Knjiga Slovenska V XYIII. veku. 4. Kratkočasne Uganke inu čudne kunšte iz Wgle (statt bele!) šole, od Petra Kumrasa (Anagramm statt Pater Markus cf. Šafafik. S. 86). Na Duneju per Ch. Grosserju 1788. 12°. 48 str. — V razgled bodi: Predgovor od ugank, inu čudneh kunšt. — nKoku je poč tu: si bo merski edn mislel, katiremu bodo lete bukuvce v' roke, ali pred očy prišle, koku je tu: de en človek je na tu zapadl, krayncam take qvante (kakeršne so uganke, inu čudne kunšte) pisati, inu v druku vonjidti pustiti? — Na tako vižo, koker se meni zdy, be bil jest že kmalu s pervega konca to pervo uganko: tvojo misl lube uioj Perjatll uganil. Al povej meni: tnoj Lube! kaj otše tu poč tolkajn čudnega biti? — Tu je meni ena uganka, čez katiro se ti čudi, katiro nieni rezloži: de dadusehmal, ke so Kraynci že na merski ene rečy, koker nigdar poprej, zapadli, še nehče na take rečy zapadl ni, katire so že v' drugeh šprahah na dan, inu med ludy dane ble: katire merski enemu, tudi med gmain pukam, ali za dolge čas si krajšati: ali med drušeno en smeh, ali špas početi služejo: merski enega v' eni ali diugi rgči podučg: njemu njegov tumpast um zbrusejo, pamet ubrišejo, ter človeka v' več rečeh bel vednega, inu znajdenega delajo. Kaj takega so v' stanu uganke, inu čudne kunšte sturiti; dokler uganka ja drugega ne6 ni, koker ena zavytu povedana beseda, ali čudnu, inu use drugači, koker je samu na sebi, postavlenu prašanje, katiru se skuz eno zakryto pergliho zdej s' to, zdej iz uno rečjo, naprejpernese, inu, de be se rezložilu, inu uganilu, gorida, časi zatu: de be se kaj k pridnemu uku: časi k zbribtanju te pamete: časi k potrebnemu rezveselenju tega serca iz ugank vonuzelu. Use ima svoj čas, prave ta modre Ekklesiastes 3, 4. Tok je tudi čas se smejati, inu veselega serca, ali dobre vole biti, tu je: svoje vesele iz eno rečjo inu v eni reči imeti, katira nekar Boga, nekar svojega bližnega narezžale. Dokler tu kratku nekar človeški naturi nasluže, kader se človek zmirej kislu, inu potuhnenu deržy: useskuzi modru, erznii, inu ojstru obnaša. človek tnore gledati, večkrat, skuz kar bodi zene rečy poštenu svoje serce k veselu perpraveti. Med drugemi se zna tu zdej skuz uganke: zdej skuz čudne kunšte daseči ... — Te buqve so na Kraynski zemli scer res kaj novega; al uganke goridajati, inu kunštne, umetne rečy špogati je že tudi na Kraynskemu ena stara navada. Nekedej so njeh per mizi, na gosteh; inu scer per dobri voli, ali v eni perjazni združbi goridajali, de so se pred kregam, inu prepiram obvaruvali, ter per dobri voli, inu perjaznosti obderžali. Toku se še tudi per sedaueh časeh namest klafanja, ali oppravlanja per pošteneh ludgh gody. Torej so uganke od useh stanov, od antverhov, od ludy, inu žival: od vseh stvary, na nebu, inu na zemli zložene. V S. Pistnu se uganke najdejo: koker tudi v' buqvah teh Modrijanov starega svejra; tok niso tedej ludgtn uganke toku nanucne, koker se mordej enemkatirem zdg. Al kaj je treba od ene znane rečy tolkajn besedy delati? Uzamirao rajši uganke pred se itd. (str. 6)." — 5. Kmetara za potrebo inu pomoč ali ukapolne vesele, inu žalostne pergodbe te vasy Mildhajm. Za mlade, inu stare ludy. Utisnenu na Duneju per Chr. Grosserju 1789. 