci dobro vigrana, uglajena celota, v kateri funkcionira vse kot po vrvici- Skratka Hašk v nespremenjeni, vedno isti izdaji.
Potek dogodkov
je bil v nekaj besedah naslednji: Pr. otvori in ima po par potezah Haškovce pred golom. V 3. min konča uspešen Medaričev napad pri Petraku in prva šamsa je zrela, vendar Logar se ne da ukaniti. Tudi domači napadajo ostro, in v 9. min privede lepa akcija med Zemljičem in Ježem situacijo pred Grimsa, ali Lute ni srečno na strelu. V naslednji minuti kot za H, ki ga Bertoncelj odbije, občinstvo ni zadovoljno z vsemi sodnikovimi odločitvami in ponovno uprizori demonstracije- Se en kot za Haška, pa v 20. mm bi büa skoro padla odločitev. Po zelo lepem napadu je Pepček sam na par metrov pred praznim golom in pošlje čisto na lahko v prazno, pa zgreši! Igra je potem odprta, Pr. mnogo greši zaradi netočnih žog, Hašk je preciz-nejši, povezanejši. Od 30. min dalje je Pr. potisnjeno v defenzivo, iz enega izmed redkih sunkov naprej rezultira v 38. min. kot, ki ga Zemljič lepo strelja, Pepček poš lje volley proti golu in Jež povzame z glavo, ali žoga gre tik mimo.
V 2- min drugega polčasa izvaja Pepček nevaren prost strel. Jug v naletu zgreši in zopet je zapravljena izredna prilika. V nadaljnjem mora Logar posredovati, črno beli napad sd pribori še dva kota, po preteku pol ure pa zopet popustijo in tokrat dokončno. Zadnjih 15 do 20 minut je Hašk stalno gospodar situacije v polju do nasprotne obrambe, dalje ne gre. in slika se do konca ne spremeni.
Za občinstvo je bil Hašk bolj privlačen od osiješke Slavi je. Bilo je preko 1.500 ljudi, ki so se navsezadnje zadovoljili tudi z delnim uspehom.
Sodil g. Šarenac, menda in zakaj iz SaTa-jeva, precej nesigurno in mestoma površno. Spregledal je mnogo prikritih faulov.
*S>
A** s? t* V^diiikavfi dražbe44'.
Kolesarstvo Dirke za prvenstvo v banovini
V seniorski skupini je postal prvak Franc Abulnar (Hermes); v juniorski skupim pa Karel Lavrih (Hermes).
Maribor, 21. julija. Ljubljanski in mariborski kolesarski podsavez sta priredila danes kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine, in sicer so seniorji dirkali na 135 km dolgi pogi Ljubljana—Maribor, juniorji pa na 71 km dolgi progi Celje— Maribor. Start obeh skupin je bil pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti v Mariboru. V kategoriji seniorjev je startalo ob 6.05 pred cerkvijo sv. Cirila in Metodija na Tyrešvi ulici 9 dirkačev, od katerih je prispelo na cilj 6, dočim so trije na progi izstopili. Juniorji, 11 po številu, so startali ob 8.35 pri km 71.090 na Mariborski cesti v Celju.
že ob 10. uri so se zbrali pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti v Mariboru funkcionarji obeh podsavezov, dirkače pa je pričakovala tudi velika množica občinstva. Kmalu po pol 11. uri se je prikazala na Teznem prva skupina dirkačev, ki se .je z veliko hitrostjo približevala cilju. Od prve skupine sta se okrog 150 m pred ciljem odtrgala dva dirkača, ki sta v presledku ene petine .sekunde rezala cilj. Bila sta to Herme-žana Abulnar in Kačič. Za njima so privozili v kratkih presledkih še ostali dirkači, burno pozdravljeni od občinstva.
Ko so vsi udeleženci dirke prispeli na cilj, so odkorakali v povorki v hotel »Pri Zamorcu«, kjer se je vršila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Tam je zbrane dirkače in funkcionarje najprej pozdravil v imenu mariborskega kolesarskega podsaveza predsednik Slavko Markovjc, v imenu ljubljanskega kolesarskga podsaveza pa g. Gorjanc. Tehnični referent mariborskega kolesarskega podsaveza g. Kebrič je razglasil naslednje rezultate:
M OK bm\< 1 Vnann Alwlmnr
(Hermes) v časa 4 :30 :17; 2. JuHrj
Kačič (Hermes) 4 : 30 :17 ena petina 3. Franc Gärtner (Ljubljanica) 4 : 30 : 18; 4. Oskar Sferjal (Primorje) 4 :31; 5. Ludvik Zadravec ( Edelweiss Maribor) 4 :35; 6. Henrik Lossméék (Železničar Maribor; 4 : 46 :12. Juniorji (71 km): 1. Karl Lavrih (Hermes) v času 2 :11 :10; 2. Josip Šunko (Železničar Maribor) 2:15:21; 3. Aleksander Bez-zjak (Železničar) 2 :15 : 21 eoa petin-na; 4. Armando Golob (Primorje) 2: 18; 5. Franc Brioel (Ljubljanica) 2: 20 ena petina; 6. Ivan Štefančič (Sava) 2:22; 7. Pavel Premk (Sava).
