/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D >< JU 00 CD E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Ana T. Selan Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Branka Tavčar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2013......................................................................................................9 Okvir 2: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno......................................11 Okvir 3: Anketa o delovni sili (ADS), 1. četrtletje 2013..............................................................................................14 Okvir 4: Črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2007-2013..................................................................................22 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. junija 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V prvem četrtletju se je gospodarska aktivnost v evrskem območju znižala šesto četrtletje zapored, Evropska komisija in OECD pričakujeta njeno krčenje tudi v povprečju letošnjega leta. Padec BDP je bil v večini članic območja še nekoliko večji od pomladanske napovedi Evropske komisije. Na negotovost glede okrevanja je konec maja opozoril tudi OECD, ki je znižal svoje napovedi gospodarske rasti za evrsko območje. Slabše razmere od spomladi pričakovanih nakazujejo tudi kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, ifo), po katerih naj bi se zaostrene razmere v evrskem območju nadaljevale tudi v drugem četrtletju. Evrsko gospodarstvo naj bi okrevalo šele v drugi polovici leta, napovedi pa še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj. V Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevalo izrazito zmanjševanje gospodarske aktivnosti, ki je bilo znova med največjimi v evrskem območju. V primerjavi s predhodnim četrtletjem je bil padec BDP podoben kot v predhodnih treh četrtletjih, medletno pa se je še poglobil (-4,8 %). Ključni razlog za slaba gibanja je nadaljnji izraziti medletni upad končne potrošnje, kar se je odrazilo tudi v visokem padcu neto davkov na proizvode. Manjša je bila predvsem potrošnja gospodinjstev, nadalje je medletno upadla tudi potrošnja države. Padec bruto investicij v osnovna sredstva so ublažili večji nakupi opreme v tujini, povezani z investicijo v energetski objekt. Zaradi teh je bil manjši tudi medletni padec uvoza, zato je bil prispevek salda menjave s tujino manjši kot v predhodnih četrtletjih, čeprav se je medletna rast izvoza okrepila. Razmere na trgu dela so se v prvem četrtletju še zaostrile; povprečna bruto plača na zaposlenega se je nadalje znižala (desez.). Število delovno aktivnih po statističnem registru se je zmanjšalo (-1,1 %, desez.) in ostalo medletno nižje, stopnja registrirane brezposelnosti pa seje še zvišala (na 13,1 % desez.). Na zmanjšanje je poleg padca gospodarske aktivnosti vplivalo tudi pospešeno upokojevanje ob koncu lanskega leta, ki se odraža v občutnem povečanju števila neaktivnih v prvem četrtletju in je po naši oceni tudi posledica sprejete pokojninske reforme. Število registriranih brezposelnih se je aprila znova povečalo (121.332 oseb) in bilo v povprečju prvih štirih mesecev za 9,2 % večje kot v enakem obdobju lani, predvsem kot posledica večjega priliva oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas, in iskalcev prve zaposlitve. Plača v zasebnem sektorju stagnira že od konca leta 2011, v državnem pa ostaja na ravni, znižani z uveljavitvijo ZUJF sredi lanskega leta. Medletni padec povprečne bruto plače je ostal v prvem četrtletju 1,0-odstoten, v zasebnem in predvsem državnem sektorju seje še poglobil. Cene življenjskih potrebščin so se maja zvišale za 0,3 %, medletna rast se je znižala na 1,2 %. Inflacijska gibanja ostajajo umirjena, kar je v razmerah padanja gospodarske aktivnosti, zaostrenih razmer na trgu dela in odsotnosti večjih cenovnih nihanj na mednarodnih trgih tudi pričakovano. Na letni ravni se znižujeta tako dejanska kot osnovna inflacija, mesečna nihanja pa so zaznamovana predvsem s sezonskimi dejavniki, maja predvsem s cenami hrane ter obleke in obutve. Cene tekočih goriv so tokrat mesečno inflacijo znižale za 0,2 o. t., njihov prispevek k medletni inflaciji pa je bil zanemarljiv (-0,1 o. t.). Po prvih podatkih Eurostata je v evrskem območju medletna inflacija znašala 1,4 %. Razmere v slovenskem bančnem sistemu so tudi aprila ostale zaostrene. Kreditna aktivnost se je znova znižala, predvsem zaradi nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, še naprej so se razdolževala tudi gospodinjstva, obseg kreditov države pa se je nekoliko povečal. V prvih štirih mesecih se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal že za okoli 640 mio EUR. Pritiski, povezani z zapadanjem tujih obveznosti, so se v zadnjih mesecih nekoliko umirili, močno pa so se okrepili likvidnostni pritiski, povezani z izrazitim odlivom vlog gospodinjstev. Ročnostna struktura vlog v slovenskem bančnem sistemu se je še poslabšala, obseg slabih terjatev pa ostaja visok. Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja je v prvem četrtletju po dobrem letu zastalo, predvsem zaradi manjših prihodkov. V prvem četrtletju je znašal 717 mio EUR in bil za 1,3 % večji kot v enakem obdobju lani. Njegovo zmanjševanje je bilo prekinjeno predvsem zaradi občutnega padca prihodkov (za 198 mio EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani), kljub medletno nižjim odhodkom (za 189 mio EUR). Prihodki so se zmanjšali v vseh glavnih skupinah davčnih prihodkov. (ü £ (U ja (ü M ■o o a tA O ^ (ü >u O Mednarodno okolje V prvem četrtletju se je nadaljevalo krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, medtem ko se je v Rusiji in na Kitajskem rast le upočasnila, v ZDA pa še okrepila. Po oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju znižal (-0,2 % desez.) šesto četrtletje zapored in bil medletno nižji za 1,1 %. To je predvsem posledica nadaljnjega krčenja domačega povpraševanja, še zlasti bruto investicij, medtem ko je bil prispevek salda menjave s tujino, zaradi večjega padca uvoza od izvoza, pozitiven. Gospodarska aktivnost v nekaterih večjih članicah evrskega območja (Franciji, Italiji in Španiji) se je nadalje znižala, medtem ko je bil BDP v Nemčiji le nekoliko nad ravnjo lanskega zadnjega četrtletja. V primerjavi s predhodnim četrtletjem sta se nadalje znižala obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in obseg opravljenih del v gradbeništvu, prihodek v trgovini na drobno pa se je nekoliko povečal, a ostal na nizki ravni. Padec BDP v prvem četrtletju je bil v večini članic evrskega območja še nekoliko večji od pomladanske napovedi Evropske komisije. Na negotovost glede okrevanja evropskega gospodarstva je maja opozoril tudi OECD, ki je znižal svoje napovedi gospodarske rasti za evrsko območje in naše trgovinske partnerice izven EU. Slabše razmere od spomladi pričakovanih nakazujejo tudi kazalniki razpoloženja v evrskem območju (ESI, PMI, ifo), po katerih naj bi se zaostrene razmere nadaljevale tudi v drugem četrtletju. V Rusiji in na Kitajskem se je četrtletna rast BDP upočasnila, a ostala pozitivna, v ZDA pa se je še pospešila (0,6 %), kar gre pripisati zlasti večji zasebni potrošnji in investicijam. Slika 1: Bruto domači proizvod v glavnih trgovinskih partnericah Q2 2012 «03 2013 «04 2013 Q1 2013 -Q1 2013 napoved 0,8 Tabela 1: Primerjava napovedi bruto domačega proizvoda mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2013). Zniževanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic se je maja nadaljevalo v večini držav evrskega območja. V večini najbolj izpostavljenih držav so se, kljub zvišanju ob objavi podatkov o BDP, v povprečju meseca znižale med 30 in 2013 2014 IMF apr 13 EK maj 13 CONS maj 13 OECD maj 13 IMF apr 13 EK maj 13 CONS maj 13 OECD maj 13 EMU -0,3 -0,4 -0,5 -0,6 1,1 1,2 0,9 1,1 EU 0,0 -0,1 -0,1 np 1,3 1,4 1,1 np DE 0,6 0,4 0,6 0,4 1,5 1,8 1,6 1,9 IT -1,5 -1,3 -1,4 -1,8 0,5 0,7 0,4 0,4 AT 0,8 0,6 0,7 0,5 1,6 1,8 1,5 1,7 FR -0,1 -0,1 -0,2 -0,3 0,9 1,1 0,7 0,8 UK 0,7 0,6 0,8 0,8 1,5 1,7 1,6 1,5 ZDA 1,9 1,9 1,9 1,9 3,0 2,6 2,6 2,8 Vir: IMF World Economic Outlook (april 2013), EC Forecast Spring 2013 (maj 2013), Consesus Forecasts (maj 2013), OECD Economic Outlook (maj 2013). Opomba: np - ni podatka. 75 b. t. Grčija, ki je v aprilu dobila pozitivno oceno glede izvajanja zavez iz dogovora z EK, ECB in IMF, je v maju in juniju prejela novo tranšo posojila iz sklada EFSF v višini 7,5 mrd EUR. Do sedaj je prejela že 120 mrd EUR od skupno predvidenih 144,6 mrd EUR. Zahtevane donosnosti državnih obveznic držav z najvišjo boniteto (AAA) so ostale na podobno nizki ravni kot v predhodnih mesecih. - Slovenija Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic - Španija ■ Nemčija 16 aR 14 v .iJ ii 10 Medbančne obrestne mere v evrskem območju se maja niso bistveno spremenile in ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se že od začetka leta zadržuje okoli majske ravni (0,201 %). Medletno je bila nižja za 49 b. t. Skorajnespremenjene so ostale tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,28 %) in CHF (0,02 %). V začetku maja je ECB znižala ključno obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja za 0,25 o. t. na 0,5 %, medtem ko obrestne mere drugih glavnih centralnih bank (FED, BoE, BoJ) ostajajo nespremenjene in nizke. 2 0 Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem se od oktobra lani giblje okoli vrednosti 1,3 USD za 1 EUR. Povprečna vrednost evra se je maja v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala za 0,3 % na 1,298 USD za 1 EUR. Znižala se je tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 0,2 % na 0,849 GBP za 1 EUR), zvišala pa v primerjavi z japonskim jenom (za 2,8 % za 131,13 JPY za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 1,8 % na 1,242 CHF za 1 EUR). Japonski jen je v zadnjih desetih mesecih v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami (EUR, USD) izgubil že okoli 30 % vrednosti, glavni razlog za depreciacijo pa so ukrepi japonske centralne banke. Po dveh mesecih padanja so se maja cene nafte nekoliko zvišale, cene neenergetskih surovin pa po začasnih podatkih znižale. Povprečna cena soda nafte Brent se je maja zvišala za 0,5 % na 102,70 USD za sod, izraženo v EUR pa za 0,6 % na 79,1 USD za sod. Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 6,6 %, evrske za 8,2 %. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin aprila znova znižale, od tega najbolj cene kovin (-3,7 %). Cene hrane so ostale na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Po začasnih podatkih ocenjujemo, da so se cene industrijskih proizvodov (predvsem kovin) tudi v maju nadalje znižale. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1.4, 1,2 f 1,0 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Realni izvoz blaga se je v prvem četrtletju nekoliko povečal, zaradi večjih nakupov investicijske opreme se je tokrat povečal tudi realni uvoz (desez.).1 Realni izvoz je bil v prvem četrtletju tudi medletno večji (1,1 %). Po naši oceni je bila to predvsem posledica nadaljnje rasti izvoza proizvodnje farmacevtskih proizvodov, večji je bil tudi izvoz drugih vozil in plovil, medtem ko izmed pomembnejših panog za ravnjo izpred leta še naprej najbolj zaostaja izvoz motornih vozil, proizvodnje kovin in izdelkov iz gume ter plastičnih mas. Medletno manjši je ostal izvoz v evrsko območje in v države s področja bivše Jugoslavije, še okrepila pa Slika 4: Blagovna menjava - realno 4.800 a a Vir: SURS. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 III 13/ II 13 III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 Izvoz1 1,7 15,0 0,7 2,3 -blago 0,9 9,9 -2,6 1,0 -storitve 5,3 40,6 16,3 8,8 Uvoz1 -2,0 6,1 -6,1 -0,8 -blago -2,3 4,7 -7,5 -1,3 -storitve -0,1 16,1 4,4 2,4 Industrijska proizvodnja -1,2 -4,72 -3,33 -0,83 -v predelovalnih dejavnostih -2,4 -5,32 -5,73 -2,03 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 -3,92 -31,73 -24,03 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 -1,22 -5,93 -5,13 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,9 -1,82 -4,13 -2,23 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem 1 Po statistiki nacionalnih računov. Nominalni podatki o strukturi blagovne menjave po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi za prva dva meseca leta. 20 Okvir 1: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2013 V prvem četrtletju se je nadaljevalo izrazito zmanjševanje gospodarske aktivnosti, BDP je bil medletno manjši za 4,8 %. V primerjavi s predhodnim četrtletjem je bil padec BDP (-0,7 %, desez.) podoben kot v predhodnih treh četrtletjih, medletni upad pa je bil nekoliko večji tudi zaradi učinka osnove. Ključni razlog za slaba gibanja je nadaljnji izrazit medletni upad končne potrošnje, kar se je odrazilo tudi v visokem padcu neto davkov na proizvode. Manjša je bila predvsem potrošnja gospodinjstev (-5,4 %o), kar so nakazovali že kratkoročni kazalniki. Povprečna bruto plača na zaposlenega in izdatki za socialne transfere so bili v prvem četrtletju namreč znova medletno manjši, padec delovno aktivnih po statističnem registru se je še poglobil, nižja kot pred letom je ostala tudi vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov. Medletno manjša je bila znova tudi potrošnja države (-2,0 %), kar je posledica nadaljevanja javnofinančne konsolidacije. Padec bruto investicij v osnovna sredstva (-2,0 %) je bil kljub nadaljnjemu izrazitemu upadu gradbenih investicij manjši kot v predhodnih četrtletjih. To je bila predvsem posledica večjih nakupov opreme v tujini zaradi investicije v energetski objekt. Slednje je vplivalo na manjši medletni padec uvoza (-1,8 %), zato je bil tudi prispevek salda menjave s tujino manjši kot v predhodnih četrtletjih, čeprav se je medletna rast izvoza (1,8 %) okrepila. K padcu BDP je ponovno pomembno prispevala sprememba zalog in vrednostnih predmetov (-3,7 o. t.). Medletni padec dodane vrednosti se je v prvem četrtletju poglobil, predvsem v dejavnostih, usmerjenih na domači trg. Najbolj izrazit je ostal v gradbeništvu (-16,9 %), večji kot v predhodnih četrtletjih je bil tudi v predelovalnih dejavnostih (-3,0 %). Med tržnimi storitvami se je po naši oceni medletni padec dodane vrednosti najbolj poglobil v dejavnosti trgovine, gostinstva ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in ostalih poslovnih dejavnostih, v finančno-zavarovalniški dejavnosti pa je medletni upad ostal globok, kar je dodaten znak zelo šibkega domačega trošenja. Dodana vrednost je znova medletno upadla tudi v dejavnostih javnih storitev. Slika 5: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah —•— Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška Slika 6: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji 20 15 10 cš 5 0 ^ "5 i^-10 CL -15 -20 -25 -30 ■ Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. - Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja yyj^ Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. O O O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 8 0 ^^ Q. D -2 -4JE -6 -8 -10 -12 °Vir: SURS.° se je medletna rast v ostale države. Realni uvoz blaga je kljub rasti ostal medletno nižji (-2,0 %), a je bil medletni padec precej manjši kot v predhodnih četrtletjih. To je po naši oceni predvsem posledica medletno večjega uvoza proizvodov za investicije, kar povezujemo z uvozom opreme v energetskem sektorju, ne kaže pa na vidnejše okrevanje domačega povpraševanja. (5,3 %) kot posledica marčevskega občutnega povečanja izvoza posredovanjter licenc, patentov in avtorskih pravic. Izvoz transporta, ki se je v drugi polovici lanskega leta zmanjševal, je stagniral, izvoz potovanjpa se je zmanjšal. Uvoz storitev se je v prvem četrtletju zmanjšal (-2,5 %). Zmanjšal se je uvoz transporta, ostalih poslovnih storitev in skupine drugih3 storitev, medtem ko se je uvoz Nominalna rast izvoza storitev se je v prvem četrtletju okrepila, uvoz se je po rasti v lanskem letu zmanjšal (desez.).2 Nominalni izvoz storitev se je v prvem četrtletju povečal 2 Po plačilnobilančni statistiki. 3 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 6 4 2 potovanj znova povečal. Po originalnih podatkih je bil izvoz storitev za 8,8 % večji kot v prvem četrtletju lani, uvoz pa za 2,4 %. Slika 7: Storitvena menjava - nominalno 1.500 1.400 1.200 E 1.100 800 700 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju povečal. K rasti so znova prispevale tehnološko zahtevnejše panoge in po padanju v predhodnih dveh četrtletjih tudi srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. Obseg proizvodnje v nizko tehnološko zahtevnih panogah se zadnji dve leti nenehno zmanjšuje, vendar je bil padec tokrat manj izrazit (desez.). Kljub povečanju v prvem četrtletju je obseg proizvodnje ostal medletno nižji v večini panog. Nižji je bil v vseh nizko tehnološko Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog 110 105 1T100 8B 95 90 85 f3 ^ 80 D 75 70 65 - Nizko teh. zaht. panoge - Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge - Predelovalne dejavnosti, skupaj a a a Vir: SURS, preračuni UMAR zahtevnih panogah (-10,3 % povprečno po orig. podatkih), večini srednje nizko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo kovinske industrije), med tehnološko zahtevnejšimi pa v proizvodnji drugih strojev in naprav ter proizvodnji vozil in plovil. V slednji je bil medletni padec poleg tistega v nizko tehnološko zahtevni lesni industriji največji (več kot 20-odstoten) Slovenija ostaja med članicami EU, ki za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 zaostajajo za več kot desetino. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je tudi v večini ostalih članic EU v prvem četrtletju povečal ali ostal na ravni predhodnega četrtletja. Raven proizvodnje iz leta 2008 so presegale le nekatere nove članice, zaostanek Slovenije pa je ostal večji kot v povprečju EU-27. Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-27 v prvem četrtletju 2013 120 115 110 5? 105 ^^ 100 95 T3 ■H 90 [E f^ 85 (u (C Q 80 75 70 65 —imoi— ->;^LiJ=f= rslLU —II— — ^inCC* —|— i,, — . Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomt^a: * podatki za 2 meseca. Aktivnost v gradbeništvu se je v prvem četrtletju nadalje znižala. Po rasti konec lanskega leta se je vrednost opravljenih gradbenih del v začetku leta znižala, marca so k temu pripomogle tudi neugodne vremenske razmere. V prvem četrtletju se je vrednost del tako znižala za 6,4 % in bila kar za 24,0 % nižja kot v enakem obdobju lani. V zadnjem letu je vrednost del najbolj upadla v stanovanjski gradnji, najmanj pa v gradnji inženirskih objektov. V začetku letošnjega leta se je povečala vrednost zalog pogodb v gradbeništvu. Konec prvega četrtletja je bila medletno večja za 5,7 % (v povprečju lanskega leta je bil padec 14,9-odstoten). Podobno se je v začetku letošnjega leta okrepil kazalnik skupnih naročil po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu. Krepitev pogodb in naročil je posledica krepitve pri inženirskih objektih, kar je po naši oceni povezano z javno-finančnimi investicijami. Z izdajo gradbenih dovoljenj v prvem četrtletju je bila predvidena gradnja 678 stanovanj, kar je 8,0 % več kot v Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del 225 200 175 o CD 125 ■Ö 100 ^ 75 50 25 0 Gradbeništvo skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. enakem obdobju lani. Število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, se je v zadnjih letih več kot prepolovilo, od sredine lanskega leta pa se je nekoliko okrepilo. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je v prvem četrtletju zmanjšal (desez.) in bil medletno precej nižji. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je, po povečanju v lanskem zadnjem četrtletju, znova zmanjšal in bil ob manjši prodaji novih avtov4 realno za 7,3 % nižji kot pred letom. Nadalje sta se zmanjšala tudi realni prihodek v trgovini na drobno, ki je dosegel najnižjo raven od začetka krize, in nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki se je znižal na vrednost iz začetka leta 2011. Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 105 100 5? 95 90 85 ^ 80 e Q 75 70 Okvir 2: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki pa se v zadnjih letih, predvsem zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah, zmanjšuje. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti ^),1 je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tejpanogi po nizki vrednosti v letu 2000 leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost HHI, se je stopnja v zadnjih šestih letih zniževala, a je indeks še v letu 2012 izkazoval visoko koncentracijo. Zniževanje koncentracije v zadnjih šestih letih je bila predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2012 skupaj ustvarili 16,4 % celotnega prihodka od prodaje panoge (leta 2007 6,5 %, v letu 2011 13,3 %). Delež največje družbe v prihodku panoge se je zniževal,2 deleža drugih dveh največjih družb pa zadnja leta ostajata na podobni ravni in skupaj dosegata približno tretjino vseh prihodkov panoge. Slika 12: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno 4000 3600 3200 2800 2400 2000 1600 1200 -HHI Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (desna os)_ 100 90 80 70 60 50 i^S 40 30 20 10 0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. 2 Od najvišje vrednosti v letu 2006, ko je družba ustvarila več kot polovico vseh prihodkov panoge, se je delež do leta 2012 znižal za 15 o. t. 4 V prvem četrtletju je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil medletno za 10,8 % manjše. 