Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 100 lir Leto XXX. Št. 83 (8789) TRST, nedelja, 7. aprila 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuznjem Evropi Po konten Zvezo b komunistov Slovenije Kongres ZKS se je, skupaj z drugimi Zvezami komunistov «Jugoslavije, vršil v obdobju hajvečje politične aktivnosti v državi. Sestava nove zvezne in republiških ustav je mobilizirala ves teoretični in stro-kovni potencial, javna razprava o osnutku ustav je pa več mesecev razgibala celotno politično življenje jugoslovanske družbe, ki so ga pravkar zaključene volitve manifestativno obogatile. Lahko rečemo torej, da je kongres ZKS zaključil važno etapo političnega življenja v SR Sloveniji. Ni čudno, če je kongres tudi po vsebini odražal razsež-host in temeljitost. Pritrditi je treba namreč ocenam, da je bil celovit, vsestranski in je segal na vsa področja življenja. Gotovo je k temu pripomogla vestna in dolga priprava, saj so bili tudi kongresni materiali dolgo v razpravi, toda zdi se, da gre glavna zasluga prav dejstvu, da je priprava in razprava o novih ustavah temeljito razčistila mnogo teoretičnih postavk in izoblikovala njihovo izpeljavo v življenju. To seveda ne jemlje v ničemer kongresu pomena in vsebine, ker je obravnaval vsa vprašanja z vidika organizirane politične sile, ki je novo Ustavo navdihnila, odločilno Prispevala k njenemu oblikovanju. S samim kongresom Prevzema torej obveznosti za njeno uresničevanje. Ne bi bilo prav, če bi'"to, kar je bilo do tu povedano, koga zavedlo, da je kongres zamolčal težave, slabosti in napake ter da se ni zavedal naporov polne poti, ki je pred slovenskimi komunisti. V poročilih in resolucijah je brez prikrivanj vse povedano, toda kot je v zaključnem govoru dejal predsednik Popit, je ZKS pripravljena spoprijeti se z vsemi silami, ki nasprotujejo nieni usmerjenosti. Kongres je sprejel glavno resolucijo z naslovom Boj za uveljavljanje samoupravnih družbeno ekonomskih in političnih odnosov ter vloga in naloge ZK, ki temelji na spoznanju, da se «ZK zaveda svojega revolucionarnega poslanstva v boju za družbeno Osvoboditev dela, delavskega razreda in delovnih ljudi ter neposredne zgodovinske odgovornosti pred svojim delavskim razredom in slovenskim narodom za nadaljnji revolucionarni razvoj in uveljavitev samoupravnega socializma». V zgornji strnjeni programski postavki temelji obravna-vtanje vprašanj iz področja razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, organiziranje delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, v krajevnih in samoupravnih skupnostih ; razvoja kmetijstva in podeželja, vzgoje, izobraževanja, raziskovalnega dela, kulture in zunanje politike. Žal se človek, ki ne živi sredi tega burnega razvoja, znajde večkrat pred precejšnjimi težavami ob branju ustavnih in kongresnih materialov. Bolj Poznanemu izrazoslovju iz filozofije, politične ekonomije in družbenih ved nasploh, se pridružuje novo, ki ga terja originalni samoupravni sistem in ki ima čisto določen in precizen pomen. Verjetno je tudi to eden izmed razlogov, da se Slovenci v zamejstvu, ki živimo v drugačnih razmerah, nas tarejo druge skrbi in se moramo spoprijemati z dru-Shni težavami, ne zavedamo v k sej razsežnosti pomena uvajanja samoupravnega sistema v vse družbene dejavnosti matičnega naroda. Res sta praksa in njeni rezultati najboljši in najpreprostejši učitelji, kljub temu se človek z začudenjem včasih vprašuje, zakaj ni večjega zanimanja za globlje proučevanje jugoslovanske samoupravne poti v socializem pri tistih političnih formacijah, ki «e pri nas za iste cilje borijo. Izraziti moramo zadovoljstvo, da je naletelo vprašanje slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na posebno pozornost kongresa. Zelo bogata je bila razprava o tem v komisiji za mednarodna in ekonomska vprašanja. Kongres je na plenarni seji s posebno naklonjenostjo sprejel izjavo o manjšinah, ki govori o nerešenih vprašanjih Slovencev v Italiji in Avstriji ter obvezuje ZKS, «da se zavzema, da bi se Jugoslavija tudi v prihodnje v odnosih s sosedi zavzemala za dosledno spoštovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede narodnostnih manjšin in da bi pri tem izkoristila vse možne poti» in «ki se je vedno zavedala svoje odgovornosti pri reševanju slovenskega nacionalnega vprašanja, se bo tudi v prihodnje zavzemala za razvijanje vsestranskih stikov matičnega naroda s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v zamejstvu in za podporo njihovemu boju za narodnostni obstoj, pravice in nemoten razvoj.» S to izjavo je bil sicer potrjen dosedanji odnos matičnega naroda do naših skupnosti, toda je skrbna formulacija, ki smo jo prav zaradi tega dobesedno navedli, velika obveza, da ne bo smela biti zamujena nobena priložnost v bodočnosti, ko bo treba odločnega nastopa države matičnega naroda in da se bodo stiki med našimi skupnostmi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter matičnim narodom neprestano poglabljali. Seveda ni mogla iti mimo kongresa tudi politična kriza, ki je nastala med Italijo in Jugoslavijo zaradi znane italijanske note o neugasli italijanski suverenosti nad Koprskim in Bujščino. Omenil jo je predsednik Popit v svojem referatu, več razpravljavcev je o tej krizi razpravljalo v komisiji za mednarodna vprašanja, na plenarni seji je kongres sprejel posebno izjavo o odnosih z Italijo. če bi bilo res, kar je več komentatorjev v Italiji trdilo, da je Jugoslavija vzela to vprašanje «preveč resno» zaradi notranjepolitičnih potreb, bi bilo logično, da bi kongres proglasil to vprašanje za bojno zastavo, ki bi dala ton celotnemu govornemu teku. Že iz uvoda tega članka je razvidno, da ni bilo potreba nobenega zunanjega dogodka za odvrnitev od domnevnih notranjih težav, ker so bili vsi dejavniki zadosti zaposleni z začetkom izvajani nove ustave, z volitvami in s pripravo na kongrese. Kljub temu je bila razprava o tej krizi trezna in odločna, izjava sama pa odraža razpoloženje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za gosto iz zamejstva, ki smo bili prisotni na kongresu, je bila ne samo priložnost, da iz večje bližine sledimo novim potem slovenske in jugoslovanske družbe, ampak tudi zadoščenje, da so odločne in močne organizirane sile matičnega in drugih narodov Jugoslavije, ki nimajo samo abstraktni cilj osvoboditve dela, delavskega razreda in delovnih ljudi, ampak hočejo ta cilj doseči v najkrajšem zgodovinskem razdobju in ustvariti družbo z najbolj človeškim obrazom. BORIS RACE Predsednik Leone in Nixon (drugi in tretji z ieve) med žalno svečanostjo za Pompidoujem francoskim predsednikom PARIZ, 6. — Prisotnost številnih državnih poglavarjev in predstavnikov vlad v Parizu ha žalni svečanosti za pokojnim francoskim predsednikom Pompidoujem je o-mogočila vrsto dvostranskih srečanj na najvišji ravni. Srečanja na vrhu so si sledila drugo za drugim. Predsednik Nixon je najprej obiskal v Elizejski palači začasnega predserlnika republike Poherja, nakar se je na sedežu ameriškega veleposlaništva srečal z italijansko delegacijo, v kateri so bili predsednik republike Leone, predsednik vlade Rumor in zunanji minister Moro. Pogovor med Nixonom in italijanskimi državniki je trajal skoraj eno uro. Obravnavali so prijateljske vezi, ki vežejo ZDA in Italijo. Italijani so predsedniku Nixonu zagotovili zvestobo atlantskemu zavezništvu ter orisali italijanska prizadevanja za graditev skupne Evrope. Zaostritev odnosov med deveterico evropskih držav in Združenimi državami zaskrblja i-talijansko vlado, ki si precej prizadeva, da bi odpravila ovire za ponovno zbližanje. Nixon in Leone sta poudarila potrebo po pobudi, tako s strani Evrope, kot s strani Združenih držav, ki bi omogočila pozitiven razvoj tega položaja. Združene države in Italija so poudarile željo svojih ljudstev po napredku procesa popuščanja napetosti, ki je pomemben faktor v razvoju mednarodnih odnosov. Itabjanska stran je nato še izrazila priznanje Združenim državam zaradi njihove vloge v iskanju rešitve krize na Bližnjem vzhodu ter je izrazila željo po čimprejšnji mirni ureditvi položaja na tistem področju. Leone, Rumor in Moro so potem obiskali francoskega ministrskega predsednika Messmerja, Nixon pa je na sedežu svojega veleposlaništva sprejel britanskega ministrskega predsednika Wilsona. Za časni francoski predsednik Alain Poher je na sedežu zunanjega ministrstva priredil sprejem za tuje delegacije. Ameriški predsednik Nixon je nato sporočil, da je odložil svoj povratek v Washington na jutri, po sestanku, ki ga bo imel z japonskim premierom Tanako. Šef V Parizu so se zbrali številni državni in vladni poglavarji, da bi se udeležili svečanosti za pokojnim francoskim predsednikom Pompidoujem. Po svečanosti je bila cela vrsta dvostranskih srečanj na najvišj! ravni. Omenimo naj sestanek med ameriškim predsednikom Nixonom in italijansko delegacijo, se pravi Leonejem, Rumorjem in Morom. Nixon se je sestal tudi z Brandtom, Wil-sonom in vrsto drugih državnikov. Zaostrovanje kampanje za referendum o razporoki postavlja v ospredje vprašanje posledic, ki jih bo ljudsko glasovanje imelo na politično življenje v Italiji, ne glede na njegov izid. Ton demo-krščanske kampanje namreč resno ogroža odnose med samimi vladnimi strankami ter dejansko šibi vladno koalicijo. Po 12. maju bo zato treba velikih naporov, da bi ponovno navezali niti sodelovanja med laiki in katoličani. japonske vlade je danes popoldne imel daljši pogovor s svojim francoskim kolegom Messmerjem in z zahodnonemškim kanclerjem Brandtom. Tanaka se je sestal tudi z Wilsonom in s predsednikom kanadske vlade Trudeaujem. Nemški kancler Brandt je imel danes vrsto sestankov z nekaterimi političnimi osebnostmi. Pogovarjal se je najprej z Nixonom in s Tanako nato še s šefom nove britanske laburistične vlade Wilsonom ter s švedskim in z danskim predsednikom vlade Palmejem in Hartlingom. Med številnimi drugimi, sestanki naj o-menimo srečanje med francoskim zunanjim ministrom Jober-tom in Walterjem Scheelom ter med Jobertom in generalnim tajnikom Združenih narodov Kurtom Waldheimom. Posvetovanja in razprave o izbiri kandidatov in volilnih zavezništev med vodstvi raznih francoskih strank so se nadaljevala tudi danes. Po podpori, ki jo je vodstvo degolistične koalicije zagotovilo Chabanu-Delmasu, pričakujejo, da se bo izrekel o svoji morebitni kandidaturi tudi vodja neodvisnih republikancev Valéry Giscard D'Estaing. Degolisti se bojijo morebitnega zavezništva med predsednikom poslanske zbornice Faurejem in ministrom za finance. Kaže, da si je Paure v zadnjih urah zagotovil podporo «reformistov» ter dobršnega dela «Centra za demokracijo in napredek», ki sodi v vladno večino. Levica se je baje že odločila. Enotno kandidaturo socialističnega voditelja Mitterranda bodo sporočili po vsej verjetnosti v ponedeljek na izrednem kongresu socialistične stranke. Mitterrand si je zagotovil glasove socialistov in komunistov, poleg tega pa so se izrekle zanj tudi največje francoske sindikalne organizacije. '■ gatovo levico. Po razburljivem začetku se je zdelo, da bo mogoče najti kompromis med strujama, vendar so se pogajanja zataknila ob problemu glasovalnega sistema. Stvari so torej ostale tam, kjer so bile pred pričetkom kongresa: na eni strani imamo Saragatovo strujo, to je ljudi, ki se niso docela izneverili zgodovinskim idealom socializma in ki bi še vedno radi spremenili sedanjo družbo, pa čeprav preko sedanje vlade. Na drugi strani pa se velika večina stranke istoveti s sistemom in je torej v bistvu na konservativnih stališčih. Lahko torej zaključimo, da je bil kongres politično nekoristen; novi vodilni organi stranke bodo prejeli težavno dediščino, okrog katere ne bo manjkalo polemik. M. D. Končan kongres PSDI (Od našega dopisnika) GENOVA, 6. — Socialdemokratski kongres se je praktično končal, čeprav bodo dokončni rezultati glasovanja znani šele ob zori. Za sedaj imamo rezultate glasovanja o treh resolucijah, ki so jih predložile večina, Saragato-va levičarska struja «socialistična demokracija» in Pretijeva desničarska struja. Večina je prejela 54 odstotkov glasov, Saragatovi pristaši 26 in Pretijevi 20 odst. Glede sestave novega centralnega komiteja se predvideva, da si bo večinska struja priborila 67 mest (dve tretjini), Saragatova 18 in Pretijeva 16. V novi CK bodo vstopili tudi bivši strankini tajniki, in sicer Orlandi, Ta-nassi in Matteotti za večinsko strujo, za levico pa sam Saragat in Ferri, Kongres PSDI se je torej zaključil, ne da bi prišlo do raz čiščenja problemov, ki so bili vzrok spora med večino in Sara Gfdafi razrešen političnih in upravnih funkcij KAIRO, 6. - Egiptovska tiskovna agencija MEN poroča, da je bil polkovnik Gedafi razrešen vseh političnih in upravnih funkcij in da bo ostal vrhovni poveljnik libijskih oboroženih sil ter da se bo odslej posvetil ideološki dejavnosti in ljudskim organizacijam. Vse njegove funkcije bo prevzel ministrski predsednik Džalud. ki je trenutno v Parizu. ŽIVAHNA KAMPANJA PRED LJUDSKIM GIASOVANJEM 12. MAJA Referendum o razporoki resno ogroža sodelovanje med laski in katoličani Nesprejemljivi argumenti demokršeanske kampanje - Zagovorniki razporoke napadajo Fanfanija luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiinniiiiiuuiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmimiiiniiiiiiiiiiiiHinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMU V PARIZU SE JE ZBRALO VEČ KOT 50 DRŽAVNIH POGLAVARJEV Vrsta srečanj na visoki ravni po svečanosti za Pompidoujem Predsednik Nixon sprejel Leoneja, Rumorja in Mora - Italijanski predsednik izrazil zaskrbljenost rimske vlade ob poslabšanju odnosov med Evropo in ZDA - Mrzlične priprave na predsedniške volitve MILAN, 6. — Kampanja za referendum je v polnem teku. V vseh večjih italijanskih mestih so najuglednejši predstavniki vseh strank povedali svoje stališče o razporoki, pa tudi o drugih političnih problemih, ki so povezani z referendumom. Večina govornikov, predvsem zagovornikov razporoke, pa si je tudi postavila vprašanje, kaj se bo zgodilo po 12. maju in kakšne bodo posledice referenduma, ne glede na njegov izid, za odnose med političnimi strankami. Polemika se namreč zaostruje tudi med samimi vladnimi strankami, kar prav gotovo ne pripomore k trdnosti vlade in k solidarnosti med koalicijskimi silami. V kampanjo so se s posebno vnemo spustili vsi demokrščan-ski voditelji, ki so skoraj brez izjeme ponavljali Fanfanijeva gesla in skušali zreducirati pomen referenduma na frontalni spopad med KD in komunistično partijo. Naj navedemo samo poslanca Gonello, ki je med drugim očital komunistom, da vsak dan v parlamentu glasujejo enako kot misovci, socialiste pa je obtožil, da so obnovili ljudsko fronto, ker so se zavezali s komunisti, kar je v nasprotju z vladno formulo levega centra. Gemella pa je nehote demantiral trditve Fanfanija, po katerih so zagovorniki razporoke onemogočili preprečitev referenduma, ker niso hoteli sprejeti predlogov za izboljšanje zakona Fortuna - Basiini. Concila je namreč dejal, da bi KD lahko privolila edinole v spremembo, ki bi pomenila enostavno odpravo zakona. V tem tonu so se izrazili praktično vsi demokrščanski govorniki z zelo redkimi izjemami. Med izjeme spada predstavnik levice KD Granelli, ki je sicer poudaril, da nasprotuje razporoki, po drugi strani pa je tudi trezno ugotovil, da spopad okrog referenduma nikakor ne rešuje problemov dru-žineripač pa nudi najbolj prevratniški desnici široke možnosti nevarnih manevrov. Granelli je polemiziral tudi s konservativnimi in klerikalnimi krogi in dejal, da se morajo demokratični katobča-ni pripraviti, po izvedbi referenduma in neglede na njegov izid, na splošno revizijo zakonodaje o družini, tudi glede na pripravljenost, ki sta jo v tej zvezi izrazila Berlinguer in De Martino. Prav tako bo treba po 12. maju sporazumno revidirati konkordat s sveto stolico. Na uradnem odprtju kampanje PSI za referendum je Riccardo Lombardi ostro polemiziral s krščansko demokracijo in z njenim tajnikom. Fanfani namreč trdi, da bo njegova stranka med kampanjo obrazložila volivcem pomen zakona o razporoki, po drugi strani pa je KD zavrnila zahtevo socialistov, po kateri naj bi po televiziji obrazložili vsebino zakona Fortuna-Baslini. Tako stališče pa je tudi razumljivo, je dejal Lombardi, saj bi obrazložitev zakona o razporoki dokazala, da gre za dober zakon brez katastrofalnih posledic, ki jih napovedujejo demokristjani. Zakon namreč ne zadeva družin, pač pa «ne-družine», namreč tiste družine, ki dejansko ne obstajajo več in nimajo možnosti obstoja. Lombardi je tudi napravil primerjavo med pravičnim zakonom Fortuna in skrajno nazadnjaškimi in krivičnimi cerkvenimi normami o razveljavitvi poroke. Lombardi je tudi ugotovil, da referendum povzroča preglavice demokristjanom, kajti onemogoča in bo še bolj onemogočal v bodoče istovetenje med katoličani in KD, v čemer je bil eden glavnih vzrokov stalnega zamujanja v omikanem napredku države. Z demokristjani pa polemizirajo tudi liberalci: Basiini je očital Fanfaniju, da vodi kampanjo na način, ki spominja na protireformacijo in s tem povzroča težave sodelovanju med laiki in katoličani. KD je namenoma strumen-talizirala referendum ter se odlo- čila za reakcionarno križarsk# vojno, pri čemer ji pomagajo samo misovski neofašisti. Kissinger konec m«scca obišče Sirijo DAMASK, 6. — Iz sirskih vladnih krogov poročajo, da bo a-meriški državni tajnik Kissin-ger odpotoval v Damask konec tega meseca, da bi nadaljeval s svojimi prizadevanji za rešitev krize na Bližnjem vzhodu ŽENEVA, 6. — Jutri popoldne se bodo v Ženevi sestali ministri držav izvoznic petroleja. Zasedanje bo posvečeno sestavi dokumenta o skupnem stališču držav OPEČ na skorajšnjem zasedanju konference OZN o surovinah. PO OBJAVI NOT OBEH ZUNANJIH MINISTRSTEV Še odločnejši protest iz vseh krajev SFRJ «Želimo imeti dobre odnose z vsemi, toda nikomur ne bomo dovolili, da bi segal po našem ozemlju» lOd našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Protesti zaradi italijanskih zahtev na del jugoslovanskega ozemlja so postab še odločnejši in ostrejši po objavi vsebine not, ki sta jih izmenjali zunanji ministrstvi obeh držav, Poleg protestnih mitingov v raznih krajih Jugoslavije je vsak sestanek izkoriščen tudi za odločno podporo stališču zveznega izvršnega sveta in za obsodbo zahteve italijanske vlade. «Mi smo za mir in sodelovanje med narodi, toda če nam kdo vsili spopad, ga bo tudi imel», sporočajo borci, delovni ljudje in mladina in ostali prebivalci Prokuplja. 