Po razglasitvi rezultatov se je vršila razdelitev nagrad in so prve trije Plasirani v vsaki kategorij prejeli krasna darila, ki sta jih darovala ljubljanski in mariborski podsavez. Dirka sama se je končala brez večjih nezgod.
Tenis
Italija : Jugoslavija 5 : 4
Rim 20. julija.
V Viareggiu so te dni nastopih v meddržavni temiikl tekmi po štirje najboljši jugoslovanski in Italijanski igralci. Tekmovanje m je končalo neodločeno s S : S, kar je sa naše Igralce v primeri z močnim zastopniki italijanskega tenisa zelo časten uspeh.
Podrobni rezultati so bdli naslednji-. V singlih:
Mangold : Kukuljevič 3: 6, 6: 4, 6: 3, 7:5, Palmieri : Palada 6:2, 6:2, 6:1, Mangold : Schäffer 6:4, 1:6, 6:2, 6:0, Kukuljevič: Quintavalle 6:0, 3:6, 6:2, 4:6, 6:4.
V. dublih: Kukuljevič : Schäffer : Ta-roni—Quintavalle 5:7, 6:4, 6:2, 11:9, Palada : Punöec : Palmireri : Mangold 6: 8, 8: 6, 6:1.
Rini. 21. julija.
Današnje srečanje med italijanskimi in jujroslovensklmi teniškimi igralci je prineslo Italiji zopet točko naskoka. Edino zmago je dosegel Palada v 5 seiih nad Taroni-
,_ Izgubili pa bo Punčec proti Palmieriju
ter par Schäffer — Kukuljevič proti dvojici Palmieri — Taroni. Stanje točk je torej 5:4 za Italija
Naša vraterpook) reprezentanca igra dobro v Nemčiji. V soboto je naša waterpoolo reprezentanca nastopila pro ti izbranim waterpoolistom v Gustenu in smagala s 5:3, včeraj je imela v Magdeburg srečanje z nemško reprezentanco, ki se je končalo s 3:3.
Zagreb : Ljubljana
V sredo 24. t. m. zvečer ob 20JO as igrišču Primorja.
Razne neprilike, ki so prejšnji teden onemogočile veliko borbo med Zagrebom in Ljubljano so sedaj odstranjene in v sredo zvečer se bodo morali naši fantje končno vendarle pomeriti z Zagrebčani, ki bodo posiaü sedaj znatno jačjo enajstorioo v Ljubljano, kakor bi jim bilo mogoče to prejšnji teden. Iz športnih ozda-ov je bila preložitev tekme jako umestna, saj bomo i Held zato v sredo kvalitativno daleko bolj-io m mnogo zanimivejšo športno prireditev. V plemeniti športni borbi bomo imeli pred seboj res najboljše, kar premoreta tr enot no Zagreb in Ljubljana.
Občinstvo opozarjamo na prodajo vstopnic v športni trgovini Goreč, kjer se do-' bijo do srede opoldne navadna stojišča po. 8 din, sedeži pa po 12 din- V sredo popoldne in zvečer pri blagajnah bodo stojišča po 10 din, sedeži po 15 din* dijaška stojišča pa po 5 din. Vstopnina je torej res, nizka, tako da bo poeet te velike nogometne prireditve omogočen najširšim slojem. V interesu vsakogar je, da si nabavi vstopnico po znižani ceni že do srede opoldne. Tiste, ki sé nabavijo tribunske sedeže, opozarjamo, da bo prva vTsta na tribuni rezervirana za zastopnike oblasti, spremstvo zagrebške reprezentance in predsedstvo olimpijskega pododbora.
Hitler išče stikov s Parizom
Pariz, 20. julija. >0euvre< je dobil iz Berlina zanesljivo informacijo, da bo Hitlerjev posebni diplomatski zaupnik Ribbentrop pričetkom avgusta prispel v Pariz. V Berlinu so mnenja, da so v Parizu odgodili parlamentarno ratifikacijo francosko - ruske pogodbe o vzajemni pomoči, ker želi francoska vlada dati Nemčiji priliko za razgovor, še preden se definitivno zapiše Rusom.
List sodi, da želi tudi Anglija pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki bi se nanašala na vojaška vprašanja. Ribbentrop pa ima
baje namen načeti v Parizu tudi problem kolonij. 0 tem problemu se bo moral po mnenju lista porazgovoriti pač prej z Angleži kakor Francozi. Francija je dobila od Društva narodov samo mandat nad nekdanjim nemškim Kamerunom. Mnogo verjetnejše pa je, da bo prišel Ribbentrop v Pariz razen z vojaško tudi s finančno misijo. Ze v Londonu je skušal izposlovati posojilo za Nemčijo. Londonski finančniki so na tako posojilo pristali, toda pod pogojem, da bodo prevzele tudi francoske tenke garancijo za njegovo emisijo.
Proslava godu dr. Mačka v Zagrebu
Zagreb, 20. julija, n. Dr. Maček se je davi ob 6.45 z avtomobilom iz Kupinca pripeljal v Zagreb, da obhaja svoj rojstni dan in god. Na potu so mu organizirali manifestacije kmetov po vaseh, skozi katere se je vozil. Ko se je pripeljal v Zagreb, je v Meduličevu ulici izstopil iz avtomobila in odšel peš domov. Po obeh straneh ulice je stal gost špalir ljudi, ki so ga burno pozdravljali. Pred njegovim domom so se ves dan vršile manifestacije. Dr. Maček se je često pojavil ob oknu in dvakrat tudi spregovoril, med tem pa je sprejemal deputacije z dežele in iz mesta. Na dvorišču njegove hiše so izpostavili knjigo za vpisovanje čestilcev. Običajno so se deputacije zbrale v predsohi in ko je bila predsoba polna, je prišel med nje dr. Maček, podal vsakemu roku in spregovoril z njim po nekaj besed.
