LETO XL, ŠT. 40
Ptuj, 15. Oktobra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
O včerajšnjem kruhu (stran 3)
Oh, ti melioracijski jarki (stran 3)
Sladkorna bolezen (stran 4)
Vzorni stanovalci Vrazovega trga (stran 6)
Domača rast (stran 7)
Za večjo
požarno
varnost
Oktober je med drugim tudi mesec požarne
varnosti. Že v prejšnjem Tedniku smo opozori-
li na najpomembnejše naloge slehernega obča-
na.
Poseben program aktivnosti pa je pripravil
tudi požarni inšpektorat skupščin občin Or-
mož in Ptuj. Tako opravljajo poostreno kon-
trolo nad izvajanjem požarno-preventivnih
predpisov v organizacijah združenega dela,
opravili pa so že (ali pa še bodo) več nenapove-
danih »obiskov« in preverjali predvsem, kako
so se odgovorne osebe za izvajanje požarnega
varstva lotile svojih nalog. Kontrole bodo
opravili tudi po hišnih svetih, posebej pa se bo-
do opredelili pri preverjanju ročnih gasilnih
aparatov. Storite tudi vi kaj za svojo varnost
pred požarom, gasilci se trudijo na vsakem ko-
raku.
Foto: M. Ozmec
Parkirišče je potrebno dokončati!!
Predsednik občinskega izvrš-
nega sveta Jože Botolin se je v
ponedeljek pogovarjal s predsed-
niki skupščin in svetov krajevnih
skupnosti mesta Ptuja. Osnovna
tema pogovora je bila ureditev
parkirišča za avtobusno postajo
in zagotovitev denarja za uredi-
tev druge faze^ to je asalti'anja in
postavitve potrebne signalizaci-
je.
V skupnem programu mestnih
krajevnih skupnosti v obdobju
1986—1990 je bilo dogovorjeno,
da bodo letos uredili parkirišče
za avtobusno postajo z maka-
damsko izvedbo. Takšno po oce-
ni strokovnjakov ne bi bilo upo-
rabno, zato je nujno, da ga do-
končajo. Za drugo etapo uredi-
tve je potrebno zagotoviti nekaj
nad 61 milijonov dinarjev. Po
dogovoru naj bi ga prispevale
ptujske krajevne skupnosti s tem.
da bi se zavestno odrekle nekate-
rim nalogam iz skupnega progra-
ma. Predstavnik komunalne
skupnosti je povedal, da bodo
denar za tretjo etapo ureditve
parkirišča, to je gradnjo mosti-
čka čez Grajeno in ureditev peš-
poti v celoti zagotovili v komu-
nalni skupnosti.
Predsedniki skupščin in sve-
tov mestnih krajevnih skupnosti
so soglašali s preusmeritvijo
sredstev, ob tem pa načeli vrsto
žgočih problemov. Povedali so,
da je parkirišče bolj problem
ptujskega gospodarstva kot pa
mestnih krajevnih skupnosti in
bi njegovo ureditev morali reše-
vati v občinskem merilu. Prav ta-
ko so soglašali, da je potrebno
končno urediti odnos projek-
tant—izvajalec—nadzor. Zaradi
neurejenih odnosov je nered na
celi liniji že omenjenih odnosov.
Rešitev vidijo v Zavodu za plani-
ranje, ki naj bi usklajeval vse
spremembe v prostoru.
Krajanom je potrebno dati ja-
sno informacijo o tem, zakaj je
bilo potrebno sredstava preu-
smeriti in da pri ureditvi parki-
rišča ne gre za podražitve, tem-
več za dodatna dela, ki jih v pr-
votnem projektu niso upoštevali.
Pri tem je potrebno poudariti, da
gre za poseg v referendumski
program. Razpravo o tem je po-
trebno pričeti na svetih krajevnih
skupnosti, dokončati pa na skup-
ščinah. Takšna obravnava je nuj-
na, če se želimo ogniti očitkom
krajanov.
V ponedeljek so se pogovarjali
tudi o kanalu D, o katerem pa se
bodo jutri bolj vneto pogovarjali
predstavniki Emone Kmetijske-
ga kombinata, mesokombinata
Perutnine, Tovarne glinice in
aluminija Boris Kidrič, samou-
pravne komunalne skupnosti in
prizadetih krajevnih skupnosti
Ivana Spolenaka ter Turnišča.
Ponedeljkov pogovor predsed-
nikov skupščin in svetov mestnih
krajevnih skupnosti naj bi bil za-
čeick novega obdobja v delu in
življenju teh skupnosti, pred-
vsem kar zadeva projekte. V kra-
jevnih skupnostih se včasih lote-
vajo nalog, za katere nimajo pro-
jektov, tudi zato, ker nanje čaka-
jo leto in še več. Denar pa med-
tem kopni in izgublja na vredno-
sti. Zaradi pritiskov občanov pa
se pogosto zadovoljijo s pomanj-
kljivimi projekti. Posledice so
znane.
MG
Spomenik
Rudolfu Maistru
Na Leninovem trgu v Maribo-
ru so 10. oktobra slovesno odkri-
li spomenik Rudolfu Maistru,
slovenskemu generalu in pesniku
(1874—1934), avtorice akadme-
ske slikarke Vlaste Zorko. Slo-
vesnost ob odkritju sta pripravila
Mestna konferenca SZDL Mari-
bor in Zveza prostovoljcev —
borcev za severno mejo. Slavno-
stni govornik je bil Jože Smole,
predsednik Republiške konfe-
rence SZDL Slovenije. Spome-
nik pa je odkril dr. Ervin Mejak,
predsednik celjskega odbora
Zveze prostovoljcev — borcev za
severno mejo. Sobotne slovesno-
sti v Mariboru se je udeležilo tu-
di okrog sto še živečih Maistro-
vih borcev.
O drobnem
gospodarstvu
Na redni seji se je v ponede-
ljek popoldne sestalo predsed-
stvo občinskega komiteja Zveze
komiinistov Ptuj. Po pregledu
dela in uresničevanja sklepov
prejšnje seje so podrobneje oce-
nili položaj drobnega gospodar-
stva v občini Ptuj ter nakazali
usmeritve hitrejšega razvoja te —
vse pomembnejše dejavnosti v
sestavi občinskega gospodarstva.
Posebej pa je predsedstvo občin-
skega komiteja Zveze komuni-
stov obravnavalo uveljavljanje
socialno-varstvenih pravic v ob-
čini Ptuj. Podlaga za razpravo je
bila analiza, ki jo je pripravil
Center za socialno delo v Ptuju.
(Več na 2. strani) FF
»Z inovacijami
iz lirize«
v Ljubljani je bilo v pone-
deljek več prireditev ob dne-
vu inovatorjev Jugoslavije —
dvajsetem oktobru. Na pogo-
voru za okroglo mizo z naslo-
vom »Naslednji korak v ino-
vatorstvu« so govorili o raz-
širjenosti in pomenu inova-
torstva v Jugoslaviji, o pome-
nu inovativnega razvoja v
svetu in o nadaljnjem razvo-
ju te pomembne dejavnosti
pri nas. Osrednja prireditev
pa je bila opoldan v mali
dvorani skupščine SR Slove-
nije, na kateri je govoril
predsednik gospodarske
zbornice Slovenije Marko
Bule, televizija Ljubljana pa
je podelila 23 priznanj »Ino-
vator leta« posameznikom in
-skupinam za uspešne inova-
xajske izdelke.
^ RJ|arko Bule je v svojem
govdru med drugim povedal,
da nas le inovacije lahko re-
šijo iz krize. V Sloveniji je
kljub neustreznim razmeram
v inovacijsko dejavnost
vključeno precejšnje število
delovnih organizacij. Po ne-
katerih podatkih je teh orga-
nizacij že čez 250, blizu dvaj-
set milijard pa še šteje inova-
cijski dohodek.
Škoda, da med prejemniki
priznanj inovator leta ni no-
benega Ptujčana, oziroma
domače OZD, saj rezultati
inovativne dejavnosti v obči-
ni niso skromni. MG
Rekord perutninske klavnice
Pred doDrim tednom dni so v klavnici meso-
kombinata Perutnina Ptuj dosegli svojevrsten re-
kord: dnevna proizvodnja mesa je dosegla 200
ton. Uspeh je toliko pomembnejši, ker klavnica že
zdavnaj več ne zadošča potrebam mesokombinata.
In ker predstavlja ozko grlo, so v teku priprave na
gradnjo nove klavnice Gradnja bo pa sodila v tre-
tjo fazo modernizacije mesne industrije. Omenjeni
delovni uspeh je rezultat skupnih prizadevanj or-
ganizatorjev proizvodnje, pridnih delavcev in se-
veda kooperantov. Naj omenimo še to, da je bil v
torek tehnični prevzem objektov druge faze. Zače-
tek gradnje nove klavnice načrtujejo v prvih mese-
cih prihodnjega leta. JB
UVODNIK
Oktobrska namigovanja
Deseti mesec je že od nekdaj težko pričakovan, najbolj pa je
vezan na dogajanja v kmetijstvu. Ne tako davno so mu obesili dru-
ge naloge, postal je mesec, v katerem so si tedne razdelili različni
družbeni dejavniki z namenom — opozarjati družbo na škodljive
pojave in koristnost določenih usmerjenih aktivnosti. Ni kaj — na-
meni so dobri, rezultati pa manj spodbudni.
Prvi teden — posvetili smo ga otrokom — je šel bolj ali manj
anonimno mimo nas. V ospredju so bile simbolične aktivnosti, nih-
če pa ni predstavil podatkov o tem. kakšna je družbena skrb za
otroke in kaj je tisto, kar moramo v tej skrbi popraviti.
Prvič so se v oktobrske dneve vrinili sladkorni bolniki. V SR
Sloveniji jih je že okrog šestdeset tisoč, v ptujskem diabetološkem
dispanzerju pa skrbijo za več kot 2800 teh bolnikov. V slabih štiri-
najstih letih so na novo odkrili več kot 2500 bolnikov. Sladkorno
bolezen ima v občini že 2,9 odstotkov prebivalcev in nič ne kaže, da
tudi v bodoče ne bo novih bolnikov. Sladkorna bolezen je bolezen
modernega časa, sodobnega načina življenja, nepravilne in preobil-
ne prehrane in vedno daljše življenjske dobe.
V Zvezi društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije so že
spomladi napovedali, da bo oktobra teden boja proti sladkorni bo-
lezni, ki ga ho prinesel zakon. Žal temu ni tako. Teden je tu — za-
kon ga ni podprl, imamo pa ga le v Sloveniji, čeprav naj bi ob kon-
cu leta bil v Novem Sadu prvi jugoslovanski kongres sladkornih
bolnikov.
Zveza je bila ustanovljena pred 31 leti. V tednu boja proti
sladkorni bolezni od 12. do 18. oktobra pa naj bile v ospredje prišle
naloge društev v korist diabetikov in društev.
Zaradi stalnega porasta števila sladkornih bolnikov je bilo
nujno, da se socialno-humanitarna organizacija (zveza s svojimi
društvi — v SR Sloveniji jih je 31) predstavi javnosti. Sladkorna
bolezen ni samo socialno-medicinsko zlo, temveč ima hude posledi-
ce za posameznike in družbo, zlasti na ekonomskem področju. Zato
ji mora družba posvetiti vso potrebno pozornost, posebne naloge pa
ima tudi zdravstvena služba.
Sladkorna bolezen je huda nadloga, ki bolnika spremlja celo
življenje. Kdor si jo je pridelal, se je ne bo več znebil. Bolnikom in
družbi dela velike probleme. Zato je pomembno, da poznamo teža-
ve, s katerimi še srečujejo ti bolniki. Najbolj so prizadeti bolniki, ki
več ne morejo obvladati svoje bolezni samo z dieto. Takšni naj bi
tudi nosih obeske SOS.
^»Če ugotovite, da se čudno obnašam ali sem v nezavesti, je to
morda zaradi zdravil ali poslabšanja bolezni. Ne imejte me za za-
strupljenega ali pijanega. Če lahko požiram, mi dajte piti sladko pi-
jačo (sladkano vodo, sadni sok ali sirup), če sem nezavesten, mi ne
dajte ničesar v usta. odpeljite me v najbližjo ambulanto ali pokličite
zdravnika ali reševalce . . .« To je del besedila, ki je natisnjeno na
papirju, zloženem v obliki harmonike in spravljenem v posebnem
kovinskem obesku SOS. V obesku so med drugim tudi navodila za
zdravnike in druge izurjene ljudi, ki pomagajo sladkornemu bolni-
ku ob hipoglikemiji pomagajo z injekcijo glukogona.
Ti stavki naj bi globoko zarezali v spomin slehernega občana,
saj je od pravočasne in pravilne pomoči mnogokrat odvisno življe-
nje sladkornih bolnikov. Zato so ga letos, resnici na ljubo dve leti
po ptujski predstavitvi, pokazali tudi v Zvezi društev za boj proti
sladkorni bolezni Slovenije.
Prepričani smo, da bodo sladkorni bolniki znali izkoristiti svoj
teden, oziroma oktobrske dneve. Kako jih bodo sprejeli drugi, je
vprašanje, saj se ljudje zaradi nakopičenih težav vse težje medse-
bojno sporazumevamo in neradi prisluhnemo drug drugemu. Bodo
tudi za medsebojno razumevanje in pomoč potrebni obeski SOS?
Majda Goznik
Razpravljajmo o
socialni politiki!
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na 11. seji razpra-
vljal o aktualnih vprašanjih uresničevanje socialne politike. Sprejeli
so predlog stališč in usmeritev, ki je skupaj z osnovnim gradivom in
uvodnim referatom objavljen v DELAVSKI ENOTNOSTI (številka
40, 9. oktobra 1987,) v posebni prilogi SINDIKALNI POROČEVA-
LEC.
Osnovne sindikalne organizacije ZSS in samoupravne organe po-
zivamo, da o gradivu ter predlogu stališč in smernic organizirajo raz-
pravo!
Namen organizirane in poglobljene razprave o aktualnih vpraša-
njih uresničevanja socialne politike je še bolj dograditi predlagana
stališča in usmeritve, da bodo organizacije in organi Zveze sindikatov
Slovenije te usmeritve lahko uveljavljale pri snovanju resolucije druž-
benoekonomskega razvoja SRS in SFRJ za leto 1988, in da bodo
hkrati aktivnosti organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije na
teh osnovah aktiven in konkreten prispevek k spreminjanju družbe-
noekonomskih in socialnih razmer.
Razpravo smo dolžni organizirati v oktobru, ker bo ob koncu
meseca Predsedstvo RS ZSS že zaključilo razpravo. Pripombe in
predloge nam pošljite na Občinski svet ZSS Ptuj do 28. oktobra, zato
k razpravi pristopite takoj! Občinski svet ZSS Ptuj
Ekologija in ekonomija
Včeraj in danes je v Mariboru drugi jugoslovanski simpozij o al-
ternativah družbenega razvoja in problematiki okolja. Medobčinsko
študijsko središče ZKS je pripravilo srečanje najuglednejših jugoslo-
vanskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ekologijo. Letošnji simpoziji
je namenjen ugotavljanju ekološke in ekonomske soodvisnosti. Vče-
raj so Viktor Žakelj, Rasto Ovin in Andrej Kirn pripravili uvodne re-
ferate, v katerih so opozorili na protislc ,je med ekonomskim razvo-
jem in zaščito okolja, po njihovih uvodnih tezah pa seje razvila boga-;
ta razprava o nasprotjih med ekonomskimi in ekološkimi principi in
o možnih konceptih razvoja, ki so jih v svetu izbrali, da bi to naspro-
tje razrešili v korist naravne podlage človeštva.
Danes pa se strokovnjaki na simpoziju pogovarjajo o izzivih, ki
jih ekologija predstavlja tehnologiji ter o biotehniki kot pomembni
moderni tehniki, ki bi lahko prispevala k razumnejšemu odnosu do
narave.
Jugoslovansko srečanje o ekologiji in ekonomiji bodo danes za-
ključili z okroglo mizo o mariborskih ekoloških zagatah. D. 1.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. oktober 1987 —
TEDNIK
v ZK o DROBNEM GOSPODARSTVU
Zagotoviti enakopraven položaj
Predsedstvo OK ZKS Ptuj je na seji, 12. okto-
bra, razpravljalo o položaju drobnega gospodar-
stva v občini. Pred dobrim mesecem je bil podpi-
san družbeni dogovor o razvoju drobnega gospo-
darstva. Izvršni svet SO Ptuj sedaj pripravlja pro-
gram nalog posameznih nosilcev v občini. Pred-
sedstvo je prizadevanja v tej smeri v celoti podprlo
s poudarkom, da si je treba zlasti prizadevati za
ustvarjanje enakopravnega položaja zasebnega
obrtnika z delavcem v združenem delu. Na seji so
dali tudi enotno podporo usmeritvam CK ZKS o
nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva.
To so sklepne ugotovitve iz obširne razprave, v
kateri so člani Predsedstva OK ZKS in drugi sode-
lujoči na seji povedali vrsto zanimivih in kritičnih
misli ter dali več ustvarjalnih predlogov za razvoj
drobnega gospodarstva. Povzemam nekaj misli iz
te razprave:
Pri razvoju drobnega gospodarstva v občini bi
moralo imeti vse večjo vlogo združeno delo, ki naj
prenaša v proizvodno obrt vse manjše serije, ki so
pomembne za celotno proizvodnjo, vendar neren-
tabilne za združeno delo. To še zlasti velja za Agis,
Olgo Meglic in Gumarno, verjetno pa tudi za niz-
koserijski program predelave aluminija v TGA po-
vezano z Impolom.
Razvrstitev dejavnosti za družbeni sektor drob-
nega gospodarstva v občinini dovolj dodelana,
prav bi bilo, da bi vanjo vključili le proizvodno in
storitveno dejavnost z določenim številom delav-
cev v proizvodnji, ne pa tudi večjih vzdrževalnih
tozdov. (Primer TOZD Vzdrževanje v TGA Kidri-
čevo).
Ne gre za to, da bi ustvarili privilegiran položaj
za obrtne dejavnosti, temveč za ustvarjanje enako-
pravnega položaja z delavcem v združenem delu.
tako glede kreditov in prispevkov kot ureditve
obrtne cone in delitve iz sklada za odpiranje novih
delovnih mest.
V bodoče naj ne bi ločevali obrtne dejavnosti na
deficitarne in suficitarne, temveč je vsako dejav-
nost treba prepustiti tržišču, da se uveljavi, v iz-
jemnih primerih pa je treba spodbujevati nekatere
uslužnostne obrti, ki so občanom nujno potrebne.
Tudi zdomce je treba celoviteje obveščati o pogo-
jih odpiranja dejavnosti v domovini.
Za razvoj turizma je treba čimprej urediti me-
stno jedro Ptuja, možnosti najrazličenjših obrtnih
dejavnosti, zlasti še domače obrti, in gostinsko-tu-
ristično ponudbo ob trasi vinske ceste in v drugih
turistično zanimivih krajih. Manj donosne trgov-
ske lokale na podeželju in tudi gostinske obrate
naj bi dali zainteresiranim v zasebnem sektorju.
Preučiti možnosti ustanavljanja manjših obrato-
valnic drobnega gospodarstva v družbenem sek-
torju. Obrtna zadruga in Panorama sta veliko na-
pravili za razvoj drobnega gospodarstva, vendar je
sedaj opazna stagnacija, zato je prav razmisliti o
združitvi.
Zaostriti je treba delo inšpekcijskih služb, ki
morajo zagotavljati nadzor, z družbeno klimo pa
utrjevati tudi poslovno moralo. Zagotoviti dosled-
no izvajanje predpisov.
Drobno gospodarstvo ne bo rešilo našega go-
spodarstva, je pa njegov pomembni sestavni del.
Pri tem ne,smemo videti samo materialne plati,
temveč tudi samoupravno organiziranost in polo-
žaj delavca.
