D alpina Ж;.' ЛA-Лг > ♦'V- ~ 'J-.-'" у t. Л' jj . . ' •: - ^ J "' "L '' ] Osebia.! doliodki še "vedno zamrznjeni Po veljavnih predpisih bodo osebni dohodki zamrznjeni, dokler ne bodo sprejeti in potrjeni samoupravni sporazumi. To pomeni, da dotlej ni mogoče izplačati več kot 11% nad lanskim povprečjem ne -glede na doseSene rezultate dela. ' Grupacija usnjarsko-predelovalne industrije, ki je sicer na dnu lestvice glede višine osebnih dohod -kov,je zato pohitela in le izdelala predlog samo -upravnega sporazuma. Vendar pa vse kaže, da postopek okrog potrditve in registracije sporazuma ne bo tako hitro končan, kot bi to Seleli. Najprej je treba dobiti mnenja republiškega odbora sindikata, ki bo naš sporazum obravnaval med prvimi - predvidoma sredi julija. Nato bi delavski sveti dokončno odločali o sprejetju sporazuma, ki ga pa mora potrditi Se republiška verifikacijska komisija. Skoraj ni mogoče, da bi bilo vse to končano prej kot v avgustu. Realno lahko torej računamo na "odmrzltev ' šele v septembru, vendar pa bo veljala za nazaj od 1. maja. Skupna komisija naše grupaclje jo pri izdelavi pred loga sporazuma upoštevala pripombe, ki jih je prejela na objavljeni osnutek. Največ pripomb sta podala predsedstvo republiškega Sindikata delavcev industrije in rudarstva in svet za tekstilno,usnjarsko In galanterijsko industrijo. Glede na osnutek, o katerem smo razpravljali tudi v naši delovni skupnosti, je skupna komisija vnesla v besedilo sporazuma nekaj pomembnih sprememb, kot sot 1. Sporazum bo predvidel tudi moSnost izplačila odpravnine ob smrti ali upokojitvi, raznih pomoči delavcem, štipendij, jubilejnih nagrad, nagrad za tehnične izboljšave in podobno, kar v prvotnem osnutku ni bilo predvideno. 2. Glede regresa za dopust se doldčl najnižji znesek 3oo,oo din in najvišji 6oo,oo dxn. 3. Doplačilo za podaljšano delo ne sme biti manj Se kot So%, od obračunske osnove. 4. Nadomestilo OD za čas bolezni ne sme biti nižje od 8ot povprečnega OD v preteklem letu. Ni pa Se jasno, če bomo lahko v sporazumu določili enoten povprečni kalkulatlvni osebni dohodek, tako kot je bilo predvideno v osnutkus sporazuma, ali pa bo vsak od podpisnikov sporazuma sam ugotavljal svoj povprečni kalkulatlvni OD. Dejstvo je namreč, da med podjetji naše grupaclje ni velikih razlik glede kvalifikacijske in izobrazbene strukture zaposlenih in se povprečen kalkulatlvni OD suče okrog 1.4oo din netto na zaposlenega mesečno. Zato bi bil olajšan obračun in tudi kontrola, če bi določili enoten povprečni kalkulatlvni OD za vsa podjetja. Samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je pač še nova stvar, in ni čudno, če republiški organi ne morejo enostavno potrditi, kar jim kdo predloži. Zato ni treba misliti, da gre z njihove strani za kako zavlačevanje. V resnlol je nasprotno. Zlasti republiški odbor sindikata je zelo agilei., saj njegovi predstavniki ves čas sodelujejo s skupno komisijo naših podjetij. Samoupravni sporazumi bodo odločilno vplivali na standard delovnih ljudi , na produktivnost In na družbeno akumulacijo,predvsem pa na stabilizacijo našega gospodarstva. Zato je potrebno pr%j preučiti vsak sporazum z vseh vidikov, za kar pa je potrebno več časa. Dokler se to ne uredi, ne moremo drugega kot potrpeti. Ce bo periodični obračun za prvih 6 mesecev izkazal takšen dohodek, kot ga glede na povečano produktivnost in povečano prodajo v našem podjetju pričakujemo, bomo seveda lahko izplačali razliko OD takoj, ko bo sporazum potrjen. Mogoče bo to že v drugi polovici avgusta, vsekakor pa v začetku septembra. stojah pertovt VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIMO, DA Bi ČIM LEPŠE PREŽIVELI LETNI DOPUST UREDNIŠTVO iz našega novega obrata v Gorenji vasi Člani našega kolektiva v obratu Gorenja vas Se dobra dva meseca delajo v novih proizvodnih prostorih. Bili smo radovedni, če bo zadovoljni in smo postavili trem izmed njih vpraBa-njai 1. KAKO SE POČUTITE V NOVEM DELOVNEM PROSTORU VAŠEGA OBRATA 7 2. STE ZADOVOLJNI, ALI STE PRIČAKOVALI SE VEČJE SPREMEMBE - NA BOLJSE - MISLIMO ? 3. ZAPAŽATE KAKŠNE VEČJE POMANJKLJIVOSTI, KI BI JIH BILO TREBA ODPRAVITI ? Povedali so nam: MILICA SUBIC preSivalka -Zdi ве ml, da je proizvodnja raa lepo in ekonomično organizirana. Velika pridobitev je tekoči trak. Tudi garderoba je lepša in dosti boljša od prejšnje. -Nisem pričakovala tako velikega napredka. Potreb no pa bi bilo zamenjati večino zastarelih - starih strojev, in proizvodnja bi se lahko še povečala. -Potrebno bi bilo čimprej urediti sobo za primer, da delavec nenadoma zboli ali se ponesreči pri delu in ga je treba odpeljati s delovnega mesta. Kuhinjo za malice bi bilo potrebno čimprej ure -diti. Sedaj dela stojijo. Tudi peči še nimamo,jesen pa ni več daleč. v novem obratu se počutim popolnoma zadovoljivo. Trenutno so vse, moSnosti za izboljšave izkoriščene. V proizvodnji zaenkrat ne opazim nepravilnosti. Ostale pa so neurejene Se nekatere stvari in sicerI moške sanitarije so zelo oddaljene od delovnih mest, centralno ogrevanje bi moralo biti urejeno vsaj do konca septembra, zunanje razsve^ Ijave