Popoldne so pričeli po mestu razširje-vati šapirografiran letak s podpisom dr. Mačka. V njem se zahvaljuje za prisrčne čestitke, nato pa pravi: »Prosim vas ob tej priliki, da opustite vse nadaljnje manifestacije ko se zmrači, ker je žal v Zagrebu še vedno nekaj elementov, ki bi hoteH kaliti te prelepe hrvatske narodne manifestacije«.
Split, 20 julija, n. Smo« so v Splitu in okolici priredili slavnostno razsvetljavo v počastitev Mačkovega rojstnega dne in godu. Zvečer so zažgali kresove.
lo pa se ni nič hudega in mcnožfoe so ee
na prizadevanje varnostnih organov polagoma spet razšle, tako da. je bil tudi promet v centru mesta tornata spet vredm.
ČSR in baltISke države
Praga, 20. julija, d. Litovski zunanji minister Lozonart» pride konec tega meseca v Prago, kjer bo ostal več dni. Imel bo več razgovorov z zunanjim ministrom dr. Benešem in drugimi vodilnimi češkoslovaškimi politiki. Razgovori se bodo nanašali na izpopolnitev prijateljskih odnošajev med CeSkoslovaško in baltskimi državami. Znano je, da si češkoslovaška vlada že pol leta prizadeva navezati tesnejše stike z Litvo, Estonsko in Latiško.
Beck poseti Finsko
Varšava, 20. julija. AA. Že pred nekaj tedni je büo napovedano, da odpotuje zunanji minister Beck v Fftnsko na uradni obisk. Listi sedaj poročajo, da se bo odpeljal v Heisingfora pričetkom meseca avgusta.
Prispevki zavarovalnic za gasilske organizacije
Beograd, 20. julija. A'A. Minister za te lesno vzgojo g. Mirko Komnenovič je z dovoljenjem ministrskega sveta podpisal uredbo o izpremembi § 77 zakona o ustroj-stvu gasilstva, ki se nanaša na ureditev materialnih vprašanj gasilskih edinic. S tem je definitivno urejeno, da dobe gasilci za svoje uspešno delovanje 4 in pol % (do-sedaj 6 ''») od vseh sklenjenih premij za zavarovanje proti požaru objektov in premičnin in nepremičnin na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Te prispevke bodo plačevale zavarovalnice iz lastnih sredstev od 1- januarja 1934.
Položaj v Parizu
Pariz, 20. julija, r. Zasilne uredbe, kijih je izdala francoska vlada za sanacijo dr. žavnih financ in oživljenje gospodarstva, so naletele v gospodarskih krogih na dober sprejem Pač pa so povzročile mno®o razburjenja med javnimi nameèCencl, ki so prizadeti z znižanjem prejemkov. Levičarski elementi skušajo to vznemirjenje izkoristiti v svoje politične cilje laj huj-skajo na vse strani. Za sinoči so organizirali protestno zborovanje na Opernem trgu, ki pa ga Je vlada prepovedala in »branila do nadaljnega vsa javna zborovanja Lavai je razen tega zagrozil, da bo odpustil iz državne službe vsakega nameščenca, kt bi se protivil ukrepam vlade.
Kljub strogim policijskim ukrepom pa se je zbralo sinoči kmalu po 18 okrog 20 000 marksističnih demonstrantov Pol'.-ciia ie bila v strogi pripravljenosti. Zgodi-
Zvočni luno Dvor
Telefon 2780
Danes ob S., 7. in 9. url OLIO EN STANTIO
V
l
Vstopnina v parter 3.50 Din
Drobiž z vseh strani
Yorski vojvoda poseti Rumunijo Bukarešta, 20- julija, d. »Adeverul« po-^ča, da bo v kratkem prispel v Rumunijo ^rški vojvoda. Prišel bo v uradni misiji.
Polom francoske banke. Paris, 20. julija. AA. Turistična banka, katere glavni lastniki so bili trije Američani, je ustavila plačila. Z banko so bili v poslovni zvezi neki ugledni francoski in ameriški finančniki. Ker vse kaže, da so se izvršile v zavodu zlorabe zaupanja teh uglednih -klijentov, je bila uvedena preiskava in odrejena aretacija glavnega krivca Neudeckerja, ki pa je med tem že izginil iz Francije.
Nemško veleposlaništvo na Kitajskem Berlin, 20. julija. AA. Državni kancelar Hitler je s posebnim dekretom z dne 16. julija t. L povišal dosedanje nemško poslaništvo v Kitajski v veleposlaništvo.
Prekooceanski polet norveškega letalca Montreal. 20. julija AA- Norveški letalec Stoiberk je preletel sooči s svojim letalom otok Anticosti m naglo nadaljeval polet preko Labradora, Grenlandije in Islandske proti Norveški.