4500 rezervnih oficirjev iz Titograda javlja, da, če bo potrebno, bo vse naše ljudstvo armada. «Za nas ni cone B, temveč samo ozemlje SFRJ», poudarjajo delavci in komunisti iz Bosanskega Broda. «Ne bodo nas ustrašile nikakršne iredentistične mahinacije in niti paradiranje vojsk na naših mejah, ki smo jih s krvjo zalili» sporoča kolektiv Jadranske plovidbe z Reke. «Želimo dobre odnose z vsemi, želimo živeti v miru in svobodi, toda ne bomo dovolili nobeni tuji roki, da seže po naši meji. Mi smo pripadniki enotne jugoslovanske armade, ki brani svobodo in svojo jugoslovansko deželo od Kopra do Djevdjelije,» sporočajo delavci skopske železarne. To so samo nekateri citati iz številnih brzojavk prebivalcev Jugoslavije Titu in zveznemu izvršnemu svetu. Tekom današnjega in včerajšnjega dne so bili med drugim množični protestni mitingi v Subotici, Leskovcu, Valjevu, Brču, Smederevu, Bosanskem Petrovcu, Splitu, Prilepu, Titovem Velesu, čačku, Vršču, Banjaluki, Kotoru, Bileču in številnih drugih krajih Jugoslavije. Protestom se je pridružilo danes tudi okrog 27.000 prebivalcev Titovega Velesa in okolice, ki so se zbrali na mitingu ob poslovitvi od štafete mladosti, ki nosi pozdrave Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Na mitingu se je predsednik CK ZK Makedonije Angel Čemerski v svojem govoru med drugim ozrl tudi na iredentistične zahteve italijanske vlade in ugotovil, da se niso iredentisti in fašisti v zadnji vojni ničesar naučili. B. B. Razsodba drugega Russellovega sodišča RIM, 6. — «Sodišče ima oblasti v Braziliji, Urugvaju, Čilu in Boliviji za krive neprestanega in sistematičnega kršenja človekovih pravic.» To je sodba, ki jo je izreklo Russellovo sodišče in ki jo je prebral predsednik, italijanski senator Lelio Basso. V razsodbi je med drugim rečeno, da je v omenjenih državah Latinske Amerike mučenje postal pobtični sistem, ki se ga poslužujejo oblasti v vseh omenjenih državah. Omenjajo tudi nekatere najbolj kričeče in gnusne primere, ki lahko samo povzročijo gnev v omikani družbi. V poglavju, ki zadeva vojaško diktaturo v Čilu, je rečeno, da v vsej zgodovini niso zabeležili takega nasilja in take brutalnosti, kot jo je dosegel čilski vojaški režim. jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiJiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Prenehati je treba z nedopustnim izmikanjem Medtem ko veliki italijanski tisk včeraj ni vnesel bistveno nobenih novih elementov v obravnavanju spora med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je izzvala nota italijanske vlade z dne 11. marca 1974, v kateri se del jugoslovanskega državnega ozemlja proglaša za italijansko ozemlje, in medtem ko tudi objava not med Italijo in Jugoslavijo ni naletela v tem istem tisku na posebne komentarje, je sekretar deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino inž. Antonino Cuffaro napisal v komunističnem tedniku za ideološka vprašanja «Rinascita» članek z naslovom «špekulacije izven časa», v katerem je v primerjavi s članom CK KPI Ser-giom Segrejem pred nedavnim v dnevnem glasilu KPI «L’Unità», jasneje opredelil stališče do ire dentističnih zahtev po coni B, Potem ko najprej ugotavlja, da je londonski memorandum dodelil upravo Italiji oziroma Jugoslaviji nad cono A oziroma cono B nikoli realiziranega Svobod nega tržaškega ozemlja, pravi, da je ta memorandum pustil formalno odprto vprašanje meje, ki je v memorandumu označena kot razmejitvena črta. Ta provizorič-nost — pravi nato Cuffaro — še vedno absurdno obremenjuje odnose med obema državama, ki so se v teh dvajsetih letih razvili na vseh področjih, in da žal ne služijo samo za razprave juristov in razvijanje teorij o vprašanju ozemeljske suverenosti. «V Evropi, ki je že razrešila vse drugačna vprašanja — nadaljuje dobesedno Cuffaro — predstavljajo (ti šibki aspekti londonskega memoranduma, op. ur.) stalni razlog za provokacije, ki se jih poslužujejo nekateri elementi na desni — ne samo odkrito fašistični — da z njimi špekulirajo s čustvi določenega volilnega sloja (zlasti v Trstu), predvsem pa, da ribarijo v kalnem, ko postane položaj v naši državi težji in bolj delikaten, ali kadar se hoče podžigati mednarodna napetost. Vprašanje meja se namreč redno pojavlja v najostrejših fazah italijanskega življenja in skuša postati komponenta strategije napetosti, mehanizem, ki poraja nezaslišana zavezništva na politični ravni in na ravni državnega a parata, služi za opravičevanje sta- rih strateških načrtov ohranjati pri življenju in z javnim financiranjem prevratniške organizacije in hraniti najbolj mračne mahinacije.» Cuffaro ugotavlja nato, da predstavlja kompromitiranje dobrih odnosov z Jugoslavijo tako navznoter kot v mednarodnih odnosih korak nazaj v obdobje hladne vojne in ko povezuje vse to s primeri prevratniške dejavnosti v državi in v naši deželi v zadnjih časih, nadaljuje: «Spričo tako alarmantnega okvi ra postaja očitna nujnost, da se k še nerešenim vprašanjem med Italijo in Jugoslavijo pristopi z največjim čutom odgovornosti, z jasnostjo in s koherentnimi sta-lišči. Toda prav gotovo ni mogoče reči, da bi bilo ravnanje naše vlade doslej tako. Že leta ugotavljamo in opozar jamo kako desničarsko izsiljeva- nje še vedno vpliva na zadržanje izvršne oblasti in povzroča, da je to zadržanje zelo kantradi-torno. Nedvomno so bile podane izjave dobre volje in spoštovanja do Jugoslavije, priznanja nujnosti nadaljnjega razvoja sodelo- vanja in prijateljstva, toda ko se načenja vprašanje definiranja meja, postane jezik dvoumen, razpoložljivost postane drugačna v italijanskem parlamentu in drugačna v razgovorih z jugoslovanskimi voditelji v Beogradu in Dubrovniku.» Cuftaro tako nadaljuje: «Kar je po naši sodbi doslej manjkalo pri naši vladi je končno odprto in jasno izražanje njenih pravih namenov. Vse od Pellovih časov — in dokumenti to potrjujejo — je vprašanje meje z Jugoslavijo predmet nedopustnega izmikanja, ki ga je treba končno premagati. Treba je povedati če se res hoče priti do rešitve vprašanja in kako. Ne zadostujejo načelne izjave, ni dovolj sklicevati se na spoštovanje nepopolnih pogodb, ki so dozorele v povsem drugačnem kontekstu od današnjega. Prav upoštevajoč resnične državne interese, najbolj občutene potrebe ljudi, ki živijo ob meji, ceno, ki jo lahko ima prispevek prijateljstva in sodelovanja med Itabjo in Jugoslavijo za nadaljnji razvoj pomiritve v Evropi, smo (Nadaljevanje na 10. strani) ,V PONEDELJEK ZBOROVANJE PSI V KINU «MODERNO» Vedno širša politična fronta za odločen ne na referendumu Različne struje v Krščanski demokraciji V Trstu postaja kampanja za referendum o razporoki vedno bolj živahna, čeprav še ne kaže, da se bo preselila v bučnejši obliki na ulice in trge. Doslej so bili že dokaj aktivni komunisti, ki so priredili več študijskih večerov, okroglih miz in ki so predvsem na poglobljen način seznanili z vsemi vprašanji celoten partijski aktiv, tako da bo lahko na kapilaren način vplival ne samo na lastne, temveč tudi na druge volivce. Socialisti bodo pričeli kampanjo v ponedeljek v kinu «Moderno» pri Sv. Jakobu, kjer bo ob 18.30 javna skupščina, na kateri bo govoril namestnik tajnika stranke Bettino Craxi na temo «Premagati reakcijo z zmago na referendumu». Najbolj zapleten pa je seveda, kot običajno, položaj v KD, ki bi morala biti enotno in trdno za ukinitev razporoke, zaradi česar je prispel v Trst celo tajnik stranke Fanfani. Dejansko pa se kažejo vedno večje razpoke in je zanimivo, da je tudi posl. Belci v svojem govoru na strankinem aktivu predvsem podčrtal, da je treba čim bolj «omejiti razpravo na stvar samo, da se ohrani nespremenjen politični okvir». V okviru KD je prišlo do osredotočenja okrog treh polov: tajništva stranke, ki sicer ne preveč navdušeno, ventar sledi liniji Fan-fanija; levice, ki se je že javno izrekla z vidnima predstavnikoma Nodarijem in Zaninijem, da je proti strankini liniji in do tretje skupine aclistov, ki se bodo sestali danes. Na sedežu AGLI v Istrski ulici št. 57 bo namreč danes dopoldne ob 9.30 okrogla miza, na kateri bodo govorili pokrajinski tajnik CISL iz Milana Sandro An-toniazzi, časnikar Raniero La Valle in predsednik pokrajinske u-prave Michele Zanetti, predsedoval pa bo pokrajinski predsednik AGLI Tarcisio Barbo. Iz do sedaj znanih uradnih stališč torej izhaja, da je v Trstu velika večina političnih predstavnikov in že formiranih političnih sil za ohranitev zakona o razporoki. Seveda pa je neznanka prav v tem, da gre tokrat za povsem nov način glasovanja in da sile reakcije računajo prav na nepoučene ljudi, predvsem na ženske. Laična in napredna katoliška fronta, ki se je dejansko že ustvarila, zaradi tega nikakor že v naprej ne govori o zmagi, temveč napoveduje trd vsokodneven in kapilaren boj za vsakega volivca in volivko. Precej podobno je stanje med slovenskimi volivci, čeprav so zlasti za slovenske ljudi stvari mnogo jasnejše, saj je vsem brez izjeme zelo jasno, da ni mogoče glasovati skupaj s fašisti, kot bi hotela desnica KD, ki je referendum tudi izsilila. Zato tudi ni čudno, da so mlajši slovenski katoličani zavzeli jasna stališča in da so se ne le s podpisi pridružili izjavi naprednih katoličanov, temveč so celo organizirali slovenski koordinacijski odbor, ki bo med katoličani vodil borbo, da bodo na glasovanju 12. maja prečrtali na glasovnici «ne». nameravanih gradenj velikega cestnega omrežja. V daljšem razgovoru je prišla na dan vsa problematika okrog teh načrtov in gradenj tako imenovane severne in južne vpadnice. Posebna pozornost je bila posvečena prav južni vpadnici, saj je ta že dalj časa v ospredju zanimanja in zaskrbljenosti prizadetega prebivalstva. V zvezi s tem je zastopstvo Slovenske skupnosti (Ha-rej, Štoka in Mljač) obrazložilo delegaciji prizadetih krajev vse korake, ki jih je Slovenska skupnost storila in ki jih namerava še storiti o tem vprašanju, tako v okviru strank leve sredine kakor tudi v samostojnih akcijah. Na tem sestanku je prišla do izraza predvsem zaskrbljenost zaradi razlaščanja zemljišč in stavb, kar bi nedvomno hudo prizadelo tamkajšnje prebivalstvo, slovensko narodno skupnost pa še posebej. Vodstvo Slovenske skupnosti je zagotovilo delegaciji svojo podporo v korist prizadetega prebivalstva, katerega narodnostne, socialne in ekonomske koristi morajo biti zaščitene od odgovornih organov. • Občinski bazen «Bianchi» bo zaradi turnirja «G. Gubi» zaprt v nedeljo, 21. aprila. • V ponedeljek ob 20.30 bo kongres sekcije K Pl v Barkovljah. Jelka Gerbec bo poročala o sedanjem političnem položaju in o nalogah komunistov, kongres sekcije pa bo zaključil Boris Iskra. • Včeraj so v prisotnosti oblasti in predstavnikov strank odprli v Ses-Ijanu nov hotel «Posta». Prisotni, ki so se ogledali nov turistični objekt so se pohvalno izrazili o pobudi lastnika Ferruccia Suca. • Na sedežu nove delavske zbornice v Ulici Pondares 8 bo v torek, 9. aprila, ob 13. uri zborovanje neuče-čega šolskega osebja, na katerem bo stekla razprava o novem pravnem položaju in samoupravnih organih v šoli. Shod sklicujejo sindikati CGIL—CISL—UIL. Vodil ga bo član osrednjega sindikalnega vodstva De-nio Pesoli. Gbčni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke Včeraj dopoldne je bil dobro o-biskan občni zbor Tržaške kreditne banke, na katerem je upravni odbor podal poročilo o splošnem gospodarskem položaju v državi in v krajevnem okviru s posebnim poudarkom na nekatera vprašanja gospodarskega razvoja slovenskega prebivalstva. Na osnovi tega poročila, poročila nadzornega odbora in bilance se je razvila živahna diskusija. Ugotovljeno je bilo, da se je število vlog v enem letu zvišalo za 29 odstotkov, kar govori o napredku slovenskega denarnega zavoda. O poročilih in o razpravi bomo še podrobneje poročali. DANES bodo lahko krožili avtomobili, katerih evidenčne tablice se končajo z eno naslednjih številk: 0 - 2 - 4 - 6 - 8. PRISTOJNE OBLASTI SO ZAVRNILE PREDLOG Openci zahtevajo poimenovanje osnovne šote po pisatelja Bevku Zahtevo so podpisali člani odbora združenja staršev, šolniki in predstavniki javnih, prosvetnih in športnih organizacij Člani odbora Združenja staršev in šolniki ter predstavniki javnih prosvetnih in športnih organizacij z Opčin so poslali ministrstvu za javno vzgojo v Rim, odborništvu za jamo vzgojo tržaške občinske u-prave in tržaškemu šolskemu skrbniku naslednjo zahtevo: «člani odbora Združenja staršev in šolniki slovenske osnovne šole na Opčinah ter predstavniki javnih, prosvetnih in športnih organizacij zbrani na sestanku dne 4. aprila 1974 izražajo nezadovolj stvo, ker so pristojne oblasti zavrnile predlog o poimenovanju o-penske osnovne šole po slovenskem pisatelju Francetu Bevku. Podpisani menijo, da bi morale pristojne oblasti upoštevati željo in posebne razmere, v kateri živi iiniiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiuiiiiiiiniiniiiiiimiiiiiTniiiiiniiniiiiininHinnnnmuntui DELEGACIJA KZ PRI ODBORNIKU STOPPERJU _______ Urnik tržnice prilagoditi potrebam domačih vrtnarjev V tržaški komisiji za tržnico morajo biti tudi predstavniki Kmečke zveze Predsedništvo Kmečke zveze, ki so ga sestavljali podpredsednik Dušan Kodrič, član izvršnega odbora Karel Valentinčič in tajnik Lucijan Volk, je v petek obiskalo deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja. Potem ko se je delegacija naše strokovne organizacije že 15. marca sestala z občinskim odbornikom Verzo, je zaprosila za sprejem tudi pri deželnem odborniku, da mu obrazloži nezadovoljstvo domačih vrtnarjev v zvezi s poslovanjem trga na debelo s sadjem in zelenjavo. Po novem pravilniku se namreč prodaja na tržnici začenja že ob peti uri ziutraj, takoj po odprtju. To pomeni za domače vrtnarje, ki pripravljajo svoj pridelek za trg do poznih večernih ur, veliko žrtev, do leg tega pa istočasno odprtje tržnice in začetek prodaj povzroča precej zmede, ker prodajalci ne utegnejo raz- Vdikonoene počitnice od 11. do 16. aprila Ministrstvo za javno vzgojo obvešča, da se bodo velikonočne počitnice začele v četrtek, 11. aprila, in ne v petek, kot je bilo prvotno sporočeno. Zaključile pa se bodo v torek, 16. t.m. # I.etoviščarska in turistična ustanova javlja, da bodo v ponedeljek pričeli čistiti in urejati «Rimsko gleda lišcet in njegovo okolico. Upravni svet ustanove je pod predsedstvom prof. Cumbata odobril ustrezna sredstva in tudi zadolžil specializirana podjetja. Seveda bo potrebno redno vzdrževanje, zato da bi bil poseg v resnici učinkovit je istočasno izrazil viščarske ustanove je istočasno izrazil zaskrbljenost, ker se ničesar ne naredi, da oi se očistilo kraške ceste in zlasti tiste, ki peljejo proti mejnim prehodom. Predstavniki krajevnih odborov pri vodstvu SS o gradnji obeh vpadnic Na sedežu Slovenske skupnosti je bil 4. aprila sestanek med vodstvom Slovenske skupnosti in odborom, ki ga sestavljajo prebivalci Barkovelj, Grete, Sv. Jakoba, Sv. Ane in drugih krajev, ki so prizadeti zaradi Obvestilo izletnikom s P. d. v Španijo Naše naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v Španijo, obveščamo, da lahko dvignejo letalske vozovnice in vso ostalo dokumentacijo po naslednjem razporedu: Udeleženci prvega potovanja (odhod 15. aprila) v ponedeljek, 8. in torek 9. aprila. Udeleženci drugega potovanja (odhod 20. aprila) v sredo, 10. in četrtek, 11. aprila. Udeleženci tretjega potovanja (odhod 25. aprila) naj dvignejo vozovnice v petek, 12. aprila. Uredništvo I■IIIIIIIIIII■IIIIIIIIIIII|||III|I|I||I1UI III MII IIIIIIUIII1II1II1IIIII1I1II lllllll lllllimilllll MII! I|I||I||■I||!IIUI1IU|||||||| PREJŠNJO NOČ PRI KAMPANHAH TRAGIČNA SMRT 1S-LETNEGA OSKARJA SLAVCA IZ PREBENEGA Z vespo ga je zaneslo na ostrem ovinku letni Oskar Slavec, kj je stanoval v hiši št. 7. Fanta so v vasi spoštovali in nihče si ni mogel pričakovati, da se bo tako tragično pretrgala, sredi najlepše mladosti, njegova življenjska nit. Oskar Slavec je izdihnil včeraj popolnoči, ob 0.30, v glavni bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa. Nesreča se je pripetila malo pred polnočjo na ostrem ovinku pri Kam-panelah. Fanta je z vespo zaneslo s ceste v cementni drog in je padel po nasipu nad opuščeno železniško progo za Hrpelje. Pri padcu z motorjem se je Slavec hudo poškodoval tako, da je bila tudi vsa nega, ki mu jo je nudil dr. Cociani, zaman. Pri padcu si je namreč prebil lobanjo. Truplo nesrečnega fanta je se daj v mrtvašnici glavne bolnišnice, potem ko je dežurni sodni funkcionar dr. Coassin izdal ustrezno dovoljenje za pogreb, ki bo v torek. UH..............................................................................................................I..................I.... uradnica Elide Gelsi, uradnik Sergio Pitacco in uradnica Giovanna Bo-sutti, uradnik Andrea Maier in u-radnica Loredana Balbi, železničar Roberto Zorzut in uradnica Laura Konic, pristaniščnik Gianfranco Catalano in točajka Linda Sain mehanik Roberto Taucer in delavka Giuliana Flora, univerz, študent Giorgio Padoan in univerz, študentka Maria Ciani, železničar Dario Pisani in uradnica Annamaria Cesaratto, elektromehanik Roberto Muiesan in uradnica Tamburiini, linotipist Antonio Pregara in uradnica Ariella Tosques, delavec Federico Wolf in uradnica Maria Teresa Zuarta. V Prebenegu je včeraj bridko odjeknila vest, da se je prejšnjo noč pri Kampanelah smrtno ponesrečil mladi, komaj osemnajst- postaviti blaga in si ne morejo ustvariti slike o tržnih razmerah za posamezne pridelke, kar je seveda odvisno od dnevne razpoložljivosti. Predlagali so zato, naj bi deželna uprava izdala primerne u-krepe, da bi tržnico odpirali ob 5. uri, prodaja za krajevne nakupovalce pa bi se začela ob 7. uri. Deželni odbornik je predstavnikom kmetov zagotovil, da je obveščen o težavah in o negodovanju kategorij, ki delujejo na tržnici in je obžaloval, da zaradi stavke o-sebja deželna uprava še ni mogla izdelati potrebnih ukrepov glede tega vprašanja. Obvezal se je pa, da bo v najkrajšem času deželna uprava proučila najprimernejšo pravno pot, da zadovolji upravičene zahteve tržnih operaterjev, med katerimi so seveda tudi domači pridelovalci povrtnin. Deželna uprava je tudi pripravljena s svoiim zakonom prilagoditi obstoječo državno zakonodajo krajevnim razmeram in potrebam, toda za to je potrebno nekaj več časa. Odbornik Stopper je obljubil, da se bo glede tega posvetoval z vsemi prizadetimi kategorijami in .izrazil pripravljenost, da se še sestane s Kmečko zvezo. Preden so se mu zahvalili za sprejem in razumevanje, so ga predstavniki Kmečke zveze še opozorili na potrebo, da dežela imenuje v tržaško komisijo za tržnico, ki jo bo treba kmalu obnoviti, tudi njene predstavnike, kot najbolj raprezen-tativne organizacije tržaških kmetov, kar je vzel odbornik na znanje in obljubil, da bo zahtevo upošteval. L. V. Razpadajoče truplo v Ul. Timinjan Včeraj dopoldne sta vodnik Dellia in agent Tuzzi od oddelka za hitre posege na poziv Sante Perini odšla v Ul. Timinjan 1, kjer ju je ženska opozorila, da že dva tedna ni videla soseda, 77-letnega Avgusta Hrovatina. S pomočjo gasilcev sta policista prišla v Hrovatinovo stanovanje, kjer sta opazila na pol oblečenega priletnega moža mrtvega na postelji. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je Hrovatin umrl pred dvema tednoma, zaradi česar so nemudoma odredih prenos že močno razpadajočega trupla v mrtvašnico splošne bolnišnice. slovenska narodna manjšina. Menimo namreč, da je bilo v takih primerih že toliko izjem, da navedeni vzrok ne more biti opravičljiv, zato zahtevamo, da se predlog naših šolnikov pozitivno reši. Odbor Združenja staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom Prosvetno društvo «Tabor» «Finžgarjev Dom» Športno društvo «Polet» Opčine, 6. aprila 1974 Prof. Rudolf Marc sedemdesetletnik STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Georges Feydeau BOLHA V UŠESU Vodvilska komedija v treh dejanjih Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: URBAN KODER Plesi: LOJZKA ŽERDINOVA Režija: ŽARKO PETAN Danes, 7. aprila, ob 16. uri za ABONMA RED C — nedeljski popoldanski in RED F — okoliški Danes, 7. aprila, ob 20. nri za ABONMA RED B — prva ponovitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek V sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski Gledališča Te dni je slavil 70-letnico rojstva prof. Rudolf Marc. Jubilant se je rodil 3. aprila 1904 v Trstu v družini svetoivanskih «mandr-jarjev». Študiral je najprej v Trstu licej pa je potem, ko so fašisti ukinili slovenske šole, dokončal Idriji. Diplomiral je na tržaški u-niverzi iz gospodarskih ved. Po diplomi se je zaposlil pri raznih trgovinskih podjetjih v Trstu, kmalu po vojni pa kot profesor na slovenski nižji srednji šoli in nato na trgovski akademiji. Letos poučuje zadnje leto. Prof. Rudolf Marc se je po osvoboditvi politično udejstvoval pri Slovenski demokratski zvezi in bil med njenimi soustanovitelji, še danes je odgovorni urednik občasnega glasila tržaške SDZ «Demokracije» in dolgoletni predsednik Slovenskega dobrodelnega društva. Bil je osem let član upravnega odbora ECA, sedaj pa je član 'pokrajinske nadzorne komisije. Že od mladih nog narodno zaveden je kot mladjneč delovat' v šentjakobski dramski družini, med! obema vojnama in med drugo svetovno vojno je bil dosleden narod njak in protifašist ter podpornik narodnoosvobodilnega gibanja. V vseh povojnih letih, ki jih je posvetil slovenski šoli in amaterskemu časnikarstvu, ga redno sreču jemo na kulturnih prireditvah v Kulturnem domu, pa tudi sicer zavzeto spremlja vsa dogajanja v našem narodnostnem življenju. Zvest svojim nazorom je politično strpen do ljudi drugačnega mišljenja in vedno prijazen, šaljiv in prijeten sogovornik. Ko mu čestitamo k lepemu življenjskem jubileju, mu želimo še mnogo, mnogo zdravih in zadovoljnih let v družinskem krogu. j. k. 9 Sinoči sta pripluli v tržaško pristanišče in se usidrali ob pomolu, ob pomorski postaji ameriški vojni ladji «El Paso» in «Raleigh», ki sta skupaj drugimi enotami ameriške šeste flote sodelovali na manevrih NATO severnem Jadranu. Danes, NEDELJA, 7. aprila CVETNA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 18.40 — Dolžina dneva 13.06 — Luna vzide ob 19.48 in zatone ob 5.23. Jutri, PONEDELJEK, 8. aprila ALBERT Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,2 stopinje, najnižja 12,4, ob 19. uri 18 stopinj, zračni pritisk 1015,7 mb, stanoviten, vlaga 18-odstotna, veter 13 km na uro vzhodni-severovzhod-ni, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,6 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. aprila se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 58-letni Edgardo Fi lippi, 69-letna Teresa Stubelj vd. Bizjak, 71-letni Srečko Milkovič, 68-letni Michele Granieri, 80-letni Giuseppe DalTOglio, 81-letna Antonia Furian vd. Zavatta, 68-letni Michele Persichella, 83-letni Camillo Bortolin, 63-letni Giovanni Le-nardon, 52-letna Sofia Braini, 66-let-ni Giuseppe Sancin, 70-letni Felice Zugna in 49-letna Rina Turco vd. Renzoni. OKLICI: uradnik Fabio Zanon in učiteljica Anna Anchileri, agent javne varnosti Bruno Venica in gospodinja Dina Nonino, mehanik Bruno Degrassi in trg. pomočnica Ariella Toscani, šofer Ettore Ritossa in uradnica Sonia Milic, uradnik Giorgio Pahor in trg. pomočnica Fiorella Zancola, kemik Roberto Miserocchi in trg. pomočnica Laura de Fustinioni, kemijski izvedenec Domenico Vogler Ruzza in uradnica Luciana Chersi. trg. pomočnik Glauco Raubar in uradnica Patrizia Friolo, uradnik Vincenzo Maria Procaccianti in gospodinja Nadezda Agatonovic, pristaniščnik Salvatore Pintus in gospodinja Fulvia Petelin, karabinjer Antonio Negro in gospodinja Loredana Caporal, univerz, študent Giovanni Di Jorio Včeraj-danes in uradnica Luciana Barovina, delavec Danilo Sibelja in uradnica Fulvia Ritani, mehanik Amedeo Sa-razin in uradnica Liliana Leviš, aranžer Egidio Rosati in uradnica Rita Schetsko, uradnik Francesco Mazzucchelli in učiteljica Ornella Cocetti, pristaniščnik Giorgio Cra-gnolin in študentka Luciana Mione, uradnik Giorgio Vezzain in gospodinja Manuela Demarchi, inženir Marino Vlah in učiteljica Giuseppina Osellame, uradnik Luciano Tomasi in bolničarka Paola Clon, fi-nancar Salvatore Pani in gospodinja Rosaria Sedda, železničar Alessandro Furlan in delavka Lidija Debevec, železničar Giorgio Sandre in blagajničarka Aurora Ugrin, radio-tehnik Gino Scrigner in uradnica Iole Ruzzier, uradnik Fulvio Rugo VESELE w iPIRHE l foto kino optika trst ul. mazzini 51 /S-733-361 in uradnica Flora Fiorentini, upokojenec Cosimo Ferrara in bolničarka Flora Passante, vojaški častnik Ercole Dibillo in univerz, študentka Gabriella Grambassi, trgovec Pietro Ban in gospodinja Emilia Baloban, strojni častnik Vojimir Tretjak in uradnica De-sanka Škrk, bolničar Carlo Tassan Mazzocco in uradnica Marina Cer-vazzi, uradnik Paolo Hauser in u-radnica Gabriella Bubnich, upokojenec Ermenegildo Rigo in otroška negovalka Antonia Dellosto, fi-nancar Franco Battistello in bolničarka Anna Maria Vuerich, kuhar Roberto Stewart in uradnica Ar-manda Benini, skladiščnik Egidio Marzi in uradnica Loredana Luisa, mehanik Giacomo Sansone in študentka Deana Delneri, ind. izvedenec Walter Novaro in trg. pomočnica Giuseppina Tarantino, finančni stražnik Antonio Cocco in bolničarka Anna Maria Nacci, u-radnik Giorgio Brunettin in trg. pomočnica Daniela Stel, uradnik Daniele Sardoč in uradnica Milena Valic, financar Francesco Villan in otroška negovalka Lionella Spessot, kovač Claudio Varin in frizerka Gabriella Bracco, knjigovodja Ezio Bonicioli in podj. izvedenka Cristina Orsini, uradnik Brian Hibbert in uradnica Anna Paoletich, livar Guerrino Mersich in hišna pomočnica Adelia Sepie, uradnik Giorgio Giraldi in trg. pomočnica Liliana Trampuš, pomorski častnik Francesco Ambrosio in uradnica Mariella Dagostinis, financar Sebastiano Luppino in uradnica Giovanna Padovan, trg. pomočnik Roberto Caussi in uradnica Fabiana Di Egidio, elekt. varilec Gianni Sinico in gospodinja Emma Mezgec, karabinjer Michele Mercadante in LOTERIJA BARI 72 31 60 56 1 CAGLIARI 40 68 76 8 53 FIRENCE 49 68 10 52 23 GENOVA 64 14 85 41 74 MILAN 67 45 39 88 59 NEAPELJ 49 59 62 80 67 PALERMO 57 21 41 4 85 RIM 9 61 50 75 57 TURIN 26 88 46 41 56 BENETKE 51 56 30 22 7 ENALOTTO 2 X X 2 2 X XII X X 2 KVOTE: 12 točk - - 7.768.000; 1 točk — 182.000; 10 točk 11 19.000 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).! KULTURNI DOM Danes, 7. aprila cb 16. uri za a-bonma red C — nedeljski popoldanski in red F — okoliški in ob 20. uri za abonma red B — prva ponovitev, red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane s predstavo Georgesa Feydeaua «Bolha v u-šesu». Ponovitev v sredo, 10. aprila ob 20.30 za abonma red A — premierski. Uprava STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA v Trstu sporoča cenjenim abonentom reda F — okoliški, da bo danes, 7. t.m., ko je na sporedu predstava «Bolha v u-šesn» za omenjeni abonma, stavka avtobusov za vse izredne proge. Vsem abonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Danes ob 16. uri ponovitev Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario delia Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni. V torek, ob 20. uri ponovitev Gior-danove opere «Andrea Chenier» — Dirigent Cario Franci. Pii gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice. Pri gledališki blagajfii (tel. 31948) so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74». ROSSETTI Danes, ob 16. in ob 20. uri zadnji predstavi glasbene revije Lattanzija, Mitija in Lo Scalza «Jacopone». V glavnih vlogah Gianni Morandi, Paola Pittagora in Graziano Giusti. AVDITORIJ Danes in jutri l bo v Avditoriju v okviru revije «Teatro oggi» predstava dela Daria Foa «La colpa è sempre del diaOtìló»!1 Režija Bogdan 'Jerkovič. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Corner P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi: Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA V torek, 9. aprilu, ob 15.30 Slovenski klub priredi v torek, 9 aprila ob 20.30 predavanje dr. Vladimira Vremca: ZELENJE IN ARHITEKTURA MED SEVERNIM MORJEM IN JADRANOM Predavatelj bo prikazal bogat izbor diapozitivov o mednarodni vrtni razstavi v Hamburgu, olimpijskih prizoriščih v Kielu in Miinchnu in med drugim tudi Kranju, Ljubljani in slovenski obali. Izleti ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pri AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m. Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 21. aprila avtobusni izlet na Blegoš (nad Cerknim). Datum vpisovanja bo naknadno javljen. BANCA J3I CREDITO Dl TRIESTE ' ■ P A TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 i 38-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 5. aprila 1974 Ameriški dolar 641,— Funt šterling 1573,— Švicarski frank 210.— Francoski frank 137,30 Nemška marka 249,95 Avstrijski šiling 33,80 Dinar: debeli 39— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut Kino Ariston — I.N.C. 15.00 «Millerepa». Režija Liliana Cavani. Barvni film. Nazionale 14.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». Igrata Richard Round-tree in Vonetta McGee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 10.00—11.30 «Alice». Barvna risanka. Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven in Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 10.00—11.30 «I magnifici sette». Fenice 14.30 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins. Aurora 14.30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film v barvah. Capitol 14.30 «Ad un’ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.00 Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi». Impero 14.30 «Ku Fu? dalla Sicilia con furore». Franco Franchi. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Sì pura come un angelo resterà vergine?». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film. Ideale 15-00 «L’uomo, la vergine, i lupi». Barvna kavbojka. Igrata A-dam West in Linda Saunders. Vittorio Veneto 14.30 «Lucky Luciano». V glavni vlogi igra Gian Mse-ria Volonte. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza. Firmato: Colonnello Bottiglione». Igrata A. Maccione in J. Dufilho. Barvni film. Astra 15.00 «Sotto a chi tocca». I-grata Dean Reed in Pedro Sanchez. Radio 14.00 «Lawrence d’Arabia». Peter O’Toole, Omar Sharif in Anthony Queen. Barvni film. Kino Iris Prosek 16.00 «L’ispettore Callaghan». Igra Cleant Eastwood. Barvni film. Mladinski odsek PD Lonjer -Katinara vabi na ogled RAZSTAVE SLOVENSKE KNJIGE ki bo danes, od 10. do 17. ure v društvenih prostorih v Lonjerju, Razna obvestila Mladinski krožek - Trst, Ul. Gin* nastica 72, vabi svoje člane, da s« danes, 7. aprila ob 15.30 udeležijo spominske svečanosti v počastitev 71 padlih talcev na openskem strelišču. Obveščamo, da bo jutri, 8. aprila, ob 20. uri v Bazoviškem domu v Bazovici seja odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Za Društvo slovenskih izobražencev bo jutri zvečer predaval prof. Pavle Merkù o beneških rokopisih. Predavanje bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1 ob 20.15. Mladinski krožek ■ Trst priredi V sodelovanju s SPDT od 12. do 15. aprila štiridnevno zimovanje v Bohinju. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in prijave dobite v prostorih krožka v Ul. Ginnastica 72. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila. V prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj. Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila. V galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia. ki bo razstavljal do 23. t.m. vf stavo tržaški slikar Romeo Doneo, ki bo razstavljal do 25. aprila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage Meri Furlan roj. Milič se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Družine Furlan in Pricchiazzi Prosek, Trst, 7. aprila 1974 ZAHVALA Ganjeni od izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Ljubimira Jakliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala č. g. župniku Brunu Mene-goniju. Svojci Trst, 7. aprila 1974 Dne 5. aprila nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi OSKAR SLAVEC Pogreb bo v torek, 9. t.m., ob 16. uri iz splošne bolnišnice naravnost v Dolino. Žalujoči starši, brat Branko, sestra Nadja z možem Miranom, nona An-Dolina, 7. aprila 1974 (onija in drugo sorodstvo Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše drage sestre in tete OLGE GRGIČ Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poli. Družine: GRGIČ, SAINO, CROCCO in COLTRERÀ Padriče, Turin, 7. aprila 1974 ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili spomin naše MILKE SPETIČ roj. PEČAR se iskreno zahvaljujejo svojci. Posebna zahvala zdravnikoma profesorju dr. Štruklju in dr. Fanni za njuno skrb. Trst, 7. aprila 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega ALOJZA CERG0LJA Posebna zahvala sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. žalujoča družina Trst, 7. aprila 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ANE POVH roj. MIHALIČ Posebna zahvala č. g. župniku, domačemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ali na katerikoli način počastili njen spomin. Družini POVH la ŽERJAL Boljunec, 7. aprila 1974 O DELU NARODNE IN ŠTUDIJE KNJIŽNICE letopis mšk Izšel Letopis je v prodaji v Tržaški knjigarni (cena 1.000 lir) - Revo skladišče v Kulturnem domu - Še vedno pereče vprašanje prostorov - Prihodnji ciklus predavanj bo o slovenskem slovstvu Prejšnjo sredo je bila po letošnjem občnem zboru druga seja u-pravnega odbora Narodne in študij-ske knjižnice v Trstu. Odborniki s° tudi na tej seji največ časa Posvetili še vedno nerešenemu vpra-sanju pretesnih prostorov, vpraša-nju. ki je prava rakasta rana te Pomembne ustanove. Vendar je od-oor ugotovil, da je bilo v dveh klet-0'h prostorih Kulturnega doma v Trstu, po dveh letih prizadevanj, Urejeno primerno skladišče, v katedro so že postavljene police, ki Jih je NŠK dobavila z lani preje-uui prispevkom ministrstva za javno izobraževanje. Hkrati pa je odbor na podlagi Poročila tajnika in upravnika ugotovil vsakomesečni primanjkljaj najnujnejših izdatkov potrebnih za redno poslovanje knjižnice, od najemnine do plač stalnega in honorarne-8a osebja zlasti spričo že znanega dejstva, da NŠK za lansko leto ni prejela običajnega prispevka, da novi zakon o knjižnicah še ni bil izglasovan. Odborniki so izrazili upanje, da bo deželni odbor Ugodno rešil prošnjo društva NŠK 2a ustrezno podporo, za katero ima Pravico na podlagi veljavnih de-relnih zakonskih predpisov o pod-Ptfanju kulturnih dejavnosti v de-ffi,. saj je NŠK imela poleg lanskoletnih kar precej visoke stroške ^ Prirejanje znanih visoko kvalitet-nui in dobro obiskanih predavanj mklusa «Umetnost na Slovenskem». Odbor je tudi ugotovil, da so ta Predavanja spadala med najvažnejše kulturne dogodke v Trstu in deže-!*• Hkrati je odbor izrazil zahvalo Hi Pohvalo vsem, ki so k temu u-sPehu prispevali. Na pobudo podpredsednika prof. F. Škerlja je od-“°r sklenil organizirati v zimski sezoni 1974 - 75 — kot je bilo spo-koceno že na šestem predavanju u Kulturnem domu — podoben ciklus predavanj «O SLOVENSKEM SLOVSTVU». Med razveseljive podatke svojega delovanja je odbor uvrstil tudi — sicer precej zapozneli — izid prve številke LETOPISA NŠK 1971. Publikacija je bila dotiskana, kot smo v našem dnevniku mimogrede že Poročali, pred dvema tednoma. V tem prvem letopisu, ki ga je uredil tajnik NŠK prof. Samo Pahor, je objavil prof. Pavle Marku «Nareč-u® pridige Petra Podreka» katere le našel v landarskem župnijskem Ufhivu, ki je samo eden tistih žup-Uijskih arhivov po vseh Nadiških do-hnah, ki — kot piše prof. P. M. — fhranijo številne slovenske rokopise in dragocene kniise in med njimi tudi bogata Cuffalova knjižnica, ki Podgane». *Letopis za leto 1971 vsebuje še: Predgovor in vabilo odbora NŠK k ^sodelovaju vseh slovenskih izobražencev», medtem ko «pristojne oblastvene ustanove poziva, da jo pri tem podprejo...»: poročilo o staniu in oelovanju knjižnice v letu 1971 ; «riassunto»: slovarček tuik in izposojenk ter sezam izdaj NŠK. Letopis je v prodaji v Tržaški knji gami (cena 1.000 lir). Med tekočimi zadevami je predsednik obvestil odbornike, da je bi}o društvo NŠK povabljeno na obisk in ovled štirih največ jih jugoslovanskih knjižnic v f jubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Po Slovensko planinsko društvo Trst Vabi v četrtek, 18. aprila 1974 na nagrajevanj'® 8. zimskih športnih iger v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri. večkratnem odlaganju obiska, je bila končno vsa organizacija izleta zaključena in bo od 10. do 13. t.m. osem članov odbora in nameščencev NŠK omenjene knjižnice obiskala. Odbor je posebno obširno razpravljal še o predlogu Primorskega dnevnika za skupni sestanek s Slovensko prosvetno zvezo v zvezi z deželnim zakonom glede 30-letnice NOB; kooptiral je v odbor mladega Goričana Dušana Križmana ter sklenil, da bo skrbel za redno izhajanje Letopisa NŠK. Danes, 7. aprila ob 15.30 na Opčinah SPOMINSKA SLAVNOST ob 30. talcev. obletnici ustrelitve 71. Govorila bosta sen. Umberto Terracini in pokrajinski tajnik ANPi - Združenja partizanov Dušan Košuta. Predsedoval bo Rudi Vremec Nastopila bosta Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor PD Tabor z Opčin. Udeležite se in počastite spomin padlih za svobodo! iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V KOBARIDU ZAKLJUČEK REVIJE PRIMORSKA POJE 1974 Nad 2.000 pevcev v sedmih nastopih primorskih zborov Včeraj se je v Kobaridu slovesno zaključila revija Primorja poje 74. Končana je torej velika kulturna prireditev, ki se je začela v tržaškem Kulturnem domu 16. marca, se nadaljevala v Vipavi, v gledališču Verdi v Gorici, v Dobrovem, Ilirski Bistrici in Divači in pri kateri je sodelovalo okrog 2.000 pevcev in pevk. Ta prireditev je živ izraz hotenja naših ljudi in nedeljivosti enotnega slovenskega prostora. Tudi v Kobaridu so nastopili zbori z obeh strani državne meje. Peli so naslednji zbori: Mladinski mešani zbor in moški zbor iz Mirna pri Gorici, ki ju vodi Anton Klančič, moški zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo, ki ga vodi Ivan Panger, mešan; zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race, moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloni, ženski pevski zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič, moški zbor Srečko Kosovel iz Ronk, ki ga vodi Pavlina Komelova in mešani zbor Briški grič iz Števerjana, ki ga vodi Jožko Harej. Pred koncertom je zbor Briški grič iz Števerjana položil venec pred spomenik Simona Gregorčiča in zapel priložnostno pesem. Na sklepno prireditev Primorska poje ’74 so bili povabljeni tudi številni zborovodje, ki so vodili zbore na prejšnjih prireditvah, predstavniki kulturnega in družbeno - poli- jim delom, še naprej bodo vadili in seveda tudi nastopali na raznih prireditvah ter razvijali dolgoletno tradicijo, na katero so naši ljudje upravičeno ponosni. Lahko rečemo, da bodo tudi izkušnje revije služile kot koristen napotek za revijo Primorska poje '75, ki jo bosta, kot vse dosedanje revije organizirali skupaj zamejska Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske. Mirko Kapelj Uspela Kosovelova proslava v Koljuneu V petek zvečer so se boljunski prosvetarji spomnili sedemdesetletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela z dostojno proslavo. Prhčditev je bila v največji u-čilnici boljunške osnovne šole. čeprav je učilnica še precej velika, je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so hoteli prisostvovati. V I začetku sporeda je domačinka Mag-! da Maver pozdravila prisotne, nato pa napovedovala spored. V pr-( vi točki je nastopil harmonikarski ; trio glasbene šole GM: Marino Pe-| čenik, Aleksander Ota in Giorgio Gustinčič, ki so skupno in posa- TRŽAŠKA OBČINA Oddelek X - Ekonomat Oprema in vodenje dveh barov v športni palači Tržaška o'jcìna sporoča, da namerava poveriti zasebnikom izvedbo opreme in hkrati vodenje dveh barov v športni palači, katere gradnja se zaključuje na zemljišču med Ul. Carparo ter novim cestnim odsekom, ki bo v kratkem poimenovan v Ul. Visinada. Prostora, ki sta namenjena baroma, se nahajata eden na ravni igrišča, drugi na ravni tribun za občinstvo. Morebitni interesenti naj sporočijo svoje ime, priimek in naslov s pismom, ki mora prispeti na naslov Tržaška občina — Oddelek X — Ekonomat — Trg Unità d’Italia 4 v desetih dneh od objave tega sporočila. mezno zelo dobro zaigrali več skladb znanih skladateljev. Nato so nastopili nekateri mladi člani dramske skupine domačega prosvetnega društva, ki so se predstavili občinstvu z lepo podanim izborom Kosovelovih pesmi. Nastopili so: Tanja Smotlak, Franka in Vojko Slavec, Klavdij Ota in Karel Žerjal. Magda Maver pa je povezovala vse pesmi s pesnikovim življenjem. Vsi mladi igralci so dobro in občuteno recitiral, dobra je bila tudi izgovarjava, glasbena spremljava pa posrečena. Prireditev je režiral in pripravil domačin Boris Mihalič. Leno, prisrčno in uspelo prireditev je zaključil zbor PD «France Prešeren», ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel «Lipa zelenela je», «Večernico» in «Mi vstajamo». Prisotni so ob vsaki točki sporeda, posebno pa na koncu, na- POSVETOVALNA RUBRIKA PATRONATA KZ IMAC invalidska pokojnina IESIPS Ne glede na starost ima zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če obstajajo sledeči pogoji: A) Minilo