ni. Večkrat smo Se prosili za avtobusni prevoz iz Škofje Loke v jutranjih urah in zvečer v obratni smeri, pa do sedaj stvar še ni urejena. Verjetno bi tudi to vplivalo na produktivnost. (I v JANEZ LAVTAR prlkrojevalec MARIJA KRUMFACNIK preSivalka V novem delovnem prostoru ae počutim dobro,aaj Je z večjo površino delovnega prostora omogočen boljši potek dela. Večjih sprememb nisem pričakovala. Je Se boljši potek dela in boljša organizacija velika spre -memba za vsakega posameznega delavca. Večjih pomanjkljivosti ne zapaSam. Treba pa je urediti dobro ventilacijo, kuhinjo. Žensko sobo, in seveda - za zimski čas - centralno ogrevanje. poškodbe pri delu, na poti na delo in z dela v prvi polovici leta 1971 v podjetju je bilo v prvi polovici leta na delovnih mestih 28 poSkodb. Poškodovalo ве je 17 moških in 11 Sensk. Najtežje poSkodbe ao bile na sledečih delovnih mestih: prebijanje luknjic, skladlSSnlk In namestitev podplatov. Na eno Izmed teh poSkodb odpade 25 dni In pol sdravljenja. Največ poSkodb se primeri na delovnih mestih,kjer se uporablja ročno orodje kot sta noS oziroma Silo. Tako je bilo na delovnih mestih , kjer se uporablja ročno orodje 5 poSkodb, sledijo pa delovna mesta: skladiščnik (3>, prebijanje luknjic (3), sekanje(2), In obratni mehanik (2). Najpogostejši vir (zunanji vzrok) poSkodb je bil no% (5), sledijo pa mu stroj za prebijanje luknjic (3), Silo (2), in kovinska sponka (2). Med vzroki za poSkodbe je najpogostejši prehiter tempo dela (8), sledijo pa pomanjkanje delovnih iz-kuSenj (7), premajhna pazljivost pri delu (7) In ostalo (S). Polovica poSkodb se je primerilo delavcem, ki so imeli na delovnem mestu, kjer so se poSkodovali , manj kot 6 mesecev delovnih izkuSenj. Najpogosteje so bili poSkodovani prsti na rokah in to kar v 2o primerih. PoSkodujejo se preteSno mladi delavci v starosti od 15 - 2o let. Večina poSkodb je bila laZjega značaja saj je v 18 primerih bilo potrebno le od 1 - lo dnevno zdravljenje. Le dve poSkodbi sta bili takega značaja, da sta zahtevali zdravljenje daljSe od 3o dni. če pogledamo podatke o uri nastanka poSkodb oziroma dnevih v tednu, ko so se poSkodbe primerile, je jasno, da je bila večina poSkodb v prvi in četrti url dela oziroma v ponedeljek in petek. Ta podatek jasno kaže na premajhno koncentracijo pri delu ob prihodu na delo in po malici. Se posebno pa to velja za dneve po nedelji oz. pred njo. Med poškodovanci prevladujejo KV moSki in NKV ienske. V prvi polovici leta je bilo zaradi poSkodb pri delu izgubljenih 436 delovnih dni. (V ta podatek so vključeni tudi tisti primeri zdravljenja poSkodb, ko so se le-te primerile Se v letu 197o, zdravljenje pa se je končalo v letoS-njem letu.) Na eno poSkodbo pri delu odpade povprečno 15,5 dneva zdravljenja. Pri delu se je poSkodovalo 2,35$ delavcev. Na poti na delo in z dela je bilo 8 poSkodb. Med poškodovanci je 5 peScev, 2 mopedista in 1 kolesar. Med vzroki za nesreče na poti je najpogostejši prepozen odhod od doma na delo (4), sledijo pa neupoštevanje prometnih predpisov - neprimerno prehitevanje oz. izsiljevanje prednosti (2),ter neupoštevanje vremenskih razmer na cesti (2). 5 od teh poškodovancev se je zdravilo od 1 - lo dni, ostali pa so se zdravili dlje časa. V prvi polovici leta je bilo zaradi nesreč na poti na delo in z dela izgubljenih 93 delovnih dni. Na eno poškodbo je povprečno odpadlo 11,6 dni zdrav Ijenja. Na poti na delo in z dela se je poškodovalo v prvi polovici leta o,67% delavcev. Skupno se je v prvi polovici leta poSkodovalo pri delu in na poti na delo In z dela 36 delavcev ali 3,o3t zaposlenih. Zaradi poškodb pa je bilo izgubljenih 529 delovnih dni. MARIJA KASTELEC ZAVAROVANJE ALI SAMOZAVAROVANJE Socialno zavarovanje pokriva med drugim tudi rizik nesreče.pri delu In izven dela. V primeru nesreče, ki jo delavec pretrpi, mu soaclalno za varovanje Izplačuje nadomestilo Izgubljenega OD, dokler začasno nI sposoben za delo. Če pa je delovna mezmoinost trajna. Ima zavarovanec določene pravice iz invalidskega zavarovanja (invalidska pokojnina, pravica do rehabilitacije oz. do druge zaposlitve, invalidnina in dr.). če zavarovanec umre, imajo nepreskrbljeni svojci predvsem pravico do družinske pokojnine. Skoda, ki jo ponesrečeni delavec oziroma njegova družina dejansko pretrpi, pa je lahko dosti večja, kot znaša pokritje rizika pri socialnem zavarovanju. Tako n.pr. v primeru smrti ponesrečenca njegovi svojci res dobe pokojnino, vendar le, če niso preskrbljeni. Vemo pa, da starši pogosto podpirajo tudi svoje odrasle otroke, čeprav že sami zaslužijo. Tega рл socialno zavarovanje ne upoSteva. Ali pa kdor utrpi trajno poškodbo (n.pr. izgubi nekaj prstov), praviloma nima invalidskih pravic, če Se naprej lahko dela na svg jem delovnem mestu. V civilnem pravu pa je pravilo, da mora tisti, ki drugemu povzroči hude bolečine plačati denarno odškodnino tudi za bolečine. Socialno zavarovanje takSne odškodnine ne pozna. flkratkti, nooialno zavarovanje ne pokriva vseh rizikov, ki jih delavec lahko utrpi zaradi nesreče, ali pa jih ne pokriva v celoti. Zato je tudi pri nas ?e precej razširjeno