0 Medletno je bil prihodek nižji v vseh panogah trgovine na drobno. Prihodek v trgovini z motornimi gorivi je ostal na ravni lanskega zadnjega četrtletja. Zaradi manjših prodanih količin motornih goriv, ki so posledica manjšega povpraševanja in trošarinske politike, pa je bil medletno za desetino manjši. Nižji kot pred letom je bil tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki medletno pada že peto leto zapored. Zmanjševanje prihodka v živilskih prodajalnah na drobno (v hipermarketih, marketih, diskontih itd.) je bilo posledica nadaljevanja previdnosti potrošnikov pri nakupih, spreminjanja nakupovalnih navad5 in nadaljnje selitve v diskontne trgovine (gl. tudi Okvir 2). Manjši realni dohodek prebivalstva, negativna gibanja na trgu dela in slabi obeti za prihodnost se še naprej kažejo tudi v zmanjšanju prihodka v trgovini z neživili. Najbolj se je znižal v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom in v prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami, kjer je bil v prvem četrtletju skoraj za polovico oz. tretjino nižji od povprečne vrednosti v letu 2008. Slika 13: Prihodek v trgovini z neživili -Trgovina z zdravili, kozmetiko -----Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo ---Trgovina s pohištvom, gradb. materialom - Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi ■— Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v večini tržnih storitev (brez trgovine)^ se je v prvem četrtletju povečal (desez.), medletno pa je bil pri skoraj vseh nekoliko nižji. Ob precejšnjem zmanjšanju števila prenočitev turistov se je nadalje zmanjšal le prihodek v gostinstvu. V vseh ostalih tržnih storitvah se je prihodek povečal, nad povprečjem iz predkriznega leta 2008 pa se ohranja le v prometu in skladiščenju. V okviru informacijsko-komunikacijskih storitev prihodek v storitvah računalniškega programiranja zadnje leto in pol niha malo pod predkrizno ravnjo, v telekomunikacijskih storitvah pa se je v zadnjih dveh letih nekoliko zniževal, 5 Zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, nakupi izdelkov predvsem v akcijah in promocijah in to v več trgovinah. 6 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. na kar je pomembno vplivalo slabše poslovanje glavnega operaterja.7 V strokovno-tehničnih storitvah prihodek v pravno-računovodskih storitvah prav tako stagnira tik pod ravnjo iz leta 2008, medtem ko na projektantske storitve8 še naprejvplivajo gibanja v gradbeni dejavnosti. Med vsemi storitvami je bil medletno višji le prihodek zaposlovalnih storitev,9 ki predstavljajo eno Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) -■1I0 Gostinstvo (I) a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 - Predelovalne dej. - Storitvene dej. Potrošniki li 30 'IK 20 10 es m 0 ak -10 a -20 so -30 er rv va -40 n ^ -60 Q -70 ■i.....i......i......f.....f' Vir: SU'^, preračuniljMAR. 7 Po podatkih iz poročila o poslovanju so bili v Telekomu Slovenija v prvem četrtletju prihodki od prodaje medletno za 3,5 % nižji, v celi dejavnosti pa so bili nižji za 0,5 %. 8 V prvem četrtletju so bili prihodki v teh storitvah sicer za 24 % pod povprečnimi iz leta 2008, medletno pa so bili nižji le za 2,5 %, kar je lahko tudi obet za izboljšanje v gradbeništvu. 9 V okviru dejavnosti drugih poslovnih storitev (N) so najpomembnejše in po podatkih SURS so v letu 2011 ustvarile polovico dodane vrednosti te dejavnosti. od oblik fleksibilnosti trga dela in se v precej negotovih gospodarskih razmerah krepijo. Gospodarska klima, ki se je v zadnjih mesecih znatno izboljšala, je maja ostala nespremenjena. Izboljšalo se je razpoloženje v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno, kjer je kazalnik zaupanja najmanjnegativen. Znova se je izboljšalo tudi razpoloženje v gradbeništvu, medtem ko se je v storitvenih dejavnostih in pri potrošnikih poslabšalo. Pri teh in v gradbeništvu kazalnik zaupanja ostaja najnižji. Trg dela Razmere na trgu dela so se v prvem četrtletju nadalje zaostrile. Število delovno aktivnih po statističnem registru10 se je zmanjšalo za 1,1 % (desez.) in bilo medletno manjše za 3,3 %. Število formalno delovno aktivnih se Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 5Q1 2012 Q2 2012 103 2012 104 2012 «01 2013 1 je znova relativno najboljzmanjšalo v gradbeništvu, manjše je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih, tržnih in tretje četrtletje zapored tudi v javnih storitvah. Stopnja registrirane brezposelnosti se je znova zvišala (za 0,7 o. t. na 13,1 % desez.). Po izrazitejšem povečanju števila registriranih brezposelnih konec lanskega in v začetku letošnjega leta se je povečevanje nadaljevalo tudi aprila (za 0,8 % desez.; 11,2 % medletno). Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 121.332 oseb. V prvih štirih mesecih se je v evidenco prijavilo 6.798 oseb oz. 21,1 % več kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica večjega priliva oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (4.602 osebi oz. 27,1 %). Več je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve (1.750 oseb oz. 57,9 %), med katerimi prevladujejo mladi, ki v vse bolj zaostrenih razmerah na trgu dela ne uspejo najti Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. v % 2012 III 13/ II 13 III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 0,0 -1,4 -1,5 Formalno delovno aktivni -1,7 -0,2' -3,0 -2,9 Zaposlene osebe -1,6 0,1 -3,6 -3,4 Registrirani brezposelni -0,5 1,1' 10,6 8,5 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 0,4^ -1,0 -1,0 -zasebni sektor 0,5 2,3^ -0,4 -0,2 -javni sektor -0,9 0,4^ -1,9 -2,4 -v tem sektor država -2,2 0,1- -3,6 -3,8 2012 III 12 II 13 III 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 11,8 13,1 13,2 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.535,11 1.497,55 1.520,08 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.405,88 1.373,20 1.400,93 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.770,25 1.722,63 1.736,33 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.786,26 1.719,24 1.721,15 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 III 12 II 13 III 13 2012/ 2011 III 13/ II 13 III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 184,6 177,8 177,9 -1.919 63 -6778 -6.781 Gradbeništvo 59,8 61,0 51,8 52,4 -8.047 604 -8.693 -8.451 Tržne storitve 338,4 340,7 332,0 332,2 -3.805 242 -8.534 -8.558 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 108,6 105,5 105,5 -1.848 -52 -3.141 -3.079 Javne storitve 171,6 172,4 170,1 170,2 1.438 100 -2.145 -2.109 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,9 49,4 49,2 -650 -118 -1.650 -1.649 Izobraževanje 65,5 66,0 65,5 65,7 778 156 -386 -435 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,4 55,3 55,3 1.311 62 -109 -26 Drugo 57,3 55,7 57,2 57,4 -1.632 200 1.723 1.856 Vir: SURS, preračuni UMAR. 0 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Okvir 3: Anketa o delovni sili (ADS), 1. četrtletje 2013 Tudi podatki po anketi o delovni sili kažejo na močno poslabšanje razmer na trgu dela v začetku letošnjega leta. V prvem četrtletju se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 34 tisoč oseb oz. 1,7 % (desez.). Na tako veliko zmanjšanje je poleg padca gospodarske aktivnosti vplivalo tudi pospešeno upokojevanje ob koncu lanskega leta, ki se odraža v občutnem povečanju števila neaktivnih v prvem četrtletju (21 tisoč več kot v lanskem zadnjem četrtletju). Upad števila delovnih aktivnih je tako po naši oceni tudi posledica sprejete pokojninske reforme. Do podobnih gibanj je pod vplivom pričakovane pokojninske reforme, ki je bila nato na referendumu zavrnjena, prišlo tudi v začetku leta 2011 (število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju 2011 v primerjavi s predhodnim zmanjšalo za 35 tisoč, število neaktivnih pa povečalo za 29 tisoč oseb). Število brezposelnih se je v letošnjem prvem četrtletju povečalo za 14 tisoč oseb oz. 11,4 % (desez.). Stopnja brezposelnosti se je znova povišala (za 1,1 o. t. na 10,7 %, desez.) in bila najvišja po letu 1993.1 Slika 17: Število delovno aktivnih in število neaktivnih po ADS -----ADS delovno aktivni -----ADS neaktivni 1000 950 900 700 \ ..............\ ........... ^ -—h-'- —^ cS cS cS cS Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 18: Stopnja brezposelnosti po ADS 12 -i............r...........r..........1............1- 2 cS cS cS cS Vir: SURS, preračuni UMAR 1 Odkar se izvaja anketa. Slika 19: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 840 800 ■i^ 740 i.....[... i- .....r.....? _ -r-"!"" ^ ......... ■j.....f-. ...j... ■i.....[-f 4.. .[....].....4.....i.....j I liirii I .i-j-^iij . .....f-j.....i"i- jfjCT^ fr i i i i 4 4 i.....[-t '■■■■T"" .4... i i i i 1 11 ■i.....[-f .4.. 210 C 190 ij 170 C5 130 110 70 zaposlitve. Medletno nekoliko manjši je bil v tem obdobju celotni odliv iz evidence (za 143 oseb oz. 0,4 %). Manj je bilo oseb, ki so kršile obveznosti (965 oz. 15,4 %), manjši pa je bil tudi prehod v neaktivnost (506 oseb oz. 12,0 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega, ki se je zadnje leto zniževala, se je v prvem četrtletju še znižala (desez.). V zasebnem11 in državnem sektorju je ostala približno nespremenjena, v celotnem javnem sektorju pa se je zvišala, zaradi rasti v javnih družbah (4,4 % desez.). Plača v zasebnem sektorju stagnira že od konca leta 2011,12 v državnem pa ostaja na ravni, znižani z uveljavitvijo ZUJF sredi lanskega leta. Medletni padec skupne bruto plače je ostal v prvem četrtletju 1,0-odstoten, v zasebnem in predvsem državnem sektorju se je še poglobil (-0,2 % oz. -3,8 %). Medletno višja je bila povprečna bruto plača le v Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 11 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 12 Na rast v letih 2010 in 2011 je vplival dvig minimalne plače in spremenjena struktura zaposlenosti. 10 8 6 4 0 230 150 -F 90 50 Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 III 2013 2012/2011 III 13/ II 13 III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.467,46 0,8 2,0 -0,1 0,0 Industrija (B-E) 1.444,29 1.468,17 2,5 1,4 1,7 1,9 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.419,06 2,5 0,8 1,1 1,6 Gradbeništvo 1.205,65 1.171,19 -2,5 0,5 -2,9 -2,4 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.345,81 0,3 2,2 0,0 -0,6 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.705,09 -0,3 2,9 -2,0 -1,9 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.675,16 -2,2 0,2 -3,4 -3,6 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.715,34 -1,8 -0,5 -2,6 -2,4 - Izobraževanje 1.676,80 1.638,44 -3,3 0,5 -5,4 -5,4 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.682,26 -1,3 0,6 -1,6 -2,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. javnih družbah13 (0,8 %), od dejavnosti pa le v industriji, medtem ko je bila v vseh storitvenih dejavnostih nižja. Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor Slika 21: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju o 1.900 --- -vtem sektor država --------- -vtem javne družbe 1500 1.400 1300 1.200 Cene Medletna inflacija se je maja znižala na 1,2 %, sicer skromno mesečno rast cen pa so zaznamovali predvsem sezonski dejavniki. Sezonsko višje cene hrane (sadje in zelenjava) ter obleke in obutve so k majski inflaciji (0,3 %) prispevale 0,5 o. t. Cene tekočih goriv so se znova znižale, zato je bil njihov prispevek k rasti negativen (-0,2 o. t.). Medletna inflacija se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala za 0,3 o. t., v evrskem območju pa je po prvih podatkih Eurostata znašala 1,4 %. Rast cen v prvih štirih mesecih (1,0 %) je bila počasnejša kot v enakem obdobju lani (2,2 %), zaradi šibke gospodarske Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. aktivnosti, zaostrenih razmer na trgu dela in odsotnosti enkratnih šokov ostaja nizka tudi osnovna inflacija. Cene energentov so k inflaciji prispevale 0,5 o. t. oz. polovico manj kot v enakem obdobju lani. Njihov prispevek k rasti se je v zadnjih mesecih znižal, predvsem zaradi nižjih evrskih cen nafte na svetovnih trgih. Te so vplivale tudi na gibanje medletne inflacije v evrskem območju (1,2 %), ki se je aprila, tako kot pri nas, znižala. K rasti cen so poleg energentov prispevale tudi višje cene nepredelane hrane (0,4 o. t.), katerih rast je bila sicer nižja kot v enakem obdobju lani, ter višje cene komunalnih storitev (prispevek 0,2 o. t.), ki so odraz spremembe načina njihove regulacije.14 Dolgoročnejše gibanje inflacije je doma in v evrskem območju ostalo umirjeno, kar se odraža na nižji osnovni inflaciji. 13 Od tega le v javnih nefinančnih družbah (1,0 %); v javnih finančnih družbah (-1,4 %). 14 Vlada je v začetku letošnjega leta z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja predvidela prosto oblikovanje cen komunalnih storitev, hkrati pa ohranila nadzor nad morebitnimi previsokimi povišanji. 8 7 6 5 4 P 1800 iu 3 of 1.700 2 1.600 0 Slika22: Struktura medletne inflacije Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana 8 7 6 4 3 E 2 1 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih je ostala umirjena. Cene domačih proizvajalcev na domačem trgu so v primerjavi s preteklim mesecem ostale nespremenjene, na tujih trgih pa so se le nekoliko zvišale (0,2 %). Medletna rast cen na domačem trgu se je upočasnila (za 0,5 o. t.) in ostala zaznamovana z višjimi cenami v proizvodnji živil (3,3 %) ter nižjimi cenami v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 4,0 %), ki so v zadnjih šestih mesecih dosegle najnižje vrednosti. Slika 23: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd^prz-strojev in naprav (domači) 20 16 12 8 š^ 4 0 (U S -4 -8 -12 -16 ---Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) PPI (tuji) Viri^URS Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - april 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,0 100,0 1,0 0,5 100,0 0,5 Blago 1,0 65,7 0,7 0,8 57,7 0,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,4 16,1 0,1 0,8 12,0 0,1 Nepredelana hrana 6,1 7,4 0,5 1,8 7,3 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -0,5 27,9 -0,1 0,7 27,4 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,8 9,7 -0,1 -0,1 8,8 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine -0,4 8,8 0,0 0,6 8,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 0,5 9,4 0,0 2,1 10,5 0,2 Energija 2,5 14,4 0,4 0,9 11,0 0,1 Električna energija 11,3 2,7 0,3 2,7 2,6 0,1 Plin 2,8 1,1 0,0 -0,1 1,8 0,0 Tekoča goriva -1,6 1,5 0,0 -2,4 0,9 0,0 Trda goriva 1,6 0,9 0,0 0,6 0,1 0,0 Daljinska energija -0,1 0,9 0,0 0,6 0,6 0,0 Goriva in maziva 0,5 7,4 0,0 0,7 5,0 0,0 Storitve 0,8 34,3 0,3 -0,1 42,3 0,0 Storitve - stanovanje 5,2 3,0 0,2 0,8 10,3 0,1 Storitve - transport 0,6 5,8 0,0 0,6 7,2 0,0 Storitve - komunikacije -0,5 3,5 0,0 -2,3 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,4 13,9 0,1 -0,9 14,7 -0,1 Storitve - ostale storitve 0,6 8,1 0,0 0,1 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,3 78,2 0,2 0,3 81,7 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. -2 Slednje so poleg višjih cen v proizvodnji vozil in plovil (3,9 %) vplivale tudi na medletno rast na tujih trgih (0,5 %). Medletni padec uvoznih cen se je aprila še poglobil (za 0,3 o. t. na - 0,6 %). V letošnjem letu beležimo nadaljnje zniževanje uvoznih cen (- 1,2 %), kar je poleg umirjanja rasti v proizvodnji živil (3,1 %) predvsem posledica nadaljnjega padanja cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,9 %). Cenovna konkurenčnost gospodarstva se je po triletnem izboljševanju v prvem četrtletju medletno poslabšala. Nominalni efektivni tečaj, ki se je zaradi krepitve evra do valut pomembnejših trgovinskih partneric15 mesečno postopno višal od septembra lani, je bil v prvem četrtletju višji tudi medletno. Hkrati se je nadaljevala medletna rast relativnih16 cen. Realni efektivni tečaj17 je bil zato v prvem četrtletju medletno višji (0,8 %), po triletnem neprekinjenem padanju. Slovenija je bila zaradi višje rasti relativnih cen, ki je bila tudi posledica enkratnih dejavnikov,18 med članicami evrskega območja v skupini držav z večjim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti (šesto mesto). Okrepitev nominalnega efektivnega tečaja pa je bila zaradi strukture naše zunanje menjave med nižjimi.19 Slika 24: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP -REER defl. HICP -NEER Relat. HICP Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je v prvem četrtletju znova beležil presežek (v višini 221,2 mio EUR,v enakem obdobju lani 28,0 mio EUR). Medletno višji presežek tekočih transakcij je bil večinoma posledica višjega presežka v menjavi s tujino, nižji je bil primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, bilanca tekočih transferov pa se je poslabšala. Saldo menjave s tujino je v prvem četrtletju beležil presežek, pri tem je bil blagovni primanjkljaj medletno znova nižji, presežek v menjavi storitev pa višji. Blagovni primanjkljaj se že šesto četrtletje znižuje predvsem zaradi količinskih dejavnikov. Zaradi medletne realne rasti izvoza blaga (1,1 %) in padca uvoza (-2,0 %) je bil vpliv količinskih dejavnikov na znižanje blagovnega primanjkljaja izrazitejši kot v enakem obdobju lani. Pogoji menjave so se nekoliko izboljšali (0,2 %). Na medletno višji presežek v storitveni menjavi sta najboljvplivala višji presežek v menjavi posredovanjin drugih storitev, povezanih s trgovino,20 in manjši primanjkljajv menjavi licenc patentov in avtorskih pravic. Presežka v menjavi potovanj in transporta sta bila nižja. Slika 25: Prispevek količin in cen k oblikovanju salda blagovne menjave I Pogoji menjave I Drugo I Količinski učinek - Spr. nominalnega salda -400 a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: ECB, preračuni UMAR. 15 Še posebej do JPY, pa tudi do GBP, USD in HUF. 16 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 17 Merjen s HICP. 18 Višjih cen šolske prehrane (zaradi ukinitve subvencij) in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu (glej EO 04/13, Cene). 19 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjemje nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. Medletno nižji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v prvem četrtletju posledica manjšega primanjkljaja dohodkov od kapitala. Medletno so se najboljznižali dohodki od ostalih naložb. Pri tem so bila nižja neto plačila obresti zasebnega sektorja, saj so domače poslovne banke nadalje odplačevale dolgoročna posojila. Presežek v saldu obresti BS je bil zaradi zadolževanja pri Evrosistemu, kljub nizki obrestni meri glavnega refinanciranja, medletno nižji. Tudi pri dohodkih od neposrednih naložb je bil nižji 20 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška provizija ter drugi stroški. primanjkljaj predvsem posledica manjših plačil obresti, ki jih slovenska podjetja plačujejo tujim neposrednim vlagateljem. Neto odhodki od lastniškega kapitala, ki v strukturi kapitalskih dohodkov predstavljajo največji delež, so se ohranili na ravni primerljivega obdobja lani. Zaradi zadolževanja države in zaostrenih pogojev financiranja se povečujejo neto plačila obresti od naložb v vrednostne papirje. Slika 26: Dohodki od kapitala Portfeljske naložbe Ostale naložbe 200 I Neposredne naložbe -Skupaj O O Vir: BS. Medletno višji primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil v prvem četrtletju predvsem posledica primanjkljaja zasebnega sektorja (zavarovanja). Čepravje bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU tretjino višji kot v enakem obdobju lani, je bil zaradi plačil prispevkov in davkov tujini primanjkljaj državnega sektorja le nekoliko višji. Finančne transakcije s tujino21 so v prvem četrtletju beležile visok neto odliv ostalih naložb, naložbe v vrednostne papirje so bile neto prilivne, tokovi neposrednih naložb ostajajo skromni. V prvem četrtletju so bile finančne transakcije znova neto odlivne (v višini 939,8 mio EUR, v enakem obdobju lani neto prilivne v višini 91,3 mio EUR). Ostale naložbe so bile v prvem četrtletju neto odlivne, tokrat v višini 1.031,1 mio EUR. Neto odliv je bil predvsem posledica povečanja gotovine in vlog bank ter ostalih sektorjev na računih v tujini. Okrepilo se je tudi kratkoročno komercialno kreditiranje izvoza blaga in storitev. Zaradi upadanja domače posojilne aktivnosti so se ostali sektorji (večinoma podjetja) v tujini zadolžili, v višini 579,7 mio EUR. Povečal se je tudi dolg BS do Evrosistema, poslovne banke pa so se nadalje razdolževale. Naložbe v vrednostne papirje so bile v prvem četrtletju neto prilivne (133,8 mio EUR). Pri tem so tujci neto kupovali vrednostne papirje zasebnega sektorja, priliv kapitala pa se je povečal tudi s prodajo dela dolgoročnih naložb BS (obveznice). Državni sektor je odplačal del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Tokovi neposrednih naložb so bili še vedno šibki, tokrat neto odlivni v višini 13,7 mio EUR. Naložbe domačih vlagateljev so bile višje (83,4 mio EUR) od naložb tujih vlagateljev (69,7 mio EUR), pri obojih pa je prevladoval lastniški kapital. Slika 27: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe 3.000 2.500 2.000 1.500 . 1.000 5 5 500 ; 0 -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 a a Vir: BS, preračuni UMAR. Neto zunanji dolg Slovenije je konec marca dosegel 13,1 mrd EUR (37,2 % ocenjenega BDP) in je bil v primerjavi z decembrom 2012 nižji za 1,2 mrd EUR. Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec marca dosegle 27,4 mrd EUR (77,7 % BDP) in so bile v primerjavi z decembrom lani višje za 0,9 mrd EUR. K povečanju bruto dolžniških terjatev so prispevali vsi sektorji, najboljkratkoročne terjatve Slika 28: Neto zunanji dolg Slovenije Banka Slovenije Državni sektor M Zasebni sektor -Neto zunanji dolg 20.000 17.500 15.000 12.500 . 