ŠE NEKAJ PROBLEMOV PISANJA ZEMLJEPISNIH IMEN V SLOVENSKEM JEZIKU A VTORJA dr. Drago Kladnik Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago.kladnik@zrc-sazu.si dr. Drago Perko Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91107 UDK: 811.163.6'373.21 COBISS: 1.02 IZVLEČEK Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Tokratno, tretjo razpravo o bolj zapletenih vidikih in primerih rabe slovenskih zemljepisnih imen name- njamo predvsem slovenskim zemljepisnim imenom v Italiji, južnoslovanskim črkam (ki jih ni v slovenski abecedi) v slovenskih zemljepisnih imenih, slovenjenju imen gorovij, morij, jezer in rek ter svojilnim pri- devnikom v slovenskih zemljepisnih imenih. Na koncu predstavljamo poenostavitve pri pisanju zemljepisnih imen, kot jih predvideva nastajajoči novi slovenski pravopis, in poudarjamo pomen sodelovanja med jezi- koslovci, geografi in drugimi strokovnjaki. KLJUČNE BESEDE geografija, jezikoslovje, zemljepisna imena, sporna imena, standardizacija, slovenjenje, pravopis, slovenščina, Slovenija ABSTRACT Additional issues in writing geographical names in Slovenian This third discussion on more complex aspects and examples of using Slovenian geographical names is pri- marily dedicated to Slovenian geographical names in Italy, South Slavic letters (that are not part of the Slovenian alphabet) in Slovenian geographical names, Slovenianizing the names of mountain ranges, seas, lakes, and rivers, and possessive adjectives in Slovenian geographical names. It concludes by presenting simplifications in how geographical names should be written as defined in the new Slovenian normative guide being pre- pared, and by emphasizing the importance of cooperation between linguists, geographers and other experts. KEY WORDS geography, linguistics, geographical names, disputed names, standardization, Slovenianization, orthography, Slovene, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 24. oktobra 2018. 137 Geografski vestnik 91-1, 2019, 137–155 Polemike POLEMIKE vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 137 1 Uvod Prispevek je nadaljevanje članka iz 89. letnika Geografskega vestnika (Kladnik in Perko 2017), v kate- rem so bili opisani predvem različni problemi zapisovanja slovenskih imen držav in drugih slovenskih eksonimov, in članka iz 90. letnika Geografskega vestnika (Kladnik in Perko 2018), ki je bil name- njen predvsem rabi velike in male začetnice v večbesednih slovenskih zemljepisnih imenih, slovenjenju večbesednih tujih zemljepisnih imen, večbesednim imenom delov naselij (mest in vasi) ter rabi veli- ke in male začetnice pri vzdevkih oziroma nadomestnih imenih (na primer črna celina, dežela tisočerih jezer). Ponovimo samo, da je raba zemljepisnih imen v slovenskem jeziku vse bolj enotna (Preglednica eksonimov 2014), pogledi nanjo so vse bolj usklajeni (Kladnik 2007), ostajajo pa številni nerešeni pro- blemi (Kladnik 2006; Kladnik in Perko 2007; Kladnik in Bole 2012; Kladnik in Perko 2013; Kladnik s sodelavci 2013; Klinar in Geršič 2014; Kladnik in Perko 2015; Geršič 2017; Kladnik s sodelavci 2017; Perko, Jordan in Komac 2017; Perko in Kladnik 2017; 2019; Zagórski, Geršič in Kladnik 2018), tudi zato, ker so mednarodna standardizacijska priporočila Skupine izvedencev Združenih narodov za zem- ljepisna imena ‘United Nations Group of Experts on Geographical Names’ (UNGEGN), ki jo pri nas zastopa Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS), večkrat v naspro- tju z jezikoslovno prakso in zakonitostmi jezika (Dobrovoljc in Jakop 2012). Sprejemljivih rešitev ni moč iskati le med geografi ali jezikoslovci, ampak v njihovem sodelovanju s širšo strokovno javnostjo (Dobrovoljc in Jakop 2011). Avtorja, ki tesno sodelujeva pri standardiza- ciji zemljepisnih imen pri KSZI VRS in delu Pravopisne komisije, upava, da bodo nakazane rešitve iz vseh treh prispevkov sestavni del posodobljenega pravopisa, predvsem kot ponazorilo k posameznim pravilom v njegovem slovarskem delu. 2 Metodologija Način raziskovanja zemljepisnih imen je opisan v prejšnjih dveh letnikih Geografskega vestnika (Kladnik in Perko 2017; 2018), zato samo na kratko ponovimo, da smo pri analizi pojavljanja obrav- navanih zemljepisnih imen uporabili jezikovni korpusu Gigafida s  skoraj 1,2 milijarde besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti (Gigafida 2017), zapise v Jezikovni svetovalnici (2017) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter podatke o zastopanosti in načinu zapisa slovenskih zemljepisnih imen v najpomebnejših slovenskih atlasih sveta, ki smo jih zbrali na Geografskem inšti- tutu Antona Melika ZRC SAZU (Preglednica eksonimov 2014). 3 Nekaj težavnih primerov rabe zemljepisnih imen Tokratno nadaljevanje vsebine člankov iz lanskega in predlanskega letnika Geografskega vestnika namenjamo predvsem slovenskim zemljepisnim imenom v Italiji, južnoslovanskim črkam (ki jih ni v slo- venski abecedi) v slovenskih zemljepisnih imenih, slovenjenju imen gorovij, morij, jezer in rek ter svojilnim pridevnikom v slovenskih zemljepisnih imenih. 3.1 Razmerja med slovensko matico in slovensko skupnostjo v Italiji glede rabe nekaterih tamkajšnjih imen V novejšem obdobju se povečuje razkorak glede rabe nekaterih zemljepisnih imen med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Slovenci v »matici«, ki odločilno vplivamo na njihovo splošno, normi- rano rabo in s tem tudi njihovo standardizacijo. 138 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 138 139 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Slika 1: V deželi Benečija je 25 km južno od Benetk starodavno ribiško in solinarsko mesto Cioggia, ki ga je Matej Cigale v Atlantu podomačil v Kjodža. DRAGO KLADNIK Tako smo na primer zaradi tradicionalno zakoreninjene rabe v »matici« za italijansko/furlansko mesto Udine/Udin že standardizirali eksonim Videm (Furlan s sodelavci 2008) in pri tem zavestno pre- zrli etimološko ustreznejšo imensko različico Viden (Merkù 2006). Obenem ugotavljamo, da sta za obe največji severnoitalijanski mesti med pripadniki slovenske skupnosti v Italiji in tudi med prebivalstvom na območjih vzdolž italijanske meje v Republiki Sloveniji še vedno povsem živi imenski različici Milan in Turin. Ti med preostalimi Slovenci veljata za arhaična eksonima in namesto njiju uporabljamo izključno endonima Milano in Torino. Zaradi objektivnih razlogov (krajevno ime Milan se namreč pre- kriva s slovenskim lastnim imenom) je pogostnost pojavljanja obeh imenskih oblik za Milan/Milano v Gigafidi nemogoče ugotoviti, medtem ko smo za drugo ime ugotovili, da se v obliki Torino pojavlja