tako Ipinnovano privatno zavarovanje. Vsekdo se lahko sam zavaruje pri zavarovalnem zavodu za primer nezgode In v ta namen redno plačuje določeno premijo. V primeru, <1л do?1vl nexfjndn, ria mu v.avaro-valnlr-л lz[i1 ail.I i1nl,ič"no vsoto za Sas, ki je za%a •no nesposoben za delo, kot tudi za vsako invalidnost ( čeprav ne izgubi delovne sposobnosti). V primeru, da za posledicami nezgode umre, pa dobijo svojci enkraten znesek. Zavarovalnice poznajo tudi kolektivno zavarovanje: če se večje Število delavcev v isti delovni organizaciji zavaruje za primer nezgode, je premija precej manjša kot pri posamičnem zavarovanju. Ponekod se organi upravljanja odločijo, za kolektivno zavarovanje vseh zaposlenih tako, da premijo plačuje delovna organizacija. TakSno kolektivno zavarovanje na stroSke podjetja ima vrsto ugodnosti za delavca, ki se ponesreči na delu ali izven dela. Za kolektiv kot celoto pa takšno zavarovanje nima samo dobrih strani. Predvsem je premija kljub popustu Se vedno visoka. Če bi n.pr. hoteli zavarovati vseh 14oo zaposlenih v ALPINI tako, da bi delavec v primeru popolne invalidnosti prejel 3o.000,00 N din, bi premija znašala letno kakih 17o.ooo,oc N din. V tem primeru bi vsak delavec med "bolniško" zaradi nezgode dobival dnevno 15,00 N din, v primeru smrti zaradi nezgode pa bi njegovi svojci dobili približno N din 15.000,00. V tistih panogah, kjer so nezgode pri delu pogo -ste, se kolektivno zavarovanje mogoče splača. Pri nas pa je očitno, da bi zavarovalnica izplačala delavcem prav majhen del vplačanega zneska.(v lan -skem letu bi zavarovalnica izplačala našim delavcem manj kot 3o.ooo,oo N din). Poleg tega pa se postavlja Se vprašanje, če je upravičeno, da celoten kolektiv plačuje rizik za nezgode izven dela. Največ težkih nezgod se namreč dogodi pri pridobitnem "privatnem" delu, od katerega ima ponesrečenec sam korist, zato naj bi se tudi sam privatno zavaroval. Proti kolektivnemu zavarovanju pa o Se drugi pomisleki. Med zdravljenjem zaradi nesreče pri delu ima delavec pravico do nadomestila OD v višini loo% od osnove, če dobiva Se določen znesek (n.pr. 15,00 din dnevno) od zavarovalnice, bo torej prejemal več, kot pa če bi delal. Ali ne bo potem manj pazljiv pri delu, čeS, saj ne bom na izgubi, tudi če se kaj poškodujem? Naši organi upravljanja so £e večkrat obravnavali ta vprašanja. Prevladalo je mnenje, da je delavcem , ki se ponesrečijo pri delu, treba oskrbeti ustrezno odškodnino, vendar pa nam sistem kolektivnega zavarovanja pri zavarovalnici ne ustreza iz. že povedanih razlogov. Zaradi tega naj bi rajSi u-vedli nekakšno samozavarovanje v tem smislu, da se odškodnina izplača neposredno iz sredstev podjetja. Odškodnina naj bi znašala; - za popolno invalidnost So.ooo N din - za delno invalidnost toliko % od So.ooo N din kolikor procentov znaSa invalidnost - za primer smrti 25.000 N din. Če je poškodba zvezana z večjimi bolečinami, pa naj bi delavec dobil Se odSkodnino za bolečine. Zneski odSkodnin naj bi bili sorazmerno visoki , vendar pa bi bila pravica do odškodnine omejena samo na nesreče pri delu. Z drugimi besedami, pravica do odškodnine bi se priznala s civilno pravno odgovornostjo podjetja za zdravje in življenje delavca. Delavec torej ne bi mogel zahtevati Se druge odškodnine od podjetja. Osnutek pravilnika, s katerim bi uvedli te odškodnine, bo dan v javno obravnavo prihodnji mesec. STOJAN PERTOVT Dspehi štipenlisliiii iD loie Stlpeiiije Mislim, da je prav, da ob koncu šolskega leta pogledamo, kakSne uspehe so dosegli naSi šti -pendisti, ki jih imamo sedaj že kar lepo število, skupaj 60 , na različnih Šolah in vseh stopnjah. Z veseljm lahko ugotavljamo, da so dosegli uspehe, ki presegajo povprečje. Se več, nekateri naši štipendisti so najboljši na šolah kjer štu dirajo. Iz tega lahko sklepamo, da sredstva, ki jih nalagamo v izobraževanje, niso zavržen denar,temveč zelo smotrno usmerjena in bodo tudi primerno oplojena. Povsem razumljivo pa je, da dijaki in Študentje, naši štipendisti, poleg strokovnega teoretičnega znanja, ki si ga pridobijo v šolah, morajo spoznati tudi praktično plat svoje stroke, se s tem izpopolnjevati in formirati v strokovnjake, ki bodo lahko prevzeli zahtevne delovne naloge, prav zato vsako leto med počitnicami organiziramo počitniško prakso za vse naše stipendiste . Kakor ste gotovo že opazili je trenutno v podjetju mnogo teh mladih ljudi. Počitniška praksa sicer Se ni organizirana tako, da bi bodočemu strokovnjaku omogočila skladno in postopno rast,temveč je bolj odvisna od trenutnih potreb in zah -tev službe, kjer dijak ali študent opravlja prakso. llJlJ лш nil no praktično znanje, ne pa da opravlja posle skladu s trenutnimi zahtevami službe. ENIKO ANTON, maturant ekonomske srednje šole: Praktikant bi se,po mojem , moral najprej spoznati z osnovnimi nalogami podjetja, planom služb In osnovnimi problemi. Zelo pomembno je tudi, da je praksa organizirana v določenem zaporedju, tako da praktikant spozna vsa področja dela. RazumijI -vo pa je, da to ni mogoče v eni sami praksi, am -pak vsako leto nekaj. To nam bo zagotovilo, da