8°. 442. — Eine Uebersetzung des Becker'schen BNoth- und Hilfsbuchlein fur Bauersleute, oder lehrreiche Freuden- unrt Trauergeschichte des Dorfes Mildheim". — Listrom (str. 60). — Buqve kmetam za potrebo inu pomoč (1—60), katire uč§, koku be znali zadovolno živeti (63—120), poštenu premožni ratati (121—291), ter sami sebi, inu drugein v'use sorte potrebah pomagati (292—442). Use is virijetneme Istorijame, inu Exempelnami zvižanu, inu is pildami occifranu, skuz enega ta lube kmetuške stan nRgs Zhislajozega Blifhneka Per Mogozhemu Ajfru Danu (.. mit Bildern gezieret durch einen detn lieben Bauernstand redlich zugethanen Btirger. — Prestavel P. Marka cf. Šafafik. S. 91). Knjiga ta je po nemški večkrat natisnjena v Gradcu v šesterih razdelkih, kterim je poslovenjeua pa le prva knjiga v sprednjem in naslednjih delih s prvotnimi slikami in v XIX postavab. Prigovori nadpisom so vezani v Markovi besedi na pr. »Ein gutes Werk, das wohl gelingt, — Die grosste Lust auf Erden bringt: Kaj dobrega, ak' ti rata, — Te vesely čez dva zlata.« — »Hilf deinem Bruder in der Noth! — Diess ist des Christen erst Gebot: Svojem bližnem imaš pomagati, — Koker je otl Buh nam vkazati.« — »Soll dir's gelingen — TJnd Nutzen bringen, — So folg' dem Rath — Durch kluge That: De tebi rata, — In te nafrata, — Tok si pusti rad — En dober svejt dat'.« — »Die Erd' ist gross und iiberall — Voll schoner Gottes Guter, — Und alle Menschen — Jud und Turk — Und Christ — sind unsre Briider: Velik je ta svejt, inu povsod — Poln narlepšeh Božjeh darov; — Naš — Judovske, in' Turške rod — Je 'n kup Božjeh stvar', jen bratov« itd. — Kar je v nemškem virniku str. 240 — 266: BAuszug aus Wi 1 he 1 m Denkers Reisebeschreibung" — je P. Marko po svoje predelal ter naraestu nemških tujih dežel popisal Avstrijo, Turčijo, Rusijo in druge dežele slovanske (str. 226-258). Ker je to menda prvi slovenski popis naše domačije, naj se ponatisne v razgled nekoliko največ v njegovem črkopisji na pr.: Vonpotggnčnu is popisuvanja Denkove rajže. nCel svejt, ali zemla je ena velika ojstra, inu kosmata kugla, po katiri morje okrog, fnu okrog teče, na tako vižo, de dužele iz vode naqvišku pičg, ked veliki ottoki .... Cel svejt se na 4. platy rezdejly: pruti polnoči ležy Europa: pruti jutru Azija: pruti poldnetu Afrika: inu pruti večeru Amerika. Od Ngmškeh dužgl ležg v' Europi pruti polnoči Danska, Švenska, Boruska, inu Moškovitarska; pruti jutru: Pojlska, Ogreska, Turška; pruti poldnetu Švicerska, Francoska, Španska, Portugeska; pruti večeru: Votlinska (Holland), Voskijska (England) zemla, katira se iz Skujidsko vred Velika Britanija imenuje, inu ta k' ti šlišejoča Jerna (Irland) ... Tu pervu, kar je Denk v svojeb buqvah od dužel zapisanu imel, je od Karatana ali Koroškega . . . Is Korotana je Denk se spustil na Štajersku . . . Ogresku . . . Potein se opisuje Zklavonija . . Estrijansku . . Moravsku . . Bojgmsku . . Lužinsku . . Šlezenga . . Borušya . . Pojlsku . . Erdelje . . Bukovina . . Rusijansku . . Turčya . . Moldava . . Vulašku . . Volgarsku . . Serpsku . . Boznijasku . . Hrovašku . . Kraynsku . . Gorišku . . Teržašku itd. nNa Verhneki (Nauportus) se Lublanca zvira iz skale, ter kmalu per svojemu izvirku čovne nose. Odtod se po ti v' 1. 