v 97,0 % primerih (13.021 zadetkov), v obliki Turin pa v preostalih 3,0 % (403 zadetki). Največji razkrorak med obema skupnostma, ki obenem pomeni precejšnje odstopanje normirane rabe od ljudskega izrazja, pa se kaže v rabi imenske dvojnice Benečija/Beneška Slovenija. Medtem ko za zamejsko pokrajino zaradi imenskega prekrivanja z eksonimom Benečija za italijansko deželo Veneto v »matici« že dolgo prevladuje poimenovanje Beneška Slovenija, pa je zanjo med njenimi prebivalci in tudi zamejsko skupnostjo v Italiji precej bolj v rabi poimenovanje Benečija. V zvezi s tem se je razvnela živahna strokovna razprava, ki jo je zanetilo vprašanje s slovenskega prevajalskega oddelka Evropske komisije novembra 2013 glede ustreznosti slovenskega poimenova- nja dežele Veneto v Italiji. V dopisu je med drugim navedeno, da je zanjo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Kladnik 2001) navedena slovenska ustreznica Benečija (slika 1). Po mnenju prevajalcev, ki so bodisi zamejski Slovenci bodisi natančneje poznajo ureditev in zgodovino ter kulturo Italije, pa naj bi bila pravilna oziroma v slovenščini že uveljavljena raba Veneto oziroma dežela Veneto. V nadaljevanju dopisa je rečeno, da je Benečija območje, za katerega se je v Sloveniji uveljavil izraz Beneška Slovenija. V italijanščini se zanj uporabljata izraza Benecia in Slavia Veneta, tudi Slavia Friulana vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 139 oziroma v furlanščini Sclavanie. Slovensko poimenovanje Benečija za Veneto naj ne bi bilo zgodovinsko (kar bi opravičevalo rabo slovenske različice) in da je pozneje prišlo do premika imena z ene zemljepi- sne enote na drugo, morda pod vplivom imena glavnega mesta dežele Veneto Benetk → Benečija (seveda je tudi Benečija zgodovinsko spadala pod Beneško republiko, od koder izhaja to ime, in je v njej imela pomembno mejno vlogo). Vprašanje zaključuje naslednja misel: »Glede na to, da v slovenščini običajno lokalno rabo zemljepis- nega imena in lokalne izpeljanke iz tega imena uporabimo kot standardno obliko (npr. marežganski), bi verjetno kazalo »Benečija« in »beneški« ohraniti za Benečijo (ob pač že splošno uveljavljeni Beneški Sloveniji) …«. Vprašanje se zagotovo opira na mnenje Ravla Kodriča (Medmrežje 1) iz vrst slovenske narodne skup- nosti v Italiji, ki nam je bilo posredovano v vednost. Zaradi lažjega in boljšega razumevanja njihovega zornega kota, ga (z nekaj nujnimi lektorskimi popravki) navajamo v celoti: »«Veneto« je upravni pojem in označuje eno od italijanskih dežel, kajpak tisto, ki ima za glavno mesto Benetke (it. Venezia). Na isti pomenski in upravni ravni ležita pojem in dežela »Friuli-V enezia Giulia« (sl. tudi uradno: Furlanija -Julijska Krajina, z glavnim mestom Trst), le da uživa ta dežela v skladu z italijansko ustavo pravico poseb- nega statuta (podobno kot obe otoški deželi Sicilia-Sicilija in Sardegna-Sardinija ter ostali dve deželi z jezikovnima manjšinama, francosko in nemško govorečo, katerih jezikovna matica leži onkraj italijan- skih meja: Valle d’ Aosta oz. Regione Autonoma Valle d’ Aosta (v it.) ter Région Autonome Vallée d’ Aoste (v fr.). (slovenimo z Dolina Aosta, glavno mesto Aosta) ter Regione Autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol (slo- venimo običajno z avtonomna dežela Južna Tirolska, deli pa se v dve avtonomni pokrajini: Bozen-Bolzano, sl. Bocen z istoimenskim glavnim mestom, ter Trento, sl. Trident, prav tako z istoimenskim glavnim mestom). V avtonomni deželi Furlaniji – Julijski Krajini leži – v Videnski pokrajini = Provincia di Udine – zgo- dovinska dežela Benečija, obljudena z beneškimi Slovenci, ki sebi pravijo Benečani in kraju Benečija (središče Speter /s slovensko učeno, a tudi že opuščeno hiperkorekcijo Speter Slovenov = San Pietro al Natisone/). Strogo vzeto je treba Benečijo (it. Slavia veneta, a tudi Valli del Natisone ter tudi Benecia) ločiti od Rezije in Terskih dolin z ločenima, samobitnima in samosvojima slovenskima narečjema. V zgodovinskem diskurzu pomeni Venezia Giulia (sl. Julijska Krajina, nekdaj, a včasih in redkeje, tudi Julijska Benečija) upravno enoto z v času spreminjajočimi se mejami v Kraljevini Italiji med obema sve- tovnima vojnama. Ime si je izmislil goriški jezikoslovec judovskega porekla Graziadio Isaia Ascoli v 19. stol., da bi z njim ločil zemljepisna pojma Venezia Tridentina in Venezia Giulia, katerih ozemlje je bilo tedaj del Habsburškega cesarstva, od tedaj – pač v zadnji tretjini stoletja – že italijanskega Veneta. V slo- vensko-italijanskem polemičnem politično-zgodovinarskem diskurzu pa ustreza pojmu in izrazu Venezia Giulia slovenski izraz Primorska. Znotraj današnje avtonomne dežele Friuli-Venezia Giulia/Frulanija - Julijska Krajina ustreza prvi del dvorogega poimenovanja (Friuli) pokrajinama Udine/Viden (filološko napačna, a žal v praksi uveljavljena slovenska hiperkorekcija se glasi Videm) in Pordenone (a del tam- kajšnjega prebivalstva se jezikovno in zgodovinsko prišteva sosednjemu Venetu /nikakor ne Benečiji!/), drugi (Venezia Giulia) pa pokrajinama Gorizia/Gorica ter Trieste/Trst (v skominah it. iredentistov pa kaj- pak še vsemu ozemlju, ki ga je zakoličila t. im. »rapalska meja« med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS …). Na voljo za dodatna, še tanjša pojasnila.« V odgovoru je najprej podana analiza pojavljanja eksonima Benečija za italijansko deželo Veneto v nekaterih slovenskih atlasih sveta, ki imajo že skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo (preglednica 1). Glede na ugotovljeno je ta imenska rešitev skladna z večdesetletno prakso znotraj Republike Slovenije, ki je v vseh geografskih delih (atlasih, učbenikih in drugih sorodnih delih) sčasoma povsem prevladala. V letih od osamosvojitve Republike Slovenije se je torej povsem uveljavil izraz Benečija, kar pa ni bila novost, saj se je v Sloveniji znotraj takratne Jugoslavije uporabljal že desetletja poprej. Tega sicer analiza atlasne literature ne potrjuje, kar pa je prej posledica pomanjkanja atlasov oziroma pomanj- kljive redakcije atlasa sveta iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je povsem prezrl slovenska imena poglavitnih administrativnih enot širom sveta, zato poleg imena Veneto vztraja tudi pri izključnem navajanju izvirnih, endonimskih imenskih oblik California, England, Bayern, Tirol in podobnih, tudi Lombardia, Friuli-Venezia Giulia … 140 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 140 141 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Preglednica 1: Analiza pojavljanja poimenovanja italijanske dežele Veneto v reprezentativnih