bomo po končanem Šolanju vsaj za silo seznanjeni в prakso In bomo lahko hitreje in boljSe opravljali svoje naloge. (skupinska fotografija praktlkantov) Za mnenje smo povprašali nekaj dijakov In Studnn tov, ki to prakso pravkar opravljajo. PFTKPNFU NADJA, dijakinja ekonomske srednje Sole I MARINKA KOLENC, Študentka pravne fakultete t Mislim, da bi si morali predvsem tisti Stlpendl-•tl, ki podjetja Se ne poznajo, najprej ogledati pod jet jfi. V prvih letnikih je potrebno opravljati splošno prakso, dijaki in Študentje višjih letni)ov pa na) bi prakso opravljali v skladu #1 strokovno usmeritvijo. Zelo važno je tudi, da dt lavol podjetja primerno sprejmejo praktlkante. Jih seznanijo in vključijo v delo. Pri tem je še posebej pomembno, da je praksa organizirana tako, da si dijak ali študent dejansko pridobi potreb- Ko smo se odločali za šolanje pravzaprav nismo niti vedeli, kaj bomo delali, ko bomo končali šolo. Praksa nam odpira določeno perspektivo,* spoznavanjem del pa se nam Sirijo tudi naši interesi, kar pa prav gqtovo vpliva na večje zanimanje pri študiju in usmeritev v stroki sami in končno tudi na naše delovne uspehe. Ob koncu poglejmo Se malo v bodočnost. Letos nadaljujemo lani zastavljeno politiko štipendira -nja, ki temelji na dejanskih dolgoročnih zahhte-vah tovarne, ki se razvija in vzporedno mora ras-sti tudi kadrovska struktura zaposlenih. Po odobritvi programa izobraževanja za leto 1971 je odbor za izobraževanje že podelil štipendije na naslednjih šolaht Čevljarski šolski izobraževalni center Siri 9 Stip. Tehniška čevljarska šola v Kranju 4 " Tehniška usnjarsko-galanterijska šola Domžale i * TehniSka šola kemijske smeri 1 " Ekonomska srednja šola 2 " Administrativna šola 3 * Aranierska Sola 1 " TehnlSka fakulteta-kemija 1 " Ekonomska fakulteta 2 " Visoka ekonomsko-komerclalna Sola 1 " Pravna fakulteta 1 " Filozofska fakulteta-lndustrlјвка psihologija 1 " SKUPAJ 27 9tip. NEJKO PODOBNIK novice iz IsAdrovslseg^a. oddLellia. v prvem polletju letoSnjega leta smo povečali Število zaposlenih za 19 oseb. v Šestih mesecih smo zaposlili 65 delavcev, delo pa je prenehalo 46 delavcem. S temi spremembami imamo ob koncu junija 1373 zaposlenih delavcev. Po posameznih obratih pa je Število zaposlenih delavcev sledeče: v obratu v Žireh lol6, v obratu v Gorenji vasi 172 in v prodajni mreži 185 delavcev. Spremembe v mesecu juniju pa so bile v posameznih obratih naslednje. V ŽIreh so nastopili delo: Stanko Erjavec, Vinko Bogataj, Marija Jereb, Marija Krvlna, Niko Pustovrh, Jakob Jelov-£an. Delo je prenehalo sledečim: Leopoldu Kle-menčiču, Idi Peternelj, Francu BrenčiCu, Jandru Vignjevlđu in Julijani Gllha. Anica Bogataj je bila na lastno Zeljo premeSčena v obrat Gorenja vaa. V obratu Alpine v Gorenji vasi so nastopili delo: Anica BoZnar, Pavla KlemenClč, Francka Oblak, Zofija Huber, Rado Beravs, Marija Kalan, Jožica Prelog in Ivanka Vončina. Delovno razmerje je prenehalo Dragu RSenu in Janezu BoZnarju. Prodajna mreža je zaposlila sledeče delavce: Alojzijo Ilec v Ptuju, ZinaIdo Cokiđ v Hostarju, Ano Mihelčič v Celju, Irena Hunjadl v Zagrebu III, Nenad Stanojeviđ v NiSu in Ana Mesec v Skof-ji Loki. Delo so prenehali: Ivan Bingula In Nikola Lackoviđ v Zagrebu II, Velimir Davinid v Beogradu, Irena Leskovec v Idriji, Nose Štefka v Ljubljani III in Ivan DoSen na Rijeki. Povprečje zaposlenih v I polletju znaSa 1365 delavcev . A F DrugI gradijo asfaltne ceste, ml pa pot v lepio bodočnost. Ml se vključujemo v mednarodno delitev dela, v domačo se ie nismo vključili. _ iz mla^dinslse organizacije Pretekli mesec smo imeli v mladinski organiza-nizaciji precejšnje spremembe. Volili smo uprav -vni odbor in porazdelili odgovorne naloge po -sameznim članom organizacije. Letos smo prešli na nov način vodenja. Sedaj nimamo samo enega predsednika, ampak impmo predsedstvo, kajti tako se laže porazdelijo vse odgovorne naloge, odgovarja pa tudi celo predsedstvo. Tako imamo v predsedstvu naslednje Člane: OBLAK Milan KOSMAČ Stane SRŠEN Drago SELJAK Snežana KOPAČ Marija IKIĆ Ksenija Zadali smo si nalogo, da bo mladinska organizacija v Alpini odslej uspeSneje delovala, saj združuje okoli 3oo mladih ljudi. Zato bi morala biti ta organizacija ena najmočnejših v podjetju. VzgW dovati bi se morali pri mladincih iz Peka, kjer v sami organizaciji delujejo vsi mladinci podje -tja. Imajo stalno obvezno članarino in s tem denarjem prirejajo razne akcije. Seveda pa dobijo precejSne dotacije tudi od podjetja samega, saj e« dobili za letoSnje leto 2 milijona starih dinarjev S tem denarjem in s sposobnostjo vseh mladincev pa se lahko podajo v Se tako zahtevne akcije. Letos so sodelovali v "Akciji 75" in jo zelo uspeSn« zaključili. Skoraj vsak mesec prirejajo Izlete in ekskurzije. Njihov način delovanja bi mogli povzeti tudi mi. Toda pri mladincih v naSem podjetju ni velikega %*' nimanja za delovanje njihove organizacije. Tako nam je pred kratkim propadel izlet v Predvor, kjet je bil zbor aktivistov. Res, da smo dobili povabilo nekoliko pozno, toda vseeno bi lahko bili mladinci bolj složni in se udeležili tega