1765. narejeni cesti v mejstu Idrija gre, katiru iz enem starem gradam med goleme gorranoe, v dolini . . . čepy . . Le 2. mile obseže Idrijska zemla; al šafti ima ena druga veče šac nad živem srebram, koker Kraynska dužela tukej, v Idriji ... Tu živu srebru (Mercurius Virgineus) se čistu skuz špranje teh skal steka . . . Knapi so usi glih, na žovnirsko vižo oblečeni, ter se njim usak večer na dom bobna (Zapfenstreich). — Na uni strani ležy Hočevje . . Ribneca . . Metlika . . Keršku . . Novu mejstu . . Višna gorra . . Sittičena . . Kostajnovca . . — Pol Lublane stojy na Dolenskemu, pol pa na Gorenskemu, kar amnak Lublance ležy. Lublana (ta nekdana preselitva teh Rimlarjov Aemona)je tu poglavitnu mejstu, ter ima pred 6. mejstneme uratame svoje predmejstja: en theatrum: Kassino: Kasarmo, inu 5. Kloštrov; v' mejstu, kjer je use živu od ludy, inu je is kamenjara, med katirem se Jašpic, Porfyr, Chalcedon itdr. narajma, poflajštranu; ima svoj Lontovš, Rotovš, Fiztainio. Škofyo, Križanke, Firštov of, inu več drugeh lepeh hiš; poleg dveh Kloštrov, tudi svoj Liceum od 10. latinskeh inu drugeh šol. Cirqve so lepe; al stolna Cirkuv S. Meklavža, inu S. Petra fare pred mostam so med njeme te narlepše. V Škofji Loki, inu celi Grašini, katira 10. mil okoli seže, 200. vasy pod sabo ima, inu Škofu v' Frajzingi šliše, se dovel preje sprede, issuče, v' platnu zdela, inu čez morje preda. V Bitni . . Stražišah . . Krajn . . Teržič . . na Jesenicah, Plavžu, Savi, Javerneku . . Gorra Lebel je meja med Kraynsko inu Koroško duželo, čez katiro je Ces. Korel VI. is naizrečeno utrato to ked kača semterkje zavyto cesto narediti, inu na artiču gorro predreti pustil. Pruti Štajerskemu pak dela gorra Trojane inejo. Na Vačah . . Kamnek . . Pod Mekiname . . Sedanu Kraynsku Vajvodstvu je blu per Rimlarjeh en dejl Norika pruti večeru, kader je bla pak jela Rimska oblast pojemati, so bli to zemlo Slavenci obsedli. Ces. Korel ta Velike je na leti zemli Vojarski Gospošeni konc sturil. Na tu pak so narpoprej Namestneki is Frankonije: potetn Vajvodi is Koratana: za njimi Pokrajni Kniži is Krajna gospoduvali, ter so še tudi čez Slavino (Marchia Slavonica) postavleni bli. Tu use skup je potera na Lepolda Babenbergskega, Estrijanskega Vajvoda prišlu: inu Fridrik, ta wyteske je že Kraynsko duželo, ked enu Vajvodstvu pod sabo imel. Kader je bil pak is Fridrikam Babenberg^kem us rod oduraerl, se je scer Ottokar Peiuske Krayl Slavine pooblastil; al Ces. Rudolf je tu skuz orožje v' 1. 1282. spet nazajdobil, ter je tu svojemu Synu Albertu naročil; Kraynska dužela pak je Majnhardu Knižu v Tvrolah, inu Koratanu v roke prišla. Al ke je Majnhard bres irba umerl, je v 1. 