slovenskih atlasih sveta. atlas poimenovanje opomba Cigaletov Atlant (1869 do 1877) Beneško Orožnov šolski atlas (1902) Beneško De Agostinijev šolski atlas (1941) Veneto redakcija italijanskega atlasa na območju Italije ni dovoljevala slovenjenja Medvedov Veliki atlas sveta (1972) Veneto v atlasu so vsa imena upravnih enot (ne le italijanskih) zapisana v izvirnih jezikih Veliki družinski atlas sveta (1992) Benečija Atlas 2000 (1997) Benečija šolski atlas Mladinske knjige (2002) Benečija atlas Tehniške založbe (2003) Benečija Veliki atlas sveta (DZS 2005) Benečija prenovljeni šolski atlas Mladinske knjige (2010) Benečija Preglednica 2: Poenostavljen izpis poimenovanja italijanskih dežel iz slovenskega standarda SIST ISO 3166-2 (2016). šifra italijansko ime ime v drugem uradnem jeziku slovensko ime IT-65 Abruzzo Abruci IT-77 Basilicata Bazilikata IT-78 Calabria Kalabrija IT-72 Campania Kampanija IT-45 Emilia-Romagna Emilija - Romanja IT-36 Friuli-Venezia Giulia Furlanija - Julijska krajina IT-62 Lazio Lacij IT-42 Liguria Ligurija IT-25 Lombardia Lombardija IT-57 Marche Marke IT-67 Molise Molize IT-21 Piemonte Piemont IT-75 Puglia Apulija IT-88 Sardegna Sardinija IT-82 Sicilia Sicilija IT-52 Toscana Toskana IT-32 Trentino-Alto Adige Trentino-Südtirol (nemško) Zgornje Poadižje/Južna Tirolska IT-55 Umbria Umbrija IT-23 Valle d’ Aosta Val d’ Aoste (francosko) Dolina Aoste IT-34 Veneto Benečija vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 141 Po zgledu zapisov v obeh najtarejših atlasih bi bilo morda bolj posrečeno poimenovanje Beneška, v katerem bi po sodobnih zgledih srednjespolno končnico -o nadomestili z ženskospolno končnico - a, vendar bi bila takšna rešitev brez širšega konsenza povsem samovoljna. Ker je Italija naša soseda in so nam imena njenih glavnih upravnih enot (dežel) dokaj blizu, ni pre- senetljivo, da so se prav za vseh 20 uveljavila slovenska imena oziroma zanje uporabljamo slovenske eksonime (preglednica 2). Iz seznama lahko razberemo, da bi bila v primeru, če bi se oprijeli originalnega imena Veneto, edino ta italijanska dežela brez slovenskega imena, kar je glede na tradicijo rabe (znotraj Republike Slovenije) in morda še bolj glede na bližino te pokrajine povsem nesprejemljivo. Izraz Benečija je naveden tudi v slovenski Wikipediji (Medmrežje 2), kjer je v podnaslovu povsem korektno dodana opomba, da se ta izraz pogosto uporablja tudi za Beneško Slovenijo. Pri geslu Beneška Slovenija v Wikipediji je na koncu poglavja ime zapisano (Medmrežje 3): »Omembe vredno je, da domačini imenujejo svoje ozemlje eno- stavno Benečija, pa naj govorijo slovensko, italijansko ali furlansko …«. Imenske dvojnosti, kot jo navajajo zamejski Slovenci v Italiji, se dobro zavedamo in poznamo tudi zgodovinske razloge, da se še vedno oklepajo izvirnega italijanskega imena. Ne zanikamo niti tega, da se med Beneškimi Slovenci izraz Benečija uporablja izključno za poimenovanje njihove najožje domo- vine, ki pa ji Slovenci od Soče na vzhod že dolgo pravimo le Beneška Slovenija, kar dokazuje tudi naslov domoznanske knjige tolminskega rojaka, zgodovinrja in geografa Simona Rutarja: Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis, ki jo je izdala »Matica Slovenska« (Rutar 1899). Splošno uveljavljenost tega izraza priznava tudi zamejski strokovnjak Kodrič, ki pa vendarle utemeljuje imenske rešitve, ki so v mnogočem navzkriž s pogledi, kot jih zagovarjamo izvedenci za zemljepisna imena (predvsem jezikoslovci in geografi), ki združujemo moči v KSZI VRS. Znano je tudi, da je le za zemljepisna imena v Beneški Sloveniji in Reziji dopustna njihova nare- čna in ne knjižna raba, kar v praksi izkoriščajo mnogi lingvistični »strokovnjaki«, ki razvijajo svoje jezikovne teorije in vnašajo razdor na relaciji knjižna – narečna slovenščina; nekateri celo zanikajo nave- zanost teh narečij na matično slovenščino. Poudariti je treba, da slovenski eksonimi z izjemo imen držav in imen poglavitnih odvisnih oze- melj (skupaj okrog 250 enot) ter imen nekaterih naselij v sosednjih državah, v oklepajih zapisanih na Državni pregledni karti Republike Slovenije (Furlan s sodelavci 2008; skupaj nekaj deset imen, med njimi tudi za g. Kodriča sporni imeni Špeter Slovenov in Videm, kar smo ju, kljub zavedanju o odsto- panju od pogledov zamejskih strokovnjakov, sprejeli po temeljitem razmisleku) za zdaj še niso standardizirani, zato je njihova raba nekako bolj svobodna. To seveda ne pomeni, da zanjo nista potreb- na tehten premislek in vpetost v «jezikovni sistem«. Če povzamemo: ime Benečija je homonim, ki je na eni strani alternativno ime za Beneško Slovenijo, kar zagotovo velja ohranjati glede na dejstvo, da je ta izraz povsem v prevladi med govorci v matičnem okolju hribovitega, skrajnega severovzhodnega obmejnega dela Italijanske republike, na drugi strani pa se nanaša na Sloveniji bližnjo deželo na severovzhodu Italije, v italijanščini in ladinščini imenova- no Veneto ter v furlanščini Venit. 3.2 Tuje črke v balkanskih zemljepisnih imenih Poseben primer domačenja zemljepisnih imen je povezan z imeni, ki v izvirnem zapisu vsebujejo črko đ. T e slovenski pravopis ne pozna. Gre za poimenovanja zemljepisnih danosti z območja Balkanskega polotoka. Najbolj znane in najpogosteje rabljene so se že dodobra uveljavile v eksonimski različici, kjer črko đ nadomešča dvočrkovje dž. Mnogi se najbrž sploh ne zavedajo, da ima ta izgovoru sledeč poseg za posledico nastanek eksonima. Najbolj znana tovrstna primera sta pokrajinsko ime Medžimurje in naselbinsko ime Medžugorje (preglednica 3; slika 2). Medtem ko je pri prvem opazna rahla prevlada rabe endonimske različice, je pri drugem malce pogostejša raba slovenskega eksonima. V obeh primerih se namesto slovenskega dvo- 142 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 142 143 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Preglednica 3: Pogostnost zapisov eksonimskih in endonimskih različic dveh zemljepisnih imen, ki v originalnem zapisu vsebujeta črko đ, v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska število navedb druga imenska število navedb morebitna tretja število različica (delež v %) različica (delež v %) imenska različica navedb Medžimurje 347 (40,5) Međimurje 510 (59,5) Medjimurje 66 Medžugorje 462 (55,1) Međugorje 377 (44,9) Medjugorje 328 črkovja dž pojavlja tudi dvočrkovje dj, ki poudarja mehkejšo originalno izgovorjavo. Imenska različica s to obliko zapisa je še posebej pogosta pri Medžugorju. Omenimo še imensko različico Medmurje za Medžimurje, ki ima v Gigafidi 43 zadetkov. V bistvu gre za etimološko napačno izpeljanko, saj ime sporoča, da