Bolezen kine matografov
NAŠA občina se iz dneva v dan bolj širi, v njej narašča število prebivalcev in do nedavna še ledine, so pozidane z visako stanovanjsko gradnjo. Pri tem lahko ugotavljamo, da imajo naši občani vedno manj možnosti za primerno kulturno razvedrilo. Med tako razvedrilo spa-da tudi kino. Ze dalj časa ostajamo pri ugo-tovitvah, da je na celem območju občine samo en primeren kinematograf.
Ce ugotavljamo število kinematografov v občini, bi bili lahko še kar zadovoljni, saj jih je več, katere upravljajo krajevne skupnosti m posamezna društva. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s programi, ki jih imajo ki-nematografi, z istrošenostjo njihovih osnovnih sredstev ia s stanjem dvoran, v katerih vrte filme. Kinematografi so bili leta nazaj donos-na panoga dejavnosti posameznih društev in krajevnih skupnosti, katere so iz vstopnine ti-nancirale marsikatero zelo pomembno dejav-nost, za katero se drugače ni našlo sredstev. Pri takem načinu dela pa se je moralo stalno črpanje sredstev iz kinematografov odraziti tudi v njih samih.
Danes ugotavljamo, da so filrni, ki jih vr-tijo naši kinematografi redko obiskani, da o tem, da bi v njih lahko gledali film novejšega datuma sploh ne govorimo. Cas je, da se nad takšnim položajem v naših kinodvoranah za-mislimo. Ljubljansko kinematografsko podjet-je ne kaže nobenega interesa, da bi sodelo-valo z obrobnimi kmematografi. Pri vsem tem nastopa tudi televizija kot eden izmed dejav-nikov, ki zadržujejo obiskovalce kina v do-mačem krogu pred malim ekranom. Mislim, da bi bil položaj lahko ugodnejši, če bi ta po-membna dejavnost naših krajevnih skupnosti in društev dobila možnosti za najem kvali-tetnih in novih filmov, katerih pa žal nimamo. Mnogi naši kinematografi delajo samo še za gole stroške električne energije, ogrevanja in filmov.
Če bi pristop vseh kinematografov do posa-meznih distributerjev poskušali bolje orga-nizirati in enotno voditi, se bi prav gotovo položaj kinematografov v občini bistveno spre-menil. Pri tem pa nikakor ne bi mogel uspeti en sam kinematograf z največ štirimi pred-stavami na teden. Prej ko slej bo treba raz-mišljati o združevanju sredstev za kinemato-grafijo v občini in o skupnem nastopanju na-ših kinematografov pred distributerji. To pa je hvaležna naloga, ki čaka prav gotovo Zvezo kulturnih organizacij v občini. Nesmiselno je pričakovati, da je kaj takega možno izvesti brez občutne moralne in finančne podpore ob-činske skupščine in krajevnih skupnosti. Ne more nam biti vseeno, da je ta porflembna dejavnost, ki lahko seznanja naše občane s kulturnimi dosežki, kakor tudi z življenjem ljudi v svetu, prepuščena sama sebi in za-miranm.
B.Š.