1335. Kraynska dužela Habspurgski Estrijanski rodovini v brambo se spustila: inu ke je Albert IV. Goriške Kniž v 1. 1364. tudi Gorišku Estrijanskemu Vajvodu zapisal, je cela Kraynska dužela, h' katiri je bla tudi Istrija inu Metlika peruzgta, pod Estrijansku Vajvodstvu padla. Dolga je Kraynska zemla 30, široka 25, po ravnemu pak obsgže 214 ? mil, kjer 420.000 duš prebiva, od katireh njeh v' enemu lejtu okoli 13890 pomerje; namest teh pak da Buh blizu 15950 otrok na svejt. Po celi duželi se narajma 16 mejst, 22 tergov, čez 200 gradov, inu blizu 400 vasy. Kraynci so usi Katholš: samu med Novemmejstam inu Metliko stanujejo eni starovirci, katiri veliku ojstrejši poste, ked usi Katholš deržg. Usi Kraynsku ali Slav§nsku govor§: per Gosposki pak se use po Nemšku piše, inu naprejnose. Cela dužela je is gorrame, ked is eno keteno skupsklenena. Dosti s' teh hribov je scer is ludnay, ali gojzdray prevideneb, al dosti njeh je tudi pusteh, inu goleh, na katireh se sneg inu led celu lejtu nastaja. Kras je skorej use ena peč; Hrušeca . . Ta narvikše gorra je Terhlov, 1399 sežgnov od narnižejšeh tla gori, visok, ter čez te druge, ked en oče čez svoje otroke po celi duželi gleda; po dolini ležg cele pečy, katire so se od te terhle gorre odtergale inu dolizvalile, koker de be se bli kedej gorjaki is Djeme lučali bli. Po drugeh gorrah se čudne duple znajdejo, kjer dovji golobi mladiče valg. Skuz uno v' Postojni se zna čez 2. mile notri hoditi: inu čuda te nature v' trebuhu te gorre gledati. Med gorrame stojg po deželi 4. jezera: Wlgdsku, Wohinsku, Čgpešku, inu ta narčudnejše Cirknesku . . . Neč mejn pak, deslih je tolkajn inu toku čudneh vodu po duželi, tok vonder po eneh krajeh vode niinajo: ali dobra ni. Ta suha Krajna, inu zlasti tu scer rodovitnu Teinnišku pojle . . . Cele dale se narajraajo, kjer drugega, ked bičovje ali mah narase, po katireh krave okoli lazejo, koker te kumerne krave Krayla Faraoaa: gnoj restresajn inu lačnrjše domu pridejo, koker so na pašo šle . . . Od sadja ima dužela use sorte . . . Vinu se prav dobru inu obilnu ima. Marven je tu narzdravše. Cebele znajo Kraynci toku dobru glajštati, de druge v' temu učg. Kader ersje po planinah cvede, dado ti is dolin svoje čebele kjekej: inu kader ajda inu goršica cvedo, dado uni svoje na rejo lesem na ravnu doli. Tu je lepu, kader se ludji, inu cele vasy, ali soseske toku perjaznu med sabo zastopejo. Merski en zastopne čebelar si per svojeh čebelah enu lejtu po 100. do 200. rajnš perdoby. Dovje inu povodne živale, tudi morske ribe se pousod po duželi lovg; zlasti pak cipe, žerjavi, inu tiči use sorte. Ta narveče šac pak brez usega cvibla je živu srebru, železu, jeklu, kar se po duželi kople, inu večdejl zdelanu iz dužele pošila. Toku je tudi is povhoveme kožecame dobra kopčya na ptuje kraje. V duželi se znajde 7 fabrek: 672 hkavskeh stolov, katiri usaku lejtu za 400.000 fl. platna sturg: 56 kladuvov ali fužin, katire lejtnedan 20S97 centov železa pokujejo: le sameh žeblov bo vsaku lejtu skorej za 200.000 fl. prodaneh. Sol dobg Kraynci iz morja. Al deslih vse te rečy Kraynska zemla ima, tok se vonder zavle Tersta inu ranožece teh ludy satna preživgti namore (str. 254) itd.