Zadnšnica za Dollfussom v Rimu Rim, 20. julija. AA. Ob obletnici smrti avstrijskega zveznega kancelarja Dollfus-sa bodo darovali svečano mašo zadušnico za pokojnim avstrijskim kancelarjem. Maši bodo prisostvovala vsi rimski kardinali ln člani diplomatskega zbora.
t
Avtogfro uničuje škodljivi mrčes
V Ameriki so začeli z letali uničevati mrčes, ki je napravil v zadnjem času na sadnih kulturah za sedem milijonov dolarjev škode
Najgloblje s© prodrli v zemsfeo osrčje
pri iskanju kamenega olja. V ta namen izvrtana luknja pri Zenehowu v Zgornji šle-aiji j© biia globoka 2t240 na in je bila nekaj časa najlglotblja na svetu. Ta rekord pa so kmahi potolkli Američani in najgloblja luknja na sveta je zdaj v Kaliforniji; se-za 32-5'4 m globoko. Globočma rudnikbv zaostaja za temi številkami. Najgloblje so prodrli v zlatih rudnikih v Južni Afriki. Za najglobljega je nekaj časa slovel jašek (navpični rov) Turf Incline v rudniku W laigige Deepu, kjer so prišli 2500 m globoko. Zadnje čase pa so v nekem jašku družbe Robinson iDeep dosegli globočino 2600 m in bodo še glöbl'je kopali — ker je ztoto pač zlato. Bržkone se lahko dosežejo take globine samo v Južni Afriki, ker eo ugotovili, da toplota v zemski notranjosti tam ne narašča tako hitro kakor v evropskih in ameriških rudnikih. Seveda aoaža tudi tam v globini 2500 m že 38 stopinj Celzija, kar viadržijo lahko samo črnci, a še ti samo zaradi tega, ker $m poeedme zek> drage prezračevalne priprave dovajajo nov zrak. En<a taka naprava dovede v ja&ek do 35.000 facäy&ofh metrov novega zraka v en± intontì.
Wov Italijanski ▼ Parizu
F
i' W
Italijanska vlada je imenovala za svojega poslanika v Parim g. Ceruttija, ki jo je doslej v diplomatskih postih zastopal v Berlinu
Debele in vitke
Kakšne ženske delajo zgodovino, kakšne predstavljajo žensko lepoto: debeie aH vitke? V tem pogledu je velika razlika med nekdanjimi in sedanjimi časi. Nekoč so za lepe veljale ženske, ki so biie obilne in debele. Lepa Kleopafcra je biia 40 let stara, ko je omamila Marka 'Antonija; m pa bfla ne lepa ne vitka. Slovite Medičejke iz laške in francoske zgodovine so bile prav krepke, obilne, kakor se da posneti iz slik. Znana Kaitarina Medici, ki je povzročila krvavo Jernejsko noč, je bila zelo obilna; takisto
avstrijska Marija Terezija afi angleške kraljice Ana, Marija in Viktorija. Lepa podoba vitke linije je sedanja angleška kraljica. Druge sedanje vladarice sveta in filmske zvezdnice so znano vitke. Zadeva se je dodobra izpremenüa. Prejšnje čase je bla debela ženska vzor ženske lepote, zdaj pa so upoštevane vitke.
Svetovni prvak v letanju brez motorja
Aretacija dveh sumljivih potnikov
■Ptuj, 21. julija.
Dne 10. tm. sta se vozila v vozu tretjega razreda iz Murske Sobote v smeri proti Ptuju dva potnika, ki sta zaradi svojega čudnega obnašanja vzbujala splošno pozornost. Oba sta imela stalni prosta vozni karti Sprevodnik je postal nanju pozoren, ker je videl, da imata prf sebi mnogo tojega denarja.
(Pri odhodu iE Murske Sobote se je eden izmed obeli potnikov dvignil -n hotel skočiti iz vozečega se vlaka. Sprevodnik «toječ v bližini, ga je še pravočasno potegnil nazaj v voz, kar pa potniku ni bilo nič po volji. Sirovo je ošitel sprevodnika, češ, da ga prosta karta upravičuje za skakanje iz vlaka To je sprevodnika še bolj u :ndMo v prepričanju, da ima opravka s sum Ijj&vcemi. Zato je poklical orožnika in ga ofporaoril na oba sumljiva moška. Orožnik jo jo legitimiral. Tisti, ki je hotel skočit*, m vlaika, se piše baje Jovan Popovič, drugI pa baje Milorad Ristič. Popovič je menda zaposljen pri tvrdki »Jugoradiu -. Pri Rističu so našli 19.000 pengov. Orožnik je obvestil o dogodku orožniško pos i-jo v Ormožu, ki je nato poslala na postajo dva orožnika, da sta sprejela v svoje varstvo oba sumljiva potnika.
O tem dogodku mnogo govore v mestu. Pravijo, da je za oba posredovala neka ugledna osebnost. Koliko je na tem resnice, ni mogoče dognati.
Primorske vesti
pilot Peter Biedel je preletel razdaljo med Berlinom tn Hamburgom z letalom brez motorja in dosegel s 'em svetovni rekord
Nie ne škoduje^
v	v
ce ves • • •
Na Madžarskem je največ samomorov, kok ar trdi prof. Korany iz Budimpešte. Na mäijon prebivalcev pride vsako leto 350 samomorilcev.