10.000 ) io 7.500 V5.000 2.500 0 -2.500 -5.000 21 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. o o Vir: BS. 0 poslovnih bank in ostalih sektorjev (gotovina, vloge in kratkoročni komercialni krediti). Bruto zunanji dolg je konec marca dosegel 40,5 mrd EUR (114,9 % BDP) oz. 0,3 mrd EUR manj kot decembra lani. Bruto zunanji dolg se je povečal predvsem v okviru obveznosti BS do Evrosistema, deloma pa tudi zaradi zadolževanja ostalih sektorjev. Dolg državnega sektorja in poslovnih bank se je zmanjšal. Tabela 7: Plačilna bilanca I-III 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-III 12 Tekoče transakcije 7.071,8 6.850,7 221,2 28,0 -Blagovna menjava (FOB) 5.381,5 5.426,4 -44,9 -166,5 -Storitve 1.211,0 726,5 484,5 404,1 -Dohodki od dela in kapitala 156,7 319,3 -162,6 -179,2 -Tekoči transferi 322,5 378,3 -55,8 -30,3 Kapitalski in finančni račun 1.065,3 -1.932,5 -867,2 136,2 -Kapitalski račun 65,2 -59,4 5,8 6,2 -Kapitalski transferi 65,0 -59,1 5,9 6,2 -Patenti, licence 0,2 -0,3 -0,1 -0,1 -Finančni račun 1.000,1 -1.873,1 -873,0 130,0 -Neposredne naložbe 69,7 -83,4 -13,7 189,1 -Naložbe v vrednostne papirje 269,8 -136,0 133,8 -932,8 -Finančni derivativi 0,0 -28,8 -28,8 -22,7 -Ostale naložbe 593,7 -1.624,8 -1.031,1 857,7 -Terjatve 24,6 -1.277,1 -1.252,5 -1.466,5 -Obveznosti 569,1 -347,8 221,4 2.324,2 -Mednarodne denarne rezerve 66,9 0,0 66,9 38,7 Statistična napaka 646,0 0,0 646,0 -164,2 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Finančni trgi Razmere v slovenskem bančnem sistemu ostajajo zaostrene. Aprila se je zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem povečalo in znašalo okoli 190 mio EUR. Ponovno je bil pretežen del znižanja posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, še naprej so se postopoma razdolževala tudi gospodinjstva, obseg kreditov države pa se je v tem mesecu nekoliko povečal. V prvih štirih mesecih se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal že za okoli 640 mio EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani še povečeval, a le zaradi okrepljenega zadolževanja države, saj se je pri vseh ostalih sektorjih znižal. Pritiski, povezani z zapadanjem tujih obveznosti, so se v zadnjih mesecih nekoliko umirili, močno pa so se okrepili likvidnostni pritiski, povezani z izrazitim odlivom vlog gospodinjstev. Ročnostna struktura vlog v slovenskem bančnem sistemu se je še poslabšala, obseg slabih terjatev pa nekoliko znižal. Gospodinjstva so v zadnjih šestih mesecih neprekinjeno zmanjševala obseg kreditov, najetih pri domačih bankah. Aprila se je obseg znižal za 18,6 mio EUR. Zmanjšal se je obseg vseh vrst kreditov. Obseg kreditov gospodinjstev se je v prvih štirih mesecih znižal že za okoli 125 mio EUR, kar je za skoraj tri četrtine več kot v enakem obdobju lani. Podjetja in NFI so se aprila nadalje okrepljeno razdolževala pri domačih bankah. Obseg njihovih kreditov se je znižal za okoli 175 mio EUR, kar je največji upad letos. V primerjavi s preteklimi meseci se je povečalo razdolževanje NFI, ki je predstavljalo skorajpetino celotnega razdolževanja podjetij in NFI. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je v prvih štirih mesecih znižal za več kot 0,5 mrd EUR, kar je približno 9-kratnik znižanja iz enakega obdobja 2012. Slika 29: Povečanje kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva ■ Podjetja in NFI Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 30: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^m Kratkoročni krediti (leva os) ^^m Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 300 350 300 150 100 50 Zadolževanje podjetij in NFI na tujem se je marca močno povečalo, tudi zaradi večje zadolžitve energetskega sektorja. Mesečni neto prilivi so znašali 545 mio EUR, kar je največ doslej. Njihov pretežen del je bil posledica dolgoročnejšega neto zadolževanja, medtem ko so neto prilivi kratkoročnih kreditov znašali le 12 mio EUR. Podjetja in NFI so se v prvih treh mesecih na tujem neto zadolžila za skoraj 580 mio EUR. Tudi brez upoštevanja tega večjega kredita bi bili neto prilivi tujih kreditov na ravni okoli 140 mio EUR, kar je približno 4-krat toliko kot v enakem obdobju lani. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se marca ohranile na ravni okoli 210 b. t. Banke so se marca na tujem neto zadolžile. Skupni neto priliv tujih virov financiranja je znašal 7,4 mio EUR in je bil v celoti posledica nove izdaje obveznic ene izmed bank (v višini 150 mio EUR), za katero jamči država. Banke so še naprej neto odplačevale kredite (50 mio EUR) in vloge (okoli 110 mio EUR). Neto odplačila tujih obveznosti so v prvih treh mesecih znašala približno 390 mio EUR, medtem ko so v enakem obdobju lani presegla eno mrd EUR. Slika 31: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 -- 1.000 500 cc 0 -500 ----------- -1.500 I : ...... ^^ Obveznice Vloge Kratkoročni krediti ^■Dolgoročni krediti -Skupaj ■i "f......j-......I.......f......—-4......? f.....i.......I......j-......f- ....i............i...... ilJlllll iiJiiHii r ■T...... Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je aprila močno znižal, likvidnostne pritiske je nekoliko ublažilo le povečanje vlog države. Zaostrovanje razmer na finančnih trgih, ki se je pričelo konec marca, je tudi aprila močno zaznamovalo gibanje vlog gospodinjstev. Njihov obseg se je znižal za več kot 280 mio EUR, kar je največ od začetka krize. Najbolj se je znižal obseg kratkoročnih vlog, k celotnemu znižanju pa so pomembno prispevale tudi dolgoročne vloge (več kot 110 mio EUR), kar je poslabšalo ročnostno strukturo vlog gospodinjstev pri domačih bankah. Obseg vlog gospodinjstev se je marca in aprila skupno znižal za okoli 420 mio EUR, v prvih štirih mesecih pa za okoli 250 mio EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani še povečal (za približno 160 mio EUR). Obseg vlog države se je aprila povečal za okoli 85 mio EUR, predvsem kratkoročnih vlog, medtem ko se je obseg dolgoročnih vlog znižal. Vloge države so se v prvih štirih mesecih povečale za okoli 140 mio EUR. Slika 32: Povečanje vlog gospodinjstev in države ^■Gospodinjstva (leva os^ ^MVloge države (leva os) -Skupaj 1500 - 1000 E > 0 ^ ^ ^ Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg slabih terjatev22 ostaja na visoki ravni, kljub marčevskem znižanju za skoraj 40 mio EUR. Znižanje je bilo predvsem posledica manjšega obsega slabih terjatev do tujcev, medtem ko se je kakovost terjatev do drugih subjektov nadalje poslabšala. Izjemi sta bili le gradbeništvo in prebivalstvo, kjer se je obseg slabih terjatev znižal za okoli 5 mio EUR. Delež slabih terjatev se Slika 33: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) ,,7 6 .H 'atkov: BS, pr Vir podatkov: BS, preračuni uMMaar. 22 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 0 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 30. IV 13 30. IV 13/ 31. III 13 30. IV 13/ 31. XII 12 30. IV 13/ 30. IV 12 Krediti skupaj 31.464,6 30.821,0 -0,6 -2,0 -6,4 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 19.943,6 -0,9 -2,5 -9,4 Krediti državi 1.741,4 1.736,7 0,2 -0,3 13,4 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 9.140,7 -0,2 -1,4 -2,6 Potrošniški 2.481,8 2.407,2 -0,3 -3,0 -8,7 Stanovanjski 5.258,9 5.238,7 -0,1 -0,4 0,6 Ostalo 1.526,1 1.494,9 -0,4 -2,0 -2,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 14.802,3 -1,9 -1,7 -3,0 Čez noč 6.479,4 6.387,7 0,1 -1,4 -1,8 Kratkoročno vezane 4.010,4 3.891,8 -4,4 -3,0 -6,3 Dolgoročno vezane 4.555,2 4.515,4 -2,5 -0,9 -1,7 Vloge na odpoklic 6,2 7,5 -1,7 19,8 -6,7 Vzajemni skladi 1.830,0 1.854,9 -1,5 1,4 -1,5 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 2.701,4 3,2 5,4 10,4 Čez noč 196,6 519,4 -10,9 164,1 614,2 Kratkoročno vezane 828,5 799,0 50,4 -3,6 89,9 Dolgoročno vezane 1.537,0 1.372,4 -8,5 -10,7 -29,6 Vloge na odpoklic 0,5 10,6 283,7 1.846,8 157,2 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. je tako v marcu znižal za 0,1 o. t., na 14,5 %. Oblikovanje rezervacij in oslabitev se je aprila okrepilo. Banke so jih oblikovale za okoli 80 mio EUR, v prvih štirih mesecih pa za 185 mio EUR, kar je za približno četrtino manj kot v enakem obdobju lani. Javne finance Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja se je v prvem četrtletju upočasnilo, predvsem zaradi manjših prihodkov. Primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 717 mio EUR23 in je bil nekoliko večji kot v enakem obdobju lani (1,3 %). Njegovo zmanjševanje vse od aprila 2012 je bilo v prvem četrtletju prekinjeno, predvsem zaradi občutnega padca prihodkov (za 198 mio EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani), medtem ko so bili odhodki medletno še nižji (za 189 mio EUR). Spremembo trenda nakazuje tudi gibanje akumuliranega primanjkljaja v zadnjih dvanajstih mesecih (1,1 mrd EUR), kar je v skladu z letos predvidenim večjim primanjkljajem. V tem obdobju je bilo manj prihodkov in odhodkov (-1,4 % oz. -4,5 %). Zmanjšanje javnofinančnih prihodkov v prvem četrtletju je bilo posledica nižjih davčnih prihodkov (-7,1 % medletno) in prispevkovzasocialno varnost(-5,8%o).24 Nedavčni prihodki, vključno s prilivi evropskih sredstev,25 so pozitivno 23 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. 24 Od maja 2012 je bil negativen trend rasti letnih akumuliranih prihodkov od davkov predvsem posledica nižjega davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost, od novembra 2012 pa odraža tudi zmanjšanje prispevkov za socialno varnost. Slika 34: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 17,0 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj 16,5 16,0 15,5 15,0 E 14,5 14,0 Vir: MF, pret^^uni UMAR. vplivali na skupne prihodke. Davčni prihodki so se marca zmanjšali v vseh glavnih skupinah, predvsem prihodki od davka na dodano vrednost in trošarinskih dajatev,26 ki so bili medletno okoli 28 % nižji. V prvem četrtletju so bili precej nižji tudi prihodki davka od dohodka pravnih oseb (-29,9 %), prihodki od dohodnine in prispevki za socialno varnost pa za 2,1 % oz. 5,8 %.27 25 Ti so bili medletno 8,0 % višji. 26 Trošarine so korigirane za časovno usklajevanje. 