« XI. Franc Saveri Gorjup — rojen v Celju menda 30. nov. 1735, župnik pri Novi Cirkvi nad Celjein, umrl 2. dec. 1781. — Spisal je Cirkounu leitu ali Evangelski navuki za usse nedele inu praznike celiga leita, poprei na Slovenski jezik ukup spissani inu per altarju naprei nesseni od časti uredniga gospuda Francisca Xav. Goriuppa, Fainiestra inu Comissaria per Novi Cirkvi nad Cellam, Goriškiga firsta inu škoffa Consistoriala. Cum Licentia Superiorum. Labaci, Impensis Michaelis Promberger A. 1770. 8°. 448. Lit. Egerianis. — Latinska posveta v začetku je nadškofu Goriškemu . . Carolo Michaeli . . Comiti ab Attems . ., s ktero se vjema na koncu pridejaui Predgovor: BTa Gnadlivi Firšt, inu Goriški Erc-Škoff so na nas večkrat to povelo pustili priti, de bi se v' Nedele inu Praznike tudi per ti pervi S. Maši, slasti če se tisti dan tu Božju opravilu drugdi, koker per Fari deržy, ta keršanski folk z' enim kratkim navukom imeu napasti. Leti sveti maningi de bi jest po mogočnosti perpomogu, inu tem Duhouskim Pastyrjam, koker mojim lubeznivim Bratam, Feimeštram inu Kaplanam (iz katirih nekteri za volo drugih notišnih opravilou; nekteri tudi za volo pomankejna naše gmein šprahe, posebnu aku so šele oni iz šoll, ali iz drugih Dežell inu kraju h' nam peršli, v' leti nym gori naloženi doužnosti obeno meiheno težavo naobčutjo) z' mojo dobro volo perložnu perstopiv, nym ponudim tukei Evangelske Navuke na slovenski jezik večtal toku, koker se v' tem kraju Cella govory, secer cel kratku ukup znessene; vonder, dokler je po bessedah tiga Apostelna 2. Tim. 3. vsaku Pismu nucnu h podvučejnu, b previžajnu, li posvarjeinu, h oppominejnu v Pravici, de bi ta Boži človek popounima, inu h slednimu dobrimu dellu podvučen biu; znajo tudi ti kratki navuki veliku dobriga sadu pernessiti, aku le ena dobra maniuga zravnu pride, katira v timu stoy, de ta človek, katiri bere ali posluša, skerbnu inu v resnici premisli 1. kai ima on po timu Evangelskimu navuku sturiti? 2. kai je on dosihmau sturiu? 3. kai on oče posihmau sturiti? Na takšno vižo bode tu serce vsselei kei občutilu, kar je tistu koss h' dobrimu nagniti, inu bodo leti kratki navuki ta sad, katiriga sem jest zavupau zadošeči, sami od sebe pernessili. Secer glih koker ta gmeia perpovest vučy, de vsse vssim dopasti namore, toku tudi lehku previdim, de bodo lete nadoužne Bukvice svoje Tadlouce nešle. Ali jest nym inu enirnu vsakimu od tistib te bessede Martiala na vušesse povem, namreč Carpere vel noli nostra vel ede tua. Kir sam nič nasturiš, je bolši, de moučiš. Jest nayšem mojo, ampak Božjo čast, inu mojga bližniga Izveličejne, za katiru sem z' Božjo gnado perpraulen koker živeti, toku vmreti. Ty bodi zdrau inu v' tvoy andohti na mene spouni." Versta teh navukov je po nedeljah in praznikih: a) Zymski, b) Spomladiški, c) Poleitni inu d) Jesenski Tal. — Šafafik (str. 24. 