Japonskem se je po vojni razporo-ČS vsak deseti zakonski par. Vlada se trudi
da se to število zmanjša.
★
V Abesrniji znaša število sužnjev šestino vsega prebivalstva .Moških sužnjev je 900000, ženskih 700.000, otrok pa 400.000. Vsem tem sužnjem pa se ne godi slabo. Ko jim je vlada hotela dati svobodo, da izvrši od Društva narodov naloženo ji nalogo, so se sužnji branili prostosti, češ da v svobodi ne morejo živeti. Otroci zasužnjenih staršev so zdaj svobodni.
*
Orrkuška akrobatka Gorien je bila na Sor-bomri promovirana za doktorico prava. Akrobatka je prišla z nekim cirkusom iz Romunije in študirala pravo, hkratu pa je vršila tudi svojo nevarno službo. Na žalost pa mora spet v cirkus, ker kot dovršena pravnica ne dobi zaposlitve.
¥
Zmerom manjši postaja delavec Zerado v Madridu. Pred dvema letoma je meril 1.68 m, zdaj pa se je zmanjšal na 1-50 m. Zdravniki še niso dognali, kaj je vzrok takemu zmanjšanju telesa.
Nemška duhovščina po slovenskih župnijah
na Koroškem
Nedavno nedeljo, tako je piscu teh vrst govoril neki kmet, ki je obiskal sejem v Zrelcu pri Celovcu, 90 v cerkvi bile samo štiri osebe pri sv. maši. In to v Sašu sejma in zdaj, ko imajo po nemškutarski želji nemškega duhovnika? v cerkvi je vse nemško. Celo s prižnice je izginila slovenščina in jo nadomestila nemščina. Kaj naj storijo starčki, ki ne znajo nemški? Ko so to župnijo imeli g. Arnejc in drugi, je bilo vse boljše. Ljudje, ki jim je po volji nemška pridiga, ne hodijo v cerkev, drugi, ki bi šli radi v cerkev, ne razumejo nemški.
Prejšnjo nedeljo je bil tudi sejem v Št. Tomažu pri Celovcu. Tam je za župnika trezen mož. Samo slovenski noče dobro znati. Ljudje ga poslušajo, a ga ne razumejo d^bro. Udeležba v cerkvi je slaba. Pridige ?o samo nemške, le petje je še vsako nedeljo slovensko. Nemške pridige, slovensko petje, ali ni narobe svet? Ce stojiš nekaj časa po maši pred cerkjvijo, boš slišal našo mladino, ki pači z nemščino lepo slovenščino. Čuti se. da govorijo nemški nekako
prisiljeno. Mislili boste morda: če je v cerkvi nemška pridiga, mora biti cerkev tudi polna tistih, ki želijo in zahtevajo nemščino v cerkvi. Pa ni tako. V cerkvi je. le nekaj Slovencev, ki so ostali zvesti cerkvi in narodu, drugi, ki so odpadli, postajajo okrog cerkve. V ljudeh ni veselja. Tamošnji župnik g. Jakolič mora s svojo nemščino spraviti vse ob veselje.
Župnija Timenca, ki je z izjemo nekaj priseljencev čisto slovenska, ima že dalj časa sem samo nemške duhovnike. Ljudstvu se oznanja beseda samo v nemški besedi. Zaradi nekaj nemških naseljencev se je moralo spraviti vse. kar je slovenskega, iz cerkve. Celo spoved iie se nemški. Stari ljudje, ki znajo samo slovenski, morajo umirati brez spovedi.Dokler jih nosijo noge, hodijo v bližne žup. k slovenskim spovednikom. Otrokom se prepoveduje medsebojna slovenska govorica; zato sedanja mladina komaj za silo razume naš jezik. Cerkve so prazne.
Akva?isf®va tožb?
O izletih in akvarijih
Vročina pritiska in vse hiti v prirodo, kjer vabijo reke in potoki v hladen objem. Na mirnejših mestih tik obali opazimo letos malo več zaroda kakor v preteklih letih, ko so pomladne poplave uničile ikre in zarod. Zaradi suše so usahnili manjši jarki, zaradi česar je poginilo mnogo letošnjega zaroda. Akvaristi in kopalci utegnejo baš za časa suše rešiti življenje mnogim ribicam s tem, da jih preneso iz lužic in mlak v večje vode. Da je suša že v juniju izli-zala vodo v strugah, o tem so se mogli prepričati zlasti oni, ki so se ob koncu junija napotili k manj znanemu, sicer pa prijetnemu kopališču pod jezom, ki je tik pred vhodom v Iški Vintgar.
V začetku junija je bila voda na nekem mestu še dva metra globoka, ob koncu meseca se je pa izpremenilo kopališče v suho jamo. Raznih ribic, med katerimi so bile tudi vitke postrvice, ni več; suša jih je pomorila.
Tudi na izlivu Dobiunjščice v Ljubljanico, torej pod žago prijazne in tihe vasice Zavoglja, je ostala poleg glavne struge majcena mlaka, kjer je životarilo mnogo ribjega zaroda, pijavk, hroščev in ličink. Tu so bile posebno prikupljive 2 cm dolge babice (Cobitis barbatula), ki ne plavajo kakor navadne ribe, temveč padejo na dno, če odnehajo z gibljaji repa. Dra-žestne so. Požrešne in prepirljive se v akvariju pulijo za hrano, odganjajoč druge ribice. Nespretno plavajo in če jih ne bi odganjale, bi jim spretnejše vzele izpred nosa vsak grižljaj.