Ob konu razprave so imenovali delovno skupi-
no, ki bo oblikovala konkretna stališča in usmeri-
tve za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva v
občini Ptuj. FF
Uresničevanje
socialnovarstvenih pravic
v občini Ptuj
Center za socialno delo Ptuj je pripravil pregledno, vsebinsko
dobro in kritično razčlembo izvajanja samoupravnega sporazuma o
uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občini Ptuj. Razčlemba se
nanaša na leto 1986, vendar je v njej tudi vrsta primerjalnih podatkov
za leti 1984 in 1985. Razčlembo so poslali v razpravo vsem družbeno-
političnim organizacijam v občini. O njej so kot prvi govorili na seji
Predsedstva OK ZKS Ptuj, 12. oktobra, v celoti podprli ugotovitve in
predloge Centra za socialno delo in predlagali, da se problemi s tega
področja bolj predstavijo v sredstvih javnega obveščanja. S tem bi za-
gotavljali večjo javnost dela, kritično ocenjevanje posameznih prime-
rov in ustvarjali tudi javno mnenje.
V razčlembi (analizi) je prikazan obseg, višina in oblika socialno-
varstvenih pomoči, socialnoekonomske značilnosti družin, ki preje-
majo eno ali več pomoči, razmerja med zaposlenimi in kmečkimi dru-
žinami, sodelovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pri
ugotavljanju stvarnih socialnih in gospodarskih razmer družin, ki vla-
gajo zahtevke za pomoči.
V razpravi so člani Predsedstva OK ZKS argumentirano podprli
stališča in ugotovitve Centra za socialno delo ter njihove predloge, ki
so v naslednjem:
V skupno evidenco socialnovarstvenih pomoči se naj vključijo
vse interesne skupnosti, podpisnice sporazuma.
Urediti je treba ustrezne možnosti za prehrano srednješolske
mladine v obratu družbene prehrane ali enotni prehrani v okviru
SŠC. Tako bi lahko štipendije in denarne pomoči učencem namenili
za prehrano, kar bi bila nova kakovost v preventivnem smislu.
Osnovne šole naj zagotovijo primerno prehrano za vse učence,
ne le za določen del. To bi bilo moč doseči z večjo prožnostjo in bolj-
šo organizacijo brez večjih investicij.
Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti morajo spre-
jeti uresničevanje sporazuma kot del svojega delovanja in s tem tudi
odgovornost za trošenje skupnih sredstev. Z večjo selektivnostjo bo
moč doseči, da bodo pomoč dobivali le tisti, ki soje resnično potreb-
ni, ne pa da bi jim družbena pomoč pomenila le dodatek k delu, tudi
slabemu delu in nedelu.
Ko bo Center za socialno delo dobil stališča vseh družbenopoliti-
čnih organizacij, zlasti pričakujejo ustvarjalni prispevek od Zveze sin-
dikatov, SZDL in ZSMS, bodo celotno gradivo predložili v razpravo
zborom Skupščine občine Ptuj.
FF
Oarojmo našo kri!
Krvodajalstvo je humana akcija, ki je postala solidarnost, stvarnost in ne-
odtujljiva vrednota družbene zavesti delavcev, delovnih ljudi in občanov. Delo-
vni ljudje tako kažejo svojo visoko solidarnostno zavest, saj darujejo del sebe,
da bi zagotovili nenadomestljivo zdravilo — kri.
Krvodajalstvo organizira Rdeči križ v tesnem sodelovanju s SZDL, ZSMS
in z osnovnimi sindikalnimi organizacijami. Število krvodajalcev na našem ob-
močju ne pada, vendar vedno zahtevnejši medicinski posegi zahtevajo tudi ved-
no več krvi — kot zdravila. Zato je nujno, da motiviramo tudi sebe, svojce in
svoje sodelavce, da je krvodajalstvo pomembna družbena vrednota, ki je pro-
stovoljna, brezplačna in anonimna.
Vemo, da živimo v času, ko je vsak dan vse več nezgod, naravnih nesreč,
obolenj, ki jih je potrebno zdraviti tudi operativno. Za večino operacij pa je po-
trebna kri — kot zdravilo, katerega pa ne more narediti nobena tovarna zdravil,
ampak le človeško telo.
Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo sami ali naši svojci in sodelavci rabili
to »naravno zdravilo«, da nam bodo v bolnici lahko ohranili življenje! Vsak
dan smo na cesti, za stroji, rokujemo z kmetijsko uiehanizacijo, pričakujemo na-
raščaj ... Razmišljajmo tako in spodbujajmo tudi z lastnim zgledom zdrave
svojce in sodelavce, da se nam pridružijo pri darovanju.
Občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Ptuj
obenem predlaga vodstvom temeljnih in delovnih organizacij združenega dela,
da
— ohranjamo »prosti dan« ob darovanju krvi iz zdravstvenih razlogov.
^ da ob različnih sindikalnih proslavah vključimo občasno tudi podelitve
priznanj Rdečega križa najuspešnejšim krvodajalcem in aktivistom, in ne na-
zadnje.
— da namenimo »nekaj sredstev« za delovanje in obstoj krvodajalske or-
ganizacije v temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela!
Zavedajmo se, da je kri nenadomestljivo zdravilo, zato je nujno, da tudi
preko krvodajalstva zagotavljamo zdravstveno varnost sebi in svojim najbliž-
jim, kajti pomoč sočloveku in zdravje sta človekovi največji vrednoti.
Verica Turk,
predsednica občinskega odbora
sindikata delavcev zdravstva
in socialnega varstva Ptuj
Spremembe
plana
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je prejšnjo sredo obravnaval
osnutek odloka o pripravi in
sprejetju sprememb in dopolni-
tev dolgoročnega plana občine
Ptuj za obdobje do leta 2000.
Gre namreč za nekatere uskladi-
tve z dolgoročnim planom SR
Slovenije, konkretno za ptujsko
občino za zasnovo razmestitve
čistilnih naprav za odpadne vo-
de, za prvo območje kmetijskih
zemljišč, za krajinske parke in
kulturne spomenike, za omrežje
magistralnih cest in plinovodov
ter za zasnovo prenosnega elek-
tričnega omrežja. Osnutek odlo-
ka bo dan v razpravo delegatom
zborov občinske skupščine s
predlogom, da ga sprejmejo po
skrajšanem, to je enofaznem po-
stopku. To predlaga občinski iz-
vršni svet zato, ker se z navedeni-
mi uskladitvami razvojne mož-
nosti in smernice dolgoročnega
plana občine Ptuj ne bodo spre-
menile, pp
Proti posegom države
v republiška šolstva
Navada članov predsedstva
Republiške izobraževalne skup-
nosti je, da svoje seje pripravlja-
jo v raznih slovenskih občinah,
te priložnosti pa izkoristijo tudi
za pogovor s prosvetnimi delavci
iz posameznih področij. Pretekli
četrtek so člani omenjenega
predsedstva skupaj z gostom iz
Švice obiskali ptujski srednješol-
ski center. Po krajšem sprejemu
pri ptujskem županu so si člani
predsedstva ogledali srednješol-
ski center, predvsem učne delav-
nice.
V pogovoru s švicarskim go-
stom, doktorjem VValterjem
Horcherjem iz Luzerna so slo-
venski prosvetni delavci izvedeli
veliko zanimivih dejstev o švicar-
skem šolstvu. Zanimivo je, da
ima vsak kanton v Švici samo-
stojno šolstvo in federalna drža-
va v šolske sisteme posameznih
kantonov ne more odločilno po-
segati. Gost je podrobneje orisal
strukturo šolskega sistema in na-
čin njegovega financiranja ter
upravljanja. Značilno je tudi, da
imajo prebivalci posameznih
krajev velik vpliv na dogajanje v
šolah in da je število profesional-
nih uradnikov v šolstvu zelo
majhno. Gost je posebej govoril
tudi o šolanju tujejezičnih otrok
v Luzernu, za katero tudi sam
odgovarja.
Doktor NValter Horcher si je
po pogovoru še ogledal srednje-
šolski center in je bil z njim pri-
jetno presenečen. Člani predsed-
stva Republiške izobraževalne
skupnosti pa so nadaljevali s se-
jo. Na njej so pripravljali dnevni
red novembrskega zasedanja
skupščine. Posebej pa so obrav-
navali tudi osnutek amandmajev
k zvezni ustavi, predvsem tiste,
ki posegajo v šolski sistem. Do-
menili so se, da bodo na vseh
ravneh zelo jasno nasprotovali
predvsem 23. amandmaju, ki
uvaja omejitev republiških pri-
stojnosti v šolstvu, saj določa, da
bi zvezni zakon določal stopnje
izobraževanja in temeljne pogoje
za pridobivanje znanja in stroko,
vne izobrazbe v vseh vrstah šol.
Tako so pravzaprav ponovno
odprta vrata za znani koncept
skupnih jeder. Na seji so menili,
da je zvezni zakon najmanj pri-
merna oblika določanja in bi to
skozi ta vrata pripeljalo spet no-
vi zvezni organ in temu pripada-
jočo administracijo ter birokraci-
jo, to pa je v velikem nasprotju z
vzroki za spreminjanje sedanje
ustave.
Poleg vsega omenjenega so na
seji govorili tudi o nesorazmerjih
v osebnih dohodkih. Veliko je
namreč zadnje čase pripomb o
visokih osebnih dohodkih neka-
terih ravnateljev, ki so v primer-
javi z osebnimi dohodki nekate-
rih gospodarstvenikov nerazum-
ljivo visoki. Na seji so se dogo-
vorili, da bodo ta nesorazmerja
raziskali in predlagali ukrepe za
tiste, ki neupravičeno dobivajo
tako visoke osebne dohodke.
d. Lukman
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Poudarek gospodarjenju
in razvoju
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj
so na septembrskih sejah sprejeli tudi delovni
načrt za letošnje četrto trimesečje. V njem je pred-
videno, da se bodo zbori do konca letošnjega leta
sestali še štirikrat — na treh ločenih in enem skup-
nem zasedanju. Glavne točke dnevnega reda bodo
namenjali gospodarskim vprašanjem in oblikova-
nju resolucije o uresničevanju družbenega plana
občine Ptuj za leto 1988. Sprejeli naj bi jo že na
skupnem zasedanju ob koncu letošnjega leta.
Na sejah v oktobru bodo ocenili stanje v kmetij-
stvu in uresničevanje sprejetih planov razvoja po-
sameznih kmetijskih dejavnosti. Pregledali bodo
tudi uresničevanje nalog iz družbenega dogovora
o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, o
tem bodo predhodno oblikovana politična stališča
tudi v OK ZKS F*tuj. Seznanili se bodo tudi z izva-
janjem sanacijskih in predsanacijskih ukrepov v
OZD, ki so poslovale z izgubami ali motnjami.
V novembru bodo poleg osnutka resolucije za
leto 1988 ocenili še razvojne in programske mož-
nosti gradbeništva in gradbene industrije v občini;
tudi o tem je s političnega gledišča že razpravljal
OK ZKS Ptuj.
Na sejah zborov, ki bodo sredi decembra, bodo
ocenili razvojne možnosti in usmeritve gostinske
in turistične dejavnosti v občini ter obravnavali in-
formacijo o gospodarjenju v 9-mesečnem obdob-
ju. Posebej bodo ocenili, kako uresničujemo
zdravstveno varstvo v ptujski občini.
Med vsebinskimi vprašanji, ki bodo na dnevnih
redih zborov občinske skupščine, velja še omeniti
vprašanje izvajanja družbenega dogovora o ka-
drovski politiki v občini, poročilo o stanju na po-
dročju javnega reda in miru v občini Ptuj in tržni
red v občini.
Ob tem ne bo »zapostavljena« normativna de-
javnost, saj bodo nad polovico točk dnevnega re-
da vsake seje zavzemali osnutki in predlogi raznih
odlokov, ki se bodo nanašali- predvsem na spre-
membe in dopolnitve prejšnjih odlokov. Največ se
jih bo nanašalo na usklajevanje davčne politike —
davki občanov, posebni občinski davek in podo^
no.
Vsebinsko novost bosta pomenila odloka o usta-
novitvi upravne organizacije za urbanistično načr-
tovanje in družbeno planiranje v občini, za kar se
je že precej let kazala potreba, in odlok o razglasi-
tvi kulturnih spomenikov v občini Ptuj, kar je prav
tako nujno.
Razumljivo je, da bo treba mesečno k okvirne-
mu programu dnevnih redov dodajti še nove zade-
ve, ki jih bodo narekovale potrebe časa, saj nam
Zvezni izvršni svet obljublja še veliko novih ukre-
pov in zakonov, ki jim bo treba prilagajati občin-
ske predpise.
FF
Delo sindikalnih delavcev naj bo skladno
z interesi delavcev
Smo v času kadrovskih pri-
prav na volitve izvršnih in nad-
zornih odborov, ki bodo v os-
novnih organizacijah ZSS v no-
vembru in decembru. Sindikalno
članstvo bo ob evidentiranju
možnih kandidatov razpravljalo
o tem. kako njihova vodstva, sin-
dikalni delavci, opravljajo zau-
pane naloge. Članstvo se odloča
tudi o tem, kateri izmed sidnikal-
nih delavcev, ki jim poteče prvi
dvoletni mandat, s svojim delom
upravičujejo, da jih ponovno iz-
bolijo za predsednika, sekretarja
ali za člana izvršnega odbora.
Pričakovati je, da bo sindikalno
članstvo opravljeno delo ustre-
zno ovrednotilo, zlasti še, ali je
bilo delo sindikalnih delavcev
skladno z interesi delavcev in na-
še samoupravne socialistične
družbe.
Delavci potrebujemo močno,
učinkovito in dobro sindikalno
organizacijo v temeljni in delo-
vni organizaciji združenega dela,
delovni skupnosti in v družbeno-
političnih skupnostih na vseh
ravneh, od občine do federacije.
Moč, vloga, vpliv in učinkovitost
sindikalne organizacije pa je v
celoti odvisna od nas samih, od
slehernega člana zveze sindika-
tov, sindikalne skupine, osnovne
organizacije ZSS in organov sin-
dikatov delavcev dejavnosti ter
zveze sindikatov. Pri tem sindi-
kalni delavci odgovarjamo kako
v vsakodnevni praksi izpolnjuje-
mo naloge, ki nam jih je zaupalo
sindikalno članstvo ob izvolitvi.
Prav to smo se sindikalni delavci
dolžni vprašati v okolju v kate-
rem delamo in živimo. Veliko
nas je po številu, in če bo vsakdo
izmed nas opravil zaupane nalo-
ge vestno in odgovorno, bo naša
sindikalna organizacija postala
prodornejša, vplivnejša, takšna,
kot si jo članstvo v resnici tudi
želi. Ena izmed vrlin sindikalne-
ga delavca je ravno v tem, da na-
redi več, kot mu to nalaga dolž-
nost, s tem pa prihaja do potrdi-
tve njegova predanost izvirnim
interesom delavcev in delavske-
ga razreda. Vse je torej odvisno
od kvalitete našega sindikalnega
dela, marljivosti, vestnosti, zna-
nja, izkušenj, čuta odgovornosti,
zavzetosti in napredne revolucio-
narne prodornosti. Samo z vest-
nim delom se kali lik sindikalne-
ga delavce sedanjega časa, lik to-
variša, ki mu sindikalno članstvo
sledi in zaupa. Nihče namreč ne
bi mogel biti delavcem bližji kot
prav sindikalni delavci. Tu mi-
slim na sindikalne delavce, ki so
s svojim delom, besedo in vzgle-
dom v središču dela, samouprav-
nega odločanja in življenja de-
lavcev.
Delo sindikalnih delavcev je
zahtevno in zelo odgovorno.
Zahteva znanje, izkušnje, vztraj-
nost in samoodpovedovanje.
Sindikalni delavci morajo imeti
svojo hrbtenico, njihova beseda
z močjo argumentov pa mora biti
odraz misli, hotenj in razpolože-
nja sindikalnega članstva. Mno-
gokrat se sindikalni delavci znaj-
dejo v nezavidljivem položaju
»med dvema mlinskima kamno-
ma«: na eni strani sindikalno
članstvo, na drugi pa vodstvene
skupine — »koordinacije« ali
»kolegiji«, ki si tuintam želijo
mimo delavcev v in njihove sin-
dikalne organizacije odločati o
stvareh, ki so za delavce življenj-
sko pomembne. Za sindikalne
delavce pa mora biti vedno pr-
votnega pomena to, kaj misli, ču-
ti in predlaga sindikalno član-
stvo. Zelo zmotno je misliti, da je
predsednik izvršnega odbora os-
novne organizacije ZSS »sindi-
kat«. Tuintam se sindikalni de-
lavci srečujejo z miselnostjo po-
sameznikov, ki so prepričani, da
zadostuje le to, kar »misli« ali
»prikima« sindikalni predsed-
nik, zato mu tudi naročajo, kaj
vse mora narediti, izpeljati, zago-
varjati. Tak položaj sindikalnih
delavcev zahteva, da so nenehno
oboroženi s stališči sindikalnega
članstva in z močjo argumentov.
Z njimi so dolžni nastopati tudi
takrat, kadar posamezniki vztra-
jajo pri uveljavljanju svojih za-
misli, volje, vpliva in moči. Pri
tem pa mora sindikalno članstvo
čvrsto in enotno stati za svojimi
stališči in za prizadevanji svojih
sindikalnih delavcev.
Teh nekaj misli sem zapisal v
razmislek sindikalnim delavcem
z namenom, da z najtrdnejšo po-
vezavo s sindikalnim članstvom
uveljavimo ustvarjalno in učin-
kovito vlogo nase enotne m naj-
širše razredne družbenopolitične
organizacije delavcev in delav-
skega razreda. Kolikor bolj se
bodo zar.strovale gospodarske in
politične razmere, toliko bolj
nam bo potrebna močna, učinko-
vita, enotna in dobro organizira-
na sindikalna organizacija, sindi-
kalni delavci v njej pa bomo mo-
rali biti še tesneje povezani z de-
lavci v okoljih njihovega dela, ži-
vljenia in samoupravnega odlo-
čanja, kajti naše mesto je med
Feliks Bagar
Sklican je plenum ptujskih
sindikatov
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je za 19.
oktober sklicalo 7. redno sejo plenuma občinskega
sveta ZSS Ptuj. Osrednja točka razprave bo osre-
dotočena na oceno finančnih rezultatov gospodar-
jenja organizacij združenega dela v gospodarstvu
in v družbenih dejavnostih s poudarkom na mate-
rialnem in samoupravnem položaju delavcev.
V drugem delu zasedanja bodo opredelili nalo-
ge ob vsebinskih in kadrovskih pripravah na ob-
čne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, ti bo-
do v novembru in decembru.
Tretji del seje pa je namenjen kadrovskim vpra-
šanjem. Določili bodo listo možnih kandidatov za
predsednika organizacije ZSS I*tuj. V dneh od 1.
do 16. oktobra osnovne organizacije ZSS izbirajo
med 25 evidentiranimi v osnovnih organizacijah
ZSS v prvi fazi kadrovskih priprav od 20. avgusta
do 1. oktobra. Plenum bo imenoval predsednika,
sekretarja in člane novoustanovljenega sveta za or-
ganiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in usposa-
bljanje v občinski organizaciji ZSS Ptuj. Določili
pa bodo tudi kandidata za novega člana plenuma
in predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj iz vrst
zdravstvenih delavcev ptujske občine.
V zvezi s pripravami na plenum se bo jutri sesta-
lo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj, ki ima
nalogo, da pripravi predloge in stališča k posa-
meznim točkam dnevnega reda. PB
TEDNIK
— 15. oktober 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
IVlIadi strugarji, orodjarji in varilci so pokazali izredno natančnost pri
delu.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki vseh šestih sodelujočih sred-
njih šol. (foto: M. Ozmec)
OB 10. OKTOBRU - DNEVU KOVINARJEV
Nujna je prenova programov izobraževanja
Prvo srečanje srednjih kovi-
narskih šol Slovenije, ki je pote-
kalo minuli petek, 9. oktobra, v
ptujskem Srednješolskem centru
v počastitev dneva kovinarjev, je
preseglo vsa pričakovanja. Ude-
ležba je bila zelo dobra, saj so se
vabilu odzvali učenci in učitelji
iz šestih tovrstnih srednjih šol v
naši republiki. Vse skupaj je v
avli centra uvodoma pozdravil
ravnatelj Srednje kovinarske,
metalurške in kmetijske šole
(SKMŠ) Veljko Vlahovič iz Ptuja
Milan Cimerman, ki je opozoril
tudi na težave, s katerimi se slo-
venski srednješolski centri uba-
dajo v kovinarskih in strojnih
usmeritvah.