123) pravi: wEs sind kurze, bei der Friihniesse zu haltende Homilien, in Sprache und Schreibung ziemlich schlecht. Der Verfasser sagt, er habe das Buch in windischer Sprache, wie rnan sie um Cilly spricht, geschrieben; man spricht aber um Cilly nicht sonderlicb gut." — Na razgled bodi le nekoliko o skušnjavah na prvo nedeljovpostu: BInu kaj je ta Satan per Kristusu delau? Polel trikrat ga je on z' svojmi skušnavami perjeu, le enu natirlih človešku nagnejne na njemu spoznati. On je začeu od notišnih rečy: Reci, de letu kamenje kruh postane. Od tih notišnih je se on oberniu h častitlivim rečem: Pusti se tu doli: ti Angeli bodo tebe na svojih rokah nossili. Ta offertni Duh je želou v Synu Božjimu eno offertno missu obuditi, skuz tu noterdavajne: Kaj bodo ti ludje rekli, kader bodo tebe letat videli. H poslednimu ga oče v lakomnost pelati, inu mu vess svejt h dobičku ponudi: Letu vsse očem jest tebi dati. On bi biu za dobru vzeu, aku bi ta brumni Pušaunik le v enu samu med tem trojnim biu pervoliu. Pa ta ležnivi duh je pousod biu premagan, inu ta slepotya niegoviga obetejna očitnu rezodena. — Zakaj Kristus je vsaki skušnavi eno resnico iz svetiga Pissina čednu, inu brez zmote proki postaviu: človek ni od samiga kruha žiu, je reku on h ti pervi skušnavi. On oče reči: ta človek obstoy iz dveh natur, iz messa inu iz duše: toku ja nasme on samu za messu, temuč tudi, inu zlasti za dušo skerbeti. Ta duša pa se z besedo Božjo živy, katira govory: Išite narpoprej Božje Kralestvu: tu drugu ima vam brez vaše skerbi perverženu biti. Obeuimu Božjimu služabniku nabode kruha mankalu, dessiglih časi eden ali drugi per tenkim živeti more. Takišne misli nass troštajo v potrebšini. Ce pa Bog oče, de bi ti od gladu vmrv: ob kuliku poide tebi hujši, koker aku umerješ na jetki? Bogu pokorn biti je potreba: dougu živeti ni potreba: bolši je vmreti, koker grešiti. — H ti drugi skušnavi je ta Izveličar diau: Ti nimaš Gospuda tvojga Boga skušati, inu za volo ene posvetne časti čudeže od njega pogirvati. Bolši je brez videjna svet biti, koker se svet videti, inu ne biti. Kaj tebi pomaga, de sam sebi dopadeš? praznu štimajne! gledej, de Bogu dopadeš: tu per tebi stoy: ludem dopasti, nastoy v tvoji moči; še obeden ni rojen, katiri bi vssem dapadiu. — Ta treka skušnava je bla enu napelavejne ne samu h lakomnosti, ampak tudi h malikovajnu: Ta Satan je oteu, de bi mu tisti Božjo čast skazou, katiri je sam Bog biu. Pa Jesus je reku: ti imaš Boga tvojga Gospuda moliti, inu njemu samirau služiti. Na tu je on tiga skušnauca z zaničuvajnam od sebe segnau. En nauk za nass, de tudi mi njega nar ležiši preženemo, aku mi njega zaničujemo ... — Letu premislioč nekteri, kader v greh padejo, hudiča kriviga delajo, koker nih Mati Eva: hudič me je zmotiu: hudič me je oslepiu etc.; pa ni ress: hudič je nadoužen, iuu raunu toku meihenu preiuore škodvati, koker en pess na ketni, aku se eden sam h njemu naperbliža. Ta nar hujši hudič je si ta človek sam, aku on bejžat noče, inu se noče braniti: enu med tein dvojnim je potreba, ali se skušnavi za caita ugniti, ali se serčnu braniti (Str. 128—132)."