je vsaj 5 let, odkar je bil plačan prvi prispevek; B) Zavarovanec ima vsaj 5 let plačanih prispevkov, se pravi: — 60 mesečnih prispevkov za delavca z mesečno plačo; — 260 tedenskih prispevkov za delavca s tedensko plačo; — 5 letnih prispevkov za podrejene delavce na kmetiji; — 780 dnevnih prispevkov za nekvalificirane kmete; — 520 dnevnih prispevkov za nekvalificirane kmetice; — 520 dnevnih prispevkov za kvalificirane kmete; — 350 dnevnih prispevkov za kvalificirane kmetice. C) Ima v zadnjih petih letih pred predložitvijo prošnje za pokoj nino vsaj eno leto plačanih prispevkov, se pravi: — 12 mesečnih prispevkov za delavce z mesečno plačo; — 52 tedenskih prispevkov za delavce s tedensko plačo; — 1 letni prispevek za podrejene delavce, zaposlene na kmetiji; — 156 dnevnih prispevkov za nekvalificirane kmete: — 104 dnevne prispevke za nekvalificirane kmetice; — 104 dnevne prispevke za kvalificirane kmete ; — 70 dnevnih prispevkov za kvalificirane kmetice. Pri tem moramo poudariti, da se doba zadnjih petih let, ki zajema vsaj enoletno plačevanje prispevkov. včasih ustrezno podaljša, ko nastopi eden od sledečih primerov: 1. Neobvezen izostanek z delovnega mesta po porodu; 2. Vpis v nadomestno vrsto zavarovanja, ki se razlikuje od obveznega zavarovanja; 3. Doba delovnega razmerja v tujini, in sicer v državah, ki niso vezane na Italijo s konvencijami na področju socialnega zavarovanja; 4. Doba prejemanja invalidske pokojnine, ki je bila pozneje preklicana; 5. Doba bolovanja, ki presega eno leto; 6. Odsotnost zaradi nosečnosti in poroda, ki presega dobo simboličnega nakazovanja; D) Zavarovanec je priznan po gradili vse nastopajoče z burnim zakonskih določilih za invalida, če aplavzom. I na zdravniškem pregledu ugotovijo, M. M. I da je njegova zmožnost zaslužka v dejavnosti, poklicu oziroma službi trajno zmanjšana na manj kot polovico normalnega zaslužka, zaradi onemoglosti, fizične ali umske bolezni. Kot je razvidno, ni podvržena tej posebni vrsti zavarovanja bolezen sama na sebi, temveč posledice, ki jih pusti na osebku. Zava-ro, anec mora izgubiti (ali le delno ohranja) zmožnost, da si zagotovi primeren zaslužek v dejavnostih, ki jih je navadno opravljal. Zmožnost zaslužka je zmožnost, tudi potencialna, da si človek zagotovi zaslužek. Tega pojma ne smemo zamenjati z delovno sposobnostjo, čeprav jo predpostavlja, temveč zajema širše področje, ker vpliva tudi na druge dejavnike, kot so starost, spol, delovni pogoji, eko-nomsko-socialno okolje, v katerem živi itd. Pri ocenjevanju zmožnosti zaslužka treba upoštevati resnične ambientalne možnosti delovnega tržišča, ki zagotavljajo zaposlitev delovnih sil. Važen pogoj je trajna invalidnost: to ne pomeni, da je neozdravljiva, temveč ko ni mogoče predvideti, da bi se zdravstveno stanje izboljšalo. INPS lahko kadarkoli prekliče že dodeljeno invalidsko pokojnino, v primeru ponovne pridobitve zmožnosti zaslužka, ne glede na izboljšanje telesnega stanja, ali ko obstaja dvom, da je upravičenec zlonamerno hlinil nezmožnost zaslužka. Obstaja še posebna vrsta inva-b'dske pokojnine (privilegirana invalidska pokojnina), ki je dodeljena ob sledečih pogojih: 1. Invalidnost je posledica delovnega razmerja; 2. Ko je nastala invalidnost, je minilo že vsaj 1 leto od začetka zavarovanja in je bilo kadarkoli plačanih vsaj 52 tedenskih prispevkov ali 156 dnevnih prispevkov v primeru kmečkih delavcev; 3. Zaradi nastale invalidnosti zavarovanec nima pravice do dohodkov, ki mu jih izplačuje zavarovanje proti poškodbam na delu in poklicnim boleznim. Privilegij te pokojnine obstaja v zmanjšanem številu potrebnih prispevkov v primerjavi z navadno invalidsko pokojnino. Vendar je potrebno, da ni invalidnost posledica katerega koli vzroka, temveč da je tesno v zvezi z delom. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiniHtiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin I ... - Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin pok. Milke Spetič roj. Pečar daruje Amalija Castellani 2 tisoč lir. Ob prvi obletnici smrti Odineje Cetin daruje družina Stopar 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V spomin ob obletnici smrti padlega brata Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Roberto Daneu 2.000 lir, Angel Sulčič 1.000 lir. V spomin Pavle Zubin roj. Ten-ce darujeta Danila in Dragica Ten-ce 5.000 lir. Ob 5. obletnici pok. Ivana in pok. matere Sirk daruje sestra o- ziroma hči Marija Tence 5.000 lir. * * * Ob smrti drage Ane Povh darujeta družini Povh in Žerjal 20.000 lir za PD France Prešeren in 20 tisoč lir za ŠD Breg. V počastitev spomina pok Milke Pečar vd. Spetič daruje Marija Benčina 3.009 lir za PD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča iz Gropade darujeta Zvonko in Angelca Malalan 5.000 lir za Dijaško ^matico. Namesto cvetja na grob Ane Povh daruje družina Bratoš 3.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob Ane Povh daruje Klavdij Kofol z družino 3.000 lir za PD Prešeren. Ob pogrebu Ane Povh roj. Mihalič iz Boljunca darujejo pogrebni pevci 9.000 lir za PD France Prešeren. PD F. Prešeren iz Boljunca daruje 25.000 lir (prostovoljne prispevke od Kosovelove proslave) za sklad za poimenovanje domače osnovne šole po Franu Venturiniju. Namesto cvetja na grob botre Milke Spetič darujeta Vanda Čok in družina Lavrenčič 10.000 lir za mladinsko revijo «Galeb». V spomin drage nečakinje Pepce Bizjak daruje Ana Budin 2.500 lir za PD Rdeča zvezda in 2.500 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Olge Grgič darujejo Stanko, Karel, Justin in Ivanka Grgič (Padriče 35) 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Olge Grgič daruje Pavel Grgič — Resnja-kov (Padriče 66) 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grobova Marije Sancin roj. Korošec in Ane Povh roj. Mihalič, daruje Milan Kuret z družino 4.000 lir za PD Prešeren iz Boljunca. Namesto cvetja na grob Ljuba Jakliča daruje Nino Božič 3.000 lir za PD Slavko Škamperle. Za doprsni kip Primoža Trubr ja na osnovni šoli v Bazovici da rujejo: Pina in Edi Mihčevi 10.000 lir, Lea in Ivan Dmovšček 5.000 lir, Cvetko in Valerija Grgič 10.000 lir, Lučka in Davorin Križmančič 10.000 lir ter Neva in Dean Grgič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Tereze (Pepke) Bizjak darujejo Dolenčevi s Proseka ter družini Švagelj in Ostrouška 15.000 lir za zadrugo Naš Kras. V isti namen darujeta Silvo in Franjo Puntar 5.000 lir za zadrugo Naš Kras. V spomin Adine tete darujeta Marija Mijot in Ida Kufarsin 2.000 lir za Dijaško matico. Ob 11. obletnici smrti Franca Kravosa darujeta mama in sestra 5.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina pok. Ljubi-mira Jakliča darujejo Pina Kocjančič ter Karla in Pina Golob 10.000 lir za SD Slavko Škamperle. Ob priliki družinskega praznika daruje dr. Rudolf Marc 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Ljubota Jakliča daruje družina dr. Martelanca 10.000 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina sinov Milana in Maksa daruje družina Leban iz Slivnega 2.500 lir za Dijaško matico. Ob 10. obletnici smrti brata Maria Hrovatina in prvi obletnici smrti Josipa Grzančiča darujeta Seraf in Lucija Hrovatin 10.000 lir za PD Tabor z Opčin. Namesto cvetja na grob Ivanke Piščanc daruje družina Daneu 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Olge Grgič daruje sestrična Milka z družino 2.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina drage sestre in tete Olge Grgič darujejo Angelo in Nino 5.000 lir, Ema in Sergio 5.000 lir ter Laura in Nevio 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Tereze (Pepke) Bizjak in pok. Olge Grgič daruje družina Stanjevi iz Padrič 2.500 lir za PD Slovan in 2.500 lir za ŠZ Gaja. V spomin pok. Tereze (Pepke) Bizjak in pok. Olge Grgič daruje Kalc Rudolf iz Padrič 1.500 lir za PD Slovan in 1.500 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Olge Grgič daruje Silvestra Grgič (Padriče št. 140) 1.000 lir in Paula Mahnič (Padriče št. 65), 1.500 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Tereze (Pepke) Bizjak darujeta Savica in Karlo Grgič 3.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin pok. Tereze Bizjak in vik. Olge Grgič daruje družina Ris-mondo iz Padrič 4.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Olge Grgič darujeta Klara in Silvan Grgič 3.000 lir za ŠZ Gaja. V nočastitev spomina pok. Ane r’ ’ daruje Aldo Zobec z družino 5 ( '10 lir za PD F. Prešeren. TRST, PODOBA MESTA V LUCI NJEGOVIH SEJMOV Zgodovinska razstava, ki jo |e pripravila avtonomna ustanova tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma. Pregled na bolj značilnih etap gospodarskega razvoja Trsta in njihova povezava z velesejemskimi dogajanji, ki so si sledila v času do današnjih dni. ČASNIKARSKI KROŽEK - Korzo Italia 12. 6, — 11, aprila (ogled od 10. do 13 ter od 16 do 20 ure) VSTOP PROST ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Podporni člani Lucijan Padovan 5.000 lir, Egon Piščanc 2.000 lir, Boris Pertot 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Fonde iz Bazovice daruje Vinko Fonda 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Alojza Cergolja darujeta Marija in Dolfi Purinani 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Alojza Cergolja daruje Emil Gombač 10 tisoč lir. V počastitev spomina pok. Miče-ta Gombača in Alojza Cergolja darujeta Milan in Saško Hrovatin 3 tisoč lir. V spomin pok. Milke Spetič roj. Pečar daruje Amalija Castellani 2 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča iz Gropade darujejo A-nica in Marcel Malalan 5.000 lir ter Silvana Malalan 2.000 lir. V spomin pok. Milke Spetič roj. Pečar darujejo Josipina, Ana, E-velina in Kristina 2.000 lir. V počastitev spomina Alojza Mo-koleta daruie družina Leban iz Slivnega 2.500 lir. V počastitev spomina Andreja čoka darujeta Vanda čok in družina Lavrenčič 2.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK — KONTOVEL Namesto cvetja na grob Meri Furlan darujejo Marija, Fani, I-vanka, Ivan in Josip Bukavec 25 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Meri Furlan daruje Miro Colja 3.000 lir. Pustni odbor s Proseka daruje 100.000 lir. Ob 30. obletnici smrti sina Ivana daruje družina Ukmar (Prosek 45) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Meri Furlan darujejo Berta žužič 3.000 lir, Marija Bukavec 3.000 lir in Marija Grilanc 2.00C lir. ZA MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR — OPČINE Podjetje Josip in Pavel Milič 10 tisoč lir, trgovina Despar 10.000, gostilna Veto 10.000, trgovina Ernest Malalan 5.000, trgovina Agro-Sosič 5.000, restavracija Danilo Daneu 5.000, gostilna Vremec 3.000, mesnica Daneu 5.000, trgovina Milan Ukmar 5.000, drogerija Aleksander Kralj 5.000, cvetličarna A-nica švagelj 5.000, gosilna Fabčič 5.000, trgovina Škabar 15.000, trgovina Franc Brundula 10.000, mlekarna Dolfi 2.000, meh. delavnica Marino Bučar 2.000, karoserija Stanko Škabar 2.000, Justina Daneu 2.000, Ivo Gorkič 3.000, prof. Aljoša Volčič 10.000, dr. Živko Lupine 10.000, Anton štegel 1.000, Sergio Hrovatin 1.000. mlekarna Gnezda 1.000, urarna Sosič 2.000, Alenka Križnič 2.000, trgovina Marčeto Malalan 5.000, trgovina Zvonko Malalan 5.000, pekarna Sosič 5.000. trgovina Celeste Daneu 5.000, cvetličarna Anica Ferluga 5.000, a-sraria Močilnik 5.000. Edi Prelec 5.000, Rudi Vremec 3.000, trgovina torbic Roberta 5.000. prof. Vladimir Turina 2.000, trgovina pohištva Renar 10 000. trgovina Bruno Bresciani 5.000, Guido Sosič 2.000. Marija Sosič 20.000. Viktor Biondo škrla-vai 5.000. drogerija Gulič 5.000. Mila in Rafael Perko 10.000. Danilo Šuligoj 5.000, bar Vatta 5.000 lir. Prošnjo za invalidsko pokojnino je treba predložiti na posebni tiskovini, ki jo nudi INPS, in ji moramo pritožiti sledeče dokumente: 1. Zavarovalno knjižico; 2. Zdravniško potrdilo na formularju S.S. 3; 3. Družinski list; 4. Razno dokumentacijo, ki potrjuje upravičenčevo pravico do uveljavitve raznih obdobij (npr. potrdilo bolnišnice, če je bil zavarovanec na zdravljenju več kot 7 dni; vojaški list itd.). INPS začenja izplačevati invalidsko pokojnino od naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. Podrobnejša pojasnila s tem v zvezi lahko zainteresirani dobijo vsak dan v uradih na sedežu Patronata INAC. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Vsak četrtek od 16. do 17. ure je na razpolago slovenski odvetnik, ki svetuje in vodi legalne postopke. RUŠITEV DANAŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Gladka, 6. Baloni, 11. SVETI JAKOB, 14. N.P , 16. anapesti, 17. P.e., 18. ars, 20. Se, 21. par, 22. Ike, 24. lepa, 26. oil, 27. zmerna, 28. VELJAK, 29. ola, 30. trta, 33. tam, 34. vreti, 35. Er, 36. panel, 38. isto, 39. vsaj, 4L Redi, 42. ski, 43. CANKAR, 45. Cej, 46. L. L, 47. porotnik, 49. S.a., 50. Dali, 51. Amor. NAVPIČNO: 1. Gina, 2. as, 3. dva, 4. Kent, 5. ata, 6. bas, 7. akti, 8. Loi, 9. Ob, 10. iver, 12. ipse, 1.3. jeep, 15. PRIMORSKI, 17. Palarne des, 19. skeleti, 21. pijanec, 23. Erato, 24. lat., 25. Ava, 26. oltar. 31. resno, 32. trakt, 34. Visla, 37. Lijak, 39. Vari, 40. Jana, 43. Col, 44. Rim, 47. pa, 48. k.o. V BOLJUNCU V četrtek so pokopali Ano Mihalič - Povhovo V četrtek smo spremili na zadnji poti pokojno Ano Povh iz Boljunca, ki je umrla po kratki bolezni v torek v tržaški bolnišnici. Kako je bila pokojnica priljubljena je dokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko Boljunčanov ter vaščanov iz breških vasi, ki so ji v zadnji pozdrav poklonili veliko cvetja. Tudi domači pevski zbor «F. Prešeren» je pokojnici v slovo zapel nekaj žalostink. Pokojna Ana po rodu ni bila Boljunčanka. Rodila se je 6. julija 1899 v številni kmečki in zavedni družini Mihalič na Kozini. Po končani ljudski šoli je odšla v mesto, kjer je dolgo let služila. Leta 1925 se je poročila z domačinom Ivanom Povhom, kateremu je v zakonu povila dva otroka ter ju vzgojila v napredna in zavedna Slovenca. Ker je pač mož delal v škedeniski železarni se je leta 1929 z družino preselila v Boljunec. Tu sta si prij pravila nov dom ter si kupila hišo in nekaj zemlje. Za časa narodnoosvobodilne vojne sta tako pokojna Ana kot njena družina delali in pomagali za' našo stvar ter doprinesli svoj delež pri zmagi proti nacifašizmu. Pokojnica je bila zvesta čitateliica našega dnevnika in ena prvih naročnic v Boljuncu. Možu Ivanu, hčerki Valeriji, sinu Pavlu ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojni Ani pa naj bo lahka boljunška zemlja. M. M. Mali oglasi VELIKA IZBIRA NADOMESTNIH IN OKRASNIH DELOV TER PUNSKA NAPILJAVA ZA VSE AVTOMOBILE 1 AUTO SPORT TISI ■ ul. XXX OTTOBRE 17. tel. 61620 f AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob’ praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, alfetta 1972, 1600 super 1972, 1,3 giulia 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971, 124 special T 1972; autobianchi primula 65C 1969; BMW 1600 1968; NSU prinz 1000 1970. Pozor! Do 30. a-priia 1974 bomo podarili našim odjemalcem sto dvajset litrov super bencina. Obiščite nas! KOMPRESOR 150-litrski dvostopenjski prodamo, z izmenično črpalko na dvojni efekt ter visoki pritisk, prinv-ren za avtopralmco. Ceccato, Ul. Maiolica 13 telefon 750327. ZA VSA ZAVAROVANJA - nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala — vam je na razpolago AGENCIJA GENERALI — Opčine, Ul. Salici 1 tel. 211489. STAREJŠA UPOKOJENKA po slovenskem učitelju, stanujoča v o-koliški vasi, v lastni hiši, išče zdravo žensko, Slovenko, po možnosti tudi upokojenko, za družbo in delno pomoč v gospodinjstvu. Nagrada po dogovoru. Telefonirati na 411323. MOBILI ALABARDA — Ul. Rossetti 4 — vogal Ul. Giotto — Trst. Zelo bogata izbira vozičkov — športnih vozičkov — visokih stolčkov — stajic. Vedno novosti po ugodnih cenah. PUTNSKF NAPELJAVE utekočinie-nega plina in metana z najsodobnejšimi napravami Landi. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtcmobi'e avtomehanična delavnica Brusa-ferro. Ul. Revoltella 63 telefon 741-984. AUTOSALONE FIEGEL - Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobianchi razpolaga z veliko izbiro revizioniranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva. UGODNA. PRILIKA - Prodam ben cinski motor notranji - zunanji vclvòpenta 110 km 1965 kompleten, v dobrem stanju. TelefoniraU 24221 - Trst. PRODAM takoj vseljivo dobro o-hranjeno zidano hišo z vrtom, 4 km od Tolmina. Lahko si jo osebno ogledate od sobote, 6. 4. 1974 do torka, 9. 4. 1974. Lucijan Jež, Čeginj št. 55 pri Tolminu. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127, 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spv-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69. fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. O S M I C A Edi Glavina, Lonjer 255, toči pristno belo in črno vino. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM ALPE - ADRIA od 10. do 16. aprila 1974 — odprt vsak dan od 9. do 18. ure Razstavni program: široka potrošnja ■ naredi si sam B kmetijska mehanizacija B športna oprema. NOVO: posebna razstava za lov in ribolov. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA L«# »RIŠKI DNEVNIK NA DNEVNEM REDI PREDVSEM L PR AVNE ZADEVE JUTRI SE SESTANE POKRAJINSKI SVET Na seji občinskega sveta v Štever janu Na ^ resolucija psi razprava o gradnji ceste flšči-Grojna Prispevki ustanove za gorska področja za ureditev cest v Škorjansko jamo in v Breg Na seji občinskega sveta v petek sok denarni znesek v počastitev dne- zvečer v števerjanu so razpravljali samo o upravnih zadevah, zlasti o prispevkih občinske uprave za članstvo v nekaterih organizacijah in ustanovah. Tako so odobrili članstvo v ustanovi za ljudske in šolske knjižnice ter prispevek v višini 2.500 lir, nadalje so odobrili prispevek za članstvo v vsedržavni zvezi italijanskih občin. Poglavitna točka je bila posvečena odobritvi kolavdacije nove ceste Bukovje-Grojna ter izplačilo preostalega zneska podjetju, ki je dela izvršilo. Pridružili so se deželnemu pedagoškemu središču in odobrili 10.000 lir članarine. Pristopili so tudi k vsedržavni zvezi nerazvitih občin, vendar članarine niso odobrili, ker še ni določena. Vsekakor gre za majhne prispevke. Potem ko so izčrpali dnevni red, so se pogovorili o delih, ki jih opravlja ustanova za gorska področja. V kratkem bodo pričeli urejati cesto v Škorjansko jamo, ki bo veljala okoli pet milijonov lir, ter cesto v Breg, kjer je najprej potrebno zgraditi oporni zid in s tem preprečiti nastajanje plazov. Govor je bil tudi o ureditvi cestne povezave med Ašči in Groj-no. Prejšnji dan so si občinski predstavniki v družbi strokovnjaka ogledali traso ceste, ki bo speljana po stari, malo uporabni poti, najkrajši zvezi med Gorico in Štever-janom. Ta cesta se bo pričela v Grojni ter bodo morali najprej zgraditi most čez Grojnico. Potem bodo določili traso nove poti in jo uredili tako, da bo sprva makadamska, kdaj kasneje pa asfaltirana. Vprašanje je šele v fazi preučevanja in je prav gotovo zelo zanimivo za Števerjan. Svetovalec z Jazbin je nato predlagal, naj bi podjetje, ki na Prevalu nekajkrat na leto koplje in odvaža glino v opekarno, ogradi gradbišče, da se ne bi komu pripetila nesreča. Jiilri m občinski seji nadaljevanje razprave o rajonskih svetih Jutri ob 18. uri se v Gorici sestane občinski svet, ki bo nadaljeval razpravo o predlogu pravilnika glede ustanovitve in delovanja rajonskih svetov. O tem vprašanju je občinski svet razpravljal na seji prejšnji ponedeljek. Na tej seji je poročal odbornik Fantini, k besedi pa so se priglasili tudi svetovalci vseh političnih skupin. Jutri je na sporedu odgovor odbora ter razprava o posameznih točkah pravilnika. V dnevni red je občinski odbor vključil odobritev sklepov, ki jih je odbor sprejel na podlagi pooblastila občinskega sveta, ter odobritev izvršilnega načrta polivalentne-ga družbenega središča, zamišljenega na podlagi zakona 812 od 7. novembra 1989, s katerim je naše va zmage v prvi svetovni vojni. O načrtu so pred tedni razpravljali na seji odbora, sedaj pa ga mora o-dobriti še občinski odbor. Svetovalci bodo razpravljali tudi o izplačilu predujma občinskim uslužbencem na poviške, ki so bili dogovorjeni med sindikati in ANCI. Daiws v Sovodnjah občni zbor posojilnice Danes, v nedeljo, 7. aprila, bo v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko-delavske posojilnice. Zbor bo ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma. Dnevni red je naslednji: pozdrav predsednika upravnega odbo-bora; izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev; čitanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora ; poročilo upravnega odbora; bilanca za leto 1973; poročilo nadzorstva; glasovanje o bilanci 1973 in o uporabi čistega dobička; sklepanje o najvišjem znesku posojla, ki ga lahko dovoli posamezniku; sklepanje o vplačilu novih članov z ozirom na obstoječo rezervo; volitve novega odbora; razno. Če ne bo ob določeni uri zadostnega števila članov, bo občni zbor prihodnjo nedeljo ob isti uri. Bilanca je članom na razpolago na sedežu posojilnice. Sestanek za kampanjo o referendumu V okviru priprav na ljudske glasovanje — referendum sklicuje prefektura sestanek vseh tajnikov strank v torek, 9. aprila ob 11. uri, na katerem se bodo pogovorili o kampanji. Ta bo, po dolgi krizi, prva redna seja sveta Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal jutri popoldne ob 17. uri. Že prej obsežnemu dnevnemu redu so dodali še devet točk. Med temi so ostavka iz zdravstvenih razlogov misovskega svetovalca Livia Coschi-ne. Na njegovo mesto bo prišel odv. Pascoli ali nekdanji občinski svetovalec Baiocchi. Poleg tega bodo svetovalci sprejeli na znanje imenovanje novega generalnega tajnika dr. Bauma. Ta je dejansko že vršil te posle, sicer kot namestnik, štiri leta, odkar je šel v pokoj prejšnji generalni tajnik dr. Bernardis. Na dnevnem redu sta tudi dve resoluciji svetovalcev Waìtritscha (PSI) in Poletta ter Paize (KPI) o vprašanju obmejnih naprav na bodočem mednarodnem prehodu Štandrež -Vrtojba. O teh interpelacijah se bo brez dvoma razvila obširna razprava, ker je prišlo pri uresničevanju goriškega prehoda do zastojev, kar spretno izkoriščajo v Trstu, kjer so že precej napredovali z deli za ureditev novega mednarodnega prehoda. Na dnevnem redu je tudi interpe- lacija socialističnih svetovalcev Wal-tritscha in Semole o prepovedi poimenovanja ulic v sovodenjski občini z imeni slovenskih zaslužnih mož. Interpelacijo sta svetovalca vložila takoj po objavi ministrske prepovedi 29. decembra lani. Svetovalca predlagata, da bi pokrajinski svet sprejel resolucijo, s katero bi protestiral proti tej nezaslišani nre-povedi ministrstva za javno vzgojo, s katero se dejansko kratijo ustavno določene pravice slovenske manjšine. Nova točka na dnevnem redu je tudi mesečni predujem 20.000 lir vsem pokrajinskim uslužbencem in to na podlagi vsedržavnega sporazuma med sindikati in zvezo italijanskih občin in pokrajin. Nekatere občine pri nas so v prejšnjem mesecu ta predujem že odobrile, v pokrajinskem merilu pa je o tem razpravljal odbor pred desetimi dnevi in sprejel sindikalne zahteve. Verjetno bodo že na tej seji razpravljali o imenovanju in ostavki ravnateljev umobolnice. NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA GORICA Proslava dneva kozmonavlike v klubu «Simon Gregorčič» Scdelovaii bodo pesnik Ace Mermolja, inž. Ribarič in dr. Dominko V jutranjih urah 12. aprila 1961 je ves svet obšla dramatična novica: «Prvi človek je poletel v vesolje. Ob 9. uri in 7 minut po moskovskem času. so vesoljski tehniki Sovjetske zveze izstrelili raketo, ki je ponesla v izvenzemelj-ski prostor kozmično ladjico «Vo-stok 1» z Jurijem Aleksjejevičem Gagarinom na krovu. Podvig je v celoti uspel.» Dotlej neznani letalski major. 27-letni državljan Sovjetske zveze, si je v pičlih dveh urah pridobil simpatije vseh Zemljanov. Njegove slike so se pojavile na naslovnih straneh vseh časopisov in revij sveta. Postal je simbol človekovega prodora v neskončno vesolje. Odtlej se 12. april praznuje po vsej Sovjetski zvezi kot dan koz-monavtike. Tega dne se človeštvo spominja na pionirja vesoljskih poletov J.A. Gagarina in na vse one, ki so povezali svoje ime z nastankom in razvojem kozmo-navtike. Proslavam, ki zavzemajo vse bolj občečloveški značaj, se bo letos pridružil tudi Mladinski iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHirtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DECENTRALIZACIJA KRAJEVNIH UPRAVNIH TELES Pomemben sklep občinskega sveta v Ronkah o ustanovitvi petih rajonskih svetov Občina bo tiskala svoj bilten - Oba sklepa sta važna tudi za našo narodnostno skupnost Na zadnji seji občinskega sveta v Ronkah so po daljši javni razpravi odobrili pravilnik o ustanovitvi in delovanju rajonskih svetov. Na podlagi pravilnika bo ronška občina, v kateri živi okoli 10.000 prebivalcev, razdeljena na pet rajonov, vsakdo izmed njih pa bo sestavljen iz 11 članov. V diskusiji so razpravljali o številnih potrebah občinske uprave in s tem v zvezi tudi o vlogi močne manjšinske skupine, ki jo v občinskem svetu predstavlja KD. V občinski upravi imajo večino svetovalci KPI in PSI. Sklep občinskega sveta je županstvo poslalo v odobritev deželnemu nadzornemu organu. Eden izmed zelo pomembnih sklepov, ki zadevajo ustanovitev rajonskih svetov, se nanaša na spodnjo starostno mejo volivcev. V Ronkah bodo lahko sodelovali na skupščinah vsi tisti občani, ki so dopolnili 18. leto. V skladu z volilnim pravilnikom bo lahko vsaka rajonska skupščina vnesla popravke, ki bodo o-dražali njihove potrebe. V začetni fazi bodo ustanovili dva rajonska sveta, da preverijo uspešnost njunega delovanja, preostale tri pa bodo ustanovili najkasneje v času enega leta. Poleg sklepa o decentralizaciji občine ter pritegnitve širokih ljudskih množic k odločanju o javnih zadevah pa je občinska uprava v Ronkah sprejela na tej seji tudi odločitev o tiskanju občinskega biltena. Sklep je pomemben tudi zato, ker je večinska skupina predlagala, naj se v uredniški odbor vključijo predstavniki demokristjan-ske manjšine. Na podlagi takšne naravnanosti ronške občinske u-prave bodo v biltenu poleg prispevkov večinske skupine, ki jo sestavljajo svetovalci KPI in PSI, objavljeni prispevki demokristjanske svetovalske skupine. Na takšen način bodo izdajali v Ronkah bilten, ki bo s svojimi objektivnimi informacijami pravilno seznanjal občane s posameznimi položaji in problemi Nedvomno gre za pomemben napor demokratičnih sil, da občinsko upravo čimbolj približajo prebivalcem. V tem okviru pa obstajajo tudi lepe možnosti za sodelovanje slovenske narodnostne skupnosti, tako v rajonskih svetih kakor tudi pri občinskem biltenu. V Ronkah namreč živi številna in aktivna slovenska skupnost, ki ima v izvoljenem oblastvenem telesu dva svoja predstavnika. Marca porasfek cbmdncga prometa Iz podatkov, ki nam jih je posredovala obmejna policija ugotavljamo, da so marca letos zabeležili znaten porastek obmejnega prometa v primerjavi s februarjem letošnie-ga leta. Kljub temu so na noriških mejnih blokih zabeležili precej manj prehodov kot v marcu prejšnjega leta. Največji porastek prehodov so marca zabeležili s prepustnicami. mesto prejelo enkraten izredno vi- .........................mi........................inumi.. SREČANJE IZSELJENSKIH ORGANIZACIJ V MILANU Ustanovljen koordinacijski odbor med organizacijami izseljencev Sestavljajo ga zastopstva Združenja beneških izseljencev, Eraple-ACLI, ALEE in «Pal Friul» - Stališče o referendumu o razporoki Organizacije izseljencev iz naše dežele nadaljujejo svoje napore za rešitev ostalih odprtih problemov. Po februarskem srečanju v Lausan-nu, v Švici, so se predstavniki Združenja izseljencev iz Beneške Slovenije, Eraple - AGLI, ALEE in «Pal Friul» srečali sredi marca v Milanu, Namen srečanja je bil preučiti stanje gospodarstva naše dežele in perspektiv, da bi se rešilo pekoče vprašanje izseljevanja delovne sile. Predstavniki omenjenih organiza cij so ugotovili, da je pogoj za učinkovitost nastopa izseljencev pred deželnimi, državnimi in dru gimi oblastmi ter političnimi krogi prav enotnost izseljenskega gibanja. Zato so sklenili ustanoviti koordinacijski odbor med združenji in operativno tajništvo Prve dni ma ja bo ta koordinacijski odbor pri pravil novo srečanje med emigjant skimi organizacijami in jim predložil skupno politično platformo To platformo bodo poslali tudi dru gim organizacijam. Na tem sestanku bo govor tudi o oblikovanju novega zakona o podporah izseljencem. Predstavniki izseljencev so nada lje razpravljali tudi o skorajšnjem ljudskem glasovanju o razporoki. Negativno so ocenili dejstvo, da so določene sile ta referendum sklenile izvesti, ko trka na vrata toliko resnih in nerešenih vprašanj delovnih ljudi Enotnost družine se lahko ohrani samo z družbenimi in gospodarskimi ukrepi, kajti odpraviti je treba niz težav, ki kalijo vedro in ljubeče razpoloženje v družinah. Med temi zaprekami in težavami je emigracija na prvem mestu, ki s silo ločuje moža od žene in otrok, razbija družine. Izseljenci bi raje videli, če bi se odgovorne politične Bile lotile tega vprašanja. Ker pa so kljub temu hoteli referendum morajo izseljencem omogočiti povratek v domače kraje. Ta povratek za glasovanje naj omogočita z ustreznimi ukrepi in podporami država in deželna uprava. V ta namen so izseljenci posredovali pri zunanjem ministrstvu in deželni u-pravj Furlanije - Julijske krajine. Izseljenci so nadalje pozitivno o-cenili druge enotne pobude in manifestacije emigrantskih organizacij v Ženevi in Italiji, kjer so se izseljenci pomerili z družbenimi, političnimi in drugimi silami v zvezi z notranjim položajem v državi. Na teh manifestacijah so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih dežel, nerazumljivo odsotni pa so bili predstavniki dežele Furlanije • Julijske krajine. Izseljenske organizacije so na to opozorile organe naše dežele, v upanju, da se to ne bo ponovilo in da se bosta deželna vlada in še posebej odbor-ništvo za delo, socialno skrbstvo in izseljence odslej udeleževala takih shodov. Ade Kont Ohfina kupujf1 hišo n tislf, ki nimajo primarnih stanovanj Na zadnji seji goriškega občinskega odbora so obsežno razpravljali o nakupu zgradbe številka 15 v Ulici Rabata, ki bi jo občinska uprava primerno preuredila in vanjo vselila tiste občane, ki nimajo primernega stanovanja ah pa so jih prisilno izselili iz nezdravih in neprikladnih bivališč, kakršna so na primer v kazermetah na Solkanskem polju. Sklenili so nakupiti okoli 50 velikih cvetličnih loncev, takšnih, kakršne so že namestili v Ul. Oberdank. Z njimi bodo u- redili parkirišče na Travniku. Na seji so razpravljali o sodelovanju občine na bližnjem sejmu ESPO-MEGO in sklepali o električnih napeljavah, kurjavi in popravilih šolskih zgradb. Na prihodnji seji bodo razpravljali o davčnih razbremenitvah občinske uprave, o nakupu svetlobnih prometnih znamenj o mladinsko-športni dejavnosti, ki jo vodi občinska uprava. Odborniki so na koncu seje o-dobrili sporazum z nekim goriškim podjetjem o upravljanju dveh šolskih avtobusov, od katerih bo eden vozil otroke z Oslavja in Šent-mavra v pevmsko šolo. Na križišču med Ulico Cadorna in Drevoredom 20. septembra se je danes popoldan laže ponesrečila 17-letna dijakinja iz Gradeža Orietta Pinatti. Ponesrečenko so v goriški bolnišnici sprejeli na 5-dnevno zdravljenje zaradi lažjega možganskega pretresa. kar dokazuje, da so se v tem mesecu naši deželani v večji meri podali na nedeljske izlete onstran meje, saj je pri nas bil dovoljen avtomobilski promet. Tudi pri jugoslovanskih bencinskih črpalkah smo zadnje čase lahko spet videli dolge vrste goriških in videmskih avtomobilov. V prejšnjem mesecu so v naše kraje prišli tudi tujci. Njihovo število se je od februarja do marca skoraj podvojilo. To so prvi znaki turistične sezone, ki bo privedla veliko ljudi iz držav srednje Evrope v naše letoviščarske kraje. Marca je italijanskih državljanov prešlo mejo 40.019 (174.076 marca prejšnjega leta ter 19.073 v februarju); vrnilo se jih je 39.904 (174.287 -19.221). Tujih državljanov je s potnim listom prišlo v Italijo 28.506 (77.976 - 19.421), 28.745 (77.976 -19.354) pa je zapustilo državo. S prepustnicami je prešlo mejo 276.578 (512.363 - 191.338) naših deželanov, medtem ko je bilo ju-goslovanov 181.581 (286.549 - 155.918). V Jamljah manjka obcestna tabla Že pred časom je doberdobska občinska uprava dala postaviti v raznih krajih v Dolu, ob državni cesti Gorica - Trst, dvojezične kažipote in smerokaze. Med temi tudi enega pred Jamljami, kjer je poleg dvojezičnega napisa «Jamia-no - Jami je» tudi znak omejitve hitrosti. Avtomobilist, ki prihaja iz Trsta ali Tržiča, omeji svojo hitrost, da ne bi plačal globe karabinjerjem, ki so večkrat ustavljeni sredi Jamelj, ne najde pa nikjer znaka konca te omejitve. Dejansko, z goriške. strani, ni nikjer table, ki bi opozarjala na Jamlje in na omejitev hitrosti. Potrebno bi bilo zaradi tega postaviti tudi ob severnem vhodu v Jamlje tablo, ki bi opozarjala na vas. PO IZREDNEM KONGRESU SREDI MARCA Slovenci močno zastopani v novem odboru ANPI Predstavniki Zveze bivših partizanov se bodo 20. aprila udeležili odkritja spomenika padlim na Vrhu Prejšnji teden se je sestal novi pokrajinski odbor ANPI, ki so ga delegati izvolili na nedavnem izrednem kongresu v Foglianu. Na seji so si člani porazdelili odgovornosti. Predsednik je Mario Fantini - Sasso, podpresednika pa sta Ladi Dornik (prvi podpredsednik) in Vincenzo Marini (drugi podpredsednik). Giuseppe Lorenzon je tajnik, podtajnika pa Mario Furlan in Dežurne bencinske črpalke Danes bodo na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke: Gorica: Total, Ul. Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica; Esso, Tržaška cesta. Šlovrenc ob Soči: Total. Šta-rancan: Agip. Mariano: Esso, Ul. Manzoni. Gradež: Shell, Trg Carpaccio. Tržič: Total, Ul. Boito. Po nalogu policije zaprte štiri kavarne Štiri javni lokali v Gorici, vsi last Pietra Vallatija, so od včeraj zaprti. To so kavarne «Adriatico» in «Milano» na Travniku, «Posta» v Ul. Santa Chiara in «Fortezza» v Podturnu. Goriška kvestura je odredila začasni odvzem obrtnice Vallatiju za te lokale, ker ga je trgovinska zbornica v Gorici izbrisala iz seznama kavarnarjev. Zapora je, v pričakovanju ponovnega vpisa v seznam, začasnega značaja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Georges Feydeau BOLHA V UŠESU Vodvilska komedija v treh dejanjih Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: URBAN KODER Plesi: LOJZKA ŽERDINOVA Režija: ŽARKO PETAN V četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici ABONMA RED A — mesto, o-koliški in mladinski. Sergio Pischiutta. V odboru so še Alberino Altran, Valerio Bergomas. Franco Canevali, Gaetano Falcone, Avgust Lenardič (odgovarja za slovenske sekcije), Oskar Malič, Clo-doveo Marini, Danilo Nanut (odgovarja za kulturo), Giovanni Pa-doan, Giuseppe Petean in Tullio Trevisan. Izvolili so tudi preglednike računov, ki so Mario Candotti, Karel Černič, Bruno Ressi, Edi Ma-ligoj in Antonio Colautti. V širšem odboru je 87 članov ANPI. Na sestanku so tudi začrtali program delovanja za letošnje leto. Med drugim se bodo množično udeležili svečanosti, ki bo na Vrhu 20. aprila, ko bodo odkrili spomenik pdlim vščanom. Priredili bodo tudi proslavo 25. aprila in pričeli s proslavami tridesetletnice osvoboditve, ki brt '"spomladi 1975. Proslava ustanovitve brigade Ivana Gradnika v Ajdovščini Domicilni odbor in. SNOUB Ivana Gradnika vabi vse preživele borce IX. korpusa in prekomorskih enot, svojce padlih in prebivalce Primorske na proslavo 31. obletnice ustanovitve III. SNOUB Ivana Gradnika. Proslava bo v soboto, 13. aprila 1974 ob 10. uri na trgu v Ajdovščini. krožek - Gorica. Slovenski kulturni prostor se bo tako prvič spomnil velikega dne in junaka, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini dvajsetega stoletja. Na predvečer 12. aprila, ko se Sovjetska akademija znanosti sestaja ne slavnostno sejo, posvečeno vesoljskim problemom, bo v Gorici proslava (v četrtek 11. t.m. ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem kor-zu 13), na kateri bodo sodelovali dr. Fran Dominko, profesor astro nomije na ljubljanski univerzi, inž. Vlado Ribarič, ravnatelj Astronom-sko-geofizikalnega observatorija na Golovcu, in naš zamejski pesnik Ace Mermolja. Prof. Dominko in inž. Ribarič sta sodelavca ljubljanske televizije za astronomska in astronavtska vprašanja in ju kot taka poznamo tudi z naših televizijskih zaslonov. Huda nesreča 4-letnega dečka Zelo huda nesreča se je v včerajšnjih popoldanskih urah pripetila v središču mesta, katere žrtev je postal 4-letni otrok iz Španije. Gre za Luisa Mendizabala iz mesta Bermea v Španiji, kj se je s starši mudil v našem mestu. Iz Ul. Carducci proti Travniku je vozila fiat 124 52-letna uradnica Antonietta Kocman iz Ul. Brass 40. V Ul. Arcivescovado pa ji je nepričakovano mali Luis, ki se je otresel svojih staršev, prečkal cesto. Voznica je fantka podrla, še preden je utegnila pritisniti na zavore. Nemudoma so malega Mendizabala pripeljali v goriško bolnišnico. kjor so mu ugotovili hude notranje poškodbe in ga zato odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si pridržali prognozo. Na križišču med Ulico Bellini in Korzom Italija je prišlo včeraj zjutraj ob 6. uri do trčenja med avtomobilom in mopedom. Iz Ulice Bellini je prihajal avto prinz GO 79221, vozil ga je 59-letni Antonio Manzoni iz Ul. Zorutti 16, po kor-zu pa je vozila z mopedom 34-letna Anamarija Škrk iz Ulice Gar-zarolli 161. Ženska je pri trčenju padla na tla in se laže poškodovala. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zgornjih Gorjah pri Bledu. .Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ, Ulica Malta 2. ROD MODREGA VALA vabi člane, bivše člane in prijatelje na TABORNIŠKI VEČER v sliki in besedi, ki bo jutri, 8. ajcila s pričetkom ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13. Srečno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim;..lllllll*lll|(l■*l|llll■|l|l|l|ll■ll,ll1llll|||l|Ullll|ll|l|l1lll|l■l||l|■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlll1''l'l'UIIl|ll|■l'l"ll"l|lll'l"""'IV'>'",""l'l|ll'l"|l'l'tl>'ll'll'l'l>'l'l'l'l"'l""'l* Levstikove nagrade za leto 1973 Levstikove nagrade za leto 1973, ki so bile podeljene pred kratkim, so prejeli Svetlana Makarovič za izvirno leposlovno delo za otroke «Miška spi», Marija Lucija Stupica za izvirne ilustracije Anders novene pravljice «Kraljična na zrnu graha» in naš primorski rojak Milko Matičetov za poljudnoznanstveno delo s področja humanističnih ved, zbirko pravljic «Zverinice iz Rezije». Žirije so sestavljali Mariana Kobe, Ela Peroci in Ivae uveljavite. Nekdo bo ljubosumen. Precejšnja nervoza. Veljaven od 7. do 13. aprila 1974 RAK (od 23. 6. do t \ Zvezde so vam riCjiteAn naklonjene, vendar ne V rpVV j d° tolikšne mere, da / bi se zanašali izključ-no nanje. Neko novo i-dejo boste morali razviti in šele nato jo bodo sprejeli. Kljub vsemu ne računajte, da bo vse prav. Reševali boste sebe in še koga iz zagate. Prijetna pošta. Razmeroma dobro počutje. LEV (od 23. 7. do 22. r 8.) če boste odkrito- ] srčno priznali, da za-Č7T' J devi niste kos, vam bodo pomagali tudi tisti, ki so vas v težave spravili. Drugič ne sprejemajte sleherne ponudbe. Posebno ne tistih, ki zahtevajo celega moža. Z ljubljeno osebo bodite razumno odločni, kajti sicer boste slabo vozili. Prebavne motnje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nabralo se vam bo veliko skrbi, kajti predolgo ste odlašali z razčiščevanjem nekih problemov, ki so bili dejanska osnova vsemu vašemu uspehu. Drugič se zadev lotevajte bolj resno, načrtno in zavzeto. Utrujeni boste in nervozni, zato tudi prepirljivi. Posebno z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu bo J-i J kot po navadi. Običajni dolgočasni dnevi brez večjih zadoščenj. Monotonost si skušajte razbiti s kakim družabnim srečanjem, čeprav vam često ni do hrupnejše družbe. In vendar je treba tudi temu posvetiti nekaj časa. Glavobol. , . - ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Teden bo primeren za marsikaj. . j J Tudi za nove podvige \*~y na poslovnem področju. V pravem trenutku boste dobili pomoč prijatelja, ki vam bo pomagal voz speljati spet na cesto, ker ste iz malomarnosti zabredli. Ljubljena o-seba je vredna več pozornosti. Zdravje v glavnem dobro. STREILEC (od 23. 