naj bi šlo za pokrajino med Murama, dejan- sko pa se ta razprostira med Muro in Dravo. Precej bolj razumna je etimološka razlaga, da ime izhaja iz madžarskega izraza megye v pomenu »županija« (na Madžarskem je to upravna enota najvišje ravni) in naj bi torej pomenilo »županija ob Muri« (Preglednica eksonimov 2014). V zvezi z ustreznim zapisom imena Medžugorje je vprašanje prispelo tudi na Jezikovno svetovalni- co. Odgovor sporoča (Snoj 2013): »Naselbinska imena na tujem v slovenščini praviloma zapisujemo tako kot v izvirnem jeziku, če je ta latinični, torej pričakujemo zapis Međugorje, pri čemer se tuja črka lahko tipografsko zamenja z dj, tako da zapišemo Medjugorje. Izjeme so tista imena, ki so tradicionalno podo- mačena, večinoma ne zgolj v zapisu, kot npr. Videm, Rim, Solun, Budimpešta, med temi so tudi imena božjepotnih krajev, npr. Lurd, starejše Kelmorajn. Ker je kraj, po katerega zapisu imena sprašujete, že dlje Slika 2: Medžugorje se je med pomembnejša svetovna romarska središča uvrstilo po letu 1981, ko naj bi se tamkaj začela Marijina prikazovanja. MICHAEL PANSE, FLICKR vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 143 časa priljubljena božja pot Slovencev, se to ime pri nas pogosteje kot izvirno zapisuje podomačeno kot Medžugorje, kar je tudi s sistemskega in razvojnega vidika popolnoma ustrezno in torej priporočljivo …«. 3.3 Razmerji višina : višavje in nižina : nižavje Za jezikovne tenkočutneže se odpira zanimiva dilema ustrezne rabe občnoimenskih izrazov niži- na oziroma nižavje in njunih pomenskih antipodov višina oziroma višavje v večbesednih pokrajinskih imenih (preglednici 4 in 5), ki so z izjemo Panonskega nižavja eksonimi. Bistvo obeh različic je spoznanje, da besedi nižina in višina poudarjata eno samo dimenzijo, torej razdaljo določene točke nad določeno točko v izhodišču, medtem ko besedi nižavje in višavje opre- deljujeta prostranost oziroma dvodimenzionalnost (dolžino in širino) in sta kot takšni za poimenovane pokrajinske pojave precej bolj umestni. Zanimivo je, da se je sprememba v rabi izraza višina v višavje izvedla brez večjih težav, medtem ko se zaradi pogostejše rabe izraza nižina, še posebej v nekaterih zna- nih imenih, kakršna so na primer Panonska nižina, Padska nižina in Furlanska nižina (slika 3), morebitna sprememba v nižavje zdi precej trši oreh. 144 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Preglednica 4: Pogostnost zapisov večbesednih zemljepisnih imen, ki vsebujejo občnoimenski različici nižavje in nižina, v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska število navedb druga imenska število navedb morebitna tretja število različica (delež v %) različica (delež v %) imenska različica navedb Amazonsko nižavje 14 (70,0) Amazonska nižina 6 (30,0) –– Furlansko nižavje 1 (0,4) Furlanska nižina 243 (99,6) –– Gangeško nižavje 5 (100,0) Gangeška nižina 0 (0,0) –– Indijsko nižavje 4 (40,0) Indijska nižina 6 (60,0) –– Nemško-Poljsko 14 (100,0) Nemško-Poljska 0 (0,0) Poljsko-Nemško 1 nižavje nižina nižavje Panonsko nižavje 9 (1,5) Panonska nižina 587 (88,5) –– Padsko nižavje 0 (0,0) Padska nižina 423 (100,0) –– Prikaspijsko nižavje 2 (100,0) Prikaspijska nižina 0 (0,0) –– Vzhodnoevropsko 1 (33,3) Vzhodnoevropska 2 (66,7) –– nižavje nižina Zahodnosibirsko 9 (90,0) Zahodnosibirska 1 (10,0) –– nižavje nižina Preglednica 5: Pogostnost zapisov večbesednih zemljepisnih imen, ki vsebujejo občnoimenski različici višavje in višina, v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska različica število navedb (delež v %) druga imenska različica število navedb (delež v %) Brazilsko višavje 8 (100,0) Brazilska višina 0 (0,0) Etiopsko višavje 25 (100,0) Etiopska višina 0 (0,0) Gvajansko višavje 33 (100,0) Gvajanska višina 0 (0,0) Vzhodnoafriško višavje 12 (100,0) Vzhodnoafriška višina 0 (0,0) vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 144 145 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Slika 3: Zimsko tihožitje na poljih Furlanske nižine, ki bi jo veljalo ustrezneje poimenovati Furlansko nižavje. SIMONE FRANCO, FLICKR Opažamo, da je za zdaj uporaba občnoimenske različice nižina precej bolj zakoreninjena, vendar je na drugi strani tudi precej imen, pri katerih je, ob sicer na splošno bistveno redkejši rabi, pogostej- ša različica nižavje: Amazonsko nižavje, Gangeško nižavje, Nemško-Poljsko nižavje in Zahodnosibirsko nižavje. Gre torej za same izjemno prostrane pokrajinske enote. Na drugi strani so prav pri vseh v preglednico 5 vključenih pokrajinskih imenih z značajem oro- nimov v rabi izključno imena z občnoimensko sestavino višavje. Zanimivo je, da so še v prvi izdaji Velikega družinskega atlasa sveta, ki je leta 1992 izšel pri Državni založbi Slovenije, na območjih Rusije, Belorusije, Ukrajine in Kazahstana prostrane, blago privzdignjene pokrajinske enote kot slovenski eksonimi poime- novane višine, na primer Srednjeruske višine, Moskovske višine, Beloruske višine, Podolske višine in Kazaške višine, v naslednjih izdajih pa so bile na območju Rusije preimenovane v višavja, torej Srednjerusko viša- vje in Moskovsko višavje, medtem ko so drugod (očitno pomotoma) ostale v prejšnji, manj primerni imenski različici z občnoimensko sestavino višine. 3.4 Podomačena gorska imena Manjše, za geografijo neznačilne težave, se pojavljajo tudi pri nekritičnem podomačevanju imen najmogočnejšega pogorja na svetu Himalaje in njegovega sestavnega dela Karakoruma (preglednica 6). V prvem, resda enem samem primeru, se, ne upoštevaje slovensko imensko tradicijo, povzema angle- ška množinska imenska oblika Himalayas, v drugem pa se v turistično-žurnalističnih krogih pojavlja imenska različica Karakoram, izhajajoča iz angleškemu izgovoru prilagojenega transkribiranega ori- ginalnega imena. Zanimivo je, da je Matej Cigale v Atlantu (Urbanc s sodelavci 2006) uporabil obe imenski obliki, torej Karakorum in Karakoram; šele pozneje se je raba prevesila v prid oblike Karakorum. vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 145 3.5 Osrednja ali srednja Azija Eno od vprašanj s prevajalskega oddelka Evropske komisije v letu 2014 se je nanašalo tudi na neenotno rabo oziroma skladnost imenskih zapisov osrednja Azija in srednja Azija. V Gigafidi ima prvi 878 zadetkov, drugi pa 1595. V odgovoru najprej ugotavljamo, da je raba dejansko neenotna. Obema izrazoma bi lahko dodali še med geografi, zlasti šolniki, zelo priljubljeno sopomenko Centralna Azija (v Gigafidi ima 258 zade- tkov), ki se le stežka umika različicama srednja oziroma osrednja Azija. Analogno je zelo uveljavljeno tudi ime Centralna Afrika, ne pa, zanimivo, tudi