zbora. Zelo uspeSno smo zaključili akcijo "Dinar za belo palčko", kjer smo zbirali pomoč za slepe. Akciji so se odzvali skoraj vsi člani kolektiva in pri nakterih posameznikih smo bili presenečeni nad tolikšnim razumevanjem. Prav tako pa so se na' Sli tudi taki, kjer je bil vtis popolnoma nasproten. Upam, da bomo mladinci odslej naprej trdneje sodelovali in tako dosegali večje uspehe. DS Odprli smo meje turistom, prihajajo avanturlsti. kam na dopust DopustniSko razpoloženje je vsepovsod. Kljub temu so se nekateri Člani kolektiva prijazno odzvali naSemu vabilu za sodelovanje in odgovorili na naslednja vpraSanja: 1. Kje in kako nameravate letos preživeti svoj letni dopust 7 2. Ali napravite načrt za koriSženje dopusta že kmalu v začetku leta ali se kar na hitro odlo -čite in izkoristite najboljSo priliko ? 3. Namenite za dopust vsak mesec določena sredstva ali porabite za to regres za letovanje, ki ga prejmete v podjetju 7 TONČKA BOGATAJ delavka v Šivalnici težki, poročena, mati dveh otrok JKLICA DIKLIČ delavka v kadrovski službi vdova 1. Zaradi mamine bolezni (je težko pokretna), bom tudi letos preživela svoj letni dopust doma. 2. Za koriščenje dopusta napravim načrt Se prav kmalu po novoletnih praznikih, koristim pa ga kadar ml delo najbolj dopuSCa. 3. Ker ne koristim dopusta izven doma, nimam pravice do regresa. Nadomestilo za K-15 pa potroSim v dru-ge namene. Sicer pa je le-to bilo doslej (upam, da mi moje odkritosti ne bo nihče zameril), razmeroma zelo nizko. MATIJA ZAJC delavec v akladiSču gotovih izdelkov poročen, oče treh otrok 1. Del svojega dopusta nameravam letos preživeti B svojo družino na morju (v Umagu), Ker je vreme letos precej deževno si želim mnogo sonca in obilo kopanja. 2. Načrt za koriščenje letnega dopusta pripravim skupno s člani družine že v začetku leta. Seveda se lahko odločimo le za teden dni, ker ima naša delovna enota v času dopustov največ dela. 3. Kose odločimo ta dopust namenimo zanj tudi vsak mesec določena sredstva. Se je treba pač za vsako stvar pripraviti v naprej. Sicer porabimo v ta namen tudi regres, ki ga dobimo v podjetju. LEANDER KAVČIČ e hočem na jesen vseliti v svoj dom, ■i ne morem ne zaradi časa niti zaradi denarja privoščiti dopusta pri morju, čeprav sem ga zelo potreben. V preteklih letih sem že v začetku leta napravil načrt za letovanje na morju. V moji družini tega nismo napravili. Je pa pravilno, da se določena sredstva že tekom leta namenijo za to. 1. Tudi letos bom pre21vel dopust doma. Poleg tega, da Imamo nekaj zemlje, letos tudi delno adaptiramo stanovanjsko hiSo. Za to pa bomo porabili denar in tudi ves prosti čas. 2. Z Seno Se med letom delava načrte za eno ali največ dvo-dnevne izlete z otroci, vendar se dokončno odločiva med dopustom. 3. Posebej za dopust ne hranim denarja. Regres pa bova z Seno porabila za letovanje otrok, če pa bo kaj več, bo priBlo prav pri obnovi hiSe ali naibavi opreme. MILAN OBLAK delavec v obratu podplatne izdelave — neporočen 1. Letos sem se odločil, da grem za teden dni s prijateljem letovat v Umag, drugi teden pa 8 Šotorom nekam nižje v Istro. 2. Dopust planiram Se takoj v začetku leta. Ce se pa ponudi prilika za kakSen dober izlet, se pa tudi odločim, ko vidim kdo ga organizira in kam bi 611. , 3. Za dopust vsekakor koristim regres. Moram pa vedno dodati tudi nekaj tisočakov iz rednih meesečnih dohodkov, če hočem, da je to res dopust. pnsiavi 30- leiHlet iislsioiiilii OFia yinnjskeii III. zbor Gorenjskih aktivistov je bil 26. In 27. junija 1971 okrog jezerca Crnjava pri Pređvo ru. Prvi je bil v Železnikih 1969. leta , drugI pa je bil v Bohinju leta 197o. Gorenjske občine so sklenile, da se tako srečanje organizira vsako leto In sicer vedno v cnl Izmed gorenjskih občin. Sedanje področje Gorenj9 »ke je tudi med vojno obsegalo prav isto področje organiziranega dela OF za Gorenjsko, pokrajinskega in oblastnega komiteja K P. Od leta 1941 -1945 bo bili organizirani na področju Gorenjske prav vsi organi bodoče ljudske oblasti in prav tako tudi vojaSka organizacija vojnih edlnlc.Med vojno BO bili organizirani vaSki, mestni, rajonski, okrožni in kočno oblastni odbori OF za Gorenjsko. Iz teh organov se je po vojni razvila in dokončno oblikovala politična teritorialna razdelitev sedanjih občin kot gospodarskih skupnosti. Vemo tudi, da taki zbori niso bili med vojno legalni, temveč so se vrSili nekje na Jelovici, na bohinjskem, kamniškem in Škofjeloškem področju. Tu bo 86 zbirali ne samo aktivisti,tem več tudi predstavniki NOB in pokrajinskih odredov. Vsi , ki smo sodelovali na takih zborih, danes nismo več mladi, imamo pa izkušnje v graditvi ljudske oblasti in socialistične ureditve. Namen takih srečanj aktivistov po vojni je, da se ljudje ponovno snidejo, da obudijo spomine in da tu- di ugotavljajo rezultate dela na področju poli -tlke, gospodarstva in kulture. Pojavlja se tudi potreba po sodelovanju mladih, ki postajajo vse večji nosilci bodočega razvoja. Srečanje v Preddvoru je imelo živahen kulturni program. Nastopili so mladinci, taborniki, planinci, JLA in rezervni oficirji. V osnovni Soli