Zelo priporočljivi so kopalni in akvaristični izleti v gornjo Gradaščico. Voda je bistra in vrsto rib spoznamo že od daleč. Proti večeru postanejo živahne celo polza-če in plavajo zapuščajoč dno kakor druge ribe. Spoznamo jih na počeznih pegah na hrbtu. Tudi majhne in velike pohre spoznamo prav lahko. Dočim se zarod netal-nih rib drži vedno pod gladino, kjer je zaradi svoje trebušne, bele kot zaščitne barve najbolj varen, ker ga večje ribe, ki so pod njim, ne vidijo, so tudi že najmanjše pohre vedno na dnu. V Gradaščici vidimo tudi lipane in posamezne postrvi.
Zanimivi so tudi izleti s čolnom po gornji Ljubljanici. Tik obrežja med rastlinami je dokaj zaroda. Tam, kjer ne sestavljajo dristavci in vodna zlatica otokov, je dno zaraslo s svetlozelenimi listi blatnika. Kakor začarana dežela se nam vidi globoko dno, kjer preže sulci, ščuke in ostriži na platnice in poduste, kjer se bije neslišen,
neminljiv in krut boj za obstanek. *
Ker so naši akvariji v tem času že tako gosti, da nimajo ribe kam, smo prisiljeni razredčiti bujne kulture rastlin. Akvarist, ki ne najde odjemalcev, bo dobro storil, če jih vsadi kjerkoli na prostem. Valisnerije, sagitarije, kabombe in elodeje umro sicer pozimi, prihodnje pomladi pa začne poganjati iz korenin, odnosno iz stebel novo življenje. Poznejše generacije nam bodo hvaležne, če jim ne bo treba naročati omenjenih rastlin v inozemstvu.
še nekaj o nabavki novih akvarijev. Taki iz samega stekla (brez kcvinastega ogrodja), niso priporočljivi, kajti prej ali slej se zgodi nesreča, steklo poči, a često nam niti ni mogoče dognati vzroka. Kroglasti akvariji ne pridejo v poštev, ker niao praktični. Najbolji so četverostranični s kovinastim ogrodjem, pa tudi cenejši so. če je količkaj mogoče, si omislimo prostoren akvarij, ki drži vsaj 100 do 120 litrov. Razmerje 60/50/40 je zelo prikladno. V takih akvarijih imamo dovolj prostora za rastline in ribe, za zemljo in mivko. V manjših akvarijih, kjer nam primanjkuje prostora, gojimo lahko samo plavajoče rastline <|elodejo, vodni mah ali ričijo), s čimer si prihranimo prostor za zemljo. Dno posujemo v tenko plastjo oprane mivke. Najbolj prikladna rastlina je eloc'.eja densa, ki raste tudi pozimi v sobnem akvariju, če ne pade toplota pod 10°.
Akvariji s tako ureditvijo so vedno bisfri. *
NB. Akvarist g. Bukovec na Gruberjevem nabrežju ima na razpolago nekaj me-čonošev (Xyphophorus helleri Heck).
Zakon v teoriji in praksi
Na okrajnem sooišču v Kanalu se je vršil pretekli ponedeljek proces proti kmečkima posestnikoma Antonu Humarju z Banjšioe in Henriku Birku iz bližnjega Kala Sodba v tem procesu je vzbudila med ljudmi veliko pozornost Oba obtoženca sta med delom na polju in v gozdu nabirala stare granate in drugo tako »blago« ter jih z dobičkom prodajala. Konkretno sta po obtožnici prodaila nekemu Leopoldu Do-ljaku 14 granat, ki so po zakonu državna last, in okrog 7 stotov starega železa. Kršila sta s tem ne le že omenjeni zakon, marveč tudi odredbe zakona o javni varnosti in obrtnega zakona, ker bi ne smela v svrho dobička prodajati takega blaga, ko zato nista imela predpisanega dovoljenja. Bila šta obsojena, in sncer Humar na dva meseca in pol, Birk na 26 dni zapora, poleg tega pa še oba na denarno globo po 1600 lir in plačilo stroškov za sodno postopanje.