11. 20. 12.) Uveljavili se boste in si s tem utrli pot k še višjim rezultatom. Toda ne bo vse prav, morda celo niti ne pošteno. Neko sodelovanje bi znalo mejiti že na kazenski zakonik. Bodite zato previdni, ker ne izplača se zapraviti čast. življenjski tovariš je hudo ljubosumen. Glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dnevi bodo razmeroma mirni, pa čeprav bo prišla vmes motnja, ki vas bo spravila v zelo slabo voljo. Toda čas vse rane zaceli in zato ne polagajte prevelike pozornosti na neljub dogodek. Z ljubljeno osebo boste razčiščevali neke načrte, na katere pa niste duševno pripravljeni, če se v trenutkih ne počutite najbolje, je to posledica le pomladnih sprememb. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro razumevanje na delovnem področju, pa tudi v vaši sicer heterogeni družbi. Verjetno je, da boste morali naglo na pot, vendar hudega v zvezi s tem ne bo, pa čeprav bo nepredviden strošek hudo motil vaš obračun. V družini se razpoloženje nagiba proti vam, kar pa je vaša krivda, ker ste preveč samosvoji. Privoščite si nekoliko počitka. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Razmere bodo do- . . kaj konfuzne in nihče ne bo preveč zadovo-Ijen s stanjem. To pa ' naj vas ne spravlja iz ravnotežja, pač pa zavihajte rokave in napnite umske moči, da se izmažete iz težav, v katere ste zabredli deloma tudi po lastni krivdi. V čustvenih zadevah nobenih novosti. Na vsak način pa bo zelo prijetno. Načrti- za bodoče. Zdravje odlično. CIKIL GALE: OBRAČUN V POSTOJNI 43. -rč>M.O IN £UDI «StA .SLIŠALA DALJNO EKSPLOZIJO 4v v'K jv danes v Ljubljani, danes v -,—j--.------------------ -,—• » DRAMA SNG Jutri, v ponedeljek, 8. aprila, ob 20. uri: Jean Racine «Fedra», abonma Tš 1 in izven. Nekaj vstopnic je še v prodaji. OPERA IN BALET SNG Danes, v nedeljo, 7. aprila ob 15. uri: Giuseppe Verdi: «Traviata». Izven abonmaja. Zasedba vlog: Vio- letta — Nada Vidmar, Flora — Manja Mlejnik, Alfred — Jurij Reja. Georg Germont — Edvard Seršen. V drugih vlogah Jožica Debeljan. Simeon Gugulovski, Ivo Anžlovar, Zdravko Kovač in Ladko Korošec. Dirigent Rado Simoniti. Vstopnice so še v prodaji. V SREDO, 10. APRILA, bo v Operi sopranistka NADA VIDMAR praznovala 30-letnico umetniškega delovanja. Za svoj umetniški jubilej nastopi v vlogi Violette v Verdijevi TRA-\ IATI. Na ta pomemben umetniški dogodek opozarjamo operno občinstvo. Vstopnice za jubilejno predstavo so že v prodaji. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Danes, v nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri: Lorca «Dom Bernarde Albe», drama. Izven. Prodaja vstopnic je od 10. do 12. ure ter uro pred začetkom predstave. Rezervacije — telefon 312-860. GLEDALIŠČE PEKARNA Danes, v nedeljo, 7. aprila, ob 22. uri: Rudi Šeligo «Ali naj te z listjem posiljeni?». Gostovanje v Teatru ITD v Zagrebu. Lutkovno gledališče Ljubljana Nedelja, 7. aprila: Nace Simončič «Posebna reportaža» — ob 10. in 12. uri — gostovanje v PODČETRTKU, ob 16. uri gostovanje v KOZJEM. PIONIRSKI DOM Festivalna dvorana Nedeljski ples od 19. do 22.30. Vabljeni! Nočna zdravniška služba na področju Ljubljane je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Kržičeva cesta 10 — tel. 310-533. Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063. Vič - Rudnik: Postojnska 24 — tel. 61-121. Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) — tel. 55-221. KINO KINO UNION: ob 15.30 domači barvni WS film MIRKO IN SLAVKO — po motivih popularnega stripa «Nikoli suženj». Rež. Tori Jankovič. Ob 17.30 in 20.00 sovjetski politično-akcijski barvni film TA SLADKA BESEDA — SVOBODA. Prod. Mos-film 1973. Prikazan na letošnjem FEST. Brez tednika. Hrvatski podnaslovi. Zaradi dolžine filma zvišane cene. KINO KOMUNA: ob 15 in 17. uri — NE ZAMUDITE LETOŠNJEGA OSKARJA — franc, barvni WS film AMERIŠKA NOČ Jacquesa Truffau-ta. Glavne vloge Jacqueline Bisset, Jean-Pierre Leaud, Truffaut in drugi. Zvišane cene. Brez tednika. Ob 19. in 21. uri franc, barvni film WS — družbena drama — LEPO- TEC Ob 10. uri MATINEJA franc, barvni WS komedije ALFREDOVE NEZGODE (režiser in gl. vloga Pierre Richard). KINO VIČ: ital. barvni W film — pohtična drama OBTOŽBA ZA U-MOR ŠTUDENTA. Prod. Titanus, 1973. Rež. Mauro Bolognini, v glav- Star koprski muhv KINO KOPER: ob 10.00 — ameriški film MOŽ IZ OKLAHOME, ob 16.00 in 18.00 — itaUjanski film DEKAME-KON, ob 20.00 — angleški film KRALJICA ZA TISOČ DNI IZOLA: ob 10.00 — ameriški film OSVOJITEV PLANETA OPIC, ob 16.00 'in 18.00 — ameriški film PÓPOLNI ROP V NEW YORKU ali KLAN J UKA ANDERSONA, ob 20.00 — francoski film POLICIJSKO IZSI LJ EV ANJE ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 — ameriški film ŠKORPIJON UBIJA. PIRAN: 10.00 — ameriški film — risanka, VESELE : DOGODIVŠČINE PINr. PANTERJA, ob 16.00 in 20,. 0 — ameriški film NO£NA PATRULJA, ob 18.00 — italijanski film — MIMI KOVINAR Z UŽALJENIM PONOSOM ALI MAŠČEVANJE PREVARANEGA MOŽA. PORTOROŽ: co 20.00 — ameriški film KRVAV LOV. TRGOVINE Piran in Foitorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta med 8. in 11. uro4 dežurali Market v novi Soči . v UlicfMLA in trgovina s sat jem Jagoda j Kidričevi ulici. V Izoli pa bosta dežurali: trgovina KOLONJALE, Trg 29. novembra in Kmetijska zadruga v Ljubljanski ulici. Kot vsako nedeljo bo tuli tokrat v Izoli v aupcldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je or- nih vlogah Martin Balsam, Massimo Ranieri, Turi Ferro itd. Brez tednika, hrvatski podnaslovi. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: domači barvni WS vojni film V GORI RASTE ZELEN BOR Antuna Vrdoljaka. Igrajo: Boris Dvornik, Ivica Vidovič, Veljko Milcjevič itd. Kratki film «Pogum- ganizirana celodnevna dežurna zdravniška služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru, kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu, dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ŠPORT Koper: ob 15.30 prvenstvena nogometna tekma republiške lige Koper — železničar. Dekani: ob 15.30 prvenstvena nogometna tekma zahodne skupine Dekani — Tržič. Koper: ob 10. Srečanje slovenske odbojkarske lige Koper — Sava. TZoIla: ob 10. srečanje republiške- ženske rokometne iige Izola — Bovec. no so se borili». Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO ŠIŠKA: sov. barvni CS vojni spektakel OSVOBODITEV IV.-V. del: NAPAD NA BERLIN» in «PADEC BERLINA». Tednik št. 14. Hrvatski podnaslovi. Rež. Jurij Oze-rov. Predstavi obeh delov skupaj ob 16.00 in 19.30. Zaradi dvojne dolžine filma zvišane cene. KINO SAVA: amer. barvna W kavbojka MOŽ IMENOVAN POLDNE. Režija Peter Collinson. Igrajo Ri-char Crenna, Rosanna Schiaffino in drugi. Tednik št. 13. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO KRIŽANKE: amer CS barvni film DIVJA HORDA, ob 17.30 in 20.00. Režija Sam Packinpah. Igrajo: William Holden, Rober Ryan, Ernest Borgnine, Edond O’Brien. Ni primeren za otroke. KINO TRIGLAV: veseli spored ameriških risanih filmov PRIGODE SLAVNEGA MORNARJA POPAJA — samo ob 16. uri. Dom. barvni vojni spektakel iz NOB: SUTJESKA, ob 17.45 in 20.00. Režiser Stipe Delič. Igrajo Richard Burton, Ljuba Tadič, Bata živoji-novič in drugi. Cene so enotne — 10 din po zahtevi distributerja. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: amer. barvni pust. zgodovinski film PLAMEN IN PUŠČICA, ob 18. uri. Režiser: Jacques Tourneur, Igrajo Burt Lancaster, Virginia Mayo, Nick Cravat. Srbo-hrvatski podnaslovi. KINO ZALOG: nem.-angl. barvni film — grozljivka VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM, ob 20. uri Režiser: Henry L. Egan. Srbohrvaški podnaslovi. Ni za mladino do 16. leta. KINO ČRNUČE: DEČKI S PAVLOVE ULICE, ob 10. uri. Ob 19. uri Špan. angl. vestem «VIVA PANCHO VILLA. KINO SVOBODA — Dolgi most: Walt Disneyeva barvna risanka — pravljica: GOSPODIČNA IN POTEPUH, ob 16. uri (Starši, to je film za vas in vaše otroke!) Amer. kom. FRA DIAVOLO, ob 18. uri. I KINO SAVJE: amer. barvni CS film I OGNJENI OBRAČUN, ob 19. uri. danes v Novi Gorici iiiiiiiimiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiummiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiN KRIŽANKA..; z našim krajem 1 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 10 m 11 12 13 B 14 15 B 16 B 17 18 iy B B 20 ■ B 21 ■ 22 23 B 24 25 B 26 B 27 B B 28 a 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 38 lil 39 40 B 41 42 B 43 ( 44 B 45 46 B 47 48 B 49 B 50 m B 51 B Rešitev križanke je na eni izmed strani današnjega dnevnika danes ob obali (Foto M. Magajna) KINO SOČA «Pobeg», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Tarzanova groba tišina», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Legenda o črnem Charliju», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Popaj in njegova družina», ameriški barvni film ob 17.00. PRVAČINA «Mož z imenom konj», a-meriški barvni film ob 16.00 in 20.00 AJDOVŠČINA «Meč za Branda», italijanski barvni film. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Metod Paljk, Zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122. Dornberk, Miren, Šempeter: dr. Stanoje Kostandinovič, Splošna ambulanta Miren, tel. 72-011. Dobrovo, Kanal: dr. Boris Terseglav, klicati Dobrovo, tel. 71-055, zdravniška Stalna pripravljenost. DEŽURNA LEKARNA V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta pa je tudi ves prosti čas in vso noč do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Kanala, Dornberka in goriških Brd. VODORAVNO: 1. Ravna, brez gub, 6, Votla telesa s plinom, lažjim od zraka, 11. «Naš kraj», 14. Pa-ganinijeve začetnice, 16. Trizložne pesniške stopice, 17. Par exemple, 18. Spretnost, umetnost, 20. Znak za selen, 21. Dvojica, 22. Eisen-howerjev dozdevek, 24. čedna, zala, 26. Angleško olje, 27. Skromna, 28. Znani športniki (bratje) iz «našega kraja», 29. Medmet, 30. Drevo vinskih bratcev, 33. Prislov, 34. Kipeti, kuhati, 35. Znak za erbij, 36 O-pažna plošča, 38. Povsem podobno, 39. Najmanj, 41. Francesco, naturalist iz Arezza, 42. Smučanje v Avstriji, 43. Srednja šola v «našem kraju», 45. Zamejski slikar. 46. Lojze Ipavec, 47. Garant, 49. Sine Anno. 50. Znani španski slikar, 51. Rimski bog ljubezni. NAVPIČNO: 1. Ime filmske igralke Lollobrigide, 2. Igralna karta 3. Število v paru, 4. Grofovina z glavnim mestom Maidstone, 5. Očka, 6. Najnižji pevski glas, 7. Listine, uradni spisi, 8. Tržaški boksar, 9. Sibirski veletok, 10. Zbada... v očeh, 12. Sam, z lastnimi silami v latinščini, 13. Ameriško vojaško vozilo, 15. Dnevnik v «našem kraju», 17. Grški junak, 19. Okostnjaki, 21. Alkoholiziran človek, 23, Muza ljubezenskega pesništva, 24. Latinski, 25. Ime filmske igralke Gardne-rjeve, 26. Svetišče. 31. Realno, 32. Kraj, področje, 34. Reka na Poljskem, 37. Zaselje na Goriškem, 39. Vrsta polopic z Madagaskarja, 40. žensko osebno ime, 43. Vasica na Krasu, 44. Italijanska prestolnica, 47. Veznik, 48. Je usoden boksarju. (lako) TONE SVETINA Bil je močan fant in prav čudno se je zdelo, da ga ženska tako prekaša. Na vsem lepem je vzel iz žepa pipec in ga odprl. Joža in Miha sta ga začudeno gledala. Dvignil je roko, ko da gre v spopad, obraz se mu je popolnoma spremenil, in bojevito je zakričal. «Hura! Hura! Hura! Smo te premagali, Špik!» Pavli se je zadovoljni obraz v hipu zresnil. Stopila je k njemu. Zgrabila ga je za vetrovko in ga potegnila k sebi, da mu je gledala iz oči v oči. Njen glas je bil grozeč in ni poznal ugovora. Rekla je: «Umolkni, usrane! In spravi pipec! Pod previsom si imel polne hlače!... Pa hitro! Da te ne vržem čez steno!» Namrgodil se je kot šolar, kadar ga učitelj zgrabi za ušesa Huda ženska je nadaljevala: «Zapomni si enkrat za vselej! Človek gore nikoli ne premaga!» Potem ga je pustila in njen glas je postal blažji. «Hitro zvij vrvi, da nas ne bo noč!» 4 Pavla je znala ceniti Joževo skrb. To, da je prišel na vrh špika samo zaradi nje, ne da bi ga kdo prosil, iz gole ljubezni do sočloveka, jo je opozorilo: v tem plezalcu se skriva nekaj, česar v mnogih drugih ni in kar naj bi ljudje pričakovali v težavnih okoliščinah. Imela je dovolj izkušenj z ljudmi vseh vrst. Zrastla je v premožni hiši, kjer je bila poslovnost vsakdanja zadeva. Svet se je vrtel okoli nje v vseh mogočnih oblikah in barvah. V gorah pa je iskala nekaj, kar je v mestu pogrešala. Tudi imovitih in boljših ljudi se je naveličala in želela si je samote. Odločila se je, da bosta z Jožem še plezala. Ni vedela, kaj jo privlači. Morda njegova življenjska vedrina in moč. Znano je bilo, da je v najtežjih trenutkih vedno našel izhod in da je izjemno zanesljiv v plezanju. Tudi to ji je bilo všeč, da se je lepote gora veselil kot otrok. Ko sta se vračala s špika, sta se domenila, da bi skupaj naskočila Severno steno Triglava v smeri, ki si jo je Pavla že prejšnje leto zamislila. Joža je bil počaščen, da ga je Pavla, ki je med «skalaši» in pred javnostjo precej pomenila, izbrala za soplezalca pri tako pomembni turi. Hkrati pa ne bi bil rad odstopil dogovora s Stanetom, ki je bil njegov najbližji in najboljši prijatelj in sta prav blizu tam imela zamišljeno smer. Da bi plezali vsi trije, pa ni bilo mogoče. Pavla ni prenesla Staneta, ker je precej plezal v Miro. Za osvojitev Severne stene so nastajale mnoge plezalske družbice, ki so zaživele v trdnejšem prijateljstvu ali pa so se ob neuspelih podvigih razbijale in razpadle. Človek je preskušal človeka v naj hujših okoliščinah. V enem samem dnevu v steni se je marsikdo razodel bolj, kot če bi ga kdo proučeval lahko dolga leta. Stena je pripomogla, da se je človek bolj hitro pokazal v dobrem ali v zlem. Joža in Pavla sta plezala za vajo v Stenarju. Vzpela sta se tudi z namenom, da bi ogledala smer, ki jo je imela zamišljeno ona. V Stenarjevih gredah sta sedela in se menila. «Poslušaj, Čop, prav nič ne bova smela odlašati. Torkar mi je povedal, da je stena te dni zavrnila tri nemške na- veze. Gledal jih je z daljnogledom. Niti do sredine niso prišli v osrednjem stebru. Vidiš, kdor bo našel prehod tamle, v tistih gladkih ploščah, ki spominjajo na velikanske sode, bo prvi prelezel steno. Meni bi bilo všeč, če bi bila to midva. In še nekaj je,» je dejala skoraj zamišljeno. «Tudi Mira Marko in Edo Držaj sta v steni, da bi potegnila prvenstvo... Kar vrstimo se, drug za drugim... če jima ne uspe, poskusiva midva jutri... če pa jima uspe, pojdeva midva vseeno. Bomo pa imeli dve novi smeri! Skrajni čas je, da potegnemo svojo skalaško smer!» «Dobro. Strinjam se s teboj,» je dejal Joža. Sonce je pripekalo s sinjine, njegovi prameni so zavijali steno v pajčolan, ki je zabrisal vse sence. Zaman sta oprezala z daljnogledom, da bi opazila kakšne plezalce. Popila sta črno kavo in se pogovarjala. «Kaj meniš, Pavla, ali bosta Mira in Edo preplezala?» «Deržaj je dober in vztrajen. Ona tudi. Če je zmagala Špik, ji bo morda tudi to uspelo. Želim jima vso srečo, kot nama...» Verjel ji je. Poznal jo je, da ni zavistna in ne lačna časti. Rada je bila v gorah, ljubila je dramatičnost, v kateri je sproščala svojo moč, trmo in vztrajnost. Obrnila se je k Jožu in ga vprašala: «Čop, slišala sem, da si tudi ti zelo trmast. Ali res?» Od strani jo je pogledal, se nasmehnil in prikimal. «Sem ja, trmast kot bohinjski bik!» «Lepo, da priznaš! Pa takšen vendarle nisi ,da bi šel z glavo skozi zid?!» «Ja, tudi tak sem! Z glavo skozi zid, če je treba! če ne gre milo, gre s silo!» Zasmejala se je. Beli zobje so se ji zableščali. «Veš, Joža, tudi jaz sem takšna. Trma, da ji ni primere... če midva svoji trmi združiva, ni vrag da ne bi preplezala vsaj enega od triglavskih stebrov.» «Saj ga bova! Kdo pa pravi, da ne?!» Joža je to rekel, kot bi bila že na vrhu... «če si res tako trmasta, za kakršno te imajo...» «Doma mi pravijo, da trma ni lepa ženska čednost. Težave imam. Rada se sporečem in koga ožrem. Pa mi je vseeno, takšna sem.... Nisem se sama naročila. Kar si vtepem v glavo, mora biti po mojem in nič drugače!» Joža je prikimal in se smehljal v svaljke dima iz svoje oboževane pipe: «Prav je tako! če ne bi bila takšna, ne bi imela v skalah kaj iskati! še za hojo po nadelanih poteh mora imeti človek živinsko voljo, da vztraja v tej vročini.» Prav na tihem pa si je mislil, da so trmaste vse ženske, kar jih je doslej spoznal, še Tinca, kd je bila kot ptička, ki jé iz roke, ga je s trmo poskušala iztrgati goram. Gledal je Pavlo v skali. Plezala sta nekaj izredno težkih raztežajev. Klobuk dol pred njo! To je plezanje, kot se spodobi. Z lahkim srcem jo je spustil, da je lezla naprej — ne samo zategadelj, da je imela kot dama prednost... Zavedal se je: če bosta prišla v resnične težave, bo reševal položaj on, kot po navadi, še nekaj je bilo na Pavli, kar ga je privlačilo : imela je fantastično vero vase. «Veš, čop, če bova lezla skupaj, se name lahko zaneseš, bolj kot na Grila...» Tako je krstila Staneta, ne da bi povedala, zakaj. «Mene ima stena rada... Občutek imam, da ne morem pasta, zato ne bom padla... In čim težja je stena, tem rajši jo imam in ona mene... Tako se ljubezen stopnjuje do meje, da preplezam vse, kar se sploh preplezati da.» «Prav je, če te ima rada. Je pa takole: če te ne bi imela, bi te že vrgla s sebe. Le glej, da se ji ne zameriš,» se je pošalil Joža. Pred večer sta se vrnila v Aljažev dom. ( N".acu]evar,ls sledi) SPORT SPORT SPORT 7. aprila 1974 NAMIZNI TENIS NA EP V NOVEM SADU Uspešen start Jugoslovanov Zelo dober nastop Sonje Miličeve proti Belgijkam NOVI SAD, 6. — V Novem Sadu se je danes pričelo evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem sodeluje 27 moških in 23 ženskih reprezentanc (132 igralcev in 84 igralk). Jugoslovanska reprezentanca tekmuje v B skupini, italijanska moška v C, ženska pa v E skupini. Rezultati prvih dveh skupin in i-talijanske reprezentance: MOŠKI A skupina 1. kolo Madžarska — Francija 5:0 Švedska — Romunija 5:0 Vzh. Nemčija — Avstrija 5:0 Madžarska — Zah. Nemčija 5:0 B skupina 1. kolo Češkoslovaška — Danska 5:1 Sovjetska zveza — Anglija 5:1 Jugoslavija — Nizozemska 5:1 Karakaševič — Van Slobbe 21:12, 20:22, 21:12 Šurbek — Lingen 21:11, 21:5 Štipančič — Van der Hilman 24 proti 22, 21:14 Šurbek — Van Slobbe 21:11, 21:18 Karakaševič — Van der Hilman 17 proti 21, 21:17, 22:20 V trenutku, ko smo sinoči zaključili našo redakcijo, je bilo še v teku srečanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško, v katerem je Jugoslavija vodila s 4:3. C skupina 1. kolo Italija — Jersey 3:0 2. kolo Italija — Škotska 5:2 ŽENSKE A skupina 1. kolo Romunija — Švedska 3:1 Češkoslovaška — Poljska 3:1 Madžarska — ČSSR 3:2 2. kolo Švedska — Grčija 3:0 Romunija — Poljska 3:0 Madžarska — Češkoslovaška 3:2 Jugoslavija - Francija 3:2 B skupina 1. kolo Anglija — Jugoslavija 3:1 Hammerschley — Palatinuš 21:17, 21:15 Haward — Jeler 15:21, 21:17 21:13 Howard-Mathews : Palatinuš-Jeler 21:10, 12:21, 12:21 Hammerschley — Jeler 21:16, 21:13 Zahodna Nemčija — Francija 3:0 Sovjetska zveza — Bolgarija 3:0 E skupina i I. kolo Belgija — Italija 3:0 Jermijat — Saporetti 21:141*21:9 Van Heybeeck — Milič' 21:14, 23:21 Jermijat - Petre : Saporetti - Milič 21:17, 23:21 Krasova predstavnica Sonja Miličeva je igrala zelo dobro in je prikazala tako v srečanju posameznic, kot dvojic borbeno igro. Le malo je celo manjkalo, da ni Van Heybeeckovi odvzela seta. •Iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilliilliiinfiiiiiiii DANES NEDELJA, 7. aprila 1974 KOŠARKA DEČKI 10.00 v Trstu, Ul. Montecengio Lloyd A — Kontovel * * ★ II. 00 na Opčinah Polet — Ferroviario ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Rocolu S. Giacomo — Kras • » » 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Ul. Conti Farit B — Kontovel V anticipirani tekmi prve italijanske nogometne lige je včeraj Verona premagala Milan z 2:1. * * * V 1. jugoslovanski nogometni ligi je Olimpija igrala s Slobodo neodločeno 0:0. V 10. kolu italijanskega moškega prvoligaškega odbojkarskega prvenstva je v Trstu Are Linea premagala Gargano s 3:1. * * * V ženski C ligi je sinoči v Dolini Monselice odpravil Breg s 3:1 (15:3, 15:11, 7:15, 15:3). * * * V L ženski odbojkarski diviziji je v petek v zaostalem srečanju v Dolini AGI premagal Breg s 3:1 (15:9, 15:13, 13:15, 18:16). Sinoči pa je v istem prvenstvu v Trstu Julia odpravila Breg s 3:0 (15:5, 16:14, 15:0). NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Križu Campanelle — Juventina * * * 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Zarja * * * 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Breg * * * 15.30 na Proseku Primorje — Vesna * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gorici Libertas Montesanto — Mladost * * * 15.30 v Ločniku Azzurra — Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.00 na Opčinah Supercaffè — Union # # # 10.30 na Padričah Gaja — Edera * * » 10.00 v Križu Vesna — Inter SS * * * ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg — Tergeste PLANINSTVO 2. SPOMLADANSKI IZLET NA VREMŠČICO 7.10 v Trstu, žel. postaja Prireja SPOT Promocijsko prvenstvo Bor — Kontovel Mladinci: Polet — Radici ATLETIKA 78:68 69:75 b. 1. Na včerajšnjem atletskem tekmovanju ŠZ Bor v Trstu, za srednje- šolce, so dosegli te najboljše rezultate : 60 METROV letnik 62 Kreševič Robert (Cankar) 9"0 letnik 61 Boris Vitez (Kosovel) 8"6 letnika 59 in 60 Husel Veljko (Levstik) 8”2 MET KROGLE letnik 62 Pavel Bukavec (Levstik) 6,88 m letnik 61 Valter Purič (Levstik) 7,95 m letnika 59 in 60 Marko Kralj (Kosovel) 10,49 m košarka * ? j*;- 1. zvezna moška jugoslovanska košarkarska liga: Crvena zvezda - Olimpija 128:123 Rabotnički — Radnički 82:87 Lokomotiva — Metalac 80:79 Železničar — Beograd 85:91 Borac — Industromontaža 90:88 1. jugoslovanska zvezna ženska liga: Olimpija — Partizan 94:83 Vojvodina — Topoljčanka 73:71 Mladi Krajišnik — Zadar 78:74 Crv. zvezda — Jugoplastika 80:64 PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH Zadovoljila samo Jadran in Vozila Pet porazov primorskih moštev Tako slabega dne primorskih li-gašev ne pomnimo. V slovenski ligi so igralci Kopra in Izole sklonjenih glav zapuščali igrišče. Izola je prvo tekmo na domačem igrišču izgubila. Dirjani so edini zadetek dosegli že v 18. minuti. Ker bosta Mercator in Mura v 2. zvezni ligi skoraj zanesljivo izpadla, bodo iz slovenske lige izpadla tri moštva. Koprčane je izredno zanesljivo porazil Aluminij, pred tem kolom zadnji na lestvici. Koprčani so skoraj do odmora sicer vzdržali pri 0:0, potem pa je Aluminij povedel kar s 3:0, nakar je Lovrečič v 74. minuti dosegel častni zadetek. Koper je tako sedaj skupaj z Izolo, čeprav je njegov položaj boljši. Njegova «zakladnica», je težja za dve točki, poleg tega pa bo sedaj dvakrat zaporedoma igral doma, medtem ko bo Izola dvakrat gostovala. V nedeljo se ne obeta našim fantom nič dobrega. Drava je sicer po zmagi Aluminija zadnja, vendar je v nedeljo remizirala v Mariboru s kandidatom za prvaka, Železničarjem. Slednji pa bo skušal svojo napako popraviti v Kopru. Med svetlimi izjemami so bili v nedeljo nogometaši Vozil, ki so za eno kolo bliže naslovu prvakov. Njihov položaj pa se je še zboljšal, saj je tretjeuvrščena kranjska Sa- va zaostala že za skoraj nedosegljivih šest točk. Poleg Vozil je zmagal le še de-kanski Jadran. Dekančani so izbrali obrambno taktiko, v hitrih protinapadih pa je izredni Prodan z dvema zadetkoma zapečatil usodo A-drie. S podobno taktiko kot Jadran je slavil tudi Usnjar v Ajdovščini, pa tudi rezultat je bil enak. Ajdovci so ob vsej premoči zastreljali celo enajstmetrovko in tako delili usodo z ostalimi tremi ekipami, ki so v tem kolu kot domačini izgubili. Usnjar se je tako rešil zadnjega mesta in se izenačil s Primorjem. Poraz Tolmina v Litiji je razumljiv, morda je le nekoliko visok. Tolminci so trenutno predzadnji, pred Savo^ (T), in jim bo še trda predla. Sežanski Tabor je remiziral s Triglavom in le deloma zadovoljil. Kranjčani so povedli že v 4. minuti, domačini pa prav tako kmalu izenačili preko Živica (v 15. minuti). Po remiju v Kranju v jesenskem delu so bili srečnejši Šežan-ci, v povratni tekmi pa je bilo obratno. Na lestvici strelcev ZCNL je prišlo že po prvem kolu do spremembe. Vodstvo je prevzel Prodan z 9 goli pred Lebanom (Voz.) in Klemenčičem (Sa—K) oba 8. B. P. ATLETIKA TEHNIČNE NOVOSTI V «KRALJICI ŠPORTOV» Z novim načinom skakanja v daljavo nad devet metrov Novi slog je šele v poskusnem obdobju - Uporablja ga le še malo tekmovalcev Izgleda, da bo prišlo v atletiki do nove tehnične revolucije v skokih. Po slogu «fosbury» v višini postaja dokaj živo zanimanje za neobičajni slog pri daljini. Novi slog predvideva po odrivu navadni salto naprej. Ameriški strokovnjak Tom Ecker, ki je prvi biomehanično obdelal to zvrst skakanja v daljino je navedel in dokaj prepričljivo dokazal vrsto prednosti nad načinom, ki je sedaj v navadi. Skok v daljino je odvisen od forzine pri odletu in od kota v katerem je skakalec odskočil. Med letom mora zato poskrbeti, da iztegne noge naprej. S tem postavi telesno težišče precej za točko pristanka in tvega, da pade po doskoku nazaj. Za pravilen doskok mora skakalec skrbeti že v končnem delu zaleta in pri odrivu s tem, da se drži z gornjim delom telesa bolj nazaj. Na tak način uravnovesi težnjo vrtenja telesa naprej. Telesno težišče se znajde tako pri odskoku nekoliko za tistim, ki bi odgovarjalo normalni drži telesa pri teku. Če izvzamemo neverjetni svetovni rekord Beamona do 8,90 m je skok v daljino v 40 letih ostal skoraj na isti ravni. Povečalo se je v bistra le število skakalcev z | se držati pri odrivu nekoliko nazaj, vrhunskimi dosežki. Fosbury je s i Telesno težišče naj bi se tako pri svojim slogom v višini pospešil i-skanje čudnih variant tudi v drugih panogah. Med te spada skok v daljino s saltom naprej. Tudi ta način ima svoje slabe lastnosti, vsaj na papirju pa izgle-dajo manjše oj tistih pri običajnem načinu skakanja in rezultati v laboratoriju in študijskih raziskav so pokazali, da bi lahko skakalec dosegel s saltom tudi 9,15 m dolg skok. Glavno dejstvo, ki govori proti novi tehniki naj bi bil strah skakalca zaradi salta naprej iz polnega zaleta. To dejstvo bi znalo zmanjšati ugodne učinke, ki jih ima nova tehnika. Sicer je problem strahu morda le prevelika obzirnost. Skakalci s palico iz steklenih vlaken na višini 5 metrov in več morajo končno tudi pasti na hrbet obrnjeni, 4 metre niže. Strah se da odpraviti z vadbo salta že pri otrocih. V tej zvezi navaja Tom Ecker primer dečka, ki je s saltom skočil kar 45 cm dalje kot z običajno tehniko. Kje so torej pozitivne strani skoka v daljino s saltom naprej? Prva naj bi bila že pri odskoku. Atletu ni treba skrbeti za uravnovešeni let in ni mu zato treba <- s sj&e.’. I. t . Tako izgleda nori slog skakanja v daljavo, pri katerem napravi tekmovalec po odrivu salto in nato pristane na nogah. Baje bodo s tem slogom lahko najboljši dosegli celo daljave več kot devet metrov imiiiiiiiiiimimmiiiiiiiimniiiiiHiiiiiiiuiiiiiiminiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiim ALBANIJA Ta mala država, ki je politično oddaljena od drugih evropskih držav, aktivno sodeluje pri vseh mednarodnih športnih mani- Levo: balkanske igre 1947 — metanje ročne bombe; desno: olimpijske igre v Tokiu (1963) festacijah, tudi če brez velikih u-spehov. Včasih so sicer albanska moštva presenetila s kakim izrednim rezultatom, vendar ne moremo govoriti o bogati športni tradiciji. Kljub temu je filatelistična zbirka te države dokaj pestra in se dvigne nad poprečje po svoji kakovosti. Znamke so zelo lepe in motivi prikazujejo veliko fantazijo ustvarjalcev. Leta 1947 je ob priliki balkanskih iger izšla prva športna serija 7 znamk. Prikazano je metanje ročne bombe: ta neobičajna športna panoga je bila tedaj redno na sporedu večjih prireditev vzhodnoevropskih držav. Leta 1959 in 1969 sta bili na sporedu prva. oziroma druga spartakiada. Izšli sta dve seriji po 4 in 7 znamk z nosilci bakle, stadioni, raznimi trenutki košarkarske tekme in streljanjem s pištolo. Olimpijske serije so bogate, tudi če je prva izšla leta 1962 za Tokio (5 znamk: bakla na hribu Fuži in razni nastopi). Za Tokio izideta leta 1963 in 1964 še dve seriji (po oziroma 4 znamke) in ena z desetimi znamkami. Seveda ima tudi Innsbruck svojo serijo 4 znamk: sankanje, smuk, drsanje na ledu Leta 1968 je za Grenoble izšlo šest znamk z različnimi motivi in blok, za Mehiko pa osem znamk in blok. Leta 1970 je izšlo pa še 7 znamk in blok za nogometno prvenstvo v Mehiki. Na prvi znamki je prikazana zemeljska obla in pokal Rimet, na drugi stadion, na ostalih pa trenutki tekem. Leta 1971 (predo- 05 '• V»« .GANE FO Levo: Gancfo 1964; desno: olimpijske igre v Tokiu limpijsko leto) je izdala poštna u-prava 7 znamk in blok, leta 1972 za Sapporo nadaljnjih 7 in blok ter končno leta 1972 še 8 znamk in blok za Miinchen. Kot smo že omenili, so vse znamke lepe, in to lahko opravičuje tako bogato zbirko. Brez nogometa tudi v Albaniji ne gre. Pokal Rimet je bil vedno skrita želja vsakega nogometaša. Leta 1962 so izšle 4 znamke za finale v Čilu: nogometna žoga, ki predstavlja Zemljo, zemljevid Čila in nogometaši. Leta 1966 izideta dve seriji: prva je sestavljena iz desetih znamk, na katerih so prikazani zemljevidi nekaterih držav, ki so priredile pretekla prvenstva; druga serija je pa sestavljena iz 8 znamk, izšla je pa nekaj mesecev za prvo. Tudi ta serija nas spominja z letnico in napisom na razne države — organizatorje. V serijo sta se pa vrinili dve napaki: na znamki za 30q je napisano Italia 1938 (namesto Francija), na znamki za 50q pa je napisano Brasil 1958 (organizator je takrat v resnici bil Čile). Leta 1973 je pa izšla še serija znamk za bližnje prvenstvo v Miinchnu, poleg nje pa še blok. Znamke prikazujejo razne trenutke tekme. Leta 1963 so se v Albaniji z eno samo serijo znamk spomnili kar petih evropskih prvenstev, in sicer v odbojki, dviganju uteži, nogometu, boksu in ženskem veslanju. Leta 1964 je bila v Riminiju prva razstava znamk s športno tematiko. Ob tej priložnosti so pretiskali o- 34ri[.7 Znamka ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Muenchnu. Izdali so jo lani limpijsko serijo za Tokio in ji dali napis «Rimini 25.IV.64». Leta 1965 so pa bili na vrsti evropsko prvenstvo v streljanju (5 znamk), lov (6 znamk: lovci in razne živali) ter 7. balkansko košarkarsko prvenstvo (5 znamk). Košarka je bila na vrsti tudi 'eta 1969 ob priliki 16. evropskega prvenstva v Neaplju. Izšlo je 5 znamk, ki prikazujejo trenutke igre in zemljevid Evrope. Leta 1973 je bilo na Kubi svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Na šestih znamkah so prikazane razne kategorije in pa atleti med tekmovanjem. Za konec smo pustili še serijo štirih znamk, ki je izšla leta 1964 ob priliki GANEFO v Džakarti. To je neke vrste olimpiade mladih sil ali narodov, ki je na sporedu v Južni Aziji in katere se udeležujejo atleti mlajših ali pa novo nastalih držav. To je obenem tudi edina prilika, kjer so se do danes lahko predstavili tudi kitajski a-tleti. Med evropskimi državami se je samo Albanija udeležila teh prireditev in izdala priložnostne znamke. Ob zaključku bi lahko rekli da so športne znamke, ki so izšle v Albaniji, ne samo zanimive, ampak tudi poučne. Človek ima vtis, da je skušala poštna uprava tudi s Levo: Ganefo (prvenstvo novih narodov Južne Azije). Z znamkami so se ga spemnili le Albanci; desno: svetovno prvenstvo v dviganju uteži na Kubi (lani) filatelijo pripomoči k dviganju kulturne ravni prebivalstva. Zaradi svoje lepote je zbirka res zanimiva in priporočljiva za vsakega filatelista. ODBOJKA tvidevanjih bi moral Dom B jutri ! ponoviti izid iz prvega srečanja. Če bi zmagal s 3:0, bi mu to petdesetodstotno zagotovilo napredovanje v polfinalni del prvenstva za goriško pokrajino. Vsak zgubljeni set bi ga lahko drago stal. Tekma Dom B — Pieris bo jutri, v ponedeljek, 4. aprila ob 18.30 v telovadnici ITI (Ulica Puccini) v Gorici. Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati ob 18. uri pred zgoraj o-menjeno telovadnico. I. K. OBVESTILA ZSŠDI sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9. ski sprehod na Vremščico, ki bo danes, 7. aprila. Odhod z vlakom z glavne postaje ob 7.10 ali z Opčin ob 7.50. Vzeti je treba vozovnico do Košane. Povratek^ v večernih urah z vlakom iz Košane ali iz Divače, kot se bomo domenili na izletu. čez deset dni y .Kulturnem domu SPDT bo podililo 120 kolajn za ZSŠI Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu bo v četrtek, 18. aprila sprejela vse najboljše slovenske zamejske smučarje s Tržaškega in Goriškega. Tudi letos se bodo namreč zbrali na nagrajevanju zimskih športnih iger. SPDT bo tudi letos bogato nagradilo našo smučarsko elito, saj bodo najboljšim razdelili kar 54 kolajn, 14 pokalov in 4 plakete. Kot vsako leto doslej, bodo tudi letos prejeli posebne kolajne tudi sodelavci. Vsem tistim, ki so sledili igram, je znano, da se zaradi višje sile in nepredvidenih težav ni moglo udeležiti iger 52 tekmovalcev, ki bi morali dopotovali na Piancaval-lo z avtobusom. SPDT je sklenilo, , . ,___. «J z aviuuusuin. orj-n je smelino, f .....y,!ì,1„n.a l ; h« da 1)0 tem tekmovalcem podelilo posebno kolajno, da bi se jim vsaj delno oddolžilo za ta spodrsljaj, ki jih je prikrajšal za nastop na ZSŠI. Jutri v Gorici Dom B — Pieris Jutri se bo v Gorici pričel povratni del prvenstva 2. moške divizije — B skupina. Dom B se bo srečal z zadnjo ekipo na lestvici, Pieri-som, ki je še vedno brez točk. V prejšnji tekmi v Turjaku je Dom B premagal Pieris s 3:0. Po pred- .........................................um....minimi.................................................mi ODBOJKA V 2. ZENSKI DIVIZIJI Mrast in Sovodnje doslej uspešna Obe ekipi imata tudi za povratni del lige dobre možnosti DANES V SLOVENIJI Alpsko smučanje ZELENICA: Dvoboj Koroška - Slovenija za mladince in pionirje v veleslalomu ter tekma za kategori- zacijo st. mladincev in mladink, /kakih posebnih dosežk Start od 10.30. Atletika NOVA GORICA: Otvoritveni republiški miting (9.00). Kegljanje ŽENSKA LIGA SRS: Partizan Kovinar (Štore) - Portorož (9.00) Košarka 2. ZKL — ZAHOD: Ilirija - Domžale (18.30), Kovinotehna - Slovan (18.30). Odbojka odrivu znašlo že za 5 cm pred tisto pri običajnem slogu. Zaradi manjše skrbi za držo ni treba skakalcu v zadnjih korakih zmanjševati brzine. Nekoliko večji je lahko zato tudi kot odskoka. Drugi del skoka je seveda polet. Ko je enkrat v zraku in se vrti okoli svoje vodoravne osi je to vrtenje konstanta, katere skakalec na noben način ne more spremeniti. Le zmanjša ali poveča lahko brzino vrtenja s tem, da poveča ali zmanjša maso telesa in s tem spremeni radius in kotno brzino. Čim bolj skrčen bo skakalec tem hitrejše bo vrtenje, čim bolj pa bo odprt, tem počasneje se bo vrtel. Povsem nova drža skakalca med poletom nudi tudi veliko manjši odpor zraku. Skakalec z običajnim slogom, «plača» pri približno 8 metrov dolgem skoku kakih 10 cm zračnemu odporu. Pri saltu se površina, ki je izpostavljena temu odporu zmanjša na polovico in temu ustrezno tudi «dolg». Skakalec pridobi nadaljnjih 5 centimetrov. Tretji in zadnji akt pri skoku v daljino je doskok. Pri skoku s saltom skakalec lahko znatno dlje iztegne nogi naprej, ker se bo vrtenje na vodoravni osi nadaljevalo še po dotiku s tlemi in ne bo imel zato večjih težav za izhod iz čepečega položaja. Hitrost kotnega premikanja naprej je pri doskokih «prototipa» dala v tem pogledu zelo jasne rezultate: v številkah je ta brzina za kar 7,18-krat večja od tiste pri običajnem slogu. To pomeni, da ta velika ugodna razlika lahko še občutno poveča zmogr Ijivost skakalca pri doskoku. Prvi rezultati merjenj so dali skakal-cu s saltom samo pri doskoku 15 cm prednosti. Najvažnejši problem pri skoku y daljino s saltom bi moral biti strah skakalca in vrtenje okoli vodoravne osi s pravo hitrostjo, ki bo omogočila obrat d0 optimalnega položaja za doskok, v času ka je skakalec v zraku. Če bi se skat kaleč vrtel prehitro, bi tla dosegel v bolj pokončnem položaju, s prepočasnim vrtenjem pa bi padel na hrbet. Učenje novega načina zahteva stopnjevanje pri treningih. Primerne so zato odskočne i deske in mehko blazine ali skoki v vodo z eno-/netrske deske. Pri prvih skokih v pesek pravega doskočišča, z mesta ali z nekaj koraki zaleta, je tudi zaradi varnosti potrebna pomoč vaditelja. Zelo primerno bi bilo tudi doskočišče, postavljeno celo pol metra niže od zaletišča. Statistike za sedaj še ne beležijo Naši dve ekipi v drugi ženski diviziji (A skupina) sta se dobro odrezali v prvem delu prvenstva. Hrast iz Doberdoba zaseda namreč prvo mesto lestvice (skupno s Cor-monsom iz Krmina), Sovodnje pa tretje (s tekmo manj). Hrast je v prvem delu prvenstva zgubil le z ekipo iz Krmina, zmagal pa je s Torriano, z AGI in osvojil je slovenski derbi s So-vodnjami. «Plave» igralke Sovodenj pa s0 klonile proti že omenjenemu Hrastu in Cormonsu, premagale pa so AGL Manjka pa jim še tekma s Torriano, katero pa bi morale po predvidevanjih zmagati. Poglejmo sedaj posamezne izide prvega dela prvenstva: Sovodnje — AGI 3:1, Hrast — Tomana 3:0, AGI — Torriana 3:1, Cormons — Sovodnje 3:1, Hrast — AGI 3:1, Torriana — Cormons 3:2, Hrast — Sovodnje 3:0, Cormons — AGI 3:0, Cormons — Hrast 3:0. Lestvica po prvem delu prvenstva je naslednja: Cormons 4 3 1 11 4 6 Hrast 4 3 1 9 4 6 Sovodnje 312472 Torriana 3 1 2 4 8 2 AGI 4 1 3 5 10 2 Možnosti naših ekip v povratnem delu prvenstva za uvrstitev v polfinale druge divizije, so precejšnje. Ena od obeh ekip bi se morala na vsak način uvrstiti v zaključni del. Hrast ima več možnosti, saj je z eno nogo že v polfinalu. Ekipa Sovodenj pa ima težjo nalogo. V povratnem delu prvenstva bi morala osvojiti vse tekme, zlasti pa s Cormonsom in s Hrastom. Naši ekipi sta v prvem delu prvenstva druge ženske divizije nastopale s sledečimi igralkami: SOVODNJE: Batistič Patricija, Cijan Vida, Gruden Laura. Komjanc Ida, Krašček Vera, Mikluš Eda, Paoletič Eda, Petean Adrijana, Perše Silvana, Petean Antonietta, Petejan Ines, Petejan Mirjam, Tomšič Lučka in Tomšič Paimira. HRAST (Doberdob): Colja Elvija, Gergolet Luiza, Gergolet Marija Kristina, Gergolet Radica, Lavrenčič Laureta, Lavrenčič Rosana, Jarc Franka, Jarc Marija, Jarc Suzana, Marušič Loredana in Marušič Lučija. * * *; V tem tednu so odigrali že ne katere tekme povratnega dela prvenstva. Rezultati so bili naslednji: Cormons — Torriana 3:0, AGI — Sovodnje 2:3, Hrast — AGI 3:0. I. K. NAMIZNI TENIS Italijansko državno namiznoteniško prvenstvo bo od 25. t.m. do 1. maja v termalnem centru Fiuggi. Za Krasov namiznoteniški odsek 2. ZOL — ZAHOD: Izola - Karlo-vac, čajevec - Maribor, Borovo -Kamnik, Zenica - Željezničar, In-terplet - Mladost. Vseh razdeljenih nagrad bo tako J..