Preddvor je bila odprta razstava 9oo let Preddvora in razstava umetniSkih del.Ob jezeru Črnjava je bil partizanski miting, ob sodelovanju PreSernovega gledaliSča, moSkega pevskega zbora iz Bele in drugih. V nedeljo 27. junija je pred kakimi lo ooo Ijud mi govoril predsednik Zis tov. Mitja Ribičič . Obudil je spomine na preteklost in se dotaknil tudi notranjih in zunanjih problemov danes.Poudaril je potrebo po enotnosti naSih narodov,kaj ti zadnje čase se pojavljajo pritiski tako z Vzhoda kot Zahoda. Poleg tov. Mitja Ribičiča so se udeležili zbora tudi najvidnejši republiSki voditelji, predstavniki iz zamejstva, JLA, in predstavniki vseh gorenjskih občin. Značilno za srečanje v Preddvoru Je bila velika udeležba mladih. HERON SUBIC \ / Vremenska napoved 7 Poto« Vlastja SlnonCie ЕГ1АР - DLOS - v',•-••• IIR^r •- ^ iL'' I otroška garderoba med počitnicami Začele so se Šolske počitnice. Otroci so si za služIli nekoliko spremembe, zato jih bomo vzeli m sabo na dopust, ali pa jih bomo poslali nekateri v kolonije, drugi pa k raznim sorodnikom , znancem itd. Kaj pa naj jim damo v kovček ali torbo? To je odvisno predvsem od izbire počitniškega kraja« Drugače bomo opremili otroka, če gre na morje, kot pa če ga poSiljamo v hribovsko vasico. Bolj enostavno bo tudi opremiti dečka kot deklico. Torej, fantom bomo dali s sabo ene dolge hlače (najbolj imenitve bodo kavbojke ali tanetove hlače) ter vsaj dvoje pralnih kratkih hlač (iz platna ali balonske svile). Zraven pa čim več pisanih majic ali srajčk. Te so lahko črtaste ali pa enobarvne. Moderne so majice z natiskanimi pop-motivi, ki so na otrocih Se posebno ljubke. Ta motiv je lahko sonce, metulj, jabolko, hruSka itd. Lepo je, če so nogaviSce ali dokolenke v isti barvi kot majica ali srajca. Obvezen je tudi topel volnen pulover ali jopa in pa veterni jopič жа hladnjSe dni. '««^0d obutve bodo najprimernejše raze \ sandal ja-ponke ali pa lesene coklje. Tudi platnena kapa ali pa slamnat klobuk bo dobrodoBel za vroče son ce. Tudi deklice se bodo najbolje počutile v hlačah. Vesele bodo "vročih hlačk", za hladnejše dni pa bodo prijetne dolge hlače ali punparloe. Zraven sodijo Se omenjene majice ali tanki puloverji Z dodatkom ene ali dveh oblek Irt jopice bodo Ze kar lepo opremljene. Seveda pa ne smemo pozabiti kopalk. Vsaj dvoje naj ima vsak otrok, da n&°hodll v mokrih. SIcer pa bodo otroci na počitnicah tako ali tako veseli In dobre volje. ZaSellmo jim lahko mamo lepo vreme In srečno poti duSa mesec PIAK Inđuetrlell»iiCl.1» - glavni cll.1 frmnoaekera plen« v Francoski parlantnfe raipravlJa o petletnem planu ка obdobja 1971 ki majema 400 atranl, je Komla 1975. Dokueant aariat ta plan Izdeloval 3 leta. Plan upo&teva aapekte nađal3qpga goapodareftega In družbenega razvoja Franoije. Olavni oilj plana je ix-gradnja apoeobne In v mednarodnem merilu konkurenčne induetrlje. Da ne bi nnatali preveliki družbeni konflikti,naj bi ae bruto družbeni proizvod v g letih poveSaval le ta 5,8 do 6 * letno, letni aktivni saldo trgovinske bilance naj bi dosegel 1 slrd. frankov. Visoke investicija so predvidene za poklicno uapoaabljanje. produktivne inveaticije naj bi letno naraščale ta 7 %, Inveaticijaka atopnja inaustrije naj bi se od 14,7 % v letu 1965 povečala na 16,7 * v letu 1975, s postnim povdarkom na razvoju raziskav. Plan predpostavlja izenačen državni proračun/^ stabl&izacijo davkov na aedanjem nivoju, ko zajemajo 40 % bruto družbenega proizvoda. Realna osebna potrošnja naj bi letno naraščala ta 5,5 %• /TA/ Viri Neue ZUrcher Zeitung 164, 18.6.1971 TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV V KOPRU Zveza kulturno prosvotnlh organizacij, Obalna turistična zveza Koper ter Zveza za pospeševanje turizma Piran - Portorož so bili letos ie tretjič organizatorji tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije. MaSa godba se je tega zanimivega tekmovanja udeležila letos Se drugič. Poleg nas je bilo prijavljenih Be 2o pihalnih orkestrov. Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri težavnostne stopnje in smB^nastopili v tretji. Vsaka godba j* zaigrala dve obvezni In eno poljudno skladbo, ki Jih je poleg publike posluSala in ocenjevala posebna komisija glasbenih strokovnjakov. Orkester, ki je zbral zadostno število točk, je dobil lepo spominsko plaketo. Te so bil*zlate, srebrne in bronaste. Nam je za nekaj točk uSla srebrna. Prinesli pa smo bronasto, ki smo jo pra tako veseli. Glede na to, da nima nobeden izmed nas niti nižje glasbene izobrazbe in da nimamo niti svojega dirigenta ampak nas samo enkrat tedensko poučuje dirigent iz Idrije Drago Kanduč, smo dosegli dovolj. Upamo In želimo pa, da bi v bodoče dosegli Se bolj Se uspehe, ki pa jih pod vodstvom dirigenta Draga Kanduča, ob tako veliki angažiranosti našega referenta Vikija 2aklja,ob takem razumevanju in podpori vodstva ter celotnega kolektiva ALpina, res lahko dosežemo. t g SINDIKALNO PRVENSTVO ŽIROV V KOŠARKI v počastitev 3o. letnice vstaje In 4. julija, Dneva borca, je bilo na IgriSCu pred osnovno Solo sindikalno prvenstvo Sirovskih podjetij v košarki. Tekmovanje je organiziral KoSarkarski klub Kladivar, pokrovitelj tekmovanja pa so bile sindikalne podružnice podjetij, katerih ekipe so tekmovale. Te so tudi prispevale sredstva, ki ■o bila potrebna za nakup pokala, ki ga je prejela najbolj8a ekipa in za nakup diplom in osvežilnih pijač za tekmovalce. Na tekmovanju so sodelovale ekipe: Kladivarja. Osnovne Sole, Alpine in ekipa ostalih podjetij. Igralo se je po sistemu "vsak % vsakim", doseženi pa so bili sledeči rezultati: ALPINA s KLADIVAR 69:51 " i OSNOVNA SOLA 69:48 " J OSTALI 48:64 OSTALI t OSNOVNA ŠOLA 53:37 KLADIVAR t OSTALI 54:38 KLADIVAR : OSNOVNA S. 64:49 Prvo mesto je pripadlo ekipi ALPINE, ki je tako prejela pokal v trajno last. Vrstni red pa je bil sledeči: 1. ALPINA 6 točk 186:145 + 41 2. KLADIVAR 4 točke 169:156 + 13 3. OSTALI 2 točki 137:139 - 2 4. OSNOVNA Sola o točk 134:186 - 52 Lista najboljših strelcev: 1. Krvlna Rajko - Kladivar 69 točk 2. Govekar MIha - Alpina 5o " 3. Kristan Vito - Osnovna Sola 44 " 4. Bogataj Miro - Kladivar 44 " 5. Cadež Viki - Ostali 37 • 6. Erznožnik Ciril-Alplna 37 • 7. Pečelin Adolf -Alpina 36 " 8. Mlinar Franci -Ostali 35 " 9. pečelin Boris - Alpina 32 " Tekmovanje, ki je bilo prvo take vrste v Slreh, je dobro uspelo. Organizacija samega tekmovanja je bila zadovoljiva, pa tudi prikazana igra posameznih ekip je bila na dovolj visoki ravni,da so na svoj račun priSli tudi navijači. Želimo, da bi bilo takih tekmovanj v bodoče Se več ter da bi se program tekmovanja razširil tudi na ostale Športe. M. G. m i.MuiHtf, Вгсл besed SPORT KoSarka, ta navduSuJoča igra med dvema кобета, ki Iz leta v leto pridobiva vse več slmpatlzer-Jev Sirom sveta, si je tudi v Žlreh pridobila veliko prijateljev. KoSarka se v Žlreh igra Se več kot lo let. V tem Času je bilo zgrajeno tudi betonsko igrišče, kvaliteta igre pa je iz leta v loto naraSCala.To so dokazovali tudi rezultati, ki so jih dosegli ko -BarkerJ i in koSarkarlce Šolskega Športnega druStva Tabor Zlrl na pokrajinskih, republiSkih in kasne -je tudi na državnih prvenstvih. Svoj največji uspeh pa so koSarkarice vsekakor do-* eegle letos z osvojitvijo prvega mesta na državnem prvenstvu pionirjev in pionirk v PriStini. Ta zavidanja vreden uspeh so pod strokovnim vodstvom tovarišev Darlja in Marka Trznoinika Hospqle pionirke osnovne Bol* Siri kot predstavniMnvmni-je. Uspeh Je toliko bolj vreden, poml-.Ilmo, da •o bile edina ekipa na prvenstvu, ki nima dvorane in tako ne možnosti vaditi tudi pozimi. Pa poglejmo katere ekipe so sodelovale v ženski kon kurenci In kakBne rezultate Je z njimi dosegla ekipa 2irov. I Stlp (Makedonija) 52:12 : Priština (AO Kosmet) 72:17 : Zagreb (Hrvatska) 31:24 : Beograd (Srbija) 27:3o 2lrl (Slovenija) I BaSka Topola(AP Vojvodina) 43ilo Vratni red I 1.airi 2. Zagreb 3. Beograd 4. BaSka Topola 5. Priština 6. Stlp Kot vidimo, so vse avoje nasprotnice gladko premagale, razen ekipe Srbije, proti kateri bo ne -"rečno Izgubile v zadnjih minutah Igre.Ker pa je Zagreb kasneje premagal Beograd, so osvojile prvo mesto zaradi boljBe razlike v koBlh, Prvo mesto je vsekakor zasluženo, ker so prikazale najbolj Bo Igro, katero pa je krasila Be neverjetna borbenost celotnega moBtva. Za osvojeno prvo mesto so prejele v trajno last lep pokal, spominsko plaketo, poleg tega pa Be 5 Sog In vsaka tekmovalka po eno knjigo. Vse priznanje pa gre tudi vsem Sirovskim podjetjem, ki so na kakrBen koli način pripomogli k temu, da je ekipa koBarkarlc sploh lahko Bla na to tekmovanje. Predstavnika Slovenije: Žirovke kot prvakinje In Vrhničani kot 4.med fanti Nismo se Se prenehali veseliti ob tem velikem uspehu, ko smo Izvedeli Se drugo, prav tako več kot razveseljivo novico. Šolsko Športno druStvo Tabor žlri je v tekmovanju več kot 3o osnovnoSolsklh Spor^ nih druStev cele Slovenije v letu 1970/71 premočno osvojilo prvo mesto pred Šolskim druStvom iz Prebolda. To je vsekakor lepo priznanje celotnemu kolektivu Športnega druStva za uspehe , ki ao jih na Športnem področju dosegli v tem Šolskem letu. Za to so prejeli plaketo z zlato zvezdo in lep prehodni pokal. Prehodni pokal, pa bo po petih letih tekmovanja prejelo v trajno last tisto druBtvo, ki bo v celotnem obdobju najboljSe. želimo, da bi mladi tekmovalci Šolskega Športnega druStva žlri Se v najprej tako pridno delali In naa tudi v bodoče razveseljevali z doseženimi rezultati. MIHA GOVEKAR v preteklem mesecu so odSli v zasluženi pokoj Velimir Davinid, poslovodja v Beogradu I, Leopold Klemenčlč, mizar In Janez Božnar, čuvaj v Gorenji vasi. Ob tej priliki ee jim zahvaljujemo za uapeSno delo in jim želimo prijeten počitek. 