Pozornost je vzbudil ta proces ne morda zaradi sodbe in tudi ne zaradi tega, ker naj bi sodba ne bila pravno utemeljena, marveč zato, ker se čutita oba obsojenca individualno docela nedolžna in predvsem nista imela namena kršiti niti enega niti drugega niti tretjega zakona, vemveč le s poštenim delom zaslužiti nekaj krvavo potrebnega denarja. Dejansko je po vsej deželi znano, da mnogo ljudi nabira po 2mai"ah in gozdovih staro orožje in strelivo, p doslej zlepa ni bil nihče zato kazm če takih svojih dejanj ni izvršil z drr - rameni in v hujših okoliščinah. Zgor^' e celo, da so varnostni organi zasačili liudi neposredno pri nabiranju starega vojnega materiala, a jih sodišču niso niti prijavili. Vsekakor je po sredi tolmačenje zakonskih določil. Vprašanje je, kolika je škoda, ki jo je utrpela država zaradi tistih 14 zarjavelih gTanat, alti koliko so oškodovani železničarji zaradi tistih 700 kg starega železa, vsekakor pa tudi ne more biti utemeljena obtožba v smislu zakona o javni varnosti, ker bi oba Obtoženca postavili pred posebno sodišče za zaščito države, če bi bila imela z naidenim strelivom kake politično-terori-stične namene. Na drugi strani je sicer res, da se je zgodilo že nešteto nesreč neizkušenim ljudem, ki so imeli opraviti z granatami in drugim strelivom, in da je treba take nesreče s strogimi zakonskimi odredbami preprečiti, toda splošno znano je tudi, d a se nesreče do<*ajaio skoraj izključno le otrokom. Io se pač ne ozirajo na zakon in ta zanje tudi ne velja. Če pa je bik sodba izrečena tn-aceloma zaradi zakonskih določil samih, ie bila krivica, nrizadejana obema obsojencema, ki iu bodo granate in staro železo sta1« morda vse njuno nrem-oženie. tol-ko večja, ker bi v gotovih okob"šč-'nah, kakršne s^ podane nri obeb obsojencih, in snričo toliko nrecede-ičnih primerov pač l^bko prevladali socialni argument' nad na-če'-MTrv. ko ie to vendar tudi v skladu z modernimi fašističnimi pravnimi nazori.
P© 15
Pretekli ponedeljek je bil pred sodiščem v Puli obsojen Prane Bran celia iz neke vasi blizu Bala na 5 let ječe, plačilo vseh stroškov in odškodnine, kakor jo je zahtevala civilna stranka.
26. maja 1921. leta so se vršile v Italiji po vojni prve parlamentarne volitve. V Istri kakor po drugih pokrajinah ob vzhodni italijanski meji so bile takrat politične razmere silno težavne. Volilna borba je bila stalno na vrhuncu. Baš na volilni dan se je pripeti v obsojenčevi rojstni vasi blizu Bala krvav dogodek. Italijanski profesor Josip Celienti je bil v bližali vasi nenadoma napaden in težko ranjen. Preiskava oblasti je ostala spočetka brez pravega uspeha, pozneje pa so pričeli sumiti, da so Celentija napadli trije hrvatski fantje, med njimi neki Udovčič, ki so ga aretirali in postavili pred sodišče. Bil je obsojen na 7 let težke ječe. Ostala dva napadalca. Brancella, in neki njegov neznani tovariš, pa sta zbežala preko meje.
Sedaj, po 15 letih, so karabinerji Brincello, ki se je medtem vrnil domov, nenadoma prijeli in po kratkem zaslišanju je baje priznal, da je sodeloval pri napadu na profesorja Celentija.
Beda v Istri -
Ponovno smo že poročali o razvoju gospodarstva v goriški pokrajini. Opirali smo se pri tem predvsem na podatke pokrajinskega goispodarsko-korp oracijskega v svojem buletinu. Stičen buletin izdaja tudi istrski pokrajinski gospodarsko-kor-poracijski svet. Iz njega smo zbrali nekaj podatkov o gospodarskem položaju v istrski pokrajini, ki jih podajemo v naslednjem.
Nezaposlenost je od aprila do maja znatno nazadovala. Število nezaposlenih je od 3718 padlo na 3257. Ob istem času leta 1934. je bilo v Istri popolnoma nezaposlenih 5227 ljudi. Vsekakor je treba to izboljšanje v prvi vrsti pripisati delovni se-ziji ki se je meseca maja v Istri že pričela v veliki meri pa tudi mobilizaciji štirih 'vojaških letnikov in velikega števila delavcev, ki so jih poslali v vzhodno Afriko.
Zato pa kažejo drugi podatki znatno poslabšanje gospodarskih in življenskih razmer v deželi. Cene so tako v prometu na debelo kakor v prometu na drobno precej por asti e. Zlasti so se podražile osnovne življenske potrebščine, kakor živila, med njimi krompir, sir in drugo tako blago, pa tudi oblačila in obutev. Samo v Pirli
se je povzpel indeks cen. na drobno od 70. 66 na 71.77 točke. V primeri z letom 1934. znaša ta diferenca celo poldrugo točko.
Še nazornejše kažejo podatki o davku na poslovni promet, kako gospodarstvo v Istri vedno bolj zastaja. Od aprila do maja so fiskalni dohodki od tega davka padli od 111.000 na 98.000 lir. Nazadovali so tudi krediti vlagateljev pri poštni in puljski mestni hranilnici, ki sta največja istrska denarna zavoda. Pri poštni hranilnici so se zmanjšale vloge od 799.000 na 782.000 lir, pri mestni hranüLnici pa od 9,585.000 na 8,654.000 lir. Menični protesti so po svoji skupni vrednosti porasli od 88.000 na 261.000 lir.
Zanimivi so tudi podatki o potniškem prometu v Puli. Iz Pule je odpotovalo meseca maja po železnici 2592, prejšnji mesec 3338 potnikov pomorski potniški promet pa se je v mesecu maju zmanjšal skoraj za 10% napram maju preteklega leta.