^9^. ^°Per - Sava, okrog 120, tako da bo, če drugod! i“lslmja ' 9led' Branik ‘ Mežica, ne, vsaj tukaj padel rekord. ' £iovec ‘ Gaberje (10.00). SOL — ŽENSKE: Jesenice proste, Krka - Maribor, Branik - Gaberje! Korotan - Ljubljana P„ Fužinar -Vič (10.00). Nogomet LJUBLJANA: Mercator - Karlo-vac, prvenstvena tekma 2. ZNL — ZAHOD, začetek ob 10. uri na stadionu ob Gerbičevi cesti. MARIBOR: Maribor - Istra, prvenstvena tekma 2. ZNL — ZAHOD, začetek ob 16. uri v Ljudskem vrtu. MURSKA SOBOTA: Mura - Leo-tar, prvenstvena tekma 2. ZNL — ZAHOD, začetek ob 16. uri na igrišču Mure. SNL: Ririja - Slovan, Kovinar -Kladivar, Slavija - Rudar (10.30), Drava - Izola, Nafta - Ljubljana, Šmartno - Aluminij, Koper - železničar (15.30). ZCNL: Usnjar - Litija (10.30), Tabor - Sava (K), Triglav - Sava (T), Vozila - FTimorje, Tolmin - Adria, Jadran - Tržič (15.30). VCNL: Slivnica - Tehnostroj, Rakičan - Branik (10.30), Beltinka -Olimpija; Dravinja - Pohorje, Steklar - Bakovci, Brežice - Rudar (15.30). LJUBLJANA: mladinci Jugoslavija - Madžarska, povratna kvalifikacijska tekma za uvrstitev na finalni turnir za pokal UEFA, začetek ob 16. uri na stadionu Ljubljane v Spodnji šiški. Plavanje KRANJ: republiški miting za ml. pionirje C, ob 11. uri v zimskem bazenu. Rokomet SRL — MOŠKI: Slovenj Gradec -Radeče, Radgona - Proleter (10.00) SRL — ŽENSKE: ETA - Gorenje (11.00), Izola - Borac in Slovan Dobravlje (ob 10.00). je ta nastop izredne važnosti, saj si je tudi letos priborilo pravico do nastopa med državno elito kar pet predstavnic zgoniške občine. Kot je znano, branijo krasovke kar šest državnih naslovov, ki so jih lani osvojile na državnem prvenstvu. Seveda je težko pričakovati, da bi naša dekleta izboljšala ali vsaj ponovila takratne uspehe. --------- —-bs— Šport na slovenskem radiu Današnja oddaja «šport in glasba», s pričetkom ob 17. uri, bo v prvem delu posvečena nogometu v profesionalnih, polprofesionalnih in amaterskih ligah. Predvidena sta dva neposredna prenosa s stadiona pri Sv. Ani za vrhunski dvoboj, ki bo odločal o prestopu v D ligo, med Ponziano in Pro Cervignanom. Poročal bo Sergij Kocjančič. Drugi prenos bo s proseškega igrišča za derbi druge amaterske lige med Primorjem in Vesno, reporter Sergij Pahor. Ivan Furlanič in Branko Lakovič bosta poročala o ostalih tekmah slovenskih enjsteric v drugi amaterski ligi. Ivan Peterlin je pripravil zapis o atletskem tekmovanju dijakov slovenskih srednjih šol na Kolonji. Govor bo še o gostovanju Triestine v Sottomarini, o košarki, kolesarstvu in odbojki. V uredništvu sodelujeta še Mario Šušteršič in Danilo Lovrečič. : >v in niti ne izvajanja skokov z nevim slogom. V Evropi ga je, morda, privi bolj javno prikazal nemški atlet Bernhard Stierle, ki je dosegel že zanimivo razdaljo 7,42 ir Igor Ter-Ovanesjan piše iz Sovjetske zveze, da je pri njih neki mladi trener že pred ovema letoma zbral skupino mladih dečkov in jih začel učiti skakanja v daljino s saltom. Rézultati sd se v nekaj mesecih popravili od 6 Jo 6,50 m, napredek pa je verjetno pripisati — pojasnjuje Ter Ovanesjan — tudi bolj intenzivnemu treningu in ne le koristim novega sloga. Dodamo lahko še, da je Fošbury za popolno uveljavitev svojega sloga v višini potreboval 5 let in nadaljnjih 5 let je preteklo preden je nekdo dosegel z njim svetovni rekord. Skok v daljino s saltom je danes komaj v začetni študijski stopnji svoje morebitne poti. Po nemški reviji' «Leichtathletik* priredil Bruno Križman Nogometaša gabrovske Olimpije Husu (zgoraj) in živce (spodaj) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno T80.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 7. aprila 1974 Za SFRJ TekoCI račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/II nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in. goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P- Odgovorni urednik Gorazd Vesel ja in tiska ZTT NA PROCESU VALPREDA V CATANZARU Zasliševanje dr. Falvelle razkrilo enostranost preiskave o atentatih Visok policijski funkcionar se je z meglenimi odgovori izmikal točnim vprašanjem branilcev - Sodna obravnava odložena na 17. april CATANZARO, 6. — Danes so na procesu proti Valpredi, Gargamelliju, Borgheseju in Merlino, anarhistom obtoženim, da so odgovorni za pokol v kmečki banici na Trgu Fontana v Milanu, zaslišali prvo pričo: policijskega komisarja dr. Falvello, ki je bil leta 1969 zadolžen za stike med političnim oddelkom rimske kvesture in sodniki, ki so vodili preiskavo. Njegovi odgovori na vprašanja branilcev so bili zelo megleni, čestokrat le skop «ne spominjam se» ali pa «za to zadevo je bil pristojen šef», ali še «s to zadevo se je ukvarjal kolega...». Njegove izjave so bile dokaz, kot je poudarila obramba po obravnavi v posebnem tiskovnem sporočilu, da so vsi policijski uradi vodili preiskavo o atentatih enosmerno in da so zamolčali sodnikom pomembne dokaze in okoliščine. Današnje zasedanje se je začelo z izjavo Delle Chiaievega odvetnika Ni-glija, ki je skušal delno popraviti napako, ki jo je zagrešil včeraj. Takoj nato je predsednik dr. Zeuli poklical predse dr. Falvello. Leta je v odgovor na predsednikova in tožilčeva vprašanja najprej opisal, kako je potekala preiskava in ob tem poudaril, da so preiskavo vodili v vse smeri. Priznati pa je moral, da so posvečali posebno pozornost anarhistom, češ da je bila dejavnost članov krožka «22. marec» zelo sumljiva. Pri tem seveda ni mogel mimo poročil Salvatoreja Ippolita, policijskega agenta, ki se je vtihotapil med anarhiste in obveščal svoje nadrejene o delu Valprede in tovarišev. Dr. Falvella ni znal pojasniti, zakaj policija ni obvestila takoj sodnika, da ima svojega agenta v krožku «22. marec» kot je tudi mencal, ko je moral pojasniti zakaj so usmerili preiskavo proti anarhistom. Napetost, ki se je postopoma stopnjevala, je dosegla višek, ko je dr. Falvella odgovoril, da se ne spominja, katere so bile «stvarne indicije», zaradi katerih je rimski politični oddelek zahteval od milanskega, naj aretira Valpredo. Odv. Fenghi (branilec Valprede); «Dr. Falvella, vi ste v preiskavi sodelovali z milansko kvesturo. Ste obvestili šefa milanskega političnega oddelka dr. Allegro o vaših domnevah glede anarhistov?» Falvella: «Na večer 14. decembra nekaj minut po 22. uri je dr. Provenza govoril z dr. Allegro in mu rekel, naj pripre Valpredo, ker smo zbrali stvam indicije proti njemu.» Fenghi : «Ne verjamem vam: do bro poznam dr. Allegro in vem, da bi zahteval pojasnila o indicijah, na podlagi katerih ste obtoževali Val predo pokola. Ste slišali, kaj je odgovoril dr. Provenza?» Falvella: «Ne spominjam se...» Ob tem odgovoru je vzrojil Val-preda: «Naj mi povejo, zakaj so me za tri leta zaprli v ječo! Naj mi povejo, če sem bil zaprt samo za radi letaka o Ravacholu». Anarhist se je takoj nato pomiril in se obrnil k teti in Gargamelliju: «Pridita... gremo na deci domačega...» Garga-melli in teta sta vstala in mu sledila iz dvorane medtem ko je predsednik Zeuli, da bi zmanjšal napetost, hudomušno pokaral odvetnika: «Vidite, kaj ste mi skuhali s svojimi vprašanji, če boste vztrajali, bom kmalu sameval v dvorani.» Zasliševanje dr. Falvelle se je na daljevalo. Policijski funkcionar je bil skoraj stalno v zagati in se je izmikal z meglenimi odgovori. S tem je posredno dokazal, na kako krhkih temeljih so rimski preiskovalci zgradili obtožbo proti Valpredi. Ker se je «pogovor» z visokim po licijskim funkcionarjem zavlekel skoraj do 13. ure, je dr. Zeuli odložil na eno prihodnjih obravnav zasliševanje dr. Provenze, ki je bilo predvideno za danes. Proces se bo nadaljeval 17. aprila z zasliševanjem tistih. ki so bili ranjeni v atentatih, dan pozneje pa bodo zaslišali šefa rimskega političnega oddelka. 19. aprila bo pričal Umberto Improta, istega dne pa bo kasacijsko sodišče odločalo o zahtevi po združitvi procesov Valpreda in Freda — Ventura — Poz-zan. V tej zvezi so branilci dali v objavo tiskovno sporočilo, v katerem poudarjajo, da je zasliševanje dr. Falvelle pokazalo, kako so pristojni organi vodili preiskavo o atentatih v eno samo smer. «Razprava nadalje dokazuje — trdijo odvetniki — da je policija vodila preiskavo brez nad zorstva sodnikov, katerim je zamol čala pomembne okoliščine in dokaze. Rimski sodniki, ki so bili zadolženi za preiskavo, pa so se s svoje strani omejili le na pasivno sprejemanje tez policije, ne da bi podčrtali kako so samovoljne in krhke.» «že začetek razprave — pribijajo branilci — je pokazal kako šibke so obtožbe in dokazi proti anarhistom, zato bi v tem trenutku vsak poseg, ki bi preprečil ali odgodil nadaljevanje razprave, pomenil le poskus, da se še enkrat zavre iskanje resnice.» Neurje je povzročilo v Cincinnatiju nad 100 milijonov dolarjev škode in terjalo pet smrtnih žrtev. Na sliki: mož išče med ruševinami svoje hiše kar je še ostalo celega VESTI S KOPRSKEGA KONGRES DELEGATOV OSNOVNIH DELAVSKIH ORGANIZACIJ Urbanistični načrt koprske občine prvi korak na poti hitrega razvoja obale Načrt za rafinerijo, termoelektrarno, petrokemijo, novo obalno cesto in višinski vodovod - Velika skrb za varstvo okolja - Večina občanov že odobrila pomembni dokument KOPER, 6. — Dopoldne je bila v Kopru tiskovna konferenca o urbanističnem in sanacijskem načrtu koprske občine, ki sta prav zdaj v javni razpravi. Urbanisti, gospodarstveniki m predstavniki občinske skupščin® so na konferenci poudarili, da gre za zelo pomemben in strokovno skrbno izdelan dokument, s kakršnim trenutno ne razpolaga najbrž nobena slovenska občina. Tak dokument je bilo potrebno napraviti kar najhitreje, ker je prav zdaj Koper pred zelo pomembno etapo nadaljnjega razvoja. Tako se pripravljajo načrti za novo rafinerijo, za termoelektrarno in za petrokemijo v novi industrijski coni, začeli so rekonstruirati obalno cesto in graditi višinski vodovod. Na razmeroma majhnem prostoru 4500 hektarjev se je bilo potrebno opredeliti za nadaljnji razvoj industrije, kmetijstva, turizma in drugih panog, predvideti vrsto objektov življenjskega standarda in seveda pri tem preprečiti kakršno koli zmedo glede namenske delitve pros- tični načrt koprske občine, ki bo seveda usklajen z izhodišči regionalnega prostorskega planiranja in s splošnimi razvojnimi izhodišči Slovenije in Jugoslavije, je torej prvi korak pri uresničevanju zamisli o hitrejšem razvoju tega dela naše republike. L. O. Smrtna kazen za Pražanko d je namerno povozila osem ljudi PRAGA, 6. — Praško porotno sodišče je danes obsodilo na smrt 22-letno Olgo Herpovo, ki je s tovornjakom namenoma do smrti povo- zila osem ljudi in hudo ranila 12 oseb, od katerih bo šest pohabljenih do smrti. Obtoženka je sama zahtevala smrtno kazen. Ženska je 13. julija lani s tovornjakom namenoma zavozila v gručo ljudi, ki so na pločniku čakali na tramvaj. Na srečo je Herpova izgubila oblast nad vozilom in trčila v zid, sicer bi nadaljevala blazno dirko po pločniku z namenom, dal povozi še druge pešce. Herpova, ki je po poklicu vezalka! knjig, je skrbno pripravila svoj! morilski načrt. Takoj po aretaciji — in izjavo je potrdila tudi na sodni obravnavi — je izjavila, da se je hotela maščevati družbi, ki je naredila iz nje «grešnega kozla, osebo, ki privlačuje nase vse tegobe tega sveta.» POSEBNI RAVIOLI Raviole z mesom, s špinačo, s skuto, izvrstno specialiteto bolonjske kuhinje, poznamo že leta in leta, natakar neke restavracije v La Plati pa je izumil argentinsko varianto : raviole ... s kokainom. Podjetni natakar Vincente Cuervo je izkoriščal svoj položaj natakarja v prvorazredni restavraciji v La Plati, da je oskrboval svoje «kliente-» z mamilom. Natakar je namreč vsak dan kradel kuharju nekaj testa za raviole in sam pripravljal svojo izborno specialiteto, ki jo je serviral gostu brez omake. PRAVLJICA 0 JARI KAČI IN STEKLENEM POLŽU Včerajšnje ljubljansko «Delo» piše v rubriki «Pa še to»: V petnajsti številki Uradnega lista SFRJ z dne 28. marca je na prvi strani objavljen «Odlok o spremembi odloka o spremembah odloka o blagu, katerega uvoz in izvoz sta regulirana.» Komentar o komentarju komentarja brez komentarja: le kako sta regulirana, če je potrebnih toliko sprememb? emisija STALIŠČE OBALNE KOMISIJE ZK ZA MEDNARODNE ODNOSE Italijanski parlament naj končno ratificira londonski memorandum Protesti republiškega odbora prekomorskih enot, skupnosti Italijanov in številnih delovnih kolektivov KOPER, 6. — Komisija za mednarodne odnose pri obalni konferenci Zveze komunistov je včeraj razpravljala o jugoslovansko-itali-janskih odnosih v luči zadnjih stališč italijanske vlade. Člani komisije so se podrobno seznanili z vsebino zadnjih not, ki sta si jih izmenjali obe državi, ter brez pridržkov podprli stališče in ukrepe zveznega izvršnega sveta in drugih organov. Poudarili so, da moramo dosledno vztrajati pri zahtevi, naj italijanski parlament končno ratificira londonski memorandum, ki je osnovni dokument za sodelovanje in dobre odnose med sosednjima državama. O zadnjih italijanskih notah je razpravljal v Kopru tudi republiški odbor prekomorskih enot. S sestanka so poslali zveznemu izvršnemu svetu brzojavko, v kateri so zapisali: «Kot smo se enotno borili za osvoboditev domovine tako smo tudi danes pripravljeni braniti jo do konca.» Ob prihodu kurirčkove pošte na Škofije je sprejel tamkajšnji pionirski odred in kolektiv šole Oskar Kovačič brzojavko, v kateri je rečeno: živimo ob skrajni meji naše I domovine in zato toliko bolj cenimo I pridobitve naše samoupravne socialistične Jugoslavije pod vodstvom Zveze komunistov. Odločno se bomo uprli vsakomur, ki bi ogrožal naše meje in našo svobodo. Protestom proti stališčem italijanske vlade so se pridružili tudi člani skupnosti Italijanov v Labinu in Poreču, člani ZK četrte mestne četrti v Izoli ter številni člani delovnih kolektivov tovarn, organizacij, dru-1 štev in drugi. I----------------------- Prenehati z izmikanjem (Nadaljevanje s 1. strani) j komunisti zahtevali, da se preneha I z dvoumnostjo...» «Mi ponavljamo — nadaljuje Cuffaro — da med Italijo in Jugoslavijo ni vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče dokončno prijateljsko rešiti z odkritimi pogajanji in pod nadzorstvom parlamenta.» Inž. Cuffaro nato v svojem članku navaja stališče tržaškega tednika «Il Meridiano di Trieste», v katerem je bilo med drugim zapisano, da «noben demokrat v dobri veri v Italiji ne more misliti, da bi se lahko področje bivše cone B, t. j. Kopra, Pirana, Izole in Umaga in drugih središč, ki je povsem vključeno v politično, upravno in gospodarsko življenje Jugoslavije, vrnilo pod Italijo brez vojne, ki bi pomenila tretjo svetovno vojno». Vprašanje je, kako da tako odločna stališča nimajo ustreznega odmeva v Rimu in ne morejo prevladati nad mračnimi načrti, ki jih navdihujejo določeni pikolovski funkcionarji Farnesine. «Naša vlada mora najti pogum in nam končno povedati, kdo je, ki jo sili, da še kar naprej gleda na vprašanja italijanske zunanje politike «skozi ključavnico tržaškega nacionalizma», kot je dejal Ferruccio Farri v senatu, ali z ozkega toda mnogo nevarnejšega vidika atlantske skrajnosti. Predvsem mora najti pogum videti realnost in hoditi naprej,» zaključuje Cuffaro. Ne bo odveč, če zabeležimo v tej zvezi še stališče mladinske deželne federacije republikanske stranke za Furlanijo - Julijsko krajino, ki je na vsedržavnem kongresu v Firencah predložila resolucijo, v kateri se zavzema za čim hitrejšo rešitev spora, ki bo «slonela na spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti prijateljske republike Jugoslavije in na pravnem priznanju tega, kar že dejansko obstaja.» Lama začrtal smernice strategije sindikatov RIMINI, 6. — Danes se je s poročilom vsedržavnega' tajnika CG IL Lame v sejni dvorani rimin-skega velesejma začel enotni kongres delegatov osnovnih delavskih organizacij. Kongresa se udeležuje 3.500 delegatov, ki predstavljajo nova enotna telesa sindikatov v tovarnah, tradicionalna predstavništva tovarniških delavskih organizacij, federacije posameznih kategorij in predstavništva pokrajinskih in deželnih organizacij treh konfederacij. Lama je v svojem poročilu zajel vsa vprašanja, politična, gospodarska in sindikalna, ki tarejo italijansko družbo in pri tem poudaril, da ne bo izhoda iz krize, če vlada ne bo osvojila alternativne strategije, ki jo je predlagal sindikat. Pribil je še, da bi večanje proizvodnje in dohodka v okviru tradicionalnega mehanizma lahko privedlo do rece- OBRABUENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti. GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America». sije, kar bi bilo v trenutnem političnem položaju lahko usodno italijanski demokraciji. Tajnik CGIL je še dejal, da je sedanja vlada v bistvu osvojila program prejšnje, ki je skušala zvrniti na ramena delavcev posledice inflacije in deflacije. Poudaril je, da bo šel sindikat kljub temu na sestanek z vlado, da preveri njeno operativno sposobnost pri reševanju krize in da bo zahteval vse potrebne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja. Kar zadeva sindikalno enotnost je Lama poudaril da federacija ni in ne bo pomenila enotnega sindikata pač pa le prehodni moment od ločenih konfederacij k organski enotnosti delavskih organizacij. Popoldne se je začela razprava, v katero so posegli številni delegati, od katerih se je velika večina izrekla za predloge in ocene Lame. Jutri se bo delo nadaljevalo v delovnih komisijah, ki bodo razpravljale o gospodarskem položaju, o procesu združevanja in o tovarniških delavskih svetih. MENDRISIO (Švica), 6. — Švicarsko porotno sodišče je danes obsodilo na zaporne kazni od 4 do 6 mesecev ječe štiri Italijane, obtožene, da so skušali izsiliti skora, milijardo lir milanskemu podjetniku Giorgiu Cupertinu. Sodniki so Renata Padovanija, Angela Angeli-ja, Antonia Attolinija in Giovanni-ja Orsija spoznali za krive poskusa izsiljevanja, oprostili pa so jih obtožbe ugrabitve. tora. Na tiskovni konferenci so poudarili, da je večina občanov v javnih razpravah podprla osnovna izhodišča urbanističnega načrta ter da bodo pred sprejetjem načrta konec tega meseca skrbno proučili dosedanje in tudi prihodnje pripombe strokovnjakov, krajevnih skupnosti, družbeno političnih organizacij in drugih. Bilo pa je tudi nekaj pripomb, ki nasprotujejo osnovnim strukturam tega načrta. Predvsem gre za pripombe predstavnikov organizacij za varstvo okolja, ki so izrazili resne pomisleke ob predvideni gradnji rafine rije in nekaterih drugih objektov. V zvezi s tem je predsednik koprske občinske skupščin® Miro Kocjan poudaril, da je za nadaljnji razvoj Kopra in sploh slovenske obale nujno, da dobi ta prostor ekonomski potencial, ob tem pa bodo seveda strogo upoštevali zahtevo, da se okolje aktivno zavaruje. Rafinerija bo imela najsodobnejše čistilne naprave, predvidene so zelene površine ob vseh industrijskih, stanovanjskih in drugih objektih, nova obalna cesta bo prav tako imela zeleni pas, urbanistični načrt predvideva nadalje vrsto parkov in nasadov z objekti za šport in rekreacijo. Skratka, bojazen ekologov je neutemeljena. Posebej so na današnji konferenci naglasili, da je predvideni gospodarski in predvsem industrijski razvoj edini izhod za Koper in obalo, kjer zelo nizko izrabljamo komparativne prednosti morja in kjer lahko na tej relaciji žal omenimo samo turizem, luko, Splošno plovbo in Delamaris. Pri tem seveda še zdaleč ne gre samo za koristi Kopra in obale, saj j® obala pomemben činitelj pri pomorsko razvojni orientaciji Slovenije, lahko rečemo slovensko in tudi jugoslovansko okno v svet, tu se križajo prometni in drugi tokovi srednje Evrope, za rafinerijo in za druge objekte se zanimajo tudi predstavniki nekaterih neuvrščenih držav. Urbanis- štiriletnih zakladnih obveznic 1978 za obnovitev DEVETLETNIH ZAKLADNIH OBVtZNIC 5% 1974 ob obnovitvi bo donositeljem obveznic izplačana vsota po 2 liri za vsakih 100 lir obnovljene nominalne glavnice Obveznice ter obresti so oproščeni: • slehernega realnega, neposrednega, sedanjega in bodočega davka; • vsakega davka na dediščino; povprečni dejanski DARWIL __ svpžp pražpna kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcaffe praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cretncaffè Vam daje vedno vse najboljše URE — SREBRNINA NAKIT— DRAGULJI TRST Trg sv. Antona 4/1, II, III Tel. 36231 - 61932 PRIMO ROVIS PRA2ARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - lei 820.747 Industriiske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.S75 • davka na darilni prenos v primeri pogodbe med živimi, v primeru sestavljanja dote ter družinskega premoženja. • Izvajajo se tudi ustrezne oprostitve, ki jih predvideva člen 31 odloka predsednika republike št. 601 od 29-9-1973. donos 7,73 Vpisovanje je v teku pri zavodu Banca d'Italia, pri kreditnih zavodih in ustanovah ter poštnih uradih. _____________________________________________________^do 15. maja