27 Razpoložljivi podatki za državni proračun za april 2013 kažejo nadaljnje počasno padanje davčnih prihodkov (medletno so bili nižji za 120 mio Okvir 4: Črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2007-2013 V tekočem finančnem obdobju (2007-2013) Slovenija razpolaga s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR,1 OP RČV,2 OP ROPI3). Sredstva so bila doslej4 skoraj v celoti dodeljena (95 %), medtem ko je pri končni porabi in povračilih v proračun RS prišlo do bistvenih razlik med dodeljenimi pravicami porabe in realizacijo, predvsem pri izvajanju infrastrukturnih in okoljskih projektov (OP ROPI) (gl. Tabelo 11). V prvih petih mesecih leta 2013,6 ki je zaradi uveljavljanja pravila N+3/2 odločilno leto za črpanje sredstev kohezijske politike,7 je bila rast povračil v proračun RS 8,9-odstotna. Najvišjo rast (10,8 %) je beležil OP RČV, najnižjo pa OP RR (8,2 %), čeprav je ta po stopnji realizacije glede na pravice porabe najuspešnejši OP. OP ROPI (rast 9,4 %) je z vidika uresničevanja cilja N+3/2 najbolj kritičen OP. Za dosego cilja N+3/2 bi bilo treba v tem OP do konca leta 2013 počrpati še približno 177 mio EUR,8 kar bo glede na dinamiko črpanja (kljub dejstvu, da se sredstva za OP ROPI intenzivnejše črpajo v drugi polovici leta) zahtevna naloga. Največ težav pri izvajanju okoljskih in infrastrukturnih projektov nastaja zaradi dolgotrajnih revizijskih postopkov in pritožb na izvedbo postopkov javnega naročanja, problemov umeščanja projektov v prostor, pogostih stečajev v gradbeništvu in likvidnostnih težav upravičencev. Kot pozitivna ukrepa za pospešitev črpanja sredstev kohezijske politike v Sloveniji ocenjujemo podpis protokola med organom upravljanja in Ministrstvom za finance o začetku črpanja kredita EIB za zagotavljanje lastne udeležbe na projektih ter ustanavljanje ekspertne skupine za javna naročila, ki bo v svojem delu obravnavala tudi projekte iz dodatnih pravic porabe.9 Slika 35: Črpanje sredstev kohezijske politike za obdobje 2007-20135 ■ Pravice porabe 2007-2013 Dodeljena sredstva ■ Podpisane pogodbe Izplačila upravičencem Povračila v proračun RS Zaostanki Dosežena real.glede na pravice porabe 2007-2013 (desna os) 2000 1750 1500 E 1250 3 ■|E 1000 > 750 500 250 0 70 60 Tabela 9: Črpanje sredstev kohezijske politike OP RR OP RČV Vir: MGRT. OP ROPI 50 V mio EUR OP RR OP RČV OP ROPI Vsi OP-ji 40 # Pravice porabe 2007-2013 1.768,2 755,7 1.577,1 4.101,0 > 30 Dodeljena sredstva 1.653,9 717,2 1.517,0 3.888,1 Podpisane pogodbe 1.627,9 695,8 762,7 3.086,4 20 Izplačila upravičencem 1.249,3 449,3 456,8 2.155,4 10 Povračila v proračun RS 1.162,7 383,0 408,2 1.953,9 0 Zaostanki 86,6 66,3 48,6 201,5 Dosežana realizacija glede na pravice porabe 2007-2013 (v %) 65,7 50,7 25,9 47,6 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Operativni program razvoja človeških virov. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Stanje na dan 17. 5. 2013. Stanje na dan 17. 5. 2013. Stanje 17. 5. 2013 glede na stanje 4. 1. 2013. Skladno s pravilom N+3/2 Slovenija mora do konca leta 2013 počrpati sredstva dodeljena od začetka tekočega finančnega obdobja do konca leta 2011. 8 Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, čl. 94. 9 Poleg že obstoječih pravic porabe vsem OP-jem so podeljene dodatne pravice porabe (OP ROPI 16,56 %, OP RR 5 % in OP RČV 5 % že dodeljenih pravic porabe). S preseganjem razpoložljivih pravic porabe se želijo premostiti razlike med ocenjenimi vrednostmi projektov in nižjimi vrednostmi pogodb, kot tudi zagotoviti zadostna masa javno upravičenih izdatkov do konca tekočega programskega obdobja s ciljem, da se maksimalno izkoristijo vse razpoložljive pravice porabe, oz. počrpajo vsa razpoložljiva sredstva kohezijske politike. Z izjemo plačil v proračun EU so bili v prvem četrtletju vsi javnofinančni odhodki medletno nižji. Skoraj60 % zmanjšanja odhodkov je bilo posledica nižjih plačil za obresti28 (za 113 mio EUR). Med ostalimi pomembnejšimi skupinami so se najbolj zmanjšali izdatki za plače (46 mio EUR), socialne transferje (32 mio EUR) ter blago in storitve (32 mio EUR), manjši so bili tudi izdatki za investicije in EUR, marca za 157 mio EUR). Prihodkov od DDV in trošarinskih dajatev je bilo aprila medletno več, upad davčnih prihodkov je bil predvsem posledica nižjega davka od dohodka pravnih oseb (za 141 mio EUR). 28 Zaradi dinamike plačil obresti. investicijske transferje (29 mio EUR). V zadnjih dvanajstih mesecih so se v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšale vse glavne skupine odhodkov (za 752 mio EUR oz. -4,5 % medletno), predvsem odhodki za plače s prispevki indrugimi izdatki zaposlenim, socialne transferje, investicije ter blago in storitve. Z izjemo pokojnin, katerih šibka rast se je v zadnjih dveh mesecih nekoliko okrepila, so se zmanjšale vse skupine socialnih transferjev, najbolj družinski prejemki in starševska nadomestila ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Tabela 10: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-III 2012 III 2013/III 2012 I-III 2013/I-III 2012 I-III 2012 I-III 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 3.420,3 -18,5 -5,5 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 98,9 -24,4 -29,9 3,9 2,9 -Dohodnina 478,0 -1,6 -2,1 13,5 14,0 -Davek na dodano vrednost 625,3 -40,5 -12,0 19,6 18,3 -Trošarine 300,0 -38,4 -14,3 9,7 8,8 -Prispevki za socialno varnost 1264,9 -8,6 -5,8 37,1 37,0 -Ostali javnofinančni prihodki 653,1 -13,3 11,4 16,2 19,1 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-III 13 v mio EUR I-III 13/I-III 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.995,1 42,3 0,1 3.420,3 -5,5 -Davčni prihodki 13.117,6 37,0 -0,7 2.946,8 -7,1 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 577,1 -8,3 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 1.264,9 -5,8 -Domači davki na blago in storitve 4.876,0 13,7 0,4 1.039,2 -10,7 -Prejeta sredstva iz EU 845,2 2,4 3,7 211,2 8,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.117,9 45,4 -2,6 4.137,4 -4,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.185,1 9,0 -4,4 773,2 -5,6 -Izdatki za blago in storitve 2.370,3 6,7 -3,0 562,1 -4,7 -Domače in tuje obresti 648,0 1,8 23,0 319,1 -26,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.383,6 18,0 -2,3 1.576,9 -2,0 -Investicijski odhodki 912,3 2,6 -10,9 141,7 -14,3 -Investicijski transferi 320,2 0,9 -13,9 42,5 -9,6 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 161,8 0,0 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -717,1 1,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Aprila je bilo v proračun RS prejetih 73,9 mio EUR, v proračun EU pa vplačanih 33,2 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (51,5 mio EUR), iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada pa je bilo prejetih 13,129 oz. 8,8 mio EUR sredstev. V prvih štirih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 284,0 mio EUR oz. 19,7 % po proračunu za letos načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa vplačala 195,1 mio EUR oz. 47,2 % vseh za letos predvidenih vplačil. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih letos pozitiven v višini 88,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 47,2 mio EUR). Približno polovico (48,7 %) vseh prihodkov so predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, ki beležijo najvišjo stopnjo realizacije glede na pričakovanja (45,7 %). Prihodki iz strukturnih skladov so predstavljali 39,8 % vseh prejetih sredstev (s 15,4-odstotno realizacijo glede na proračun za leto 2013), prihodki iz Kohezijskega sklada pa 9,4 % (7,0 % realizacije). Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2013 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2012 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-april) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-december) Skupna kmetijska politika 29 Od tega 66,8 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 33,2 % iz Evropskega socialnega sklada 200 300 400 500 600 V mio EUR 700 800 (U o a (Ü C >u (U Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Pomladanska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,3 -1,9 0,2 1,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.556 35.607 36.172 35.466 35.252 35.735 36.810 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.415 17.379 17.620 17.244 17.091 17.292 17.780 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.262 34.868 35.029 35.670 35.022 34.559 34.999 35.926 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.923 34.693 35.085 35.776 34.980 34.845 34.959 35.832 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,4 13,6 13,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,0 10,0 9,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,1 3,5 2,2 -1,1 -0,2 1,0 1,2 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,1 1,6 1,9 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 1,9 1,7 2,1 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,3 1,2 3,3 4,9 Izvoz proizvodov 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,1 0,9 3,4 5,2 Izvoz storitev 14,3 -13,7 3,7 1,4 2,1 2,4 3,0 3,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,5 7,9 5,2 -4,3 -0,7 2,4 4,4 Uvoz proizvodov 3,0 -20,7 8,9 6,1 -4,6 -0,8 2,4 4,5 Uvoz storitev 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -2,4 -0,4 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.295 -246 -209 2 874 1.545 1.375 1.423 - delež v primerjavi z BDP, v % -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,5 4,4 3,8 3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.632 40.5175 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,3 114,4 111,2 114,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,335 1,336 1,336 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 0,1 1,3 0,9 -2,9 -4,0 -1,3 0,5 - delež v BDP, v %4 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,4 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,5 -1,2 -1,6 -2,9 -0,6 -0,1 - delež v BDP, v %4 18,1 20,1 20,7 20,8 20,6 19,9 19,8 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,3 -0,5 0,8 1,5 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 20,1 18,5 17,4 17,6 17,9 18,0 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec marca 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,2 7,7 2,8 -0,8 -3,8 -0,3 -1,6 -0,4 -2,3 -2,0 5,4 2,0 3,9 2,4 -2,1 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,3 -3,2 -9,0 -9,6 -8,7 -10,2 -2,1 -3,4 -13,2 9,0 -6,8 -3,6 -21,7 -0,5 -9,1 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,4 7,8 2,9 -1,1 -4,6 -1,1 -3,1 -2,1 -3,1 -3,3 5,7 1,7 4,5 2,4 -2,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,6 6,9 3,8 5,1 4,0 8,3 13,2 16,1 6,1 7,3 3,5 5,7 3,2 2,4 4,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -25,7 -30,1 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,0 -29,3 -26,5 -28,2 -35,0 -26,2 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -39,4 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -6,3 -20,7 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,8 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,7 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,7 12,2 3,8 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,1 -4,8 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,9 -5,5 5,2 6,9 0,6 6,9 2,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -21 -15 -6 -4 -3 -5 -5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 3 3 -1 -7 -6 -11 -14 -13 -9 3 6 3 1 0 v gradbeništvu -57 -46 -41 -52 -46 -44 -43 -40 -44 -39 -39 -30 -50 -49 -45 -45 -46 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 0 3 3 -4 -8 -8 -14 -18 -12 3 4 2 3 3 v trgovini na drobno 7 8 2 6 12 1 12 7 4 1 -3 -4 -1 10 15 12 1 potrošnikov -25 -25 -35 -27 -25 -25 -24 -27 -36 -39 -37 -29 -26 -26 -25 -23 -24 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2013 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -2,1 1,5 -3,1 -0,4 -8,3 0,3 3,2 -3,7 2,1 -3,8 -2,7 3,5 3,2 -6,7 5,1 -4,8 -7,6 0,5 -0,4 -5,7 - - -17,2 -2,4 -7,2 -3,0 -17,0 5,8 -11,5 -21,6 -7,9 10,0 -6,8 -5,5 1,5 -5,9 1,3 -17,7 -24,9 -9,2 12,9 24,4 -3,3 1,8 -3,8 -1,6 -8,8 -0,2 1,8 -4,3 1,9 -5,6 -5,0 1,7 1,6 -8,3 4,6 -5,4 -9,1 -0,3 -0,4 -8,3 11,9 -0,3 4,7 13,2 -4,0 3,5 16,3 5,3 5,6 10,8 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 9,8 -0,9 13,7 -30,4 -16,3 -24,4 -7,8 -24,0 -21,7 -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -22,4 -13,1 -31,7 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -36,4 -26,1 -49,1 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,5 -0,5 -14,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,2 -3,4 -5,4 -8,0 -4,8 -8,7 -7,7 - - 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,9 -7,5 -4,4 -9,4 -7,3 - - 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,7 -2,1 -4,6 -9,2 -5,6 -7,4 -8,5 - - 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,3 4,8 -2,0 -6,4 2,4 -4,9 -10,9 - - 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 - - 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 - - 4,8 7,5 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,3 -0,4 -6,8 -7,3 -2,5 -6,6 - - 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 - - -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -2 -1 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -9 -11 -13 -12 -14 -15 -17 -14 -9 -12 -8 -7 -9 -5 -43 -43 -42 -45 -41 -43 -39 -39 -45 -44 -43 -41 -36 -41 -42 -41 -35 -30 -30 -30 -27 -20 5 2 0 -2 -9 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -11 12 13 14 10 5 9 6 8 2 3 0 0 3 -3 -4 -3 -1 -6 -4 -6 -4 -27 -23 -26 -26 -20 -27 -26 -27 -39 -33 -37 -36 -35 -45 -39 -38 -34 -30 -31 -26 -27 -37 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 937,1 938,4 937,7 936,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 835,0 824,0 810,0 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 823,1 826,9 829,0 829,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,1 40,1 40,1 40,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 273,1 273,5 274,7 274,4 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 184,3 184,3 185,1 184,6 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 68,9 69,1 69,4 69,4 V storitvah 514,3 512,3 510,0 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 511,9 513,3 514,3 514,7 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 51,2 51,5 51,6 51,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 118,3 118,6 118,9 119,0 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 729,0 730,5 732,5 732,6 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 672,1 672,9 674,3 674,4 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 56,9 57,6 58,2 58,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 94,1 96,4 96,5 96,6 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 113,9 111,6 108,6 107,1 Ženske 47,9 52,1 52,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 52,4 51,8 50,7 50,2 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 14,1 13,4 12,5 11,9 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,9 39,4 39,1 38,8 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 41,2 40,1 39,1 38,4 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 48,7 48,8 48,6 48,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 39,8 37,5 36,4 35,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 12,2 11,9 11,6 11,4 Moški 10,1 11,4 11,5 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 11,9 11,5 11,2 11,0 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 12,5 12,3 12,1 12,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 0,9 0,7 0,7 0,7 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 6,6 5,4 5,6 5,7 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 6,8 6,0 6,3 4,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 2,4 2,5 3,0 3,0 Potrebe po delavcih2 174,6 194,5 169,7 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 36,8 np 16,0 15,7 17,8 19,3 Od teh za določen čas, v % 80,7 81,7 83,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 81,8 np 81,8 81,5 82,1 79,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 37,7 37,4 34,6 34,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 4,0 4,0 3,7 3,7 NOVE ZAPOSLITVE 104,1 118,3 110,6 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 15,1 np 9,6 9,4 9,2 8,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 2013 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 15,9 11,3 9,6 13,5 11,1 np 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 83,0 81,0 81,3 82,1 83,2 np 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 10,5 8,3 6,8 9,5 7,2 np Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 2,8 2,0 1,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,8 3,1 -1,1 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 6,8 3,4 -1,5 B Rudarstvo 4,0 3,8 3,7 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -5,8 -1,4 6,4 C Predelovalne dejavnosti 9,0 3,9 2,5 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 5,2 3,8 1,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,7 2,3 3,3 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 7,2 6,8 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 3,4 2,3 -1,2 F Gradbeništvo 4,4 2,0 -2,5 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 1,6 3,4 -0,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 2,4 3,3 2,0 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 2,0 5,4 9,6 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 1,7 2,6 1,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 1,7 0,5 -0,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,6 1,1 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 9,0 -4,0 -1,7 L Poslovanje z nepremičninami 3,0 2,9 -0,5 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 4,4 2,3 2,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 0,9 -0,3 -1,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,1 3,5 0,6 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 2,8 3,8 3,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 0,7 0,6 0,2 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -0,2 -0,3 -0,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -0,8 -0,6 -0,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -2,1 0,1 -0,2 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 2,4 2,0 -1,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,0 0,2 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -1,1 -0,8 0,9 -0,1 -0,5 -1,6 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,5 -3,0 -3,1 -1,7 -2,5 -2,5 -2,2 -3,3 -3,5 -3,1 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,4349 1,4388 1,4264 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 2013 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,4 -1,0 -1,3 -0,1 0,8 1,3 0,5 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 Zdravje 2,1 1,6 0,4 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 Prevoz -0,3 1,0 3,3 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 HICP 2,1 2,1 2,8 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 Domači trg 2,0 3,8 1,0 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2011 2012 2013 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -209 2 818 55 73 -91 -36 28 250 264 275 221 73 49 -94 117 Blago1 -997 -1.043 -335 -227 -219 -214 -383 -167 -106 9 -70 -45 -89 -73 -162 16 Izvoz 18.762 21.265 21.454 5,179 5,486 5,245 5,354 5,329 5,498 5,255 5,372 5,382 1,942 1,747 1,882 1,857 Uvoz 19.759 22.308 21.789 5,406 5,705 5,458 5,738 5,495 5,605 5,246 5,442 5,426 2,031 1,820 2,043 1,842 Storitve 1.285 1.443 1.701 316 399 358 370 404 451 458 388 484 122 145 122 132 Izvoz 4.616 4.839 5.095 1,052 1,186 1,381 1,219 1,113 1,246 1,434 1,302 1,211 394 400 381 406 Uvoz 3.331 3.396 3.395 736 787 1,023 849 709 795 976 915 727 271 255 258 274 Dohodki -599 -550 -578 -85 -143 -238 -84 -179 -123 -130 -145 -163 -28 -49 -55 -39 Prejemki 574 918 797 204 237 220 257 178 224 207 188 157 89 68 82 87 Izdatki 1.173 1.469 1.375 289 380 459 341 358 347 338 332 319 117 117 137 126 Tekoči transferi 102 153 29 52 36 3 61 -30 29 -72 103 -56 68 27 0 9 Prejemki 1.203 1.373 1.370 378 320 311 364 338 356 274 402 323 162 115 105 99 Izdatki 1.100 1.220 1.340 326 284 308 302 368 327 347 299 378 95 88 105 91 Kapitalski in finančni račun 535 -452 -1.001 48 -244 -84 -172 136 -261 -507 -369 -867 162 18 60 -322 Kapitalski račun 53 -102 -46 -7 -6 -8 -82 6 26 1 -80 6 1 -2 0 -4 Finančni račun 482 -350 -955 55 -239 -77 -89 130 -287 -508 -289 -873 161 20 60 -318 Neposredne naložbe 431 638 185 -9 240 246 160 189 48 34 -86 -14 136 89 111 39 Domače v tujini 160 -81 73 -15 31 55 -152 -8 82 18 -19 -83 20 -9 14 26 Tuje v Sloveniji 271 719 113 6 209 191 313 197 -35 17 -67 70 116 98 98 13 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.838 -221 2,592 -300 -440 -15 -933 129 -980 1,563 134 1,662 -361 288 -226 Finančni derivativi -117 -136 -107 -80 -15 -24 -18 -23 -21 -31 -32 -29 -20 -5 -5 -5 Ostale naložbe -1.806 -2.762 -844 -2,457 -177 108 -236 858 -437 489 -1,754 -1,031 -1,599 283 -335 -125 Terjatve 783 -1.461 -1.486 -1,525 -159 -349 572 -1,467 -81 256 -195 -1,252 -836 78 -87 -150 Komercialni krediti -174 -47 35 -322 -88 44 319 -349 -35 110 309 -351 -133 -83 31 -36 Posojila 203 -52 -310 -99 -22 48 22 4 -95 84 -303 25 -54 12 -17 -18 Gotovina, vloge 672 -1.315 -1.155 -1,109 -48 -408 250 -1,131 25 16 -65 -921 -671 138 -97 -89 Ostale terjatve 81 -46 -56 5 0 -33 -18 10 24 46 -137 -5 21 10 -3 -7 Obveznosti -2.589 -1.301 642 -932 -18 457 -808 2,324 -357 233 -1,559 221 -763 205 -248 25 Komercialni krediti 362 94 364 199 -18 -85 -3 169 138 -98 155 -348 181 143 4 -165 Posojila -986 -1.235 -725 -388 -298 203 -753 -122 -223 -177 -203 373 -190 -214 -226 142 Vloge -1.954 -169 1.026 -787 334 340 -57 2,287 -288 530 -1,503 188 -781 274 -26 86 Ostale obveznosti -11 9 -24 42 -36 0 3 -10 16 -22 -8 8 27 2 0 -38 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 9 12 33 19 39 -6 -21 19 67 -18 13 1 -2 Statistična napaka -326 450 183 -104 171 175 207 -164 11 243 94 646 -235 -67 34 205 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.834 1.999 2.041 446 517 506 530 470 541 506 524 np 177 156 183 178 Blaga za vmesno porabo 10.044 11.906 12.060 2,904 3,097 3,001 2,904 3,041 3,081 3,005 2,932 np 1,070 996 1,060 1,042 Blaga za široko porabo 6.550 6.909 6.783 1,737 1,757 1,622 1,792 1,678 1,721 1,597 1,787 np 663 560 599 599 Uvoz investicijskega blaga 2.323 2.504 2.382 563 616 589 736 557 584 568 674 np 238 185 227 205 Blaga za vmesno porabo 12.210 14.010 13.951 3,500 3,588 3,452 3,471 3,629 3,573 3,404 3,345 np 1,319 1,153 1,265 1,170 Blaga za široko porabo 5.522 5.938 5.718 1,390 1,526 1,501 1,522 1,428 1,400 1,350 1,541 np 511 477 557 491 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 2013 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 26 -127 10 70 2 -107 -59 -112 199 68 94 88 75 -3 192 113 151 12 -73 -2 296 20 -137 -97 -51 -108 -224 -118 -49 1 -6 -46 -55 25 -91 75 -9 74 -136 -152 8 99 1,782 1,534 1,929 1,830 1,901 1,622 