— Isi strašna sisša
V jugozapadni Istri vlada že mesece strašna suša. V nekaterih krajih je padel posäednji dež meseca februarja, ko je v čičariji posiednjič-snežilo. Na poljih je vse uničeno. Krompirja ne bo niti za seme. Olive so se v večjem delu popolnoma posušile. Enako je s trto, ki je za Istro glavni vir dohodkov. Iz posameznih vasi morajo po 10 ur daleč, da dobijo vodo v mlakužah in tolmunih usahlih potokov. Zaradi popolnoma neporabne vode so se p>o javile pone':od tucfci že razne bolezni. Po nekih vaseh je že več ljudi obolelo za tifusom. Zato so oblasti izdale najstrožje higijenske odredbe. Kmetom je poginilo že mnogo živme, za katero nimajo ne vode ne sena. Ponekod prodajajo seno po 35 lir za 00 kg. Oblasti tolažijo ljudi" da bo prihodnja leta, ko bo dograjen veliki bu-zetski vodovod, vode v izobilju
Drobne novice
V Vrtojbici je utonil posestnik Anton Nemec iz Vertojbe. Kakor kaže, je padel z n^ke brvi v vodo. Ni pa še dognano, aüi je bdi izvršen nad njim zločin, aH se mu je zgodila nesreča.
p— V bližini Grgaru se je pripetil spet nov incident zaradi eksplozije neke stare granate. Granato je našel 13-letni zorko Miloš i* Gorice. Ko jo je skušal razdreti mu je pod kamnom, s katerim je razbijal po njej, eksplodirala. Dečka so prepeljali v goriško bolnišnico s smrtno nevarnimi poškodbami.
p _ Na tržaški visoki Soli za gospodarske in trgovske vede je v ponedeljek promovi-ral g. Vladimir Turina iz Tržiča. Razpravljal je o tezah »Jugoslovenska zunanja trgovina in gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo«. »Žitni problem v Jugoslaviji in njegovi učinki na trgovinsko bilanco« ter »Nezakonski otroci in načrt novega civilnega zakonika«. Prvič po tolikih letih so bila na tržaški univerzi obravnavana vprašanja, ki se neposredno nanašajo na jugoslovensko narodno gospodarstvo. Zato je ta dogodek vzbudil pozornost ne le vse-učiliških krogov, marveč tudi vse ostale javnosti.
p _ V Gorici imajo novega prefekta. Pred kratkim je vlada s posebnim dekretom premestila, vpokoiila in imenovala celo vrsto novih pokrajinskih poglavarjev. Med premeščenimi prefekti je bil tudi dosedanji goriški pokrajinski glavar Salvator Introna. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Tomaž Ciampani, ki je bil doslej pre-fekt v Aduili. O, Introni je šel po deželi glas, da je bil vodja tajne fašistične policije O V R A. Vse kaže, da tudi novi prefekt v tem ne zaostaja mnogo za njim.. Leta 1925. je bil eden izmed vodilnih funkcionarjev pri generalni direkciji za javno varnost. V poslednjih letih je vodil pokrajinsko politično upravo v dveh pokrajinah. Znano je, po poročilih italijanskih listov, da so se šele. lani delavci in kmetje pod vplivom anti-fašistične propagande v raznih krajih aquiì-ske pokrajine upirali oblastem.. Prefekt dr. Ciampani pa je vodil proti njim uspešno borbo, tako da je ta pokrajina sedaj docela pomirjena. V času. ko so Italijani zasedli Dalmacijo, je dr. Ciampani služil pri dalmatinski guvernerski upravi. V Zadru se je tudi oženil z neko domačinko.
p— Tržaški pomorski promet polagoma vendarle napreduje. V mesecu juniju je znašal celokupni promet na železnici in v luki 31.115 ton blaga, lani ob istem času pa 28.418. V prvem polletju tega leta je pro met narastel skupno na 2,043.650 ton. medtem ko je znašal lani v istem času 1.888.282 ton, tako da znaša prirastek 155.368 ton blaga.
p— V čezsoči je bil imenovan za novega krajevnega tajnika fašistične stranke Alojzij Cortelazzo. Dosedanji tajnik De Santa je bil službeno premeščen.
p— V Puli so se vršile v petek 12. t. m. velike fašistične manifestacije. Praznovali so 15 letnico fašizma v Istri, Obenem se je vršil letni občni zbor pokrajinske politične zveze. Na nekdanjem rimskem foru se je zbralo okrog 20.000 ljudi. Pokrajinski tajnik Bellini je podal daljše poročilo o delovanju stranke, v katerem pa ni navedel nikakih konkretnih podatkov o številčni moči istrskega fašizma.
p— V Velikem Dolu pri Komnu namera vajo sedanjo šolo dvigniti za eno nadstropje. Komenska občinska uprava je v ta namen najela 18.000 lir posojila.
Pravda zaradi enega jajca
V nekem madžarskem mestu se je zgodil primer, ki je pač edinstven. Neka ženska je prodala kokoš, ki je baš nesla jajce. Ko je bilo jajce zneseno, je zanj nastal razvnet spor. Prodajalka je trdila, da je jajce njeno, ker ga je kokoš znesla, ko še ni bila prodana. Ona pa. ki je žival kupila, je spet trdila, da je bila kupčija že sklenjena in da je jajce njeno s kokošjo vred. Ker se ženski niste mogli pobotati in sta bili obe hudi pravdarki. sta spravili to važno zadevo pred sodišče.
— Mal» sa konzorcij »Jötra« A.doK Ribnikar. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeràek. — Za taaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val «