Centralna Amerika, pred katerim ima prednost poime- novanje Srednja Amerika. A v tem primeru gre že za nekakšno podcelino znotraj zemljine Amerike, ki jo sestavljata celinska Medmorska Amerika ter otoška Karibska Amerika in je naravnogeografsko del celine Severna Amerika, političnogeografsko in družbenogeografsko pa celine Južna Amerika. Skupaj s slednjo sestavlja tako imenovano Latinsko Ameriko. Tudi v Evropi je izraz Centralna/centralna Evropa že skoraj povsem utonil v pozabo in se umaknil poimenovanju Srednja/srednja Evropa (več o ustre- zni rabi velike in male začetnice v Kladnik in Perko 2018). Azija je velika celina, bistveno večja od Evrope, kjer je srednja Evropa pravzaprav njen največji del (če izvzamemo vzhodno Evropo, katere sestavni del je tudi evropski del Rusije, ki sega do Urala). V okvi- ru azijske celine je srednja Azija bistveno manjša in, z izjemo nekaj povirnih delov veletokov, povsem odrezana od morij. Zaradi tega se nagibamo k pomenskemu razločevanju obeh pojmov. Če govorimo o srednji Aziji v političnem smislu, v prvi vrsti mislimo na skupek držav v osrednjem delu celine, ki ga običajno sesta- vljajo bivše sovjetske republike v azijskem delu nekdanje Sovjetske zveze, torej Kazahstan, Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan, praviloma tudi Turkmenistan, ne pa tudi Mongolija, ki bi jo glede na lego prav tako lahko uvrstili vanj. Če pa govorimo o osrednji Aziji, se pomenski poudarek prestavi na lego oziroma položaj znotraj azijske celine, ki jo, kot rečeno zaznamujeta velika oddaljenost od morij in lega skoraj v samem težiš- ču celine. S tem se pripadnost držav, ki sestavljajo to regijo, na eni strani skrči za Tadžikistan, na drugi strani pa poveča – poleg preostalih prej navedenih štirih držav, nastalih na območjih nekdanjih sov- jetskih republik (pri čemer zahodni Kazahstan, katerega delček je celo v Evropi, zagotovo ne sodi vanjo), lahko semkaj uvrstimo še južni del ruske Sibirije, Mongolijo in notranje dele Kitajske (pokrajino T urkestan, širše pa celo avtonomni pokrajini Sinkijang in Tibet). Poudarek je torej na skupnih naravnogeograf- skih značilnostih, ki jih narekuje lega daleč od oceanov in v zaledju visokih gorskih verig. Tovrstni dvojnosti na nek način pritrjuje tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2005), ki pri izra- zu srednji kot prvi pomenski razloček (od dveh) navaja: »(tisti) ki je v sredi, v sredini.«, pri izrazu osrednji pa kot prvi pomenski razloček (od treh): »(tisti) ki je, se nahaja v sredi, središču.« Takšno, analogno dvo- pomensko rešitev vidimo tudi za Afriko, torej razločevanje pojmov srednja Afrika in osrednja Afrika. Zavedamo se, da mnogi sploh ne zaznavajo nians pomenskih razlik obeh obravnavanih razločkov. Ker si dejavno prizadevamo prispevati k čim večji razumljivosti tako zemljepisnega izrazja kot ime- nja, si sem in tja dovolimo vpeljati nove izraze, za katere menimo, da so ustreznejši, natančnejši. Čas 146 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Preglednica 6: Pogostnost zapisov eksonimov Himalaja in Karakorum, ter njunih neustreznih imenskih različic, v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska različica število navedb (delež v %) druga imenska različica število navedb (delež v %) Himalaja 4576 (100,0) Himalaje 1 (0,0) Karakorum 391 (92,2) Karakoram 33 (7,8) vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 146 bo pokazal, ali smo pri tem imeli v rokavu dovolj argumentov in tudi dovolj srečno roko, da se bodo novosti dejansko uveljavile. 3.6 Svojilnopridevniške imenske oblike Z vidika geografije je še posebej pomembno neskladje rabe večbesednih zemljepisnih imen, ki se nanašajo na rečne delte, nižavja, podmorske reliefne oblike in še nekatere pojave. Značilno zanj je, da se namesto obrnjene ali seznamne stave z uvodnim občnoimenskim izrazom in sledečim lastnim imenom v rodilniku, pri čemer se občnoimenska sestavina smatra za del imena in se zato piše z veliko začetnico (na primer Delta Neretve, (podmorski) Vršaj Konga), čedalje bolj uveljavlja- jo svojilnopridevniške imenske oblike, še posebej takrat, ko so poimenovani pojavi dejansko delo rek, denimo delte (Neretvina delta, Renova delta, Volgina delta) in vršaji (Savski vršaj, (podmorski) Kongov vršaj). Drugače je z imeni nižavij, ki so jih glavne reke sicer ustvarile, vendar so pri njihovem kreiranju sodelovali tudi drugi tamkajšnji vodotoki. V teh primerih se uporabljajo vrstnopridevniške imenske oblike (Padsko nižavje/Padska nižina, Gangeško nižavje, Amazonsko nižavje), katerih raba je še toliko bolj upravičena v primerih kotlin, kjer reke pri njihovem nastanku niso imele nikakršne vloge in so jim glede na svoj pomen le »posodile« svoja imena (na primer Kongoška kotlina). V vseh navedenih primerih je dilema na ravni obrnjena stava – svojilnopridevniška oblika in ne na ravni svojilnopridevniška oblika – vrstnopridevniška oblika. Mnenja smo, da velja dati prednost svo- jilnopridevniški imenski obliki, četudi je doslej pri tovrstnih imenih obrnjena stava močno prevladovala. Zavedamo se, da se bo morda uporabnik v prvem trenutku počutil nelagodno, saj mu bo takšen izra- zni način tuj, vendar se bo ob nenehno ponavljajoči rabi najbrž nanj sčasoma navadil. 147 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Slika 4: Nilova delta iz satelita. NASA, FLICKR vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 147 Za nekatere bolj znane svetovne rečne delte smo pripravili pregled pogostnosti rabe obeh imen- skih različic (preglednica 7). V večini primerov so vsa ta imena precej redka, kot izjeme bi lahko opredelili Donavino delto, Nilovo delto (slika 4) in Nigrovo delto, ki se v Gigafidi pojavljajo več kot 50-krat, kar omogoča zanesljivejše vrednotenje njihove zastopanosti. V oči bodejo zlasti razlike med Donavino in Nilovo delto. Pri prvi je zaznavna popolna prevlada obrnjene stave, torej imenske različice Donavina delta, pri drugi pa je raba svojilnopridevniške imen- ske oblike (Nilova delta) že pogostejša kot tiste z obrnjeno stavo (Delta Nila). Opaznejša zastopanost svojilnopridevniške oblike je tudi pri Gangesovi delti, Misisipijevi delti (zanimivo je, da se ta oblika dosled- no navezuje na iz endonima izpeljano imensko različico, torej Mississippijeva delta, medtem ko je obnjena stava v prevladujoči meri navezana na eksonim, torej Delta Misisipija) in Orinokovi delti. Poseben izziv pri rabi svojilnopridevniških imenskih izpeljank predstavljajo zemljepisna imena, poime- novana po Rusih. V teh primerih se raba obrnjene stave zdi sicer bolj umestna, vendar bi bila njena izključna raba nesistemska, saj se za imena, izpeljana iz priimkov v drugih jezikih (na primer Nansenova kotlina, Tasmanova kotlina), praviloma uporabljajo svojilnopridevniške imenske izpeljanke. Pri eksonimih iz ruskih imen so problematične zlasti izpeljanke iz priimkov s sicer zelo pogosto končnico -ov, katerim je treba dodati še slovensko svojilnopridevniško pripono -ov (za imena moškega spola, na primer Lomonosovov hrbet, Mendelejevov hrbet) oziroma -ova (za imena ženskega spola, na primer Lomonosovova kotlina, Makarovova kotlina). Imena brez slovenske končnice, ki se tudi pojavljajo (na primer Lomonosov hrbet, Lomonosova kotlina), so torej napačna! Zanimiva primera sta tudi neenotni obliki imen obeh slovenskih ledenikov: Triglavski ledenik ali Triglavov ledenik, Skutski ledenik ali Skutin ledenik (zanj sicer največkrat uporabljamo kar izraz Ledenik pod Skuto). 