Sicer pa so srečanje razdelili
na strokovni inšportni del. Tako
so se orodjarji, strugarji in varilci
v delavnicah pomerili v natan-
čnosti izdelave kovinskih pred-
metov, v veliki telovadnici je so-
časno potekal turnir v malem no-
gometu, v sejni sobi pa okrogla
miza o prenovi programov v
strojništvu in metalurgiji. V stro-
kovnem tekmovanju so slavili
Ptujčani, ki so zbrali največ točk,
pred ekipo mariborskega TAM-a
in Velenjčani; 4. mesto Murska
Sobota, 5. Novo mesto in 6. Ma-
ribor-Center. Manj sreče so imeli
Ptujčani v malem nogometu, kjer
so zaradi športne smole pristali
na zadnjem mestu.
Na okrogli mizi pa so pred-
stavniki vseh šestih šol sklenili,
da bodo Zavodu za šolstvo SRS,
republiški izobraževalni skupno-
sti in komiteju za šolstvo naslovi-
li naslednje sklepe:
— Da je treba srednjim kovi-
narskim, strojnim in metalur-
škim šolam nujno zagotoviti
ustrezno opremo in učila — tako
za strokovno teoretične predme-
te kot za praktični pouk. Zlasti
nujno je treba zagotoviti znatna
sredstva v CNC tehnologijo z
ustreznimi programi, ob tem pa
zagotoviti še mini robote za pou-
čevanje robotike. V čim krajšem
času je treba nabaviti grafične
enote za konstruiranje s pomočjo
računalnikov — ploterje s pripa-
dajočimi elementi.
— Nabaviti je treba učila za
pouk energetike, predvsem za re-
gulacijsko in krmilno tehniko.
Za praktični pouk je treba naba-
viti najnovejše obdelovalne stro-
je, ki bodo pogoj za uspešen po-
uk pri oblikovalcih kovin.
— Omogočiti je treba sistema-
tično in stalno usposabljanje uči-
teljev strokovno-tehničnih in
praktičnih predmetov, ob sode-
lovanju Zavoda za šolstvo SRS
in obeh univerz ter inštitutov. Vsi
se zavedajo dejstva, da je šola za
učence privlačna le, če ima koka-
vostne učitelje, učila in opremo.
Ko bo zagotovljeno vse to, po-
tem se bo tudi v kovinarsko in
strojno usmeritev vpisovalo več
prav dobrih in odličnih učencev.
M. Ozmec
Oh, ti melioracijski jarki
Običajno se dogaja, da ljudje
na koncu, že povsem obupani in
jezni, poiščejo novinarje. Češ,
naj napišemo v časopis, kako ne-
odgovorno ravnajo z njimi in nji-
hovim premoženjem, kako jih
pošiljajo iz pisarne v pisarno, ni-
kjer pa jim niso pripravljeni po-
magati. Niti s pametnim nasve-
tom.
Tudi v tem primeru je pribli-
žno tako. Tokrat me je v Gajevce
povabil Alojz Marinič. Ko sem
prišel tja, me je peljal na svojo,
lani meliorirano zemljo, kjer je
še teden dni po deževju stalo
precej vode. Na srečo je pred de-
ževjem pospravil z njive silažno
koruzo. Sedaj to ne bi. bilo mogo-
če, saj bi se težki stroji pogreznili
globoko v muljnato zemljo. Tudi
jesenske setve ne bo mogoče
opraviti. Že spomladi je koruzno
seme segnilo v vlažni zemlji, bo-
lje rečeno v blatu.
Alojz Marinič pripoveduje, da
so bili pred melioracijo na tem
območju travniki. Ne sicer kako-
vostni, vendar jih je bilo mogoče
obdelati. Ljudje so ni sami uredi-
li jarke, da so vodo odvedli v
bližnji potoček. Sedaj je teren ra-
ven, seveda z mnogimi depresija-
mi, kjer se ob deževjih nabira vo-
da, na teh mestih pa nič ne raste.
Mariničevi imajo tako že dve leti
prazna stojišča v hlevu, kjer so
prej redili po deset bikov.
Alojz je pripovedoval zgodbo,
znano in povsem podobno mno-
gim, ki sem jih slišal že prej. Re-
šitev svojega problema je iskal
na Občini, pa na Zemljiški skup-
nosti, na Zadrugi in je seveda ni-
kjer ni našel.
Ni pa potrebno biti strokov-
njak, da ugotoviš; da je z zemljiš-
čem pod Mariničevo hišo nekaj
hudo narobe. Teren je povsem
nepropusten za vodo in edina re-
šitev bi bil odvodni jarek ali
morda drenažne cevi. V Mo-
škanjcih so se kmetje borili proti
jarku, pa so jim ga izkopali. V
Gajevcih ga zahtevajo, pa ga ni-
so dobili in ga morda tudi ne bo-
do. Ko sem pisal o jarku v Mo-
škanjcih, mi je projektantka
Vodnogospodarskega podjetja
grozila s tožbo zaradi blatenja
njenega imena. Naj me kar toži;
še enkrat bom trdil, da so projek-
ti narejeni kabinetsko in brez
pravega poznavanja zadev na te-
renu.
Teden dni po dežju na Mariničevi njivi
Pa vsem ostalim udeležencem
v tej zadevi: ljudje, ki so v takih
primerih prizadeti, si vendarle
zaslužijo nekaj več pozornosti in
človečnosti! J. Bračič
})... Daj nam danes naš včerajšnji kruh.. .u
Skrb za revnega človeka (bolje
rečeno za povprečnega) je pri
nas nenehna. Ker vemo, da si
mesa ne more privoščiti, ga v
mesnicah raje nimajo; ker vemo,
da si.njegova plača ne more pri-
voščiti odplačevanja kreditov,
obresti tako zvišamo, da si poso-
jila ne vzame; ker vemo, da ne
more plačevati dragega bencina,
dvigujemo cene avtomobilov, da
si jih ne more kupiti, zato ne po-
trebuje bencina. Ampak poskr-
beli smo za »socialni« kruh (naj
mi bo oproščen ta izraz).
Od lanskega leta ga imamo.
Takrat smo ugotovili, da mora-
mo vsaj nekaj storiti za vse, ki so
pripravljeni, čim se odprejo pro-
dajalne kruha, pohiteti ponj, saj
ga čez pol ure ne bo več. Lani je
najcenejši kruh ostajal v proda-
jalnah, letos pa niti slučajno ne.
Pa čeprav je njegova kakovost
tako-tako. Pa ne zato, ker bi ime-
li v pekami slabši odnos do nje-
ga. Pečejo ga iz enake moke kot
ostale vrste kruha. Dodajo mu
kvas in sol kot ostalim vrstam
kruha. Pečejo ga v skladu s pra-
vilnikom kot vse pekovske izdel-
ke. »Ampak ta kruh je kot but,«
nam je omenila neka oseba. Za-
kaj?
Erika Mihelač, direktorica
ptujske pekarne, trdi, da je nje-
gova kakovost povsem odvisna
od moke. Ta pa je včasih takšna
ali drugačna. Na žalost večkrat
drugačna. (Tudi moja tašča, ki
peče kruh sama, je velikokrat
slabe volje.) Res pa je, da vse vr-
ste kruha pečejo dopoldne, ker
je nočno delo namenjeno razli-
čnim vrstam peciva, saj jih pro-
dajo ogromno. Zato potrošniki
zmeraj dobimo včerajšnji kruh
(razen ob ponedeljkih). To je —
mimogrede povedano — tudi
skrb pekarne za naše zdravje, saj
veste, da svež, topel, dišeč, zlato-
rumeno pečen kruh, ki se kar to-
pi v ustih, škoduje.
Tudi tržni inšpektor zagota-
vlja, da kruh, za katerega mi, ne-
vedneži, trdimo, da je star, ni
star. In avtoritetam je treba ver-
jeti.
Sicer pa — ali ste si že ob kru-
hu zlomili zob? Ali ste ga že kdaj
morali rezati z žago ali sekati s
sekiro (kakor to počnemo, reci-
mo, z drvmi)?
Če s kakovostjo »socialnega«
kruha niste zadovoljni, kupujte
»nesocialnega«. (Ne bom pa
vam svetoval, da ga poskusite
peči doma, ker ne želim pekarni
zmanjšati dohodka. Tega pri 190
dinarjih pri kilogramu tako ni-
majo.)
Ali smo res izbirčni, če bi kdaj
pa kdaj radi obudili spomine na
tiste daljne, dobre stare čase, ko
se je margarina, ki smo jo ob na-
kupu neprevidno dali v cekar
skupaj s toplim kruhom, do do-
ma raztalila?
Jože Smigoc
Ko je bil kruh še Kruh ...
(foto 1. Ciani)i
MUDI V ORMOŽU
Drugače, kot od njih
pričakujejo
o mladih v Ormožu bolj redko pi-
šemo. Toda to še ne pomeni, da o nji-
hovi dejavnosti ni kaj pisati. Kadar
jih obiščemo, se lahko prepričamo o
zelo pestri in kakovostni dejavnosti.
Pred kratkim so pokramljali s sekre-
tarjem občinske mladinske organiza-
cije, ki je hkrati tudi odgovorni in gla-
vni urednik Radia Ormož, — Toma-
žem Bolcarjem.
Abstraktne teme ali življenjska vpraša-
nja?
Teme, ki so jih ormoški mladinci v
zadnjem času načeli — o zaposlova-
nju, konceptu razvoja ormoškega go-
spodarstva, o kmetijski politiki v naši
družbi, o vzrokih za odhajanje mla-
dih strokovnjakov iz njihove občine,
so med mladimi naletele na velik od-
ziv. Posebej pa jih je v razgovore pri-
tegnil odmev razprav o teh temah, ka-
teremu je pripomogel mladinski pro-
gram ormoškega radia, ki so ga priče-
li ormoški mladinci pripravljati ob
štafetnih prireditvah, v oddajah pa so
komentirali, včasih pa tudi z ironijo
obravnavali nekatere odločitve najod-
govornejših organov in posamezni-
kov v občini. Po eni strani velik inte-
res mladih za življenjska vprašanja,
po drugi strani pa očitki vodilnih v
občini, da se mladi ukvarjajo z ab-
straktnimi temami in da ne sodelujejo
v razvoju ormoške občine, kot oni to
od njih pričakujejo.
Metoda dela je postala torej javna
in v mladinskih oddajah je bilo slišati
tudi kaj takega, kar ljudje, posebej
odgovorni, neradi slišijo.
Iskanje perspektive
Po mnenju Tomaža Bolcarja so
mladi v svojih predlogih v občini zelo
konkretni. Predlagajo vrsto rešitev za
drugačno zaposlovanje mladih, ki bi
v mestu obdržalo tudi mlade strokov-
njake, predlagajo vrsto mladih ljudi
za odgovorne funkcije v občini, pa
njihovih predlogov ne upoštevajo ali
pa celo ne jemljejo resno in jih brez
argumentov zavračajo. Mladi prispe-
vajo tudi svoj delež k pestrejši prosto-
časni in kulturni ponudbi v Ormožu.
Pisali smo že o filmskem klubu, ki pa
bo zaradi nesporazumov z Delavsko
prosvetnim društvom Svoboda prene-
hal delovati in bodo namesto tega
mladi pričeli z predvajanjem video
programov v ormoškem hotelu, ki jim
tudi sicer nudi prostore za večino de-
javnosti. Tudi prostorov za prostoča-
sne dejavnosti namreč kljub prizade-
vanjem še vedno nimajo. Formalno
so sicer še dobili kletne prostore or-
moškega gradu, pa jih zaradi malo-
marnosti Komunalnega podjetja, ki
ne sprazni prostorov, še ne morejo
uporabljati.
Tudi na področju kmetijstva bi bilo
mogoče zadržati mlade strokovnjake,
če se naša družba do zadružniškega
kmetijstva in zasebnih kmetov ne bi
obnašala tako mačehovsko. Aktiv
mladih zadružnikov je zelo aktiven, je
pravzaprav vzor dela mladinskih akti-
vov, toda kaj to pomaga, če mladi ni-
majo bistvenega vpliva na odločitve o
pogojih kmetovanja in ne morejo pre-
prečiti nespametnih ukrepov, ki kme-
tijstvo potiskajo na obrobje.
Veliko delajo z osnovnošolci
Pri vseh opisanih težavah gospo-
darstva in kmetijstva v Ormožu in pri
pomanjkanju stanovanj za mlade dru-
žine, mladi seveda ne vidijo kaj veli-
ko možnosti za razvoj. Najlažje je
oditi drugam. Pravzaprav mladi za-
puščajo kraje že po osnovnem šola-
nju. Zato se v mladinski organizaciji
veliko ukvarjajo z osnovnošolci. Kajti
zelo je pomembno, da mladi razume-
jo težave svojega kraja, še pomemb-
neje pa je, da bi v njem ostajali in se
borili za njegov razvoj. Starejši mla-
dinci obiskujejo osnovnošolce, zelo
dobro pa delajo tudi mladinski men-
torji in zunanji sodelavci, ki vodijo
klube OZN, sedaj pa ustanavljajo tu-
di krožke UNICEF, v katerih bi dela-
li tudi pionirji iz nižjih razredov. Tudi
na izobraževalne seminarje vabijo os-
novnošolce in zadnje čase so veliko
tem posvetili prav njim. V osnovnih
šolah pa so mladinci tudi konkretneje
oblikovali programe mladinskih ur,
ki so sedaj vsebinsko bolje pripravlje-
ne in imajo dober sloves med učenci.
Brez formalnosti
Za ormoško mladinsko organizaci-
jo je značilno, da se v njenem okrilju
oblikuje veliko delovnih skupin, v ka-
terih se mladi ukvarjajo z določenim
področjem in oblikujejo samostojne
programe in prireditve. Med najpriza-
devnejšimi so skupine za ekološke in
mirovniške pobude, filmski klub,
ustanavljajo gledališko skupino, raz-
veseljivo pa je, da se je pojavila tudi
skupina za inovacije in tehnične iz-
boljšave, ki se ukvarja z možnostjo
novih programov in izboljšav v tovar-
ni Jožeta Kerenčiča. Ta skupina je se-
stavljena iz mladih, ki sicer niso zapo-
sleni v tej delovni organizaciji, ven-
dar pa želijo prispevati k njenemu
razvoju. Skupina si je pridobila tudi
pomoč občinske raziskovalne skup-
nosti. Med skupinami pa je trenutno
najbolj množična in aktivna skupina,
ki oblikuje mladinski radijski pro-
gram. Prizadeva si, da bi uredila
predvsem finančno plat Radia in
omogočila njegovo nemoteno delova-
nje.
Kongresne pobude med ljudi
Očitek, ki so ga ormoški občinski
možje namenili mladinski organizaci-
ji, češ, da zagovarjajo abstraktne, ek-
stremne in nerealne teme in probleme
naše družbe, ne ukvarjajo pa se z lo-
kalnimi problemi mladih, je po mne-
nju mladih v Ormožu zgrešen. Števil-
ni pogovori z ljudmi in izobraževalni
seminarji namreč kažejo, da so pobu-
de o civilnem služenju vojaškega ro-
ka, o referendumu za gradnjo jedr-
skih elektrarn povsem življenjska
vprašanja, o katerih ljudje še kako
razmišljajo in težko bi bilo trditi, da
jih to ne zanima.
Velik je bil odziv na pobudo za re-
ferendum o jedrskih elektrarnah, saj
je pobudo podpisalo veliko prebival-
cev ormoške občine.
Konkretne akcije
V tednu otroka so v Ormožu pred-
stavili razstavo Dajmo otroku mož-
nost, ki je potujoča, pa tudi predava-
nje in pogovor s starši o škodljivosti
bojnih igrač za otroke. Mladim so vr-
teli risanke in jim pripravili veseli je-
senski dan, na ormoškem radiu pa
oddajo »Biba leze, biba gre«.
Najkonkretneje se bodo borili za fi-
nančni in vsebinski obstoj radia, za
naslednje leto pa pripravljajo tudi
kmetijski raziskovalni tabor, na kate-
rem se bodo izpopolnjevali v gojenju
vrtnii.*.
Pred njimi je volilnoprogramska
konferenca in izobraževalni seminar
ter številne družbene prireditve. Pri-
čeli pa so tudi s plesnimi tečaji in ba-
letno šolo. Skratka, mladi krepko pri-
spevajo h kulturni zanimivosti kraja
in razbijajo monotonijo, ki jo rojeva-
jo tradicionalno okolje in temni je-
senski dnevi
...... -«- _ JL kkjpaaa
»K sliki o omejevanju svobode obveščanja hi želel dodati konkretno sliči-
co, kije ni v Zakonu. V Ormožu smo junija začeli oddajati mladinski sobotni
program na radiu. Objavljali smo nekatere specifične teme in svoje poglede
na določene stvari, ki so se dogajale v občini. Bilo je dosti pripomb, toda no-
benih uradnih popravkov niti uradnih zahtev naj odstopi odgovorni urednik.
Začelo se je z »obiranjem« po občini in nato v družbenopolitičnih organizaci-
jah, dokler ni vso stvar vzela v roke naša vodilna sila. torej partija. Sprejela
je ustrezen sklep na svoji seji: da mladinski program vznemirja občane v naši
občini, da je ogroženo še kaj drugega in da je treba razmisliti, ali je ta pro-
gram potreben ali ne. Nato je zadevo obravnaval še družbenopolitični zbor in
tudi ugotovil, da radio ni potreben. Komite za SLO je nato v
varnostno-poHtični oceni ugotovil, da se mladina odmika, da ne uspejo najti.
dialoga z njo in da je neposreden odraz tega odmikanja mladinski program.
Avtorje spornih člankov so klicali na raznorazne razgovore k šefom, ker ima-
jo to nesrečo, da delajo na občini in jih šefi lahko dobesedno maltretirajo.
Preprečili so jim. da bi jih delegirali v skupščino Titovih štipendistov, so mo-
ralno politično neprimerni, ker pišejo take članke za radio. A vtor je namreč
kadrovik na občini, razprava pa je šla tako daleč, da bi bilo treba ugotoviti,
ali je sploh primeren za opravljanje lega dela. Začeli so celo govoriti o tem.
ali je treba odgovornega urednika zamenjati ali ne. Ta kratka ilustracija do-
kazuje, da je mogoče tudi mimo Zakona o javnem obveščanju, mimo tožil-
stva, zelo uspešno vplivati na to ali bo nek mladinski program obstajal ali ne.
Ta metoda je zelo uspešna v manjših občinah, kjer so vsi lokalni oblastni-
ki povezani. V izvršnem svetu sedijo vsi direktorji pomembnejših podjetij, na
predsedstvu SZDL sedijo vsi predsedniki in sekretarji vseh družbenopoli-
tičnih organizacij. Razen na mladini, se ta slika ponavlja na vseh raznoraz-
nih drugih organih. Tudi v svetu za informiranje sedijo isti predsedniki in se-
kretarji. Samo v uredništvu smo jih uspeli odsloviti.«
(Tomaž Bolcar na Mladinskem festivalu v Celju. Objavljeno v Teleksu z.
dne. 8. oktobra 1987.) 4
4 — SESTAVKI iN KOMENTARJI
15. oktober 1987 -
TEDNIK
Za Mercatorjeve kupone
večje obresti
Prodaja Mercatorjevih kuponov počasi, a vztrajno raste. Od za,
četka akcije so jih dnevno povprečno prodali v Sloveniji za več kot 4
milijone dinarjev. Član klubu Mercator postanete z nakupom kupnov
v vrednosti 20, 50 in 100 tisoč dinarjev. S 1. oktobrom so za člane tega
kluba spremenjene obresti. Ce kupon vnovčite ali kako drugače pora-
bite pred iztekom enega leta, vam-bodo vaš denar obrestovali po
70-odstotni obrestni meri (prej 50-odstotni), če pa kupon porabite za
nakup ali ga vnovčite po enem letu, vam prinaša 135-odstotne obresti
prej (100-odstotne).