1,638 1,714 1,977 1,792 1,846 1,859 1,818 1,597 1,839 1,953 1,901 1,518 1,702 1,753 1,927 1,762 1,671 2,025 1,882 2,010 1,846 1,756 1,763 1,976 1,798 1,892 1,914 1,793 1,689 1,764 1,962 1,827 1,654 1,853 1,745 1,828 81 122 155 151 125 94 147 99 158 142 183 126 116 157 185 187 117 84 157 112 215 459 459 463 416 382 421 375 322 416 392 436 418 485 479 469 466 414 422 383 344 484 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 368 323 285 279 297 339 225 232 269 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -62 -60 -57 -44 -40 -39 -40 -44 -46 -50 -47 -47 -56 -54 -53 74 65 82 80 77 99 60 58 61 71 79 74 70 68 69 61 62 65 52 51 53 167 154 138 111 116 114 122 118 118 116 118 113 110 112 115 112 109 112 107 105 107 19 -23 7 0 24 37 -25 -102 97 -24 -3 56 -26 -25 -21 -16 7 112 -23 -68 35 117 71 123 94 115 155 69 65 204 93 110 153 108 82 85 87 105 209 83 92 147 98 95 115 93 91 118 95 167 107 117 113 97 134 106 106 103 99 97 106 160 112 55 -48 -92 -297 -60 185 96 200 -160 -169 -225 133 -94 -199 -214 -312 -240 183 -350 -121 -396 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -2 5 -84 -4 7 3 62 -44 -95 -295 -68 274 102 191 -163 -195 -226 133 -95 -201 -212 -310 -246 267 -346 -128 -399 65 69 113 -82 -50 292 -29 102 116 -93 87 53 34 -17 17 -16 58 -127 72 40 -126 -44 41 57 -77 4 -79 -31 1 23 -27 37 72 6 31 -20 -22 32 -30 -3 5 -86 109 27 55 -6 -53 372 2 101 93 -65 50 -19 28 -47 37 5 25 -97 75 35 -40 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -819 -324 76 133 -81 -644 -152 -184 1,674 -54 -56 -156 17 273 -4 -4 -16 -2 -8 -8 0 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -10 -6 -16 -20 -3 -5 -59 -59 227 -421 125 61 -11 841 28 -172 -437 172 565 -26 -50 -1,984 -255 485 -264 -193 -574 -498 -17 166 -361 301 632 -612 104 -958 -384 120 183 146 170 -60 -297 -425 527 -312 -369 -571 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -86 -177 23 -32 -26 16 159 -65 -28 39 299 -55 -82 -214 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -8 16 -47 -272 4 8 12 -424 -228 244 -187 234 203 -543 44 -632 -258 165 119 60 -56 13 -134 -413 482 -269 -296 -356 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 15 5 31 15 0 -151 -4 18 7 1 -13 439 -42 61 -60 -177 -572 601 737 987 212 -557 -11 418 -196 10 -1,687 170 -42 48 176 -3 -10 -263 188 -24 137 -116 -80 152 97 -17 -75 230 -8 -148 58 6 20 130 -260 90 -178 240 -41 5 -201 -429 -122 77 -212 13 103 -213 -113 -83 -61 -32 15 -191 -27 34 -151 491 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1,726 359 -136 274 234 -319 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 -9 1 3 4 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 -82 175 82 227 58 -78 -38 -87 -39 101 131 -221 20 202 22 199 90 -195 422 123 101 178 154 173 171 177 181 143 155 172 180 186 175 170 161 176 188 177 159 150 183 np 1,005 903 1,093 1,026 1,052 826 950 989 1,102 1,002 1,044 1,035 1,046 931 1,028 1,111 1,055 767 999 975 np 559 439 624 594 629 570 499 526 653 555 566 600 552 458 587 612 625 550 501 554 np 204 166 219 203 226 307 174 159 224 186 201 197 216 163 190 217 209 247 194 218 np 1,119 1,059 1,275 1,203 1,254 1,014 1,168 1,169 1,292 1,176 1,208 1,189 1,173 1,093 1,139 1,243 1,157 945 1,218 1,104 np 475 474 552 504 536 482 446 456 526 449 474 478 441 447 462 543 508 490 442 469 np Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2010 2011 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 102 221 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 5.057 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 526 584 610 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.454 9.267 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.470 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.497 2.229 2.135 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 Denarni sektor (S.121, 122) 5.811 5.445 5.194 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.994 35.692 34.558 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35,970 V tuji valuti 1.843 1.536 1.309 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1,586 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.659 5.862 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5,075 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.767 28.420 29.582 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 Čez noč 8.155 8.245 8.678 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 Vezane vloge - kratkoročne 8.193 7.868 7.056 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.780 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 59 68 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 Vloge v tuji valuti skupaj 463 579 552 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 Čez noč 285 386 372 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 Vezane vloge - dolgoročne 55 59 56 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,15 2,31 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,53 5,46 5,48 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 5,69 5,32 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,25 0,88 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,57 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 6-mesečni 0,27 0,18 0,15 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 2013 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.424 19.262 19.148 19.022 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.845 5.924 5.777 6.177 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,1 2,01 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,09 0,09 Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.995,1 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.087,2 3.420,3 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.027,3 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.763,2 3.185,0 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.117,6 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.460,5 2.946,8 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,1 577,1 294,5 237,9 295,4 106,0 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 438,3 439,6 439,0 436,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 2,5 2,5 2,6 2,7 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,2 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 62,3 24,2 7,1 25,7 21,0 25,4 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,0 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,3 1.039,2 380,3 426,2 410,9 397,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 9,1 9,4 9,0 9,2 Drugi davki 4,0 17,2 -0,4 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,8 16,5 -0,1 0,0 0,0 -0,1 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 909,7 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 302,7 238,2 53,5 67,2 66,9 60,5 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 61,8 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 28,7 10,7 10,9 3,4 7,3 5,1 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 1,0 1,1 0,8 0,3 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,6 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,0 0,5 0,1 0,1 0,1 0,2 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,8 211,2 58,9 56,0 48,2 54,3 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.117,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.097,9 4.137,4 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.810,3 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.593,4 1.842,7 629,0 585,2 528,1 535,5 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.728,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 885,1 905,3 312,2 377,7 320,3 321,5 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.370,3 585,3 615,7 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 630,5 562,1 213,0 203,2 199,5 207,4 Plačila obresti 488,2 526,7 648,0 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 101,3 1,5 5,3 3,9 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,0 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 22,5 56,2 2,5 2,8 2,9 2,6 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.684,7 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.945,5 1.948,8 635,9 781,7 658,8 620,8 Subvencije 581,9 496,3 502,5 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,2 190,5 40,9 36,8 49,9 22,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.383,6 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,1 1.576,9 534,7 673,0 537,8 530,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 739,6 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 215,4 158,1 54,9 61,9 69,4 61,5 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 5,4 9,9 1,7 6,2 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 912,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 344,5 141,7 54,2 62,0 80,3 78,5 Investicijski transferi 396,4 372,1 320,2 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,6 42,5 20,4 21,1 31,8 41,4 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 19,9 26,9 23,8 32,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.122,8 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2011 2012 2013 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11M 12 1 1 2 1 3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.482,8 1.183,1 1.143,8 1.093,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.278,3 1.130,6 1.072,8 981,6 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.110,3 1.076,5 955,1 915,2 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 11,9 6,1 9,0 9,0 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,0 438,3 319,3 281,6 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,9 0,3 5,7 10,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 168,0 54,1 117,7 66,4 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 19,9 4,0 3,5 3,1 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,2 47,9 55,1 108,2 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.412,7 1.459,9 1.349,1 1.328,4 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 499,0 663,2 569,1 610,4 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 331,1 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 276,0 326,0 267,9 311,3 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 206,6 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 205,6 197,1 156,9 208,1 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,0 6,8 42,4 7,0 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 672,0 683,2 639,9 625,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 64,7 94,2 60,0 36,3 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,0 526,4 521,6 529,0 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 88,7 57,9 41,6 58,6 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 162,3 49,5 50,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,7 12,6 11,9 17,9 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS -Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo maj 2013, št. 5, let. XIX