6> Poročili so se: Joži Peternelj, Ivanka Trček in Matjaž žakelj, Iskreno čestitamo I HVALA LEPA ZA Kako blizu nam je London, če tja potujemo preko Brnika z letalom DC 9 In s 9So km na uro. To jo preko sto aedeSno letalo, kl leti na višini loooo metrov In slabih dveh urah pristane v Londonu. Torej, če si hočemo London ogledati is zraka, na zemlji in pod zemljo, je pač treba odšteti 194.ooo S din in se odpraviti na pot. Sicer pa je ceneje verjeti v nekaj skopih podatkov, ki so nam jih nudili vodiči v fitirih dneh potovanja po Londonu In Amsterdamu. London je najbolj prostrano evropsko mesto in meri v premeru 14o km ter Šteje s predmestji 12 milijonov prebivalcev. Torej mora9 kar paziti, da se"Smešaš mednje in da se vrneS domov. Solato smo v Londonu jedli sladko, zato pa so bile cene drugim rečem bolj slane. Prav zato smo najprej hoteli vedeti nekaj več o delu in Življenju AngleSev, da bi v poznejSlh dneh laže cenili in presojali. AngleSki vodič je hladno in hitro odgovarjal na naSa vpraSanja in nada -Ijevali "NaS delovni dan se začne ob 9 uri in traja do 5 ali 6 ure. Povprečna delavska plača (prefačuAal sem vse V'dindrje) znaSa 60.000 din tedensko. To so državne plače, oziroma plače v podjetjih. Privatniki pa zaslužijo kakor se kdo Жnajde - tako kot povsod."Delovna mesta imajo tako kategorizirana, da med delavci zasluži naj več tisti, ki opravlja težka umazana dela. Vo -dič je nadaljevali "Ti delavci zaslužijo več kot vozniki avtobusov ali povprečni uradniki . Socialno zavarovanje je nekoliko nerodno urejeno. Za vsako najmanjšo operacijo je treba čakati po nekaj let, v privatni praksi pa stane od tristo tisoč din naprej. Toliko stane tudi abortus, ker pa se to ne da čakati nekaj let, je pač treba plačati. Pokojnine imajo po treh kategorijah: višja, srednja in nižja.Nižja je že tako nizka, da se od nje skoraj ne da živeti. Zato pa skrbi družba, da takim upokojencem nudi zaščito v domovih, kdor pa tega noče pa dobi na dan zagotovljen en topli obrok hrane. Alkoholne pijače je v Angliji dovoljeno točiti sa ffio od šestih zvečer do enajstih, vključno tudi pl vo. Med ogledom Londona, pa smo ugotavljali tudi njegove cene. Črna kava (proja) З00 din, pivo I600 din, vstopnica za kino ISoo din, vstopnica za opero (na sporedu je bil Boris Godunov in v gosteh so bili sovjetski pevci) od loooo din naprej, vozna karta za mestni avtobus looo din (so zelo dolge re ladje). Stanarina pobere dobro tretjino delavčeve plače. Ko smo seštevali koliko dobijo za svoje delo in koliko dajo za njihovo mestno življenje in odšteli Se tistih nekaj njihovih zelo pozitivnih postavk, smo enotno dejali: "Hvala lepa za angleške sobote."Torej, če primerjamo angleški standard z našim, je bistvena razlika v tem, da so ga oni do te stopnje gradili nekaj sto let in je prlllčno stabiliziran, mi pa včasih malo godrnjamo, ker tega nismo dosegli v dobrih dvajsetih letih. Sicer pa naj vsakdo sam presodi, kaj bi našega zamenjal z Angleži. Nekaj bi se dalo menja ti v našo in njihovo korist. Najvišja stavba v Londonu je televizijski stolp, 340 metrov. Z njega je čudovit razgled po mestu, seveda, če nad njim ne tiči znamenita londonska megla. Tudi proti temu so se iznajdljivi Angleži znašli. Na stolp so montirali "nekakšne daljnoglede" in v slučaju megle v njih vidite na velikem diapozitivu tisti predel mesta, kamor ste obrnjeni. Poleg naštetih znamenitosti smo si ogledali tudi muzej voščenih lutk MADAME TUSSAVOUS. V tem muzeju lahko vidite vse bolj znamenite osebnosti ne -kaj sto let nazaj. Figure so tako naravne, da jih je težko ločiti od obiskovalcev, kl se v dvorani pomešajo mednje. Tu lahko vidite astronavte, beatlese, filmske igralce, morilce (Ces-man), državnike in politike. Seveda je med največjimi tudi naš maršal Tito - v roki drži časopis. Pred leti je baje imel Ljudsko pravico, tokrat pa je imel Dalo. Med drugimi muzeji smo sl-^ ogledali tudi Kraljevi letni dvor, ki pa že bolj prehaja v muzej, kot kraljevo bivališče. Poseb -nost tega muzeja je, da ne pustijo med obiskom nobenega vodiča v dvor. Kdor pa si želi kakšno pojasnilo med ogledom kraljevskih zakladov, pa si lahko že pri vhodu sposodi majhen aparat in med ogledom po celem dvoru lahko po želji sprašuje v centralo o tem in onem. Ker pa našo ljubo žirovščino po svetu ne razumejo, sem pač sam moral razvozljavatl vso čudo Rembrandtovlh del in drugih. London je znan tudi po svojem podzemlju. Ves je prepreden s podzemno železnico v dveh ali treh nadstropjih. Druge vrste podzemlja pa so razna zabavišča, ki so večji del v podzemskih prostorih. Ogledal sem si tudi četrt večernega življenja Soha. Tu cvete trgovina in zabavišča vseh narodnosti. V tej četrti je podzemlje Se najbolj razgibano. Tu si lahko ogledate vse non-stop od strlptlsa, pamografskih filmov In podobno. Za eno vstopnico v takem zabavišču lahko sediš to'- ilko časa, dokler ne začneS počasi verjeti, da 1® imel Darwin prav, ko Je trdil, da je Človek i* opic#. Pote* pe ei epet zaieliS med ljudi, seveda z nekaj timočmki manj v žepu. Po treh utrudljivih dneh v Londonu emo odleteli čez severno morje v Amsterdam in se ustavili za ■, en dan. Prav na hitro smo si morali ogledati te Čudovite severne Benetke, kot pravijo nekateri temu miljonskemu mestu, ki stoji na tako močvirnih tleh, da je ves prepleten s kanali in mostovi. Vse hiSe pa so grajene na kolih, kot v Benetkah. Zanimivo Je, kako severnjaki gledajo na "Bal-kance". Hsd pogovorom pri ogledu mesta, nas je nji hov voi'ić vpraial, če v Jugoslaviji Se imamo televizijo. Hitro se je znašel nekdo od naših, pa je dejal, da Se ne, ker še živimo v gmajni.Vo-