NaV
Zgodnje odkrivanje raka na prsih
Rak na prsih pri ženskah je najpo-
gostejše in zelo nevarno obolenje pri
nas in v svetu, ki povzroča mnogo več
strahu, bolečin kot katera koli druga
bolezen. Čeprav je sprva navidezno
vse enostavno — vse dosegljivo —
kot rečeno pri roki, je diagnostika ra-
ka na prsih, in to zgodnje odkritje, še
vedno velik problem. Zaskrbljujoče
pa je, da preživi 5 let le polovica
žensk pri katerih odkrijemo raka na
prsih. Ce pa to strašno bolezen odkri-
jemo z zasevki, dočaka 10 let le 20 od-
stotkov bolnic. Podobno kot v drugih
krajih Slovenije smo zaradi tega tudi
v Ptuju ustanovili ambulanto za zgod-
nje odkrivanje bolezni dojk, ob po-
moči Centra iz Maribora, ki dela zelo
uspešno že od leta 1972 pod vod-
stvom doc. dr. Goriška.
Ker dve tretjini bolnic pride prepo-
zno na zdravljenje, bi na kratko podal
načela, ki so nam vodilo in bi naj bila
tudi vodila za vse ženske.
Za ugotavljanje sprememb na prsih
uporabljamo mamografijo, to je slika-
nje dojic z rentgenom. S to metodo
odkrijemo spremembe, ki so manjše
od 5 mm. Metoda je neškodljiva in
najzanesljivejša, čeprav še marsikdo v
to dvomi. Če bi presejali 30 let vse
ženske Slovenije, bi mogoče povzroči-
li nastanek raka v dveh ali treh prime-
rih, odkrili pa 6000 rakov v zgodnji
obliki. Danes se je izkristaliziralo
mnenje, da naj se sHka vsaka ženska
stara nad 35 let ob prvem pregledu,
nato pa kontrolira vsako drugo leto.
Vsako leto pa slikamo ženske, stare
nad 50 let, in če sodijo v rizično sku-
pino.
V tvegano skupino sodijo:
1. Rak v družini — predvsem pa
rak na prsih matere. Hčerke imajo ra-
ka 3—4 krat pogosteje, kot pa če raka
v družini ni.
2. Vpliv prehrane — prevelika
uporaba maščob, debelost.
3. Večje tveganje za raka na prsih
imajo dekleta, ki dobijo perilo pred
16. letom ali izgubijo po 55. letu.
Splavi. Večje tveganje predstavlja tu-
di prvi porod po 30. letu.
4. Kontracepcijske tablete in kaje-
nje predstavljajo rizični faktor za na-
stanek raka. Seveda ni tu mesto, da bi
naštel vse činitelje tveganja, saj vseh
niti strokovnjaki ne poznajo.
So pa še druge preiskave, kot ul-
trazvok, termovizija, punkcija, ki jih
uporabljamo predvsem pri mlajših od
35 let.
Vprašali me boste, kaj pa samopre-
iskava? Menimo, da je zelo pomemb-
na in naj privede žensko k zdravniku.
Ne more pa dati odgovora, če je tvor-
ba, ki jo tipa ženska, rakasta ali ne.
Vabim vse ženske in zdravnike, da
sodelujejo z našo ambulanto za zgod-
nje odkrivanje bolezni dojk, ki dela
vsak četrtek od 14.—18. ure. Priporo-
čam, da se predhodno prijavite na gi-
nekološkem oddelku. Upam, da ne
bo potrebno nobene odkloniti, če pri-
de neprijavljena. Pogoj je le, da žen-
ska nima perila in da datum pregleda
ni pozneje kot 15 dni od začetka peri-
la.
Naj še dodam, da je raka trikrat
več na prsih kot na maternici, da ga
moramo odkriti, ko še ni tipljiv, da
zaradi odlašanja in obotavljanja ne
bo prepozno.
dr. Franc STROJNIK
V vrtu
Oktober je mesec, ko se v jasnih nočeh, zlasti če so pred tem bile
padavine, pojavlja vse močnejša slana in naše varovanke pozebejo,
predvsem cvetoče rastlinje v vrtovih.
Slana nastane z zmrzovanjem rose in vode v rastlinah, kadar to-
plota neovirano izžareva iz tal v jasno ozračje. Čeprav je človek proti
temu vremenskemu pojavu na večjih površinah in izpostavljenih le-
gah še nemočen, pa je mogoče slano oziroma pozebo rastlin na manj-
ših površinah v vrtovih dokaj učinkovito preprečevati.
Poznamo tri principe varovanja rastlin pred slano: očuvati toplo-
to, toploto dodati ali mešati zrak. Za ohranitev posameznih občutlji-
vejših rastlin, katerim želimo ohraniti cvetje čim dalje v jesen vse tja
do močnejšega mraza, je najprimernejši princip očuvanja toplote. Iz-
vajamo ga preprosto s pokrivanjem tal s steklom, plastičnimi folijami
ali papirjem. Posamezne rastline pa pokrivamo s papirnatimi, plasti-
čnimi, suknenimi ali platnenimi ščitniki v obliki klobuka. Pri prekri-
vanju s takšnimi pokrivali, ki preprečujejo neposredno izžarevanje to-
plote, pa pazimo, da se prekrivalo ne dotika cvetja, ker ob neposred-
nem stiku cvetje pomrzne. Najbolje se toplota očuva v plasti zraka
med rastlino in prekrivalom, ker je zrak slab prevodnik toplote (to iz-
rabljamo, ko dvojno zasteklimo okna).
V oblačnem in vetrovnem vremenu ni nevarnosti slane, prav tako
ne na zavetmih položajih in ob zidovih, kjer je akumuliranje toplote
bilo močnejše.
V OKRASNEM VRTU je v tem mesecu, če je suho vreme, še več
dela kot v septembru. Presaditi moramo vse čebulnice, če tega še ni-
smo storili, in prihaja najprimernejši čas za sajenje vseh vrst drevnin.
Trate v večini primerov kosimo še zadnjič, dobro pregrabimo po-
vršino in pognojimo z rudninskimi gnojili, ki imajo več kalija in fos-
forja, da bi se travišče primemo pripravilo na prezimljanje. Režemo
lahko lesne podtaknjence vseh vrst, ki jih želimo namnožiti v nasled-
njem letu. Podtaknjence narežemo v velikosti navadnega svinčnika.
Odrezani kos letošnjega lesa naj bo torej tako debel in toliko dolg kot
svinčnik. Po 15 do 20 odrezanih kosov vejic zložimo v snopiče in jih
povežemo z gumico ali vrvico ter označimo z imenom rastline, s kate-
re smo potaknjence narezali. Snopiče bomo čez zimo hranili položene
vsaj do polovice višine v rečni mivki v temnem in hladnem prostoru,
najbolje v hladni kleti.
V ZELENJAVNEM VRTU vrtnine poletne setve pustimo čim
dalje rasti. Korenček in rdeča pesa za vzimljanje še rasteta, če smo ju
sejali v juliju. Poberemo ju šele pred večjim mrazom. Enako velja za
repo in črno redkev. Zimski česen sadimo čimprej, da bo do zime še
razvil liste. Zimske solate, špinače in česna ne gnojimo z dušičnimi
gnojili, da bi pospešili rast; rastline bi slabše prezimile.
Vse izpraznjene grede sproti očistimo plevela, jih prelopatamo in
pustimo prek zime nepograbljane, saj bo zmrzal grude razdrobila.
V SADNEM VRTU že moramo razmišljati in se pripraviti za sa-
jenje novih dreves. Konec meseca ali v začetku novembra imajo že
vse naše drevesnice na voljo sadilni material. Izbira je na začetku se-
zone največja, za večino sadnih vrst pa je jesenska saditev najprimer-
nejša.
Proti koncu meseca moramo poškropiti drevesa breskev proti ko-
dravosti z bakrenimi ali tem podobnimi pripravki, o čemer pa bomo
več govorili v enem od naslednjih prispevkov o opravilih v vrtu.
Miran Glušič, ing. agr.
Priimek
Predmet norčevanja, drugič spet spoštovanja. Zaradi njega smo
na začetku ali na koncu imenskega seznama. Priimek, karkoli si že
mislimo o njem, je sestavni del nas. Po njem se ločimo od drugih, po
njem nas spozna poštar, inkasanti in še kdo, poklican in nepoklican.
Naj bo čuden ali smešen, dolgočasen ali običajen, imamo ga, brez
njega ne moremo.
Danes imamo priimek vsi. Včasih je bil to le moški privilegij, za-
kaj ženske so ob rojstvu dobile le ime. S priimkom so v fevdalizmu
moški, glava družine, označevali svoj status. Plemiči so ga potrebova-
li, da je dediščina prišla v prave roke, kmetje pa so ga imeli, da se je
vedelo, kdo je in kdo ni plačal desetine.
Z vedno večjim vplivom cerkve, ker je prihajalo do nerodnih si-
tuacij ob porokah in dedovanjih, do položajev, ki jih ni bilo mogoče
več kontrolirati, so v 16. stoletju začeli voditi matične knjige umrlih,
rojenih in poročenih. Zdaj so tudi ženske prišle do priimka. Ob roj-
stvu je bil priimek očetov, s poroko pa možev. Tako so s priimkom
pridobile to, da se je vedelo, komu pripadajo, čigava last so.
Pa pustimo zgodovino. Danes je vse drugače. Zakon nam glede
priimka daje vrsto možnosti. Lahko ga spremenimo, lahko k svojemu
priimku dodamo ženinega ali moževega (tu je treba določiti zapore-
dje, zakaj ni vseeno, ali bo najprej možev kot drugi pa ženin priimek
ali obratno).
Običajno spremenimo priimek s poroko. Zdaj ste pomislili: to
velja le za ženske. Pa ni res. Zakonca lahko prevzameta tudi ženin pri-
imek. To ni le beseda na papirju, ampak je to možnost izrabilo že ne-
kaj zakonskih mož. Kdo v takšnem zakonu »nosi hlače«, nismo ugo-
tavljali. Na matičnem uradu v Ptuju so nam povedali, da se 90 odsto-
tkov zakoncev odloči, da bo žena prevzela možev priimek. 10-odsto-
tkov pa je tistih, ki prevzamejo ženin priimek oziroma žena poleg
svojega še moževega in mož poleg svojega še ženinega. Važno pri tem
je, da določijo zaporedje in se potem tako tudi podpisujejo na vseh
uradnih dokumentih. Ali jim to povzroča kakšne nevšečno.ti? Tudi
tega nismo ugotavljali. Eden od pogostih vzrokov, da spremenimo
priimek, je tudi, če se rodimo kot nezakonski otrok, pa nas potem oče
posvoji in prevzamemo njegov priimek. Priimek pa lahko spremeni-
mo tudi z razvezo (prosim, ne vzemite tega kot reklamo, da bi na tak
način spreminjali svoj priimek!). Običajno je to žena, ki se ob razvezi
lahko odloči, ali bo obdržala možev priimek še naprej ali bo prevzela
priimek, ki gaje imela pred poroko. To pravico lahko uveljavi še šest
mesecev po razvezi z izjavo na matičnem uradu. V tistih časih (pred
letom 1905), ko so ob razvezah še ugotavljali, kdo je zanjo kriv, je že-
na avtomatsko izgubila možev priimek, če je bilo na sodišču ugoto-
vljeno, da je krivda njena.
Prav gotovo smo v temle zapisu — malo za šalo, malo za res —
kaj izpustili, saj ni bil naš namen, dajati vam natančna navodila, kaj
vse lahko »storite« s svojim priimkom. Hoteli smo vas le spomniti, da
nas priimek označuje, da se z njim predstavljamo in da ga imamo
pravzaprav vsi radi. Danes nas vodijo že pod matično številko; priča-
kovati je, da bo v dobi računalništva vedno manj imenskih seznamov.
Dokler pa so še, uživajmo v svojem priimku. NaV
Ozimnica za zamudnike
Smo taki, ki se skrbno pripravljamo na bližajo-
čo se zimo, pa taki, ki to počno malo manj skrbno,
pa tudi taki, ki čakamo na zadnji trenutek. Za te
slednje smo konec minulega tedna obiskali ptuj-
ske trgovine in povprašali^ kaj se še lahko dobi. V
MlP-ovih prodajalnah (Živila, Blagovnica, Rim-
ska peč, Kekec, Konzum, Potrošnik, Majšperk, Ki-
dričevo, Gorišnica) lahko dobite štiri vrste jaliolk
(zlati delišes po 430 dinarjev, idared, gloster in jo-
nagold po 550 dinarjev), hruške dobite za 570 di-
narjev, krompir je po 160 dinarjev. Možnost pa
imate kupiti tudi majhne in velike pakete Merca-
tor-Eta po 3.700 in 8.000 dinarjev. Čebule ni več,
zelja pa še niso dobili. V Timinem oskrbnem cen-
tru lahko dobite le še jabolka jonatan in delišes po
450 dinarjev, idared in jonagold po 550 dinarje\.
V trgovini Kmetijske zadruge Kmetovalec imajo
čebulo po 600 dinarjev, krompir je. po 160 dinar-
jev, pesa 200, zelje po 120 dinarjev, česna pa ni. V
trgovini bratov Reš dobite še jabolka jonagold in
delišes po 420 dinarjev, krompirje po 180 dinar-
jev, čebule ni več, Etine pakete vložene zelenjave
pa lahko dobite od 4.200 do 8.000 dinarjev.
Če se še niste oskrbeli z ozimnico, lahko nabavi-
te jabolka, krompir, čebulo, zelje, peso in vloženo
zelenjavo, seveda pa bo treba obiskati več trgovin,
saj v eni vsega ni mogoče več dobiti. Davek za za-
mudnike. NaV
SLADKORNA BOLEZEN
Teden boja proti sladkorni bolezni
.....ima namen spomniti vse sladkorne
bolnike in ostale ogrožene, da strnejo svoje
sile v smislu diete, po potrebi zdravljenje s
tabletami ali z injekcijami inzulina — za za-
jezitev sladkorne bolezni!
Diabetes zavzema v svetu 3 do 6 odstotkov
prebivalcev (t. j. 60—70 milijonov ljudi), v
SRS povprečno 2,9 odstotka, enako v Ptuju.
Sladkorna bolezen je kronična, podedova-
na ali pridobljena, napredujoča motnja pres-
nove ogljikovih hidratov, beljakovin, maš-
čob, mineralov in vitaminov. Izraža se z viš-
jim krvnim sladkorjem, ki vzbuja žejo, več-
kratno odvajanje vode, suha usta, vrtoglavi-
ce, občasno glavobol, potrebo po hrani, srbe-
nje kože itd. Osnovni vzrok pomanjkanja
učinkujočega lastnega insulina, potrebnega
za presnovo, ni le v okvari trebušne slinavke,
ki ga izloča. Nastopajo lahko tudi okvare in-
sulina samega in ovire na vsej poti do člove-
ške celice, ki ga iz različnih razlogov ne spre-
jema. Soudeležen je lahko tudi hormon so-
matostatin, rastni hormon, glukagon, ki zvi-
šujejo krvni sladkor. Zaužita hrana se pret-
varja v telesu v ogljikove hidrate, beljakovine
in maščobe, skratka v potrebno energijo ali
za zaloge. Kadar organizem nima ustreznega
insulina, nastopajo komplikacije.
Ločimo:
1. nenadne zaplete: višanju krvnega slad-
korja lahko nastopijo različne kome. ,Nizek
sladkor' (ob višku insulina) privede do hipo-
glikemije z znaki tresenja, potenja, nemi-
ra... Zavestnemu nudimo sladkor z vodo,
nezavestnemu injekcijo glukagona.
2. kronične zaplete: nastajajo zaradi kopi-
čenja sladkorja v škodljivi obliki v notranjo-
sti ožilja in to se čedalje bolj oži po vsem or-
ganizmu! Prizadete so zlasti okončine, oči
ledvice, srce, možgani, živci. Osnovno zdra
vljenje je količinsko in kakovostno odgovar-
jajoča prehrana! Izločanje inzulina pospešu-
jemo s tabletami. Večkrat moramo pomanj-
kanje insulina nadomestiti z umetnim. Važna
je telesna aktivnost, nega in samokontrole
sladkorne bolezni.
V dispanzerjih zdravimo diabetes, bolezni,
ki ga spremljajo, in komplikacije po predpi-
sani shemi organizacije zdravstvene diabeto-
loške službe SRS, po navodilih odbora za
diabetes, v sodelovanju s kliniko, kar je us-
klajeno z več državami v svetu. Zdravimo v
smislu izreka: Zdrav duh v zdravem telesu —
za večjo delovno sposobnost!
Dispanzer za diabetike v Ptuju,
dr. Lidija TROP
Dieta je še vedno osnova zdravljenja
Dieta za bolnika s sladkorno
boleznijo se pravzaprav nič ne
razlikuje od zdrave prehrane
zdravega človeka.
Sladkorni bolnik mora strogo
upoštevati dietni predpis varo-
valne prehrane, zdravemu člove-
ku pa je dovoljeno občasno od-
stopanje. Vendar ima lahko po-
gosto odstopanje od osnovnih
načel zdrave prehrane tudi pri
zdravem človeku škodljive posle-
dice.
Cilj in naloga zdravljenja slad-
korne bolezni z dieto je normali-
zacija presnove pri bolniku. S
tem preprečimo ali vsaj odloži-
mo razvoj kroničnih komplika-
cij, bolnik pa se dobro počuti,
ostane delovno sposoben in akti-
ven.
Nova spoznanja v procesu
presnove posameznih hranilnih
snovi so v zadnjih letih nareko-
vale spremembo priporočil za
prehrano sladkornih bolnikov.
Bistveno so se zmanjšale dovo-
ljene količine maščob v prehrani
in povečali sestavljeni ogljikovi
hidrati, poudarjena pa je bila
vloga vlaknin ter kvaliteta zauži-
tih maščob. Človek potrebuje za
rast, razvoj, obnovo tkiv, za os-
novne življenjske procese in delo
določeno količino energijskih,
gradbenih in zaščitnih hranil.
Energijska hranila so v prvi
vrst škrob, sladkor in maščobe
ter znatno manj beljakovine.
Gradbena hranila so pretežno
beljakovine, voda, minerali. Za-
ščitna hranila so vse, za življenje
pomembne snovi: B, M, OH, vi-
tamini, minerali, voda.
Prehrana sladkornega bolnika
mora vsebovati vse naštete snovi,
kajti le tako bodo zagotovljena
vsa potrebna energijska, gradbe-
na in zaščitna hranila. Hrana naj
bo razdeljena na pogoste manjše
obroke, ki naj bodo enakomerno
porazdeljeni prek celega dne.
Priporočamo 5 do 6 dnevnih
obrokov. Jedilnike sestavimo na
osnovi načrtov celodnevne pre-
hrane. Splošnega idealnega jedil-
nika za zaposlene bolnike ni. Je-
dilnik za bolnika, zaposlenega v
dopoldanskem času, je sestavljen
takole: cca 40 odstotkov celo-
dnevnih energetskih potreb za
zajtrk in dopoldansko malico,
cca 40 odstotkov za kosilo in po-
poldansko malico in cca 20 od-
stotkov za večerni obrok. Pri po-
poldanski zaposlitvi ali nočnem
delu je možno okvirni jedilnik
prilagoditi s pomočjo zdravnika
ali sestre. Bolnik mora imeti
možnost, da lahko poljubno izbi-
ra živila in da prilagaja jedilnike
svojim prehrambenim navadam.
V ta namen dobi v dispanzerju
navodila za dietno knjižico oz.
tabelo z enakovrednimi zamenja-
vami živil. Če ima sladkorni bol-
nik še kakšno drugo bolezen, je
treba pri sestavi načrta celodne-
vne prehrane upoštevati tudi to
obolenje.