3.7 Nekaj hidrogeografskih imenoslovnih zank Na tem mestu se ne spuščamo v pomensko razmejitev med pojmoma morje in jezero, pač pa želi- mo opozoriti na imenska neskladja, povezana z vodnima telesoma Kaspijsko jezero/Kaspijsko morje in 148 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Preglednica 7: Pogostnost zapisov alternativnih imenskih oblik glavnih svetovnih delt v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska število navedb druga imenska število navedb morebitna tretja število različica (delež v %) različica (delež v %) imenska različica navedb Amazonkina delta 0 (0,0) Delta Amazonke 18 (100,0) –– Donavina delta 0 (0,0) Delta Donave 113 (100,0) –– Ebrova delta 0 (0,0) Delta Ebra 3 (100,0) –– Gangesova delta 3 (30,0) Delta Gangesa 7 (70,0) –– Mekongova delta 0 (0,0) Delta Mekonga 37 (100,0) –– Mississippijeva delta 9 (22,0) Delta Misisipija 32 (78,0) Delta Mississippija 29 Nigrova delta 7 (8,0) Delta Nigra 80 (92,0) –– Nilova delta 112 (52,3) Delta Nila 102 (47,7) –– Okavangova delta 0 (0,0) Delta Okavanga 5 (100,0) –– Orinokova delta 4 (25,0) Delta Orinoka 12 (75,0) –– Padova delta 0 (0,0) Delta Pada 23 (100,0) –– Volgina delta 0 (0,0) Delta Volge 10 (100,0) –– vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 148 Aralsko jezero/Aralsko morje. Za obe je skupno, da jima nam najbolj razumljivo rusko poimenovanje pripisuje status morja (Kaspijskoe more oziroma Aral’skoe more), iz česar izhaja, da jima ga ponekod pripisujejo tudi v drugih jezikih. Medtem ko ima prvo dejansko lastnosti morja, čeprav s površino 371.000 km 2 velja za največje jezero na svetu, je drugo bistveno manjše (z 68.000 km 2 leta 1960 se je njegova površina do leta 2004 skrčila na vsega 17.160 km 2 , pri čemer je razpadlo na štiri dele) in si glede na povedano »statusa« morja nikakor ne zasluži (Marković s sodelavci 2014; slika 5). Kaspijsko jezero si deli šest držav, poleg Rusije še Kazahstan (kazaško se imenuje Kaspiy tenizi), Turkmenistan (Hazar deňzi), Iran (Daryā ye Māzandarān) in Azerbajdžan (Xə zə r də nizi). Pomenljivo je, da občnoimenski izrazi tudi v preostalih jezikih pomenijo morje, tako da se zdi kar umestno, da tudi v slovenščini prevladuje imenska oblika Kaspijsko morje (preglednica 8). Drugače je v slovenski geo- grafiji, kjer je tradicionalno zakoreninjena raba imena Kaspijsko jezero. Med devetimi slovenskimi reprezentativnimi atlasi sveta je ime Kaspijsko morje zapisano le v Cigaletovem Atlantu, ki je izhajal med letoma 1869 in 1877 in Velikem atlasu sveta iz leta 1972 (Preglednica eksonimov 2014), kjer je imen- sko redakcijo opravil Jakob Medved. 149 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Preglednica 8: Pogostnost zapisov eksonimov Kaspijsko jezero in Aralsko jezero ter njunih imenskih različic z občnoimensko sestavino morje v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska različica število navedb (delež v %) druga imenska različica število navedb (delež v %) Kaspijsko jezero 328 (37,8) Kaspijsko morje 540 (62,2) Aralsko jezero 217 (89,7) Aralsko morje 25 (10,3) Slika 5: Ladji na izsušenem dnu ogroženega Aralskega jezera. ANTON RUITER, FLICKR vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 149 150 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Aralsko jezero si delita Kazahstan (kazaško se imenuje Aral tenizi) in Uzbekistan (Orol dengizi). Čeprav se tudi v tem večbesednem imenu v obeh endonimih (tako kot v ruščini) občnoimenska sestavina ime- nuje morje, je v slovenščini občnoimenska oblika jezero povsem prevladujoča, še toliko bolj v geografiji, saj je ime Aralsko morje zapisano le v našem najstarejšem atlasu sveta Atlantu. Zanimivo je, da se občnoi- menska sestavina morje uporablja tudi v angleščini, francoščini, španščini in nemščini, oblika jezero pa v italijanščini, madžarščini in hrvaščini (Preglednica eksonimov 2014). Problematično je tudi poimenovanje afriškega Čadskega jezera (francosko Lac Tchad, angleško Lake Chad, arabsko Bahr as Salam), ki se deli med države Čad, Kamerun, Nigerijo in Niger, njegovo slo- vensko, sicer trdno zakoreninjeno ime pa napeljuje, da naj bi bilo poimenovano po državi Čad. Dejansko je ravno obratno, saj je država poimenovana po jezeru. Ime jezera namreč izhaja iz zemljepisnega imena Čad, ki že samo po sebi pomeni »Jezero« oziroma »Veliko vodno prostranstvo« (Preglednica eksoni- mov 2014). Gre torej za pleonazem v pomenu »Jezersko jezero«, a je tovrstno imensko neustreznost zaradi dodobra uveljavljenega imena najbrž nesmiselno odpraviti. Prevlado imenske oblike Čadsko jeze- ro potrjuje tudi jezikovni korpus Gigafida (zastopana je v 68,5 % njegovih poimenovanj, preostalih 31,5 % predstavlja imenska oblika jezero Čad). Eden najtrših imenskih orehov slovenske geografije je poimenovanje najdaljše kitajske reke (kitaj- sko Cháng Jiāng/Yángzı ˇjiāng; slika 6). V nasprotju z drugo najdaljšo Rumeno reko, katere ime je trdno zakoreninjeno, se zanjo že od nekdaj pojavljajo različna imena, ki so zaradi neznanja kitajščine in njene prevedbe v latinico tudi zapisana v številnih različicah. Po Gigafidi je najpogostejša imenska oblika Jangce (50,7 %), ki ji sledita Jangcekjang (26,8 %) in Modra reka (17,7 %), pojavljajo pa se še različice Jangcekiang, Jangce Kiang, Jangce Kjang, Čang Jiang, Chiang Jiang in tudi Dolga reka. Ime je trd oreh tudi za redaktorje slovenskih atlasov sveta, zato je bilo sprva Slika 6: Plovba po narasli Modri reki. MULLGAN STU, FLICKR vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 150 v prav vsakem zapisano drugače, pozneje pa sta se ustalili in uveljavili imenski različici Jangce ter Modra reka. Zdi se, da bi bilo lahko ob Rumeni reki kot njen južni antipod ustrezno slovensko poimenovanje Modra reka, ki so ga vpeljali jezuitski misionarji in je bilo nekoč v Evropi široko uveljavljeno. Še bolj ustre- zno bi bilo ime Dolga reka, ki je dobeseden prevod kitajskega endonima Chang Jiang. Pri nas se je ta imenska različica še največkrat omenjala med podvigom Martina Strela, ki je reko preplaval leta 2004. 3.8 »Zemlja« ali »dežela« Za konec pa še sodobna občnoimenska dilema v večbesednih zemljepisnih imenih, ki dandanes označujejo predvsem odmaknjene arktične in antarktične pokrajine, nekoč pa so bila pogostejša tudi v novoodkritih deželah tropskega in subtropskega pasu (na primer Arnhem Land na severu Avstralije in Van Diemen’s Land kot prvotno evropejsko poimenovanje Tasmanije). Zastavlja se namreč vpraša- nje, katera občnoimenska oblika je ustreznejša: zemlja ali dežela? V obeh primerih gre za prevod angleškega (tudi danskega in norveškega) občnoimenskega izraza land, nemškega Land, španskega tierra, fran- coskega terre, ruskega zemlja … 151 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike Preglednica 9: Pogostnost zapisov nekaterih večbesednih alternativnih eksonimov, ki kot občnoimenski sestavini vsebujejo izraza dežela oziroma zemlja, v jezikovnem korpusu Gigafida (2017). prva imenska različica število navedb (delež v %) druga imenska različica število navedb (delež v %) Nova dežela nedoločljivo Nova zemlja 365 Ognjena dežela 13 (4,4) Ognjena zemlja 282 (95,6) Viktorijina dežela 3 (42,9) Viktorijina zemlja 4 (57,1) Dežela Franca Jožefa 7 (31,8) Zemlja Franca Jožefa 15 (68,2) Preglednica 10: Poimenovanje Nove dežele, Ognjene dežele, Viktorijine dežele in Dežele Franca Jožefa v reprezentativnih slovenskih atlasih sveta (Preglednica eksonimov 2014). Cigaletov Orožnov De Medvedov Veliki Atlas 2000 atlas Veliki prenovljeni Atlant šolski atlas Agostinijev Veliki atlas družinski (1997) Tehniške atlas sveta šolski atlas (1869 do (1902) šolski atlas sveta atlas sveta založbe (DZS, 2005) Mladinske 1877) (1941) (1972) (1992, 1996) (2003) knjige (2010) Nova – Nova Nova Nova Nova Nova Nova Nova Zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja Zemlja dežela zemlja Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena Ognjena zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja Južna Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina Viktorijina dežela zemlja zemlja zemlja zemlja zemlja dežela zemlja dežela Franc Franc Zemlja Zemlja Zemlja Zemlja Zemlja Dežela Zemlja Jožefova Jožefova Franca Franca Franca Franca Franca Franca Franca dežela zemlja Jožefa Jožefa Jožefa Jožefa Jožefa Jožefa Jožefa vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 151 152 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Slika 7: V Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku, je Matej Cigale na zemljevidu Severne Amerike uporabil izraz »dežela« in ne izraza »zemlja«. ARHIV GIAM ZRC SAZU Če bi upoštevali le rezultate analize jezikovnega korpusa Gigafida (preglednica 9), pa tudi pojav- nost tovrstnih imen v reprezentativnih slovenskih atlasih sveta (preglednica 10), dileme pravzaprav ni, saj so, z izjemo sicer malokrat omenjenih Viktorijine dežele in Dežele Franca Jožefa, v popolni prevla- di imenske oblike z občnoimensko različico zemlja. Pa vendar ob sistematičnem raziskovanju slovenskih eksonimov to vprašanje vse bolj sili na plan. Vedeti je namreč treba, da odkritelji novih otokov in pokrajin teh niso poimenovali glede na to, da so končno uzrli kopno, pač pa so želeli poimenovanjem pridati pridih lastninjenja, kar potrjuje dejstvo, da so večino teh pojavov poimenovali po članih »matičnih« vladarskih dinastij iz obdobja njihovih odkri- tij. In takšnemu »lastništvu« precej bolj kot občnoimenska izraza kopno oziroma zemlja pritiče izraz dežela, ki poudarja ozemeljsko pripadnost. Očitno se je tega dobro zavedal že Matej Cigale, ki je z redkimi izjemami za tovrstna poimenova- nja v Atlantu uporabil izraz dežela, pogosto v skrajšani obliki dež. (slika 7). Pozneje se je ta izraz postopoma izgubljal, očitno pod vplivom srbskega in hrvaškega jezika v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji. Sčasoma je srbski in hrvaški izraz zemlja tudi povsem prevladal. Ponovno »odkritje« Atlanta in nje- gova temeljita preučitev je ustreznost njegove rabe znova problematizirala. Prepričani smo, da je čas za opustitev po našem mnenju manj primernega izraza zemlja in njego- vo nadomeščanje z izrazom dežela. Temu pritrjuje tudi njegova čedalje pogostejša raba v drugih virih, ki jih vključuje korpus Gigafida. Odprto ostaja, ali naj se ta izraz uveljavlja tudi za najbolj znana tovrstna imena, ki imajo tra- dicionalno zakoreninjeno rabo. Najbolj znano med njimi je zagotovo ime argentinsko-čilenskega otočja Ognjena zemlja (špansko Tierra del Fuego), za katerega se zdi, da bi lahko bilo nadaljnje uva- janje občnoimenske različice dežela celo malce nasilno, četudi mu ne gre oporekati teženj po siste- matičnosti. vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 152 4 Sklep Vsi trije prispevki o problematičnih zemljepisnih imenih v slovenskem jeziku kažejo samo na del vprašanj, ki jih geografi in jezikoslovci še nismo rešili. Upamo pa, da bo z novim slovenskim pravopi- som raba zemljepisnih imen vsaj za splošno javnost olajšana, še posebej pri pisanju velike in male začetnice, kar so jezikoslovci tako v preteklosti že udejanili, a je bilo zaradi obsežnosti in neuspešnosti zavrnje- no (Dobrovoljc in Jakop 2011). Ustrezna raba zemljepisnih imen je razmeroma zapletena in zahteva usklajenost jezikoslovcev, geo- grafov, pa tudi drugih strokovnjakov s tega področja. Najpomembnejšo odgovornost bosta tudi v prihodnje nosili Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ter Pravopisna komi- sija pri SAZU in ZRC SAZU, še najbolj pomembno pa bo njuno usklajeno delovanje. Zahvala: Prispevek temelji na raziskovalnem programu Geografija Slovenije (P6–0101), ki ga finan- cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 5 Viri in literatura Dobrovoljc, H., Jakop, N. 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana. Dobrovoljc, H., Jakop, N. (ur.) 2012: V iskanju soglasja. Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. Furlan, M., Gložančev, A., Kladnik, D., Perko, D., Šivic-Dular, A. 2008: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000. Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana. Geršič, M. 2017: Changing denotations of selected Slovenian choronyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600 Gigafida 2017. Medmrežje: http://www.gigafida.net/ (15. 10. 2018). Jezikovna svetovalnica. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ (15. 10. 2018). Kladnik, D. 2001: Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetska uprava Republike Slovenije. Medmrežje: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/publikacije/ arhiv_publik/seznam_tujih_zemljepisnih_imen.pdf (15. 10. 2018). Kladnik, D. 2006: T uja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kladnik, D. 2007: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. Kladnik, D., Bole, D. 2012: The life of Slovenian exonyms and their familiarity in the professional com- munity. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P ., Volk Bahun, M. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana. Kladnik, D., Crljenko, I., Čilaš Šimpraga, A., Geršič, M. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Kladnik, D., Perko, D. 2007: Problematična imena držav v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 79-2. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. Kladnik, D., Perko, D. 2015: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna raz- potja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Kladnik, D., Perko, D. 2018: Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zem- ljepisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90207 153 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 153 Klinar, K., Geršič, M. 2014: Traditional house names as part of cultural heritage. Acta geographica Slovenica 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409 Marković, S. B., Ruman, A., Gavrilov, M. B., Stevens, T., Zorn, M., Komac, B., Perko, D. 2014: Modeling of the Aral and Caspian seas drying out influence to climate and environmental changes. Acta geo- graphica Slovenica 54-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54304 Medmrežje 1: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014700/ (20. 10. 2018). Medmrežje 2: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bene%C4%8Dija (20. 10. 2018). Medmrežje 3: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bene%C5%A1ka_Slovenija (20. 10. 2018). Merkù, P . 2006: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. Ljubljana. Perko, D., Jordan, P ., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.47777 Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91208 Preglednica eksonimov. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 2014: Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v (15. 10. 2017). Rutar, S. 1899: Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 2005. Snoj, M. 2013: Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«. Jezikovna svetovalni- ca. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/tuje-crke-v-zemljepisnih-imenih-medzugorje- in-medugorje#v (26. 11. 2016). Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. 2006: Atlant and slovene national consciousness in the second half of the 19th century. Acta geographica Slovenica 46-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS46204 Zagórski, B., Geršič, M., Kladnik, D. 2018: Challenges in the transformation of Slovene geographical names into Arabic. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90205 6 Summary: Additional issues in writing geographical names in Slovenian (translated by Drago Perko) The article is a  continuation of the articles, published in Geografski vestnik 89-2 in 2017 and Geografski vestnik 90-2 in 2018. The first one was devoted to more complex aspects and examples of the use of Slovenian geographical names, mostly exonyms. The second one was primarily dedicated to capitalization in multiword Slovenian geographical names, Slovenianizing multiword foreign geo- graphical names, multiword names of parts of towns and villages, and capitalization of nicknames or other descriptive names. This article is primarily dedicated to Slovenian geographical names in Italy, South Slavic letters (that are not part of the Slovenian alphabet) in Slovenian geographical names, Slovenianizing the names of mountain ranges, seas, lakes, and rivers, and possessive adjectives in Slovenian geographical names. In general, the proper handling of geographical names is complicated, although many feel that they can easily handle this topic. This is also why in practice there are countless examples of non-systematic and inconsistent use. Nevertheless, the use of geographical names in Slovenian is becoming increasing- ly uniform. Unification of the use of domestic and foreign geographical names in accordance with the resolutions and recommendations of the United Nations Group of Experts on Geographical Names – represented in Slovenia by the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia – is one of the most pressing issues for the modern language norm. International standardization recommendations for writing geographical names are often in con- flict with linguistic practice and contrary to the principles of a language, which is completely unacceptable. 154 Drago Kladnik, Drago Perko Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 154 This article draws attention to some open issues in the use of currently inconsistent or disputed geographical names in order to contribute to further improvement of the situation in this area. We have encountered disputed and inconsistent names for many years when preparing atlases and maps, edit- ing publications, and participating in shaping the rules for the emerging new Slovenian normative guide. In order to quantify the subject, we analyzed the frequency of occurrences of geographical names and their variants in the Gigafida language corpus, an electronic collection of authentic Slovenian texts containing almost 1.2 billion words. We also examined the records in the Language Advisory Service of the ZRC SAZU Fran Ramovš Slovenian Language Institute and found many detailed records on this topic. The way individual exonyms are represented and recorded in Slovenian reference atlases of the world is presented in an exhaustive table of exonyms. It is expected that the new Slovenian normative guide will facilitate the use of geographical names for the general public, especially because of changed rules on using capitalization and international rec- ommendations in more customized rules on the use of foreign lexemes in Slovenian. The names of the most important geographical phenomena are expected to be more systematically presented in the dictionary part of the guide. The materials discussed will also be a good source for the necessary stan- dardization of the bulk of Slovenian geographical names that are still not standardized. 155 Geografski vestnik 91-1, 2019 Polemike vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 155