Z dobro seznanitvijo z dieto
doseženo v prvi vrsti normaliza-
cijo krvnega sladkorja, istočasno
pa dosežemo tudi normalizacijo
bolnikove teže, ki je prvi in naj-
važnejši ukrep.
Prehrana sladkornega bolnika
je resda v povprečju nekoliko
dražja kot naša običajna in ne
vedno zdrava prehrana. Vendar
pa če diabetik dobro ve, kako je
sestavljena dieta-, lahko bistveno
zmanjša stroške svoje prehrane.
Bistveno pocenijo drago prehra-
no tudi zamrzovalria skrinja, do-
bra klet in domači vrt.
Dragica POLANEC,
višja med. sestra^
Komplikacije na očeh
pri diabetikih
Pojav bolezenskih sprememb na očesnem ozadju, na mrežnici, je :
odvisen predvsem od urejenosti sladkorne bolezni in od trajanja bole- \
zni. Na splošno velja, da lahko pričakujemo znake diabetične retino- i
patije po 5 letih bolezni pri 15 do 30 odstotkih bolnikov, po 10 letih I
pri 30 do 50 odstotkih, po 20 letih pa že pri 65 — 85 odstotkih diabeti- I
kov. Od komplikacij na žilicah (kapilarah) sta najbolj prizadeti ledvi- i
ce in oči. Z modernim zdravljenjem sladkorne bolezni seje podaljšala ]
dolžina življenja sladkornih bolnikov, pojavilo pa seje več bolnikov z ;
žilnimi komplikacijami.
Komplikacije se začnejo z okvaro stene žilic (kapilare) povsod v
telesu in tako tudi na očeh, v mrežnici. Najprej nastane slabša prekr-'
vljenost, pojavijo se drobne razširitve stene žilic (mikroanevrizme),;
pikčaste in lisaste krvavitve, mehki in trdi eksudati (nalaganje belja-!
kovin in maščobo). V tem primeru govorimo o neproliferativni diabe-
tični retinopatiji. V kolikor spremembe na očesnem ozadju napreduje-;
jo, pride do tvorbe novih žilic, ki zelo rade pokajo in nastajajo krvavi- \
tve v steklovini, torej v notranjosti očesa. V tem primeru govorimo o I
proliferativni diabetični retinopatiji. Zrfečilnost tega stanja so pona- ]
vljajoče krvavitve v steklovino, kar vedno spremlja občutno slabšanje ]
vida. Te krvavitve počasi lahko v celoti izginejo, običajno pa ostanejo \
v steklovini in na mrežnici in povzročajo neprozorne motnjave. Vanje i
zopet vraščajo krhke žilice in tako postaja steklovina vedno bolj ne-'
prozorna, vid pa vedno slabši. !
V končnem stadiju pride do odstopa mrežnice, pojavi se še zvi- ■
šan očesni pritisk, oko postane brez moči, praktično slepo-
Pri diabetikih se običajno pogosteje in prej javlja skaljevanje le-1
če, nastaja siva mrena (katarakta). I
Prvi in najvažnejši ukrep pred komplikacijami na očeh je dobro i
urejena sladkorna bolezen, ukinitev oz. zdravljenje rizičnih faktorjev,
redni kontrolni pregledi pri okulistu. Z dodatnim zdravljenjem (zdra-
vila, laser-fotokoagulacija in operativno zdravljenje) ne vplivamo na*
osnovno bolezen, skušamo le upočasniti ali za dalj časa zaustaviti raz-;
voj komplikacij. dr. Josip Cačkovič,^
oftalmolog
Pesem
diabetikov
Odkar obstaja svet
je minilo že vrsto let
in ni bil še skonstruiran
preciznejši mehanizem,
kot je človeški organizem.
Za njegov obstoj je važna hrana,
ki pa mora biti primerno izbrana,
da vlada moč in duh v telesu — pravo,
v korist potomcev, domovini v slavo!
Ko se poruši ravnovesje presnove pri prebavi,
diabetes melitus se pojavi,
zaradi znižanega učinka insulina na celico
dobimo sladkorja v kri preveliko merico.
Saj vam bo sladkorna dieta navada
in naj ob njej nihče ne omaga,
po potrebi redno ob obrokih kaj tablet,
vedno upoštevaj naš nasvet,
da boš za življenje vnet.
Pazi na dozo inzulina,
da te ne bo nezavest lovila,
da imel boš čim manj komplikacij na tem svetu
ob volji do dela v veselju, duševnem poletu.   ^
TEDNIK
— 15. oktober 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Uspešen začetek dela slovenskega
društva Sava v Frankfurtu
Jesen še ni utegnila razkriti
svoje pisane palete številnih
barv čez sivino mesta, čeprav
ga krase zelenice, drevesni in
cvetlični nasadi. V odhajajo-
čem poletju se je 9. septem-
bra po dopustih sestal upra-
vni odbor Save in sprejel
predlog o delu, ki naj bi tu-
kajšnjim Slovencem zagotav-
ljal kar največ dobrega za
kulturni utrip med nami. V
upravni odbor smo vključili
dva mladinca: Valerijo Cižič
in Mihaela Žižka. Oba obi-
skujeta deseti razred sloven-
skega dopolnilnega pouka.
Pred letom dni sta bila v Ku-
mrovcu sprejeta v mladinsko
organizacijo. Oba odlikuje
delavnost in tovarištvo. Tako
smo svoje društvo pomladili
in skrb za mlade se bo odbo-
ru sigurno obrestovala.
V nedeljo, 20. septembra,
se nas je zbralo čez 150 na
društvenem pikniku v Fe-
chenheimu. Dobremu razpo-
loženju je botrovalo izredno
lepo vreme. Ivan in Bojana
Golenič sta zopet poskrbela,
da so v gozdičku odmevali
slovenska  pesem  in  polka.
Toliko stiskov rok je bilo
opaziti, toliko toplih obje-
mov! Kako ne: čas dopustov
je minil in zopet smo tu, na
tujem, vezani na delo od ju-
tra do večera! In taki popol-
dnevi, ko smo domači med
domačimi, so hrana za naše
srce!
Že naslednjo soboto, 26.
septembra, smo se zbrali lju-
bitelji lepe materne besede v
društvenih prostorih. Literar-
na skupina je pripravila ve-
čer svojih del v prozi in poe-
ziji. Ne vem, komu so poslu-
šalci dajali večje priznanje.
Čutila in videla sem zado-
voljstvo prisotnih ob spozna-
nju, da se s trudom izvije iz
še tako skromnega trsa žlaht-
na tekočina.
S svojimi deli so se v
Frankfurtu predstavili: Min-
ka Natlačen, Andrej Bertala-
nič in Vili Tratar kot najmlaj-
ši člani; mladino so zastopa-
li: Robert in Andreja Sinur,
Daniela in Mihaela Jurak,
Klavdija Bricl, Diana Abra-
ham, Diana Gajs, Ivan Žižek
in Helena Žalik; med člani
društva pa so se posebno
odlikovale Marica Ojsteršek,
Karolina Rozman, Cvetka
Jurak, Dragica Harting, Štef-
ka Kavčič in Ančka Volčjak.
Glasbeno spremljavo so
prevzeli Robert, Andreja in
Lovro Sinur.
Sporočilo o uspešnem na-
stopu in predstavitvi osem-
najstih novih literarnih del v
slovenskem društvu Sava je
dalo povod za priprave na
zabavno-glasbeno prireditev
»Vinska trgatev«. Nanjo va-
bimo vse prijatelje in znance
v soboto, 24. oktobra, ob 19.
uri v Turnhalle v Bonamesu
pri Frankfurtu.
Dragica Nunčič
Čopova diploma
Jakobu Emeršiču.
Prve dni oktobra je bilo na
Bledu posvetovanje Društva bi-
bliotekarjev Slovenije. Ob tej pri-
ložnosti so najzaslužnejšim bi-
bliotekarjem podelili Čopove di-
plome. Letos jo je na predlog
Ljudske in študijske knjižnice
Ptuj dobil tudi Jakob Emeršič.
Prav on je zaslužen za izredno
bogato   domoznansko   zbirko
Posnetek: Kosi
ptujske knjižnice, za obsežen
fond dragocenih tiskov in knjižni
raritet. Jakob Emeršič pa je v
svojem dolgoletnem delu na po-
dročju knjižničarstva tudi veliko
publiciral. Naj omenimo nekate-
ra njegova dela: spremni besedi
h knjigama J. Topolovec: Anika
in C. Zagorski: Zločin, Biblio-
grafija Ormoža in okolice. Časo-
pisi in ostala periodika v zgodo-
vini Ptuja. Nekatere pomembnej-
še osebnosti Ormoža in njegove
okolice, Gradivo za zgodovino
ptujske knjižnice. Kratek pregled
zgodovine knjižnic Ptuja in oko-
lice. Knjižne redkosti in dragoce-
nosti v študijskem oddelku. Gra-
divo za bibliografijo Ptuja in
okolice ter Strokovna ureditev
minoritske knjižnice v Ptuju.
To je prvo takšno priznanje
ptujskemu knjižničarju, zato je
še toliko dragocenejše in ne po-
meni samo priznanja Jakobu
Emeršiču, ampak tudi ptujskemu
knjižničarstvu nasploh. Upamo,
da bomo ta prizadevanja znali in
hoteli ceniti tudi v svojem, do-
mačem okolju. Jakobu Emeršiču
pa iskrene čestitke tudi našega
uredništva. NaV
V LETU 1986 SE JE NA DELAVSKI UNIVERZI V PTUJU IZOBRAŽEVAL VSAK
ŠESTDESETI OBČAN PTUJSKE OBČINE
Največje zanimanje za |
jezikovne tečaje
v izobraževalni sezoni
1986/87 Delavske univerze je v
51 izobraževalnih oblikah sode-
lovalo prek 1400 občanov. Tudi
za letošnjo sezono so pripravili
zanimiv izobraževalni program,
poleg strokovnega tudi program
za najrazličnejše konjičke. V
okviru strokovnega izobraževa-
nja so pripraviH tečaje in semi-
narje: varstvo pred požarom,
prevoz in ravnanje z nevarnimi
snovmi, varstvo pri delu, čiščenje
poslovnih prostorov in v obratih
družbene prehrane, tečaje za var-
nostnike, čistilke, za voznike vili-
čarjev, za upravljalce in strojnike
centralnega ogrevanja, za skla-
diščnike, začetni in nadaljevalni
strojepisni tečaj, seminarje iz po-
slovne psihologije in organizaci-
je dela, planiranje, vrsto tečajev
in računovodskega področja, za
mentorje pripravnikov, za tajnice
in še bi lahko naštevali. Za vse
oblike strokovnega izobraževa-
nja izdajo potrdilo o opravlje-
nem tečaju, strojniki centralnega
ogrevanja in kotlov pa morajo
opraviti izpit v Ljubljani.
V sodelovanju z osnovno šolo
Toneta Žnidariča organizirajo
osnovno šolo za odrasle za 5., 6.,
7. in 8. razred. V lanskem letu so
imeli štiri oddelke, zanimanje za
to vrsto izobraževanja pa upada,
pa ne zaradi višje izobrazbene
strukture zaposlenih, ampak naj-
večkrat zaradi premajhnega inte-
resa delovnih organizacij.
V tako imenovanih oblikah
izobraževanja za hobi pa lahko
obogatite svoje znanje ali pa se
na novo spoznate s tujimi jeziki
(angleščina, nemščina), s kroje-
njem in šivanjem, kuhanjem, ple-
tenjem, izdelavo makramejev, se
sprostite z aerobičnimi vajami ali
z avtogenim treningom, lahko pa
se spoznate tudi z osnovami no-
tranjega opremljanja in urejanja
okolja.
Izobražujejo pa tudi delegate
in organizirajo dopisno šolo
marksizma. Predavateljski kader
so zunanji sodelavci; lani jih je
bilo kar 87.
NaV
Mladi in raziskovalno delo
v raziskovalni skupnosti občine Ptuj si v zadnjih letih prizadeva-
jo pospešiti raziskovalno delo med mladimi. Tako pripravljajo razpis
za raziskovalne naloge in inovacijske predloge, ki ga bodo dobile vse
osnovne in srednje šole. Namen razpisa je, vzpodbuditi učence k
ustvarjalnosti, ki ima značaj inovacije ali raziskovalne naloge. Razpis
bo za naravoslovno-matematične, tehniške, biotehniške, družbene in
humanistične vede. Če posamezne šole ne bodo mogle zagotoviti
mentorjev za razpisana področja, bo za povezavo z ustreznimi delov-
nimi organizacijami, kjer delajo strokovnjaki za kako področje, po-
skrbela raziskovalna skupnost.
N. V.
Spomenik bo ostal
na Slovenskem trgu
v Ptuju že nekaj let razpra\ljamo o tem, ali je ustrezna lokacija
spomenika heroju Jožetu Lacku na Slovenskem trgu ali pa bi ga kaza-
lo premestiti na drug prostor. Najbolj seveda motijo ptujski sejmi, ko
kramarji iz raznih krajev tudi temu spomeniku ne prizanesejo in ga
»okrasijo« s starimi oblačili in drugo navlako, ki jo želijo prodati.
Pred časom smo zato že zapisali, da bo po vsej verjetnosti spomenik
premeščen v bližino blagovnice oziroma centrale ptujske enote KB
Maribor.
Na torkovi seji koordinacijskega odbora za razvijanje tradicij na-
rodnoosvobodilne vojne, bivših okrožij OP in spomeniško varstvo pri
predsedstvu OK SZDL v Ptuju so se med drugim seznanili s sklepom
komisije za prestavitev spomenika heroju Lacku. Le-ta predlaga, da
ostane na svojem mestu. Potrebno pa je urediti okolico Lackovega
spomenika in k temu pritegniti arhitekta Branka Kocmuta, ki je dolo-
čil sedanjo lokacijo. Če pa bomo v Ptuju le kdaj prišli do novega kul-
turnega doma, pa bi spomenik heroju Jožetu Lacku preselili na to lo-
kacijo.
Med drugim so na seji predstavili tudi gradivo, ki gaje pripravila
ptujska Ljudska in študijska knjižnica v zvezi z doslej objavljenim
pisnim materialom na temo NOB. Gre za dokaj obsežen seznam
knjig, revij, publikacij in drugega gradiva, ki obravnava to področje
na območju ptujske občine. V krajevnih skupnostih, borčevskih, sin-
dikalnih in drugih organizacijah se bodo lahko odslej prek omenjene-
ga koordinacijskega odbora posvetovali v zvezi z načrti, ki jih imajo
ob morebitnem tiskanju tovrstnih publikacij.
Naj k temu dodamo še, da bodo člani odbora v naslednjih dneh
obiskali vsa spominska obeležja v občini in ugotovili, v kakšnem sta-
nju so in kdo jih vzdržuje. V ptujski občini jih je nekaj prek 100.
mš
SREDNJEŠOLSKI CENTER
DUŠANA KVEDRA PTUJ
TOZD DOM UČENCEV PTUJ
Arbajterjeva 6
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
VZGOJITELJA PRI ODDELKU DNRO
Pogoji:
— ortopedagog — smer DPO
— opravljen strokovni izpit
— 2 leti delovnih izkušenj.
Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Dom
učencev Ptuj, Arbajterjeva 8.
KULTURNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1987.
Priznanje se imenuje OLJENKA in je dvostopenjsko: velika oljen-
ka in oljenka.
1. Priznanje se podeli:
— temeljnim in drugim organizacijam združenega dela
— samoupravnim in interesnim skupnostim
— družbenopolitičnim in drugim organizacijam •   ^
— društvom, skupinam in posameznikom. j
2. Velika oljenka — najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine]
Ptuj — se podeli le izjemno, največ vsako leto po ena, za iz-j
jemne zasluge na področju kulture ali izjemne umetniške do-]
sežke, ki so predstavili Ptuj in ptujsko občino v širšem sloven-j
skem, jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem prostoru in
pomenili njegovo uveljavitev, za izjemno življenjsko delo naj
področju razvoja kulture v ptujski občini. j
3. Oljenka — priznanje Kulturne skupnosti občfrie Ptuj — se po-
deli vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge
na kulturnozgodovinskem, muzejskem, likovnem, knjižnem,
publicističnem, gledališkem, glasbenem področju, na področju
varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih področij za:
— organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v ob-
čini Ptuj
— dosežke na drugih za kulturni razvoj Ptuja posebno po-
membnih dejavnostih, za razvijanje revolucionarnih tradicij
NOB in njihovo prenašanje v kulturno življenje Ptuja.
4. Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo organi
skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi družbeno-
političnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi te-
meljnih in drugih organizacij združenega dela, druge samou-
pravne interesne in krajevne skupnosti ter druge organizacije
in društva.
5. Pisne predloge z utemeljitvami sprejema odbor za samoupra-
vne, organizacijske in kadrovske zadeve Kulturne skupnosti
občine Ptuj, Trstenjakova ul 9, do 30. novembra 1987.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNE, ORGANIZACIJSKE
IN KADROVSKE ZADEVE
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Janez Mikuž —
Sakralna kulturna
dediščina
Na pobudo škofa Eberharda II. in s pomočjo ptujskih gospodov
so se kmalu za dominikanci leta 1239 naselili na Ptuju tudi minoriti,
gradnjo samostana pa lahko zasledimo šele od druge polovice stoletja
dalje, ko je nadškov Filip II. dovolil gradnjo cerkve. Kot smo že ome-
nili, se njene arhitekturne značilnosti in kamnoseški detajli navezuje-
jo neposredno na ptujsko dominikansko cerkev, le da je tu zaradi ne-
koliko kasnejše gradnje ideja enovitega gotskega prostora jasneje iz-
ražena, kot je lahko bila pri dominikanski cerkvi. Kljub temu pa je še
vedno razlika med ladjo z ravnim stropom in komaj perforiranimi
nečlenjenimi stenami ter dolgim prezbiterijem z velikimi šilastoločni-
mi odprtinami, ki so, zlasti v tristranem zaključku, steno že skoraj v
celoti dematerializirale, kar daje cerkvi minoritskega samostana glede
na njen zgodnji nastanek v drugi polovici 13. stoletja še poseben po-
men in vrednost. Žal danes celote te arhitekture ne moramo več doži-
veti, saj je bila cerkev ob bombardiranju leta 1945 porušena, v krat-
kem pa bo mogoče spoznati prvotne razsežnosti njenega najpomemb-
nejšega dela — dolgega kora, katerega druga faza rekonstrukcije je
pravkar v teku.
Čas, ki ga opredeljuje gotski slog oblikovanja, je dal proštijski
cerkvi sedanji, pretežno gotski značaj. Seveda prezidave niso bile na-
rejene vse sočasno, ampak so gradbeniki v njeno strukturo posegli
vačkrat. Najprej so v 14. stoletju obokali obe stranski ladji s križnimi
oboki. Profili reber kažejo na določen časovni oziroma stilni razvoj, iz
česar lahko sklepamo, da so dela pri obokanju stranskih ladij lahko
trajala tudi več kot dvajset let ali pa kar do leta 1370, ko so podrli
poznoromanske oboke v zahodni empori in jih nadomestili z gotski-
mi. Pri tem so prebelili že omenjene stenske slike, romanska okna pa
predelali v gotska. Ker so pri tem v celoti odprli tudi steno med em-
Ptuj, ž. C. sv. Jurija, korne klopi, 1447
poro in cerkvijo, dobi nekdanja zahodna empora, namenjena pred-
vsem cerkvenemu dostojanstveniku za njegove potrebe, značaj pev-
skega kora. Po večjem požaru so v začetku 15. stoletja opravili vrsto
gradbenih del, med katerimi je potrebno omeniti predvsem gradnjo
prezbiterija, ki se po svojem tlorisu zgleduje po minoritski cerkvi, v
sami strukturi oblikovanja ostenja pa je trdno zasidran v svojem času.
Leta 1415 so dozidali tri obočne pole južne ladje, katere zadnji zavze-
ma krstilnica z Laibovim oltarjem. Z dvigom in obokanjem srednje la-
dje konec 15. stoletja je proštijska cerkev v sebi zaokrožena gotska ar-
hitektura s sočasno opremo, od katere pa se je ohranil le manjši del.
Med ohranjenimi arhitektonskimi detajli bi kazalo omeniti predvsem
fasado pevske empore s perforirano ograjo, za katero smo pri resta-
vraciji ugotovili, da je bila prvotno na nekem drugem mestu, kjer je
omejevala pravokoten ali kvadraten prostor, morda baldahinski oltar,
kakršnega poznamo s Ptujske Gore. Na tej fasadi so še bogato obliko-
vane gotske konzole in baldahini, kjer so nekoč stali kipi svetnikov. V
svojem likovnem besedišču napovedujejo te konzole in sklepniki, kjer
bi ohranjeno, a težko čitljivvo letnico lahko prebrali 1372, parlerijan-
sko stilno obdobje, ki je na Ptuju in okolici zavladalo konec stoletja
ter v hajdinski in ptujskogorski cerkvi doživelo svoj vrh.
V drugi polovici 14. stoletja je nastal tudi kip sv. Jurija, ki ubija
zmaja. Prvotno je po vsej verjetnosti stal na novem velikem oltarju, ki
ga je cerkev dobila ob velikih prezidavah konec stoletja, danes pa
predstavlja izjemno dragoceno spolijo in dokazuje izjemno visok nivo
in zahteve po kvalitetnem oblikovanju, ki je v tem času v Ptuju prev-
ladovalo. V elegantni krivulji telesa, obdanega z oklepom, stoji na
premaganem zmaju sv. Jurij in mu zabada sulico v žrelo. Res, da je
kompozicija preračunana na pogled od spredaj, vendar gre za samo-
stojno plastiko do te mere, kakršno je gotski oblikovni kanon še lahko
prenesel. Realistično je prikazan vitez s pravim oklepom, ki pa ne
spada več na bojišče, ampak bolj na dvor, saj je celo njegov pas pose-
jan z dragulji.
Fragment manjšega gotskega oltarja v obliki omare je relief Olj-
ske gore, ki je bil dolgo vzidan v zunanjščino cerkve, sedaj pa je pred-
stavljen v krstni kapeli. Kot ugotavlja Cevc, tu ne gre za arhitekturno
vezano plastiko, ampak za scensko organiziran prizor z arhitekturni-
mi elementi v omejenem prostoru. Po stilnih in rokopisnih značilno-
stih se ta relief neposredno navezuje na ptujskogorski opus iz časa
okrog 1400. Kiparski okras južne ladje proštijske cerkve pa nadaljuje
parlerijansko tradicijo ptujskega kulturnega kroga. Človeške figure
na sklepnikih, polstebrih in konzolah so v obliki še gotske, v sprošče-
nosti njihovih gibov pa se že sluti nov čas.
V severni kapeli je na oltarju kip Pieta, Marije z mrtvim Jezusom
v naročju, ki je po restavraciji pred nekaj leti, ko so bile odstranjene
preslikave, dobila nov izraz in jo lahko uvrščamo med najkvalitetnej-
še kiparske dosežke pri nas, čeprav verjetno ni nastala v naših krajih,
ampak so jo pripeljali v začetku 15. stoletja iz Salzburga.
V prezbiteriju stojijo od svojega nastanka v letu 1446 korne klo-
pi, ki jih je dal izdelati župnik Vincenc, lipniški vicedom in dvorni
hišnik salzburškega nadškofa. Štirideset iz hrastovega lesa izrezljanih
sedežev, okrašenih z izredno bogatimi kompiozicijami iz krogovičja,
rastlinske ornamentike in živalskih postav, kaže izreden smisel njiho-
vega avtorja za plastično formo. Motivi se prelivajo, se ponavljajo, iz-
ginevajo v harmonični valujoči kompoziciji. Korne klopi v ptujski
proštijski cerkvi so, kot pravi E. Cevc, prenesena muzika.
(Se nadaljuje)
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
15. oktober 1987 - TEDNIK
VELIKA ZBIRALNA
AKCIJA
»ČLOVEK - ČLOVEKU« !
v oktobru bodo aktivisti Rdečega križa v veliki solidarnostni i
akciji »človek — človeku« zbirali denarne prispevke za pomoč ]
bolnim in starejšim, socialno ogroženim in invalidnim osebam ter ]
otrokom.
Priključite se tudi vi stotisočem našim občanom, ki so že V'
podobnih akcijah Rdečega križa pokazali visoko zavest za soli-^
darnost in humanost ter dragocene vrednote pomagati so-i
človeku. '
Zaključek velike solidarnostne akcije bo 22. oktobra. Če vas:
bo v teh dneh obiskal aktivist RKS, odkupite tudi vi zahvalnico, ki ■
smo jih tiskali v vrednosti 1.000, 500, 100 in 50 din v skupni vred-,
nosti 50.000.000 din. Zahvalnica je hkrati tudi potrdilo za darovani \
prispevek. Sredstva za dejavnost RK pa lahko nakažete tudi na
žiro račun Rdečega križa Ptuj št. 52400-678-80261. '
S svojim prispevkorti boste omogočili uresničevanje humani-'.
tarnih programov. i
V imenu vseh, ki bodo iz tako zbranih sredstev dobili pomoč, ^
^^^'^ Rdeči križ Slovenije j
Občinska organizacija j
Rdečega križa Ptuj j
ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČIN SLOVENSKA BISTRICA,
LENART V SLOVENSKIH GORICAH, ORMOŽ, PTUJ
RAZPISUJEJO
natečaj za udeležbo na medobčinskem srečanju literatov — začetnikov, ki '
bo v soboto, dne 5. decembra 1987 ob 10. uri v kletni dvorani gledališča !
Ptuj. ,
i
Pogoji: \
— sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali v knjižni,
obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih     \
— dela morajo biti napisana v treh izvodih v slovenskem jeziku
— dela morajo biti podpisana in poslana pod šifro i
— hkrati z literarnimi deli morajo biti poslani v zaprti kuverti še naslednji j
podatki; ime in priimek, točen naslov s štev. pošte, datum in kraj roj-,^
stva, izobrazba oz. poklic
— tričlanska komisija bo vsa dela prebrala in izbrala najboljše za predsta-
vitev na literarnem večeru j
— vse prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno.       ■]
Svoje prispevke naj avtorji pošljejo do 7. novembra 1987 na naslov zveze
kulturnih organizacij v občini kjer bivajo.
Avtorji bodo o izboru obveščeni.
Odbor za literatno dejavnost
pri ZKO
MERCATORJEVA MODNA REVIJA
Združimo koristno
s prijetnim!
Pred nami so jesenski in zim-
ski meseci. Zato poskrbimo za
oblačila, saj so že na prodajnih
mestih v prodajalnah. Da bi se
lažje odločali za nakup, bomo
tudi letos priredili modno revijo,
ki bo 16. oktobra ob 20. uri v
športni dvorani Center v Ptuju.
Želeli bi, da si revijo ogleda veli-
ko število kupcev in prodajalcev,
saj nam to omogoča dvorana ve-
likanka. Modna revija ni modna
»muha« temveč nuinost. če ho-
čemo spremljati dogajanja na tr-
žišču. Ogled revije nam omogoča
spoznavanje modnega oblačenja
in hkrati lahko primerjamo
uspešnost proizvajalcev, sprem-
ljamo skladnost barv, spoznava-
mo modne dodatke. Če se bo
kdo odločil za nakup, mu bomo
zaupali tudi cene. Sicer pa ne po-
zabite na ugodne kreditne mož-
nosti pri MIP-u, s katerimi rešu-
jemo trenutne denarne težave.
Na modni reviji bomo poskr-
beli za razvedrilo, saj smo k so-
delovanju povabili ptujski moški
komorni zbor, ki prepeva že de-
setletja v domovini in tujini. Tu-
di tokrat bomo za trenutek poza-
bili na težave in lahko uživali v
slovenski pesmi. Zaključek mod-
ne revije smo zaupali GEZl, ki
bo povedal svoje šale in izžrebal
pet nagrajencev večera. Pred žre-
banjem bomo sodelovali vsi, saj
že teče modna stopnička v reviji
7 D. Tokrat bomo sodelovali tu-
di Ptujčani in ocenjevali najlepše
prikazane modele oblačil.
Vstopnice so že v predprodaji
— po simbolični ceni. Pričakuje-
mo vas na veliki Mercatorjevi
modni reviji.
Jože Vaupotič
Vse
najboljše!
21. septembra je Terezija Cvetko
iz Moškanjcev 2 praznovala devet-
deseti rojstni dan. Oh njej so se
zbrali najbližji: hčerka, tri vnuki-
nje in trije pra vnuki. Terezija, ved-
no nasmejana, še zmeraj dela na
polju in doma. Tednik bere brez
očal. Bolna ni bila nikoli.
Iskrene čestitke!
Foto: Cilka
V PTUJSKI OBČINI IMAMO OKROG 7000
UPOKOJENCEV, V PTUJU 1300
Ureditev doma sodi^
med prednostne naloge
Od junija dalje ima ptujsko
društvo upokojencev novo vod-
stvo. Na takratnem občnem zbo-
ru pa so tudi skrajšali mandat
predsedniku na dve leti, »kar ne-
kako bolj ustreza starostni struk-
turi članov in funkcionarjev,«
pravi novi predsednik Danilo
Masten.
»Nočem ničesar očitati stare-
mu vodstvu, čeprav so nekaterim
stvarem posvečali manj pozorno-
sti, kot bi morali, zato so tekle
aktivnosti zlasti na rekreativnem
področju. To je tudi prav, saj
morda upokojenci to tudi naj-
bolj želijo.
Seveda pa je potrebno urejati
tudi ostalo v društvu. Trenutno
so najbolj problematični naši
prostori oziroma stavba v Ašker-
čevi ulici, ki je tudi naše delovno
mesto in prostor shajanja, tu pa
imamo tudi svoj gostinski lokal.
Ni pa vseeno, v kakšnih prosto-
rih delamo in kako se v njih upo-
kojenci počutimo. Zato smo se
Danilo Masten, predsednik dru-
štva upokojencev Ptuj. Foto: M.
Ozmec.
na prvi seji upravnega odbora
odločili, da moramo prostore
bolj funkcionalno urediti, jih po-
lepšati. Upamo, da nam bo pri
tem pomagala tudi Zveza dru-
štev upokojencev občine Ptuj, ki
prav tako domuje v njih in si jih
družno delimo.«
Kakšna pa je dejavnost dru-
štva in sekcij?
»Deluje več sekcij. Med naj-
močnejšimi sta mešani pevski
zbor in skupina, ki skrbi za izle-
te. Občasno pa zaživijo tudi ne-
katere rekreativne dejavnosti,
kot so šah, kolesarstvo, igre s
kartami in nekatere ženske aktiv-
nosti. Ustanovili smo odbor, ki
bo ugotovil, kakšne interese ima-
jo naši člani, in bo nato ustrezno
poskrbel, da te aktivnosti v dru-
štvu zaživijo.
Dogovarjamo pa se še o delu
posebnih sekcij. Tako je že usta-
novljen klub prosvetnih delavcev
in upamo še na kakšno tovrstno
druženje ljudi, ki so opravljali
intelektualne poklice. Poleg tega
bomo pripravili še kakšno zani-
movo predavalje. Dogovarjamo
se že z dr. Štefko Cobljevo, ki je
zadnja leta veliko potovala po
svetu, bila v Južni Ameriki in v
Afriki. Ustanovili bi radi karta-
ško sekcijo in spoznavali družab-
ne igre s kartami, kar bo gotovo
zadovoljilo kakšnega našega čla-
na k kreativnemu delu in usmer-
jalo v tekmovanje z ostalimi dru-
štvi. Pritegnili pa bi radi nekaj
ljudi, ki so strokovnjaki na kakih
področjih in bi nam lahko veliko
pomagali.«
Delno pa spreminjate tudi
svojo organiziranost. W mestnih
krajevnih skupnostih ustanavlja-
te pododbore društva upokojen-
cev. Zakaj?
»Že prejšnje vodstvo je začelo
to akcijo. V šestih mestnih kra-
jevnih skupnostih imamo take
pododbore že ustanovljene, po-
leg tega vso podporo v OK
SZDL, in upam, da bomo do
konca leta to nalogo tudi opravi-
li. Gre pa predvsem za bolj ne-
posredni kontakt s članstvom.
Pripravljenost je velika, odpra-
vljena je tudi bojazen, da širimo
administracijo in povečujemo
stroške. Računam celo, da se
nam bo na nekaterih področjih
poslovanje racionaliziralo. Zelo
pomembna pa je tudi informira-
nost članstva, ki pa prek osred-
njega mestnega društva ni bila
vedno najboljša,« je na kratko
predstavil aktivnosti v društvu
upokojencev Ptuj njegov pred-
sednik Danilo Masten.
ML
Vzorni stanovalci
Zgradba na Vrazovem trgu 2 sodi v Ptuju med starejše, sicer pa je znana
predvsem po tem, da je bila nekoč v njej prva ptujska gimnazija — o čemer pri-
ča spominska plošča na pročelju. Že zaradi tega bi jo lahko uvrstili med ptujske
mestne znamenitosti. Njena zunanjost pa — razen že omenjene spominske
plošče — tega niti najmanj ne daje slutiti. To je v primerjavi z že urejenimi bliž-
njimi stavbami v starem mestnem jedru pravcata sramota.
Še slabši kot zunanji pa je bil do nedavnega dvoriščni del te stavbe, saj je
odpadlo že skoraj polovico ometa. V zgradbi prebiva v devetih stanovanjih 32
stanovalcev, od tega 14 otrok. Najstarejša stanovalka je povedala, da so stavbo
zadnjič obnovili leta 1957. Od takrat so jo občasno preurejali le v notranjosti.
In ker so stanovalci kljub nekajletnem prizadevanju zaman čakali na obnovo
fasade, so se odločili, da prično sami.
S Stanovanjskim servisom v Ptuju so se dogovorili, da bodo dvoriščni del
fasade uredili s prostovoljnim delom, le material so jim zagotovili oni. Tako so
do sedaj imeli že pet celodnevnih prostovoljnih delovnih akcij in opravili prek
200 prostovoljnih delovnih ur. Moškemu delu stanovalcev so se pridružile tudi
gospodinje, ki so vmes pripravljale malice in kosila, skratka — hišni svet je za-
živel v polnem pomenu besede. In rezultat tega je prenovljeno dvorišče, novi
ometi, ki bodo te dni dobili še novo barvno prevleko. Zares pohvale vredna ak-
cija in bi jo veljalo posnemati.
M. Ozmec
Stanovalci prve ptujske gimnazije na Vrazovem trgu 2 med prostovolj-
nim delom.
Na naših izletih je vselej prijetno
Ptujsko društvo za boj proti
sladkorni bolezni je v tem letu
organiziralo za svoje člane že šti-
ri uspešne izlete. Prvega v mese-
cu juniju v sosednjo Hrvatsko v
Novsko; skupno z društvom iz
Celja smo obiskali diabetike v
omenjenem mestu. Takšen način
srečevanja je bil sicer prvi, ven-
dar smo skupno ugotovili, da si
tega še želimo in to prijateljstvo
še bolj utrdimo.
Z izleta s Celjani
Drugi izlet, 27. junija, smo or-
ganizirali v Metliko, kjer smo se
po naključju pred tovarno Beti
srečali z diabetiki in upokojenci
iz Kranja. Preživeli smo debelo
uro veselja, pesmi in plesa kar na
travi  pred  omenjeno tovarno.
Predsednik društva iz Kranja je
na koncu povedal, da veselja, ki
ga mi vedno nosimo s sabo, oni
ne morejo doživeti, vendar nas
ne bodo pozabili, ker smo jih či-
sto >omehčali<. Tretji izlet, 22.
avgusta, je bil organiziran v
Zgornjo in Spodnjo Stubico.
Obenem smo imeli srečanje z
diabetiki v Celju. Vsi, ki so bili
udeleženci, se bodo tega dne še
dolgo spominjali, saj so nam Ce-
ljani pripravili par uric nepozab-
nega veselja, ki ga je kronal še
naš harmonikar Lojze Furjan.
Povrhu pa so nas pogostili z dia-
betično malico.
Četrti izlet, 19. septembra, je
bil planiran v Šentilj, Sladkogor-
sko in Prekmurje. Zjutraj smo si-
cer imeli nekaj težav ob odhodu,
ker nismo dobili avtobusa, ki je
bil dogovorjen za ta izlet, ampak
drugega z manj sedeži. Vendar je
pri nas dobra volja doma in smo
to pomanjkljivost hitro rešili ter
s pesmijo nadaljevali pot proti
Šentilju. V Sladkogorski smo se
ustavili za dobro uro za nakup v
trgovini in potem nadaljevali pot
v Prekmurje — v Bogojino, kjer
smo se ustavili za kratek čas v
cerkvi. Kraj je znan po lončar-
skih izdelkih in te je videti tudi
na stropu cerkve.
Morali smo nadaljevati pot,
ker nas je popoldan čakalo kosi-
lo na znanem kmečkem gostišču
Jožeta Gergoreca v Sebeboicih.
Daje bilo veselje in zadovoljstvo
popolno, je s strežbo res obilne-
ga kosila dokazal gospodar.
Okusnega kosila se diabetiki
vedno razveselimo, pa tudi po-
sladek je bil pečen po diabeti-
čno. Z nekaj skeči in recitacija-
mi, je članstvo razgibala naša
neumorna igralka Antonija Ku-
mer. Vedno, ko je najbolj prijet-
no, se mora končati, pa smo mi
nadaljevali pot v Negovo do go-
stišča Ivana Krambergerja. Imeli
smo srečo, da smo ga našli do-
ma. Tako nam je sam pokazal
vse svoje zanimivosti in natrosil
za eno uro humorja, da smo se
že v poznih večernih urah prijet-
no utrujeni vračali proti domu.
Seveda vsi z željo, da se letos sre-
čamo še enkrat. _
Berta Crgulj
TEDNIK
— 15. oktober 1987
LITERARNA STRAN - 7
Silva Puhar
Sprejemljivo
Med odtenki vijoličastega,
modrega rdečega,
ob vonju tisočerih cvetov
išče nekaj sprejemljivega.
dopolnjuje rumeno, v modrem
odstrani belino.
V prgišču zemlje se zlijejo
barve v eno,
preskakujoč od Jutra
do noči in obratno.
Ostanejo pomendrani cvetovi
v mlaki neustavljivih solz,
zlitih v mavrične barve.
Sprejemljivo. V tišini se rodi
nekaj rdečega, vztrepeta
v belini, med vonjem
tisočerih cvetov
odkrije eno samo barvo. Pomešano,
zlito v prgišče zemlje
najde nekaj sprejemljivega.
Sonja Votolen '\
Občutje    j
Razočaranje i
zariše ostro |
črto čez obraz i
in grenak nasmeh
prešine lice,
oko iskrivo
nič več ne žari.
Jok mu bolečino briše.
M. Lovrenčič
Upokojenka
Nasedla sem kot stara ladja
sredi morja razburkanih valov.
V večnem strahu kot lačna ptica
sredi pustinje sestradanih volkov.
Ob sončnem zatonu v bledi mesečini
čakam na rešitev.
Mogoče me najde kdo izmed mnogih,
ki so se izgubili.
Morda bi v dvoje lažje odganjala
strahove noči.
Tam nekje slišim klic na pomoč,
a vse se v daljavi izgubi.
Ne vem, mogoče kliče mene
ali so to prividi dolgih noči
brez spanja.
Hudo grda to navada
v naši vesi Je,
vsoki den samo kofetkanje
na prvem mesti Je.
Soseda sosedo zovle:
»Pridig tu sim prek,
bon kofe na mizo dola,
da de dobra vola.«
Jaz pa glih obratno mislim.
mislim si tako:
KeJ te v toten Je kofeti?
Voda no drože,
pa še vrog tak dragi Je,
da mi v glavo ne gre.
Jiižek
Broje
Mrzel no megloven den,
v gorici čriček poje,
berače vabi v broJe,
ker grozdje močno zrelo Je.
Liza, Mica, Treza, Gera,
Jula, Tina, Lujz no Franc,
pa še Jiiža, Tuna, Mara
berejo v empare,
Honza pa s piito
hodi naokrog,
grozdje le na prešo nosi,
poleg pa zapoje si
kako pesem
iz tastorih dni.
Jaka grozdje v kadi treta,
prejša, da se mošt i cedi,
z emparon ga natoka,'
siihe polovjoke napoji.
Gazda pa v pivnici »huška«.
ves Je srečen njj/vesel,
vina bode dosti meja,
žeje res ne bo trpeja.
Jiižek
M. Lovrenčič
Pomlad
Vrnite se, ptice selivke, nazaj,
že ves zelen in v cvetju Je, maj.
Rože med travco so se razcvetele,
majhne čebele so iz panjev zletele.
Vrnite se, ptice pevke, med nas,
tople pomladi prišel Je čas.
Gnezdeča mala še čakajo vas,
da s petjem osrečite nas.
Posnetek: I. Ciani
Silva Puhar
Čas odhaja
Listju kradem čas
solz stopinje
pozabljam......
on
ti
Jutro
čas
odhaja
tebi kradem sonce
stopinjam smeh
pozabljam......
on
ti
Jutro
čas
odhaja
M. Lovrenčič
Zadnja pot
življenjska pot Je za menoj,
zdaj čaka me še zadnji boj.
Ko smrti zrl bom v oči,
za me življenja več
na svetu ni.
Od prijateljev se bom poslovil,
dolino solz bom zapustil
in se globoko v zemljo skril,
da bom tam segnil.
Za to sem vse življenje
se boril.
Silva Puhar
Sreča
Spolzka je,
razdrobljena,
raztresena,
razbita na tisoče koščkov.
Tekam za njo,
za trenutek Jo ulovim,
stisnem v dlan —
že Je ni več.
Iz rok se mi Je izmuznil
njen spolzki konec. '
Jesen
Sunce se skrivle,
listje doj kople,
veter Je mrzel
no megla Je.
KeJ te več čemo,
če Je Jesen ?
Kmetje z veselimi,
nasmejanimi lici
grejo na Jivo
krompera orat
no rune pipat,
koruze trgat,
da de živini
meja kej dat.
Jiižek
Silva Puhar
Škornji
Deževalo Je,
morala sem obuti škornje.
Bili .so preveliki,
saj so bili mamini.
Smola,
stopila sem v veliko blatno lužo.
Blatni škornji.
Za vse Je kriv dež.
Katastrofa,
le kdo bo zdaj očistil
mamine škornje?
Posnetek: L Ciani
Sonja Votolen
Verige ljubezni
MoJa ljubezen
ima verige,
oklenila
me Je z
Jeklenimi členki,
da njihov
robati objem
drgne rane
v neozdravljivo
srce.
Zvonka Slanic
Slovo
Večerni mrak Je preplavil nebo,
ko sem od tebe Jemal slovo,
prižgale so se zvezde bele,
obsvetile so telo ti vso,
da videl sem na tvojem licu
solzo eno,
ki zdrknila ti Je čez lice.
Že dolgo Je od tega zdaj,
še vedno oziram se v nebo,
da vidim tvoj obraz,
kako utripa med zvezdami,
kako poljub daješ mi z roko.
Sonja Votolen
Vzemi
Vzemi te ponujene
dlani
in občuti njihovo
ljubezen, rojeno
in dano le tebi.
Vzemi te
hrepeneče objeme,
zatajene, čakajoče,
še nikomur podarjene.
Zaznaj neizrečene
besede in
osreči svoje _
Jvljenje z mojo        j
IJubezrnjo.^  ________, , j
Sonja Votolen
Midva
Midva greva v
svoje
staro življenje,
kot da se nisva
ravnokar zjokala
nad pokopališčem
za seboj.
Spomenika neke
ljubezni
sva.
Sonja Votolen
Kofetkanje
Vsaki den se Jaz sprašujem,
keJ te s tega bo,
če bo kava še tak droga,
tiidi olje, cuker no meso.
Zvonka Slanic
Ne
Ne, ti nisi zame,
tvoje srce Je iz stekla,
ki se takoj razbije ob meni,
ko vidiš drugo ob .sebi.
Ne, ti nisi zame,
tvoje oči so iz žarkov,
ki takoj ugasnejo ob meni
in se prilepijo na drugo, ki Je ob tebi.
Ne, ti nisi zame.
tvoja usta .so iz kril metulja,
ki takoj odletijo iz mojih ust
na tuja, druga usta, ki so ob tebi.
Ne, ti nisi za mene!
Simfonija
MoJa počivajoča
glava na tvojih
prsih sliši
vznemirjenost
tvojega srca,
ki me želi,
a brez poguma tiho
Joče simfonijo
zaživelega
občutja.
8 - ZA RAZVEDRILO
15. oktober 1987 —
TEDNIK
Dober den. Tiste ostanke od toče smo v gorici obrali. Jebal
ga na prozen polovjok, na preši se je boj kadilo kak pa kaj v kad
nateklo. Pa kak je kisel toti letošnji vinski pridelek, kije od toče
potučeni bija no mu niti trojno sunce ne bi moglo nič pomogati.
Mošt je tak kisel, ke ti rit križom potegne, želodec fkuper zaspali
in čube navzvun obrne. Z Mico sma precik cukra v mošti vtopila
tak, ke bode zdaj vseeno malo bojša kapljica, če bi htela normal-
no sladkobo dobiti pa bi itak mogla ormoško cuker fabriko oro-
pati. Tejko o trgotvi, mošti no drugih tekočih problemih . . .
Zdaj pa se povrnimo k boj trdin kmečkim no delegatskim
problemom. Zdaj bomo začeli cukrno peso ali po domoče pove-
dano cukerico pipa ti. Tudi toti pridelek je toča sklopfala pa sije
še vseeno malo pomogala vun iz zemlje. Ker na našen bregi tisti
runkl-kombajn nemre nič naredi, moremo skoro vsoko leto cuke-
rico ročno pipati. To ti je hec no Kristusova muka. Pa kaj čemo,
tokšno je pač živleje na našen po bregi poslujenem grunti. Proiz-
vodni stroški so dosti drožji kak na ravnici, delo petkrat boj
žmetno, če kaj prodaš pa je cena ista. To je krivica, bi reka mali
kalimero. Pa tudi kruheca smo začeli sejati. Seveda pa je prova
sramota kakšno sramotno nizko ceno je Zvezni završni svet do-
loča pšenici, kruh pa je potli tak drogi, ke si takoj sit, če samo ce-
no pogledaš. Zato zdaj jaz predlagan listin, ki maja male penzije
no male plače, da si ob totih cenah dajo malo želodce zožiti, riti
doj zašiti no samoupravni sporazum s pogrebnim zavodom mo-
rajo podpisati. Jaz sen si že zgovora, ke mi morejo, gdo bodo me
pokopali, roke vuni pustiti, da si bon lehko san na grobi travo
opleja. Drugi mi toga tak niše nede hteja nareti.
Naj bo zadosti za gnes, saj ven, ke me ne jemljete resno.
Nekaj heca pa v resnih cajtih tudi more biti. Srečno LUJZEK
RADIO PTUJ
(94 7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 15. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnice dneva. Vče-
raj—danes—jutri). 18.00—19.00 Iz naših KS, Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 16. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnice dneva. Včeraj —da-
nes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu — vmes za-
bavna glasba.
SOBOTA, 17. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnice dneva. Vče-
raj-danes-jutri). 18.00-19.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 18. oktobra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke.
PONEDELJEK, 19. oktobra: 17.00—18.00 Informativna inn zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnice dneva.
Včeraj—danes—jutri). 18.00-19.00 Dogodki prek vikenda, nasve-
ti... vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 20. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame.med glasbo. Uspešnice dneva. Včeraj —
danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz
delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 21. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zaijavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnice dneva. Včeraj —
danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladin-
ska), vmes Gremo v disko.
POSLUS.AJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK - 15. oktober 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — .
NAMIZNI TENIS
Dober
začetek
Ptujski namiznoteniški delavci so
minulo soboto pripravili kvalifikacij-
ski turnir najboljših slovenskih pio-
nirk. Turnir je uspel tako v organiza-
cijskem, kot tudi v tekmovalnem po-
gledu. Mlade Ptujčanke so bile na-
mreč zelo uspešne, saj se je kar štirim
uspelo uvrstiti med 20 najboljših v
Sloveniji, dvema pa je ta uvrstitev za
las ušla. V slovenski vrh so se uvrstile
Larisa Krois, Lucija Karničnik, Tanja
Cerče in Petra Mlakar. Omeniti velja,
da so vse igralke še zelo mlade in da-
bodo naslednje leto med 20 najbolj-
ših uvrstile tudi druge. To pa je po-
rok, da bodo v NTK Petovia kmalu
imeli tudi močne mladinke in članice,
ki se bodo lahko borile tudi v medre-
publiški ligi.
Na podobnem turnirju pa so minu-
li vikend nastopili tudi ptujski pionir-
ji. V močni konkurenci so se v Beltin-
cih dobro odrezali. Blaž Brodnjak je
bil v svoji skupini drugi in se je brez
težav uvrstil med dvajset najboljših
pionirjev v Sloveniji. Z dobrimi igra-
mi pa je to uspelo tudi Petji Janžeko-
viču, ki je zaradi set razlike bil sicer
nekoliko slabši v skupini, toda še ved-
no je ostal med dvajsetimi najboljšimi
v Sloveniji.
Štirim dekletom in dvema fantoma
pa se bodo ob trdem delu s trenerjem
Ivanom Pšajdom prav gotovo pridru-
žili, morda že v naslednjem letu, Pe-
tra in Mateja Cegnar, Nina Kreže in
Urh Strašek.
d. I.
Začetek v košarki
Tudi slovenski košarkarji so pričeli
z ligaškim tekmovanjem. Ptujski ko-
šarkarji so se v nedeljo v Pragerskem
v okviru druge slovenske košarkarske
lige pomerili z ekipo Slivnice. Po
boljši igri v vseh elementih so SHvni-
čane zasluženo premagali z rezalta-
tom 90 proti 133. Največ košev za
Ptujčane so dali: Damiš 21, Svetelšek
12, Marčič 14, Rozman 9, Pečnik 11,
Miran Kotnik 18, Robert Kotnik 24,
Vučinič 2 in Čabrijan 22. V drugem
kolu se bodo ptujski košarkarji pome-
rili s ekipo Starš. Srečanje bo v sobo-
to, 17. oktobra, ob 20. uri v športni
dvorani Center. J
MGj
Krstili novo jadralno letalo
o novi pridobitvi DG 300 je zbranim govoril predsednik Aerokluba Ptuj
Janko Bezjak. (foto: L. Cajnko)
Na letališču Aerokluba Ptuj v Mo-
škanjcih je bila minuli petek, 8. okto-
bra, krajša slovesnost, na kateri so
opravili krst novega Elanovega viso-
ko sposobnega jadralnega letala DG
300. Zanj so poleg prizadevnih čla-
nov Aerokluba prispevale sredstva še
nekatere ptujske delovne organizaci-
je, največ Agis, ki je tudi boter tej pri-
dobitvi. Sicer pa je letalo veljalo blizu
150 milijonov, kupili pa so ga že lan-
sko jesen, ko je s pilotom Igorjem
Kolaričem takoj odpotovalo v Avstra-
lijo na svetnovno prvenstvo v jadral-
nem letenju.
Krsta niso mogli opraviti prej, ker
je letalo prispelo na matično letališče
šele koncem avgusta, pa je bila zato
petkova slovesnost toliko bolj prisr-
čna, saj so krstili letalo, s katerim je
Igor Kolarič dosegel 29. mesto med
jadralci sveta.
-OM
Športno tekmovanje ob 40-letnici dela
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj
je pričelo delati 11. oktobra leta 1947. V spomin
na ustanovitev so minulo soboto organizirali ke-
gljanje. Na avtomatskem kegljišču Drava so se po-
merile ekipe iz Maribora, Celja, Varaždina. Mur-
ske Sobote in Ptuja. Največ kegljev so podrli Va-
raždinci, drugi so bili Celjani, tretji Murskosobo-
čani, četrti Mariborčani in peti domačini. Tekmo-
vanja se je udeležilo blizu trideset tekmovalcev.
Sodelujočim ekipam so izročili priznanja, bro-
šure Naša pota, ki so jo izdali v spomin na štiride-
setletno delovanje, in spominske značke. Bolj kot
športno srečanje je pomembna družabnost, zato so
ob koncu srečanja sklenili, da se bodo še dobili.
V medobčinskem društvu slepih in slabovidnih
Ptuj so povedali, da bo spominska slovesnost ob
štiridesetletnem delovanju šestega novembra letos.
Pripravljajo pa tudi razstavo o delu v sliki in bese-
di.
MG
Viher četrti v Gradcu
Na mednarodnem mladinskem ša-
hovskem turnirju v Gradcu (od
I.-IO. oktobra) je član ŠD MIP Ptuj
Tomo Viher dosegel lepo uspeh. V
močni konkurenci najboljših mladin-
cev iz sedmih državh je dosegel četrto
mesto. Barve Jugoslavije je zastopal
tudi Mariborčan Božo Potočnik (SD
Metalna), ki je pristal na solidnem
sedmem mestu. Bolj kot doseženi me-
sti pa razveseljuje igra, ki stajo prika-
zala Viher in Potočnik, saj je bil ra-
vno njun medsebojni dvoboj pravi ša-
hovski biser, primer brezkompromi-
sne borbe do konca. V ostri varianti
Nimcovičeve indijke sta sicer remizi-
rala, vendar je bila to ena najlepših
partij na turnirju.
Končni vrstni red:
1. Martin Pytel (Švica) 6,5 točke; 2.
Ferenc Arnoid (Madžarska) 6; 3.
Hanke Dutschak (ZRN) 4,5; 4. Tomo
Viher (Jugoslavija) 4; 5. Manfred
Brod (Avstrija) 4; 6. Peter Fauland
Tomo Viher
(Avstrija)4; 7. Božo Potočnik (Jugo-
slavija) 3,5; 8. Alain Von Allemenn
(CSSR) 3,5; 9. Martin Rieder (Avstri-
ja); 3,5 in 10. Allessandro Stavru (Ita-
lija) 3.5.
Zadnji dan so mladi šahisti odigrali
še ekshibicijski hitropotezni turnir, na
katerem je zmagal Pytel (Švica) pred
Viherjem in Faulandom (Avstrija).
Udeleženci turnirja so odigrali tudi
številne simultanke na graških šolah.
V. V.
Jutri nastop beograjskega gledališča
Mladinsko kulturno umetniško društvo Srednje-
šolskega centra v Ptuju pripravlja za konec tedna
zanimivo kulturno osvežitev. Po gostovanju v vseh
večjih krajih Slovenije se bodo jqtri, 16. oktobra,
dramski umetniki Beograjskega gledališča na kole-
sih ustavili tudi v Ptuju. Popoldne bodo imeli naj-
prej predstavo za učence Centra, ki jo bodo izvedli
v okviru kulturnega dneva, zvečer ob devetnajstih
pa se bodo predstavili še v ptujskem gledališču.
Ogledali si boste lahko predstavo pod naslovorn
Avto in biografija s pripisom: smeh od Nušiča pa
do danes. Ze naslov pove, da gre za duhovito
predstavo, v kateri ne bo manjkalo smeha in duho-
vitosti zato si jo vsekakor velja ogledati. Nastopili
bodo: Djokica Milakovič, Ljuba Didič, Željka
Rajner in Miodrag Gavrilovič. -OM
Sodelovanje s Savo iz Frankfurta
člani koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem
delu v tujini, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL v Ptuju, so
na seji v četrtek. 8. oktobra, namenili največ besed aktivnosti Slovenskega kul-
turno-umetniškega društva Sava iz Frankfurta. s katerim občina Ptuj že vrsto let
uspešno sodeluje. Kot je sporočil predsednik društva Sava Dušan Rupar, so v
letošnjem letu naši zdomci izvedli v Frankfurtu številne aktivnosti. Vse seveda z
namenom, da bi skozi to približali svojo domovino.
Sicer pa se v društvenih prostorih sestajajo vsako soboto in se v materinem
jeziku pogovarjajo o vsakodnevnem življenju in delu, na voljo pa jim je tudi bo-
gato založena slovenska knjižnica.
Delegacija občinske konference SZDL. ki jo bo vodil sekretar Franci Go-
lob, se bo konec prihodnjega tedna, v petek. 23. oktobra, odzvala vabilu društva
in jih bo obiskala ob tradicionalnih jesenskih prireditvah. -OM
Gaiser ponovno navdušil
v počastitev praznika občine so v Slovenskih Konjicah na novi motokrosi-
stični stezi Skedenj pripravili tekmovanje. Najprej so se pomerili najmlajši tek-
movalci, stari od 4—12 let, ki še nimajo pravice nastopa na prvenstvih, nato pa
so se pomerili tekmovalci v kategorijah od 125 do 250 ccm. To je bilo pravza-
prav meddruštveno tekmovanje obeh kategorij v eni dirki. Pred okoli 3 tisoč
gledalci je prepričljivo zmagal Ptujčan Bogomir Gaiser, pred Slavkom Vindi-
šem iz AMD Karlovac in Iztokom Nemcem iz AMD Izlake. Med tekmovalci v
kategoriji do 250 ccm pa je bil najboljši Predan iz AMD Unior—Lenart. Prire-
ditev je bila zelo dobro pripravljena, preizkušnjo pa je vzdržala tudi nova pro-
ga. Gaiser je po nekoliko močnejšem treningu spet dokazal, da sodi v vrh jugo-
slovanskih in slovenskih motokrosistov. Naslednjo dirko za republiško prven-
stvo bo vozil konec tedna na Janžkem vrhu pri Radencih.
Viktor Kozel
Jesenski kros v Ptujskih toplicah
ZTKO Ptuj in AK Ptuj sta
uspešno izvedla občinski jesen-
ski kros na progi v Ptujskih topli-
cah. Udeležilo se ga je 354 tek-
movalcev iz 16 ekip v štirinajstih
starostnih kategorijah.
Najboljši posamezniki po ka-
tegorijah so bili: ml. pionirji A:
Klemen Bohi (Gorišnica), Drago
Zupanič (I. Spolenak), Kristjan
Pralija (F. Osojnik); ml. pionirke
A: Majda Kovačič (Destrnik),
Biserka Ovčar (F. Osojnik), Štef-
ka Pšeničnik (Hajdina); ml. pio-
nirji B: Borut Svenšek (Kidriče-
vo), Sašo Košak (Cirkovce), Jani
Vogrinec (Podlehnik); ml. pionir-
ke B: Romana Vidovič (T. Žni-
darič), Dušanka Sorčič (destr-
nik), Tanja Fridauer (Videm); st.
pionirji A: Franci Jerenko (Ki-
dričevo), Niko Kokot (Kidriče-
vo), Marjan Ostroško (F- Osoj-
nik); st. pionirke A: Lidija Karo
(Destrnik), Suzana Kramberger
(O. Meglic), Jožica Čeh (Graje-
na); st. pionirji B: Robert Prelog
(AK Ptuj), Janez Planine (SŠC-
PE družboslovna), Boris Šilak
(SŠC-PE kovinarska); st. pionirje
B: Jožica Božičko (Videm), Na-
talija Čeh (SŠC-PE družboslo-
vna), Darja Zebec (SŠC-PE druž-
boslovna); ml. mladinci: Milen-
ko Potočnik (SŠC-PE kovinar-
ska). Gorazd Černila (SŠC-PE
družboslovna), Stojan Pongrac
(SŠC-PE kovinarska); ml. mla-
dinke: Lidija Vrabl (SŠC-PE
ekonomska),   Milena  Vaupotič
^SC-PE ekonomska). Dragica
Žnidar (SŠC-PE družboslovna);
st. mladinci: Branko Pečar (SŠC-
PE kmetijska), Jože Svrženjak
(SŠC-PE kovinarska), Miran Ku-
haric (SŠC-PE ekonomska); st.
mladinke: Vilma Osojnik (SŠC-
PE kmetijska), Zdenka Korez
(SŠC-PE družboslovna), Hedvi-
ka Korošak (SŠC-PE ekonom-
ska); člani: Robert Prelog (SŠC
Ptuj). Mihael Svrženjak (PTT
Ptuj), Boris Žohar (MIP Ptuj).
Pionirji v vseh starostnih sku-
pinah in mlajše mladinke so tekli
na 1000 m, mlajši mladinci in
starejše mladinke na 2000 m, sta-
rejši mladinci na 3000 m in člani
na 5000 metrov. Žal pa ni bilo
udeležbe pri članicah.
Ekipni zmagovalci za leto
1987 so postali: ml. pionirji A:
OŠ F. Osojnik. Videm, AK Ptuj;
ml. pionirke A: OŠ Destrnik, F.
Osojnik. Videm; ml. pionirji B:
OŠ Podlehnik. Destrnik, Cirkov-
ce; ml. pionirke B: OŠ Destrnik,
Grajena, T. Žnidarič; st. pionirji
A: OŠ Kidričevo, Videm, F.
Osojnik; st. pionirke A: OŠ De-
strnik. Grajena, O. Meglic (skup-
ni zmagovalec v vseh šestih kate-
gorijah je postala OŠ Destrnik,
kar je bilo prijetno presenečenje
tega jesenskega krosa); st. pionir-
ji B: SŠC-PE kovinarska, OŠ
Juršinci, SŠC-PE družboslovna;
st. pionirke B: SŠC-PE družbo-
slovna, PE ekonomska, PE kme-
tijska; ml. mladinci: SSC-PE ko-
vinarska. PE družboslovna, PE
ekonomska; ml. mladinke: SŠC-
PE ekonomske, PE družboslo-
vna; st. mladinci: SŠC-PE druž-
boslovna, PE ekonomska, PE ko-
vinarska; st. mladinke: SŠC-PE
ekonomske, PE družboslovna,
PE kmetijska; člani: SŠC Ptuj,
MIP Ptuj, PTT Ptuj.
Najboljša dva uvrščena v vsaki
kategoriji bosta zastopala občino
Ptuj na republiškem krosu DE-
LA, ki bo 17. oktobra v Titovem
Velenju. ZB
ROKOMET
Drava zmagala v Sevnici
članice rokometnega kluba Drava so minulo soboto v Sevnici
premagale domačinke s 24:22. Že v začetku tekme so povedle s 4:1.
vendar so se igralke Lisce Dravi približale proti koncu na zadetek raz-
like.
Tako so se torej odrezale članice rokometnega kluba Drava, ki so
še naprej trdno na drugem mestu druge republiške lige za ravenskim
Fužinarjem, s katerim se bodo pomerile ta konec tedna v Ptuju. V
drugi republiški moški ligi je bilo najbolj zanimivo na Ravnah, na sre-
čanju domačih članov z Ormožani. Obe ekipi sta do tega srečanja za-
beležili same zmage. Tekmo so dobili domačini s 27:17 po veliko bolj-
ši igri v drugem delu, po prvem je bilo 11:10 za Fužinarja. Člani Veli-
ke Nedelje so doma s petimi zadetki razlike premagali Radgono, čla-
ni Drave pa so s 23:35 izgubili v Celju. Oslabljena ptujska ekipa,
nastopili so namreč brez osmih igralcev, je povrh v prvem polčasu
igrala še zelo slabo v obrambi in zasluženo izgubila tekmo, ki pa v
uradno konkurenco ne šteje. Mladinci Ormoža so v Mariboru doma-
čo ekipo Angel Besednjak premagali z 38:16, namesto čestitk pa so
jih domačini po tekmi pretepli. Žalostno, vendar resnično. Mladinke
Drave so se v Ptuju pomerile s Polano in izgubile z 10:16.
V SOBOTO TRIJE DERBIJI!
V ptujski dvorani Center bosta v soboto dve zelo zanimivi tekmi.
Ob 17. uri se bo začela prva od dveh odločilnih tekem za prvo mesto
v ženski ligi med Fužinarjem in Dravo, ob 18.30 pa tekma članov
Drava —Krog. Pred tem pa bo še kako zanimivo v Ormožu. V Mestni
grabi se bosta namreč pomerila Ormož in Velika Nedelja. Tekma bo
ob 16.30! 1. k.
NOGOMET
Aluminij-Drava 0:2 (0:1
v prvem razredu medobčinske nogometne lige je bilo najbolj zanimivo v
Kidričevem, kjer sta se v soboto popoldan pomerila Drava in domači Aluminij.
Tekmo je po boljši igri dobila Drava z 2:0. Zadetke sta dosegla Memič in Šter-
bal. Še preostali izidi v tej ligi: Središče—Skorba 1:1, Osankarica—Gerečja vas
1:1, Pragersko—Slovenja vas 0:1, Boč—Stojnci 2:2, na tekmi Hajdina—Oplo-
tnica pa ni bilo golov. Vodi Drava s 13 točkami pred Slovenjo vasjo in Alumini-
jem z devetimi, po osem pa jih imajo Boč, Stojnci in Središče.
V republiški mladinski ligi so mladinci Aluminija na svojem igrišču z 2:0
premagali vrstnike Ljubljane. 1. k.
10 - ZA RAZVEDRILO
15. oktober 1987 —
TEDNIK
TEDNIK -     oktober 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Zapuščena preša v Čermožišah.
Foto: Miran Glušič
Ko umirajo stare preše
Podoba Haloz in Slovenskih goric, našega vino-
rodnega območja, se spreminja. Izginjajo stare do-
mačije, rastejo moderni vikendi, izginjajo tudi sta-
ri dobri vinogradi in v terasastih vinogradih se šo-
pirijo bujni in težko obloženi trsi. Če jih seveda ni
stolkla toča. Izginjajo pa seveda tudi stara poslop-
ja, v katerih so še pred leti ali desetletji škripale in
cvilile stare preše. Tu in tam še ostane kakšna, ki
bo mlajšim rodovom le še spomin na nekdanje
dni, ko so ljudje pridelovali vino z mnpgo več tru-
da in z mnogo večjo ljubeznijo. Nekdanja preša v
Čermožišah, ki jo vidimo na sliki, je nekak simbol
propadanja starega načina življenja in dela v Ha-
lozah. Zapuščena, obraščena še kljubuje zobu ča-
sa, dokler ne bo klonila in se dokončno izgubila v
grmovju, ki jo že prerašča.
Tudi ljudi, ki se še spominjajo starih časov, ko
vinogradništvo ni bilo le delo zaradi denarja, je iz
dneva v dan manj. Danes žal gledamo na to dejav-
nost le skozi denar, denar pa ima to lastnost, da
uniči marsikaj, kar je dobrega.
Zaradi denarja pa se utegne zgoditi, da bo letos
znova več vina v zasebnih kleteh in manj v družbe-
ni kleti — pod Ptujem. Odkupne cene grozdja so,
kakršne pač so. V glavnem prenizke, saj pravih
cen v Jugoslaviji za nobeno blago nimamo več. Pa
so se kmetovalci v zadnjih letih na to že navadili.
Letos jih je razjezilo nekaj novega: način obraču-
na za prodano grozdje. Vsaj tisto, kar je bilo prvot-
no dogovorjeno. Po tem dogovoru naj bi prejeli
pridelovalci grozdja 50 odstotno akontacijo do 15.
novembra, sledili pa bi obračuni 10. januarja, 10.
aprila in 10. julija — zadnji obračun. Ker so seda-
nje cene grozdja akontacijske, pridelovalec torej
vse do 10. julija ne bi vedel, koliko b'o dobil za
grozdje. V zadrugi so se pozneje odločili drugače.
Zagotovili so sredstva za 90 odstotno akontacijo,
ki jo bodo predelovalci prejeli 15. oziroma 16. no-
vembra, ostalo pa po prodaji vina in po dokon-
čnem obračunu.
Z novo zakonodajo se pač spreminjajo mnoge
stvari. Kletarji ne morejo imeti v zalogi svojega vi-
na, saj jih to finančno preveč bremeni. Pa so se
odločili, da bo vino last kmeta vse do prodaje. Še-
le takrat pa lahko kmet pričakuje plačilo, zadruga
bo torej dobila vrnjena sredstva ob prodaji vina,
kmetje pa razliko med akontacijo in dokončno ce-
no.
Kmetje bodo torej lastniki vina vse do prodaje.
Seveda pa si ga ne bodo smeli natočiti zase in ga
ponuditi še prijateljem. Dostopa do svojega vina
namreč ne bodo imeli.
Pa šalo na stran. Kletarji niso pri vsem tem nič
krivi. Menda je takšen obračun v svetu kar običa-
jen in nihče se mu ne čudi. Le ena razlika je pri
tem v teh drugih državah: cene mirujejo!
Pri nas je povsem drugače. Cene rastejo in tako
ima kmet raje sedaj nekaj manj denarja, kot čez
mesece ali leto več. Cena vina bo ob prodaji višja
kot je danes in pridelovalec grozdja bo imel pri
tem svoj delež, ki je vedno enak. Kletarji pravijo,
da cena vina nikoli ni realna, torej tudi kmetova-
lec ne bo dobil za grozdje realnega plačila .. .
Bodo morda take zadeve vrnile dušo umirajo-
čim prešam?
JB
Ormožani
na oktobrskih
slovesnostih
Krajevna skupnost Ormož je
pred petimi leti ^klenila pobrate-
nje s krajevno skupnostjo Vrnja-
čka banja v SR Srbiji. S tem je še
bolj utrdila stike, ki so pričeli že
med NOB, v najtežjih dneh naše
zgodovine. V teh letih so poglo-
bili kulturno in športno sodelo-
vanje, pri gospodarskem so osta-
li na začetku.
Vsako leto ob 15. oktobru,
dnevu, ko je bila leta 1944 Vrnja-
čka banja dokončno osvobojena,
pripravijo v tej pobrateni srbski
krajevni skupnosti zanimiv pro-
gram oktobrskih slovesnosti, ki
ga povezujejo tudi s prvo osvo-
boditvijo leta 1941, prvo borbo
Popinskega odreda in ostalimi
spominskimi dnevi. Leto 1941 je
najbolj krvavo leto Šumadije, ok-
tobrska streljanja v Kragujevcu
in Kraljevu pa najbolj črni dnevi
naše NOB.
V Vrnjačko banjo so odpoto-
vali predstavniki krajevne skup-
nosti Ormož in občinskega druž-
benopolitičnega življenja, pri-
družila pa se je tudi delegacija iz
krajevne skupnosti Podgorci, ki
je na obisku v bližnjih Podunav-
cih.
MG
Prometni znak seveda ne poma-
ga izsušiti vodo pod železniškim
mostom na Zagrebški cesti v Ptu-
ju, kakšen malo globlji odvodni ja-
rek pa bi jo morda le speljal v po-
vsem prazen jarek na desni. Ven-
dar je mnogo bolj enostavno posta-
viti opozorilni znak in promet pre-
usmeriti, ko pa voda izgine znak
lepo pospraviti in čakati do nasled-
njega dežja. Letos so znak postavi-
li že večkrat in glede na jesenski
čas lahko pričakujemo, da ga bodo
še.
Čestitke /i! i.'nnid!iiM>s!'
JB
Odbor upokojenih učiteljev
Maja letos je pričel delati nepopoln odbor upokojenih učiteljev.
Kot je povedala Mimica Korpar, so se zanj odločili zaradi tega, ker
so prepričani, da jim danes družba z borno pokojnino, s katero se ko-
maj preživljajo, ne vrača tistega, kar so v preteklosti storili za mlade
rodove in družbo. Pričakujejo, da se jim bodo v kratkem pridružili še
ostali. Tako organizirani bodo lažje zahtevali popravek pokojnin. Ju-
tri, 16. oktobra, ob 9. uri se bodo ponovno dobili v prostorih ptujske-
ga društva upokojencev v Aškerčevi ulici. Spominjali se bodo svojega
dela. Z dodatnimi mnenji bodo okrepili zahtevo, da se jim v pokojni-
ni upošteva tudi nadurno delo.
Prepričani so, da so opravili družbeno nadvse pomembno delo,
za katero morajo prejeti primerno plačilo, vsaj takšno, da se bodo
lahko normalno preživljali.
MG
Ponudba del
je skromna
Vodja Študentskega servisa v
Ptuju Donka Nikolovska nam je
povedala, da servis deluje tudi
izven sezone. Spremenili so le
obratovalni čas, ki je sedaj od
desete do štirinajste ure.
Največ dijakov se trenutno
ukvarja s popisovanjem števcev.
Zaposlujejo pa se tudi v mlekar-
ni pri pomivanju epruvet, pri ra-
zličnih obrtnikih, pri spravilu
premoga in drv posameznim ob-
čanom ter pri čiščenju pisarn v
nekaterih DO, verjetno pa bodo
lahko pomagali tudi občanom
pri selitvi v nove bloke. Nekaj
povpraševanja je tudi po inštruk-
cijah in to predvsem iz matemati-
ke, nemščine in angleščine. Ven-
dar pa je problem v tem, da se
študentje ne prijavljajo za to de-
lo.
Sedaj jeseni pa bodo lahko
študentje pomagali pri spravilu
pridelkov. Študentski servis se
trudi tudi za sodelovanje s SŠC
Ptuj. Tako jim je Študentski ser-
vis predlagal dela za celotne ra-
zredne skupine. Pomagali bi naj
pri spravilu sadja in drugih pri-
delkov in si s tem prislužili denar
za zaključne izpite.
Kljub vsemu povedanemu pa
je ponudba del dokaj slaba, zato
pozivajo občane k sodelovanju.
H. A.
Uspehi
ptujskih
gasilcev
v okviru meseca požarne var-
nosti je bilo minulo soboto v Ko-
pru republiško gasilsko tekmova-
nje za članice, člane, mladinke in
mladince. Na njem je sodelovalo
tudi devet desetin iz občinske ga-
silske zveze v Ptuju in splošna
ocena je več kot odlična.
Najbolje so se odrezale žen-
ske, saj so v konkurenci 16 ekip
(mladink) prvo mesto dosegle
gasilke iz Hajdoš. Nič manj
uspešne niso bile članice iz Za-
gojič, ki so med 18 ekipami dose-
gle najboljšo uvrstitev. V konku-
renci mladincev so se zelo dobro
odrezali mladi Podlehničani, ki
so dosegli tretje mesto, pri članih
skupine A pa so bili Hajdošani
med 46 ekipami dvanajsti. Tudi
ostale ekipe gasilcev z območja
ptujske občine so se dobro uvr-
stile, zato veljajo prav vsem tudi
naše čestitke. —OM
Posnetki: K. Zoreč
ČRNA KRONIKA
V minulem tednu od 6. do vključno 13. oktobra so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje, ena pa lažje telesno
poškodovana. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, nenadno pre-
čkanje ceste in nepravilna stran vožnje. Materialna škoda na vozilih je
bila tokrat ocenjena na okoli 1,43 milijona dinarjev.
OTROKA REŠILI IZ VODNJA-
KA
Prejšnji torek, 6. oktobra, se je
v Središču ob Dravi zgodila red-
ka nezgoda, ki se na srečo ni
končala tragično. Dveletni Da-
vid Šavora je na domačem dvo-
rišču splezal na 60 cm visok rob
vodnjaka, ki je bil pokrit z lese-
nim pokrovom. Vendar je bil les
preperel in se je vdrl, ko je otrok
stopil nanj. Otrok je tako padel v
6 m globok vodnjak, v katerem je
bilo okoli 2 m vode. Na srečo se
ob padcu otroku ni nič zgodilo,
močno je zakričal, slišala ga je
mati, ki je delala v hlevu in brž
poklicala sosede. Otrok se je še
držal nad vodo, ko so pritekli
ljudje in ga rešili iz vodnjaka.
S CESTE V OGRAJO
V nedeljo, 11. oktobra, po-
poldne je Peter Ivanuš iz Ormo-
ža vozil kolo z motorjem iz Lit-
merka proti Ivanjkovcem. Na
kolesu je imel sopotnico Loris
RiedI iz ZR Nemčije. Med vož-
njo je zapeljal s ceste in se zale-
tel v ograjo. Oba sta padla in se
pri tem huje ranila, prepeljali so
ju v ptujsko bolnišnico.
PREPEUAL CEZ POŠKODO-
VANO PEŠKO
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v ponedeljek, 12. ok-
tobra, ob 20. uri na magistralni
cesti za naseljem Jurovci. Voznik
motornega kolesa Franc Narat iz
Trnovec je peljal v smeri proti
Hajdini. V križišču z regionalno
cesto, ki vodi proti Vidmu je trčil
v peško Marijo Šprah iz Jurovc
2, ki je hotela prečkati cestišče.
Pri trčenju je peška padla po ce-
stišču, Nerat pa je odpeljal dalje,
ne da bi ustavil. Tedaj je v isti
smeri pripeljal voznik tovornega
avtomobila, grški državljan Lu-
kas Gunguršedis, ki je ležečo pe-
ško prevozil in prav tako odpe-
ljal naprej. Delavci milice so ga
prijeli še pred prestopom naše
meje v Šentilju.
-O M
osebna Uroniha
Rodile so:
Sonja Frajnkovič, Dornava 19
— Tomaža; Minka Bratuša, Sre-
dišče, Breg 28 — Jasmino; Mari-
ja Matjašič, Gorišnica 156 — Te-
lopeo; Alenka Mavric Ljutomer,
Prešernova 18 — Nino; Vladimi-
ra Krajnik, Frankovičeva 6 —
Sašo; Darinka Tement, Videm
37 -- Benota; Brigita Lesjak,
Vel. Varnica 78 — dečka; Dragi-
ca Drevenšek, Pobrežje 134 —
deklico; Zdenka Valentan, Slo-
venja vas 28/a — deklico; Darja
Rakovec, Ul. 25. maj'a 4 — Živo;
Tatjana Cafuta, Krčevina 123 —
deklico; Marija Vodušek, Ziher-
lova pl. 7 — Damjana; Biserka
Sever, Ormož, Dobravska 5 —
Nušo; Vida Težak, Skorba 9 —
deklico; Marija Jakolič, Mestni
vrh 22 — deklico; Marija Čuček,
Vitomarci 18 — Nika; Ida Maj-
cen, Zg. Hajdina 166 — dečka;
Nevenka Tikvič, Mejna cesta 12
- Urško;.
Poroke:
Ivan Hren, Gorca 13/a in Ol-
ga Murko, Gorca 13/a; Kari
Horvat, Mestni vrh 54 in Roma-
na Hliš, Drstelja 43; Borivoj Bo-
rovič. Murska Sobota, Kidričeva
16 in Rozalija Jakša, Novo me-
sto, Kristanova 24; Janko Veber,
Gerečja vas 75/a in Ksenija Ma-
linger, Gerečja vas 75/a;.
Umrli so:
Štefan Gajser, Naraplje 31,
roj. 1940, umrl 4. oktobra 1987;
Franc Pšak, Pavlovci 5, roj. 1944,
umrl 3. okt. 1987; Anton Kekec,
Reševa 22, roj. 1925, umrl 3. okt.
1987; Milan Arnuš, Savinova 6,
roj. 1957, umrl 4. okt. 1987;
Franc Veg, Kidričevo, Kopališka
23, roj. 1932, umrl 2. okt. 1987;
Roza Zelenik, Vitomarci 59, roj.
1924, umrla 7. okt. 1987; Ferdi-
nand Kacjan, Stogovci 30, roj.
1932, umrl 7. okt. 1987; Terezija
Zelenik, Tibolci 54, roj. 1925,
umrla 8. okt. 1987; Matija Zoreč,
Vintarovci 48, roj. 1914, umrl 8.
okt. 1987; Marija Krajnc, Skoriš-
nak 3, roj. 1911, umrla 8. okt.
1987; Ana Jane, Dol pri Stoper-
cah 6, roj. 1929, umrla 8. okt.
1987; Alojz Vesenjak, Gradiščak
7, roj. 1920, umrl 10. okt. 1987;
Milan Paušner, Ritmerk 10, roj.
1903, umrl 8. okt. 1987; Štefanija
Goručan, Zg. Jablane 31, roj.
1932, umrla 10. okt. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinai-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa.