UDK 808.63—087(497.12) Ziri Marija Stanonik, SAZU, Ljubljana G O V O R ŽIROVSKE K O T L I N E I N N J E N E G A O B R O B J A Govor Zirovske kotl ine in njenega oboda (v SR Sloveniji) spada v rovtarsko narečno skupino. Obseg in meje tega govora so v razmerju z zgodovinskimi dejstvi (1., 2. nasel itvena kolonizacija) . V fonološkem ustroju je najpomemb- nejše odkritje tonemskih nasprotij ne le na dolgih naglašenih zlogih, ampak tudi na ponaglasni dolžini. The language spoken b y the inhabitants of the Ziri basin and its fringe (S.R. Slovenia) belongs to the dialect group k n o w n as "rovtarska narečna sku- pina". The scope and extent of this language have been determined b y such historical events as the first and the second colonization. Concerning its phono- logical sys tem it is of special interest that opposit ions in intonation have been found to exist not only on long, stressed syl lables but also on the posttonal length. Zadnj i , d o k a j osamosvojeni del Po l janske doline je Zirovska kotl ina. Od drugega pol janskega ozemlja jo loči pr ibl ižno 3 km dolg nenasel jen pas, ki se začne p r i Fuž inah , od koder je v tesni debri pros tora samo za reko Soro; s t rmi bregovi ob n j e j so porasli z gozdom. Na okrog 45 km 2 velikem področju , ki je do 1. 1961 imelo svojo občino, živi danes n e k a j čez 4000 prebivalcev, od ka te r ih se j ih z obdelovanjem zemlje prež iv l ja samo 10 %, na jveč na hr ibovskem planotas tem in še vedno p rece j gozdnatem obodu.1 Drug i so zaposleni v indust r i j i in ter- c iarnih dejavnost ih . Dno kotl ine je za rad i goste rečne mreže (Sora, Ra- čeva in n j u n i pri toki) p rece j močvirno, zato si je veliko Zirovcev že zgo- d a j iskalo zaslužka z u n a j kmet i j s tva . Posebno se je razmahni lo čevl jar- stvo, k i še s eda j da j e na jveč k r u h a , močan pečat je imelo do nedavna tudi čipkarstvo.2 Po zgodovinskih poda tk ih so nasta le v ravnini neka tere naselbine (npr. S ta ra vas) ver je tno že p red 13. stoletjem, toda še ob njegovem koncu je bilo to ozemlje »naseljen otok sredi gozda«,3 k j e r je obs ta ja la samostoj- na žirovska župa . Sistematično so jo naselili v času p rve kolonizacije.4 1 Za zemljepisne podatke prim. France Planina, Zirovska kotlina in njen obod, Škof ja Loka s Poljansko in Selško dolino. Izdal in založil odbor za pro- slavo tisočletnice Loke, 1972, 132—140. 2 Za razvoj obeh nekdaj najpomebnejš ih panog v Zireh prim, prispevke v Loških razgledih: LR XVII, 1970, 180—196; LR XVIII, 1971, 128—146; LR XIX, 1973, 206—221; LR XX, 1973, 100—111. 3 Pavle Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 19, Lj. 1938, 20. 4 Pavle Blaznik, Škof ja Loka in loško gospostvo. Muzejsko društvo, Škof ja Loka 1973, 24. U r b a r 1291/1318 naš teva v n j e j 21 naselbin, iz ka te r ih so zrasla današ- n j a nase l ja : v dolini Selo, Dobračeva , S ta ra vas, Žiri, Brekovice, Sovra, Žirovnica, Ledinica, Nova vas, Račeva ; na pr isojnih pobočj ih dno obkro- žajočega hr ibovja J a rč j a dolina, Goropeke. M a r t i n j vrh, Ravne, Zgor- nj i in Spodn j i Vrsnik, Breznica, Kori ta, Krnice, Ledine, Pečnik 5 in nekoliko pozneje Govejek in Srnaki.® Zadnjo fazo p r v e kolonizacije sredi 14. stol. je mogoče zasledovati v sosednji, t e d a j na novo us tanovl jeni lilev- novrški župi , kamor so spada le d a n a š n j e vasi Dole, Potok, Zavratec, Iz- gorje, Opale , Yrlx nad Rovtami , Hlevni v rh in Hlevišče, k j e r so se naselili koroški kolonisti.7 V času druge rovtarske kolonizacije, v drugi polovici 16. stol. in v za- četku 17. stol., so se neka te ra omenjena nasel ja , ki so (posebno tista na robu »otoka«) že nazadovala , okrepi la z novimi doseljenci (novinci, rov- tar j i ) . Na dot le j neposel jenem, zemljepisno večinoma m a n j ugodnem pod- ročju današn j ega Lavrovca in Žirovskega v rha nad vzhodnim delom kotl ine ter Kopr ivn ika , Javor jevcga dola in Mrzlega v rha nad n jen im severozahodnim in zahodnim delom p a so nas t a j a l a nova naselja.8 D r u g a kolonizaci ja je bila od vseh pol janskih , že v s redn jem veku us tanovl jenih žup v žirovski na jmočnejša . 9 Del prebiva ls tva je p r i h a j a l s samega po- l janskega ozemlja, na zelo odpr t i mej i s tolminskim gospostvom p a je bil močan dotok njegovih podložnikov,1 0 k a r se vsekakor pozna v govorih teh vasi, ki sicer s p a d a j o v rovtarsko dialekt ično skupino, a ne n u j n o k po l j anskemu dialektu.1 1 « Meja žirovskega govora12 poteka po nas lednj ih vaseh: na levem bregu Sore od severa prot i jugu — Fužine — K r a n j s k o brdo, k j e r se k r i ža jo izoglose žirovskega govora in pol janskega nareč ja v ožjem pomenu besede (v p rvem je znači lna a- jevska, v drugem o-jevska akus t ična podoba), da l j e Kopr ivn ik — Mrzli vrh — Ledine — Pečnik — Razpo t j e — Gove- jek, Zgornji in S p o d n j i Vrsnik — Ravne, k j e r so n a j p r e j (do Ledin) pr i - sotne izoglose cerk l janskega na reč ja (s p rev ladu joč im k ra tk im vokaliz- mom), nato se vedno bo l j po j av l j a j o črnovrške (ni več po l j anske pona- 5 Blaznik, Kolonizac i ja . . . , 11—12. 0 N. d., 16. 7 N. d., 15—16. 8 N. d. 42, 44—46. Prim. Blaznik, Škofja Loka . . . , 188—191. 0 N. d., 47. 10 N. d., 47. Prim. Blaznik, Škofja Loka . . . , 195. 11 Prim, mejo poljanskega dialekta v knjigi: Fran Ramovš, HG VII, Dialekti, Lj. 1935, 94. 12 F. Ramovš v n. d. govori sicer le o poljanskem dialektu, vendar velja tu zaradi lažje orientacije govoriti o žirovskem govoru vsaj v okviru tega dialekta, če ne celo ob njem. glasne dolžine, ni t i akuta) . Na drugi s t rani Sore gre me ja žirovskega govora od juga pro t i severu v smeri Hlevišče — Hlevni v rh — Smrečje, k j e r se s t ika z logaškim in nato hor ju l sk im govorom, in končno Lavro- vec — planota Žirovskega vrha , ko se znova srečujejo žirovske in po- l janske izoglose.13 Oči tno je, da teče me ja žirovskega govora d o k a j dosledno po nasel j ih , ki so se dokončno oblikovala po drugi (rovtarski) kolonizaciji . Našte te vasi so bo l j ali m a n j p rehodno narečno področje , k j e r niso razločeval- nega pomena le razl ični ref leksi za posamezne foneme, a m p a k p r a v to- liko raz l ična naglasna in predvsem tonemska podoba. Fonet ične in s tavčnofonet ične (intonacijske) va r ian te v n j ih in ponekod tudi v not ra- njost i zamejenega ozemlja so posledica nekdan jega mešan ja prebival - stva, p redvsem močnega dotoka Tolmincev ob mej i loškega gospostva s tolminskim. Y vaseh nekdan j e hlevnovrške župe so značilnosti žirovske- ga govora že tako oslabljene, da skora j ni več mogoče govoriti o n jem, ka r je pr ip isa t i poselitvi Korošcev na to področ je v zadn j i fazi p rve ko- lonizacije1 4 in n j ihovi prece jšn j i up ravn i samostojnosti.15 Najeno tne je se govori na ravninskem delu n e k d a n j e žirovske župe in fare , kamor je bilo s rednjeveško nase l jevanje (prva kolonizaci ja in še prej) gotovo na jbo l j s t rnjeno. Prebivals tvo samo s hudomušnimi reki in šalami na račun sosednjih govorov dobro občuti v sa j kolikor mogoče ustrezno začr tano mejo, ven- dar se ta danes z velikim dosel jevanjem prebivalcev s Pr imorske in Šta- jerske, predvsem p a s splošno izobrazbo in za rad i sredstev javnega ob- veščan ja vedno bol j rah l ja . Naglas in kvan t i t e t a Kot neka te ra d ruga slovenska na reč j a in govori tudi žirovski govor pozna p remik naglasa za zlog prot i začetku v besedah t ipa megla, život/ širok, ki so tako naglašene na osnovi: 'mayla, 'tarna, staža, 'packa 'pe- ška' , 'teya; s'tabar, 'xarpt, 'žervat, 'šerak, 'peien,, 'cabyt.1* P r a v tako se je 13 Z namenom, da bi ugotovila mejo žirovskega govora, sem januarja in fe- bruarja 1. 1972 testirala z vprašalnico SLA govor naslednjih vasi: Ziri. Zgor- nji Vrsnik, Ravne, zaselek Srnaki (Ledinske Krnice), Govejek, Ledinske Krnice, Ledine, Jarčja dolina, zaselek Kranjsko brdo (Fužine), Hobovše, Nova Oselica, Zabrežnik, Žirovski vrh nad Goren jo vasjo, Fužine, Žirovski vrh (nad Zirmi), Račeva, Izgorje, Hlevišče, Hlevni vrh, zaselek Sopot (Rovte), Zavratec. 14 Blaznik, Kolonizacija . . . , 15—16. 15 Imeli so svojo župo, ne pa svoje fare. , 0 Zapisi narečnih besed in dodanega besedila upoštevajo način zapisovanja, ki je v veljavi pri OLA in ga je pri nas uvedel Tine Logar v knjigi Slovenska narečja, MK, Lj. 1975, str. 85—87. naglas p r emakn i l s c i rkumf lek t i r anega dolgega končnega, zlasti odpr - tega zloga za en zlog pro t i začetku besede (oko > 'aku), k a r se je zgo- dilo tud i v neka te r ih drugih slovenskih nareč j ih (Rezija, Zil jska dolina, P o d j u n a , del Bele kraj ine) : 1 7 'aku, b'layu, 'kalu, 'mesu, 'nebu. Posebnost po l janskega na reč ja v širšem pomenu in s tem tudi žirov- skega govora p a je, da je izvedlo p remik tudi z dolgega c i rkumf lek t i r a - nega sredinskega in končnega zapr tega zloga za en zlog prot i zače tku besede: pomaranč a > pa'mara:nča, golob > 'yaluo:p — in kot sled ne- k d a n j e g a naglasa ohrani lo nenaglašeno dolžino, k a k r š n e sicer ne pozna nobeno drugo slovensko narečje . Na ta po jav je p rv i opozoril L u k a Pin- tar.18 Pr im. : pamara:nča, 'rvardemada, 'sase:da, 'able:ka, 'oesie:u, s'ne- žie:n. 'kako:š, 'Sau:dn, 'Sovodenj ' , 'yaluo:p, 'pasuo:t (G pl.) 'mari.la, 'ka- si:unca, 'mati:ka, 'rvaži:čk, 'alu:pk, 'vedru:[x 'vi drugi ' , 'kapu-.jem, 'apu:stl. P remik nas topa tudi v medbesednih zvezah: 'ta pra:u, 'ke [e, 'pa dia:u, lax'ka no:č, 'ta u:ra i bel ' je bilo'. Y to akcentuac i jo se v k l j u č u j e j o tud i novejše besede, npr . : televizija. Kvar. t i tc tna na sp ro t j a so mogoča ne le v zadn j ih besednih zlogih, kot je v slovenskih nareč j ih najpogoste je , a m p a k tud i v sredinskih in za- četnih, in to p r av zaradi znači lnega po l janskega p remika dolgega cir- kumf l eksa in p r emika v besedah t ipa megla. Tonemskost V slovenski dialektologij i je bilo doslej u t r j eno mnenje , da ima v rovtarski narečni skup in i tonemska nasp ro t j a samo hor ju lsk i goVor, dru- god p a da pozna jo le jakostni naglas in kvan t i t e tna nasprot ja . 1 9 Toda zadn j i terenski zapis i govora v Žirovski kotl ini in na n jenem obrobju odkr ivajo , da pozna v dolgih zlogih tonemska n a s p r o t j a v sa j še žirovski govor,20 če ne tud i ostala pol janšč ina , kot p r i ča jo pr imer i ob mej i z njo. Večkra t je p r a v tonemsko nasp ro t j e razločevalno sredstvo za pomen be- 17 Prim. F. Ramovš, Slovenische Studien, AfslPh 37, 1920, 123, 289. Isti, Re- lativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, SR 3, 1950, 21—2 (in tam na- vedena literatura). T. Logar, Dialektološke študije X, SR 11, 1958. 147—8. J. Rig- ler, O rezijanskem naglasu, SR 20, 1972, 115 si. (in tam navedena lit.). 18 »Kjer npr. zaznamujemo v pismeni slovenščini tako zvani potisnjeni na- glas, naglaša poljanščina (vsaj kakor moje uho čuti) že predstoječi zlog, in sicer z usečenim naglasom, da imamo tedaj dva naglašena, a različno naglašena zloga. Prvi zlog z usečenim naglasom je krepkejši od naslednjega, tako da glas ostro zasajen do prihodnjega zloga nekako pojoč pojema ter pade in se u n e s e . . . (Slovarski in besedoslovni paberki, Letopis Matice slovenske, 1895, 1—2). 19 F. Ramovš, IIG VII, Dialekti, 102, tudi 94. Za horjulščino prim. T. Logar: O razmerju med gorenjščino in horjulskim govorom, Razprave SAZU, Lj., 1959, 69—77. 20 Prav zato, ker sem hotela preveriti, ali ne gre za nesporazum, ko žirov- ski govor izgovarjajo in predstavljajo drugače, kot sem ga bila vajena od doma, sede: Zla:ta (os. ime) : zlà:ta (adj.) ; Mî:ra : mï:ra (N sg.), yrâ:ble (del. na -1 fem.) : yra:ble (N sg.); nâ:ya (N sg.) : nà:ya (adj.) lé:ta (N pl.) : leda (G sg., 3. os.); dé:1a (3. os.) : de:]a (G sg.); srié:ce (3. os.) : sriè:ce (N sg.); bâ:la (N sg.) : bà:la fdel. na -1 fem.); ma:čka (N sg. fem.) : ma:čka (G sg. mase., N du.); stuô:pa (3. os. sg.) : stuo:pa (N sg.); stâda (G sg. masc.) : stàda (del na -1 fem.); zluônmen (del na -n neutr.) : zluônmen (del. na -n mase.); u.r/ i (adj . od ura) : И:гџ (hiter, spreten). Različni tonemi nas topa jo le v zadn jem in p r e d z a d n j e m zlogu bese- de, drugod p r ide do nevtral izaei je . Y p r e d p r e d z a d n j e m zlogu (ali še bo l j prot i začetku besede) je na dolgih zlogih en sam tonem, m a n j izrazit , a po občutku l judi , ki nareč je govorijo, aku t , medtem ko ga drugi pogosto slišijo kot c i rkumfleks . D a p a ima pomensko vrednost aku ta , kaže tud i to, da dobi zlog s tem tonemom, če zaradi redukc i je samoglasnika ali dveh samoglasnikov p r ide v p r e d z a d n j i ali zadn j i zlog (torej v položa j s tonemskim naspro t jem) , vedno aku t (prim, p r i dis t r ibuci j i točko 2):21 la:stouka, jd:yada, là:kata, sé:mena (G sg., N pl.), mâ:teram (D pl.), ča:kajne; irié:sema, plé:dema, iâ:inete, pâ:xneie, trié:seie. zâ:yama, dédama, lé:zeroa; zvié:џп1а 'ovenela', mâ:zala. Tudi pr i štirizložnih be- sedah p r ide aku t po redukci j i p r edzadn j ega vokala na p r e d p r e d z a d n j i zlog: vé:verca, iâ.yatca ' jagodica ' , lâ:stuca ' lastovica'. A k u t nastopa: 2 2 1. V besedah z drugotno naglašenim e in o: mé:dvet, petédn, pé:ln, cé:sn, iéden, ié:cmen, zédat; par pé:c (L sg.), zé:na, sé.stra, té:ta, sné:zet 'senožet', védze, ré:ber ' rebro' , zé:mle, dezéda; sté-.уџ, dé:bl, sé:dl 'sedlo', té:le, uré:me, sré:bar 'srebro' karé:ine; dé:bu 'debel ' , zé:len, mé:xka, té:ska; klé:pa1, ié:sat, azé:nt se 'oženiti se', pédet 'pe l ja t i ' , né:sem, bé:re; plé:dla 'plet la ' , (s)pé:kla; é:n: 'eden', dé:leč; kâ:sc23 'kosec', mâ:sk 'moški ' , kd:zuc 'kozolec', kà:tu 'kotel ' , kà:tli, â:ru 'orel', pâ:per, â:ce, yrâ:ba (G sg.), lâ:nca (G sg., N du.), stâ:li 'stoli', sem se za seminarsko nalogo odločila zapisati govor svoje domače vasi Dobra- čeva v Žirovski kotlini. Poleg zbranega gradiva po vprašalnicah SLA in OLA je bilo zaradi obdelave žirovskih tonemskih nasprotij izpisano še primerjalno gradivo iz naslednjih del: M. Valjavec, Glavne točke o naglasu kn'iievne sloven- štine, Rad JAZU 152, 1897, 116—213. A. Breznik, Die Beionungstypen des slaoi- schen Verbums Afs lPh 32, 1911, 399—454. Isti: SloDenska slovnica za srednje šole. 1934. I. Grafenauer, Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini, Razpra- ve 1, ZDHV, 1923, 358—391. 21 Primerno bi bilo ugotoviti , ka j bi pokazala merjenja s sonografom. 22 Pri ugotovi tvah o distribuciji tonemskih nasprotij sta odločilno sodelovala T. Logar in predvsem J. Rigler. 23 V razmerju do slovenskega knjižnega jezika je tu treba upoštevati žirov- sko akanje: tudi sekundarno naglašeni o je prešel v a. kuôjne (G sg.), ynâje (G sg.), mâ:za (G sg.), atrà:ka (G sg.), smâda, mâ:da, â:sla, kâ:sa, kâ:za, â:sa, ô:uca, pastâ:ta 'pustota ' , slepâ:ta, yla- bâ:da ' loboda' lenâ:ba, â:kn 'okno', à:kna (G sg.), aje, bâ:zi 'božji ' , serâ:ka 'š iroka' , ylaba:ka 'globoka' ; maje 'moje' pà: je, nâ:su 'nosil', mâ:zu 'vozil', yâ:nu 'gonil', bâ:dla; rà jen, Ь6:цпа. Posebnost so v tem sistemu besede na -пас, ki so ka r po vrst i c i rkum- f lek t i rane : kà:nc 'konec' , zroà:nc 'zvonec', là:nc 'lonec', stadèmc itd., prot i genit ivom: kâ:nca, zmà:nca, lâ:nca, stadé:nca i td. 2. Y besedah, k i so imele p rvo tno kakršenkol i dolg naglas na p red- p r e d z a d n j e m zlogu in so postale dvozložne ali enozložne po redukc i j i : ià:pk ' jabolko' , ia:pčnk ' j abolčnik ' (jed iz jabolk in moke), bra:tranc, ie:tka, sklé:tca 'skledica' , skle:čka ' skledička ' , tû:rsca, кга:џса, slâ:mca, pâdca, bâ:pca 'babica ' , yuö:pca, kâ:sca, sâ:pca, skadca, ža:pca, dé:klca 'dekli- ca', dîdca 'deščica ' ; mâ:marca, vîdce, mrô:uce 'drobtinice ' , iâ:pka, pâ:- ska ' pazduha ' , é:zer ' jezero' , mâ:ter (D sg.), vé:rmat, bré:ncet, xmié:tmat, vé:riem, muô:tie. 3. Y besedah, k i so imele p rvo tno slovenski c i rkumf leks na p redzad- n j e m zlogu in je bil to obenem prv i besedni zlog (sicer se je c i rkumf leks p remakn i l p ro t i začetku) : cve:tki, pa:uci 'prst i ' , ško:pa, soda, če:špa, Ы:тта, spâjza, so.-уra 'Sora' , ma:čka (N sg. fem.), ïâ:mpa, Muô:rkle, kuô:kle, sé:nca, sé:tu/sié:tu 'setev', ié:ida, mâ:ya, bà:rma, û:ra, pâ:re, bû:rkle, râ:nte ' la te ' ; sté:jnge, pô:le, s6:nce, u6:ryle, uô:yle, ruô:pkat24 ' robkat i ' , zâ:yat, kâ:slem, mé:rn 'merim' , nuo:t(er) 'notr i ' ; clé:nk 'členek' , dé:c 'dedec' , 6:sk 'vosek', yu6:pc 'gobec', ô:ck 'oček', pà:lk ' pa jek ' , kraje, xcié.-r (D sg.), skç:s 'skozi'. C i rkumf leks nas topa v nas lednj ih p r imer ih : 1. V besedah, ki so imele p rvo tno slovenski aku t na zadn jem ali p red- zadn jem zlogu: yaviè:t 'govedo', pale:n 'poleno', žele:s 'železo', stapàd 's topalo' , kale:n 'koleno'; blede :t 'bledeti ' , žeoe:t 'živeti ' , y ale f à :l 'golju- falo' , pačesa:n, člave:ka, iuna:ka, kala:če 'kolača ' (G sg.), paruo:da 'po- roda ' (G sg.), razriè:da; mà:ter (G sg.); klabà:sa, armà:da, lapàda, la- bàjne ' lobanja ' ; pastuo:pat 'postopat i ' , presànet, skà:kat, pamà:yat, yliè:dat, puo:kat, stiè:yr}t 'stegniti ' , iiè:knt ' teknit i ' , (z)oiè:unt '(o)veneti ' , žele da- y are da; me:x, yre:x, kràl, moj, to j , kado:; 2. V besedah (oz. oblikah) s p rvo tn im c i rkumfleksom na zadn jem in obenem edinem zlogu: muo:š 'mož', ruo:p 'rob', kuo:s ' ko s \no :č , sd:k, 24 Kot kažejo prvotno akutirani primeri, je treba pri 5. glag. vrsti izhajati iz kratkega infinitiva. liè:t ' led', piè:t 'pet , là:s, yrà:t, ta: i td. (Če je c i rkumf leks pr išel v z adn j i zlog po redukc i j i vokala, je akut . — Gle j p r imere p r i a k u t u v točki 3.) 3. У besedah na -пэс s sekundarno naglašenim vokalom e ali o z d a j v zadn jem zlogu: ka:nc, zmà:nc, là:nc, stadè:nc (če je p red tako skupino drug vokal, je aku t : ia:nč). Besede z aku tom iz točke 3 in s c i rkumfleksom iz točke 1 imajo rav- no naspro ten tonem kot drugod v slovenščini. V žirovskem govoru je to- r e j nas topi la nekaka meta toni ja , ki je povzročila zamenjavo tonemov. To spomin ja na podoben po jav v neka te r ih k a j k a v s k i h govorili.25 Tudi ugotovitve o lastnostih nenaglašene ponaglasne dolžine je mogo- če neko l ikan j precizirat i . Ni le akutska , za kak r šno so jo imeli doslej,26 a m p a k se p r a v tako kot p r i naglasu, tud i p r i n j e j po j av l j a jo tonemska n a s p r o t j a in je tako dvo jna : aku t i r ana in c i rkumf lek t i r ana . Različnost n jenega tonemskega po teka ni le fonetične, a m p a k tud i fonološke vred- nosti: 'kako:š (N sg.) : 'kako:š (G sg., N pl.),27 s'nežie:n (del. na -n mase.) : s'nežie:n (del. na -n, neutr.) , 'uziè:t (del. na -t, mase.) : 'uzié:t (del. n a -t, neutr.) i td. C i rkumf l ek t i r an i tonem dolžine nas topa v besedah, ki ima jo pona- glasno dolžino na zadn jem besednem zlogu: 'yaluo:p, 'yaspo:t, 'večie:r, 'pepiè:u, 'urà:t (N sg.), par 'lase:x, 'pado:s 'podos' (del voza), 'kako:š (N sg.), 'ramà:n, 'karma:u, s'nežie:n, 'lesiè:n (del. na -n, mase.), 'uziè:t, 'ba- lam, 'sejna: ' san ja ' , 'desiè:t. Akut i r an i tonem dolžine se po j av l j a v besedah z dolžino na p redzad - n j e m zlogu: 'vecié:ra, 'imiéma, 'pepiéda, 'yaluô:bi, 'раЦ:па, 'kaša:ra, 'maluô:na 'melona' , 'vesiéda. E n a k tonem se ohrani , če p r ide t akšna dol- žina po redukc i j i zadn jega samoglasnika na zadn j i besedni zlog: ' p ad - lo:šk 'podložek' , 'atruö:p, 'atruo:k (D sg.), ' zapô:u t , 'kako:š (G sg. N pl.), 'karwâ:u (adj . neutr.) , 'sneiiém, 'lesiém (del. na -n, neutr.) , 'uzié:t (del. na -t, neutr.) , 'zapié:t (del. na -t, neutr.).28 Tonemska nasp ro t j a ponaglasnih dolžin se po j av l j a jo po d o k a j podob- nem načelu kot p r i naglasih. 25 Prim.: S. Ivšic, Jezik Hrvata kajkavaca, Ljetopis JAZU, 48, 1934/35, 73. — Opozorilo J. Riglerja. 20 F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Lj. 1936, 131. 27 Njenega različnega tonemskega poteka tehnično ni bilo mogoče označiti drugače kot da gre za dva zaporedna naglasa različne kvantitete. 28 Tonemskost dolžine je označena le na tem mestu, ker problem še ni do- končno obdelan. V nekaterih primerih, ki so tu izpuščeni, se zdi, da se pojavlja še tretja tonemska varianta ponaglasne dolžine, vendar je dokaze za to treba še precizirati. Glede kratkih zlogov prim. op. 31. Vokalizem Sistem dolgih samoglasnikov2 9 v žirovskem govoru je nas lednj i : i и ie и o ? 9 e (o) ' a + ar Tonemska podoba naglašenib samoglasnikov ni enotna. Neka te r i so pre težno c i rkumf lek t i ran i , drugi večinoma akut i ran i . Poleg tega se vsi dolgi samoglasniki , razen e in o, p o j a v l j a j o tud i v ponaglasni legi, k a r je že omenjena posebnost po l janskega na reč j a in z n j im žirovskega go- vora. Najpogos te j š i so a, uo, ie, redkejš i p a e, o, e in ar. Glasovi i, u in o se p o j a v l j a j o pogojno, t j . le v določenih glasovnih položaj ih : Samoglasnika i, и se govorita samo v soseščini zvočnikov (m, n, r, l, i in it) in na zače tku besed. Lahko sta c i rkumf lek t i r ana ali aku t i r ana , malo je pr imerov ponaglasne dolžine. Y takšnem položa ju sta i in и sicer malo k r a j š a kot drugi samoglasniki (ie, uo, e, o in a), venda r da l j ša kot k ra tka , zato sodita v sistem dolgega (ponaglasnega) in ne k ra tkega vo- kal izma. D a n a š n j i dolgi vokal i zas topa psi. i, y in e p red - r : Ži:r 'Ziri', bi:rma, Ъп:ще, Mi:ra, ži:učn, ži:r, sekï:ra, 'izvi:r, s 'seki:ra, 'acoi:rki; mi:ra, vi:ra, zvi:r. P r a v t ako ostane i (toda le pred zvočniki) na začetku besed, če se ne zniža v e in dobi prote t ični j:l:rma, i:m: ' imam' , i':me; 'jeskat ' iskati ' , jemu ' imel', 'jet 'iti ', 'jeyla ' igla'. P r i ponaglasni dol- žini načelo v zvezi z zvočniki odpade : 'zapi:xa, 'mati:ka, 'maži'čk; tako kot dolgi i se tud i dolgi и govori samo pred zvočniki: bii:rja, bû:rkle, tu:ršca, kû:ri ' kur j i ' , pû:ncka, z \й:псет, drùjx, 'kalu-.cat 'kotafi t i ' . N a j - ti ga je tudi na zače tku besede, če se zl i jeta v a n j glasova D + o: u:sk 'vosek', u:s 'voz'. T a k p r imer je mogoč tudi v besedni zvezi, vendar tu že ob p remiku naglasa, npr . 'zau:da 'za vodo', t j . ob vodi; 'паи:s 'na voz'. Podobno kot p r i i tudi tu pr i p r e m a k n j e n e m naglasu za dolžino pona- glasnega и ni več obvezna bližina zvočnika: 'alu:pk, 'apu:stl 'opustili ' , 'taxu:da, 4asu:xa. Dif tong ie se po j av l j a v vseh besednih zlogih, tudi odpr t ih . Navadno je c i rkumf lek t i r an , redkeje a k u t i r a n ; govori se tudi v ponaglasnih zlo- gih, če se je naglas p remakn i l z dolgega c i rkumf lek t i r anega zloga za zlog n a z a j na k ra tk i samoglasnik, medtem ko je p r e j naglašeni zlog ostal 29 Pri razvrščanju gradiva se opiram na Dialektološke študije T. Logarja, ki so pred leti izhajala v Slavistični reviji. dolg. Zastopa psi. q, cfl . с in novoakut i ran i e v slovenskih dolgih zlogih: piè:t, piè:tk, oieržem, priè:dem, piè:st, pliè:sem, ziè:be, pakliè:knt, ziè:t, zacièd (inf.), piè:ta (N sg.), ylié:dam, spiéd, diédele, 'imie:, 'začied (del. na -t, neutr .) , 'zapied (del. na -t, neutr.) , lied, pied, pie:č, mièd, 'večie:r, 'imie:na, 'pepiem, d'revieisa; ziède, piè:rie, payriè:ba (G sg.), miè:cem, piè:ku, zièmska, xmièda, masiè:sa, niè:su, piè:ku, siè:n:. Tudi d i f tong uo se po j av l j a v vseh besednih zlogih; je p rav tako ve- činoma c i rkumf lek t i r an in le v redkih p r imer ih aku t i ran . Kot ie se tudi uo govori tud i v s eda j ponaglasnih zlogih. Zastopa psi. o in novoakut i rani o v slovenskih dolgih zlogih: kluo:p, kruà:x, ruo:p, puàd, sudd, muo:š, kud:če, duo:ya, yuo:ba, z ženuo:, z maduo:, z nayuo: yu6:pc, u6:yle, 'ya- luo:p, 'atruo:p, 'mayuo:č, uode 'olje', nuo:še, dudda, prud:sn, nuoistj, xuo:{e, škud:da, siruo:k, škuo:f, s skuô:r{e, skuà:rie, zluodmen 'zlomljen' , zluodmen 'zlomljeno'. Zelo ozek e, ki ga domačini slišijo kot i, se govori v vseh besednih zlogih. N a v a d n o je c i rkumf lek t i ran , včasih tudi aku t i ran . Govore ga tudi v seda j ponaglasnih zlogih. Zastopa psi. e v slovenskih dolgih zlogih: mle:k, sve:če, yre:x, le:s, sme:x, zve:zda, tre:px, be:u, me:x, le:p, bre:za, neoe:sta, pe:na,me:si, pale:n, pave-.dat, ce:sta, stre:xa, led, kale:n, re:zat, pled, leda,(G sg),me:sta, (G sg.), pé:sn (N sg., G pl.), léda (N pl.), mé:sta (N pl.), 'bese-.de, 'bale:zn; Ozki o se govori večinoma v zap r t i h zlogih (na jvečkra t ga je srečati v enozložnicah). V glavnem je c i rkumf lek t i r an , včasih tud i aku- t i ran. Kot e je tud i o možen v s eda j ponaglasnih zlogih. Zastopa psi. dolgi c i rkumf lek t i r an i o: no:č, ro:x, yno:\, md:č, bô:x, no:xt, ko:k 'koliko', bô:xk, bô:bn, to:k ' toliko' 'kako:š, 'pado:s, 'zanç>:xtroica; Srednj i e se govori v vseh položaj ih . Pravi loma je aku t i ran , le redko c i rkumf lek t i r an , v ponaglasni legi tega vokala ne govore. Zastopa sekun- darno naglašeni e, včasih tud i sekundarno naglašeni ç in č: že:na, téda, ré:ber, macé:sn, кате:{пе, zeléma, né:sem, prené:sem, ré:cem, spé:kla, zaklé:nt, cèd; mé:xka, té:ska; vé:}(že, uré:me, bré:me; Sredn j i о se sliši bo l j redko in je tud i ožji. Nas topa le pred istozlož- nim и. V glavnem je c i rkumf lek t i ran , a na j t i je tudi aku t i r ane pr imere . Razvil se je iz o pod sekundarn im naglasom, iz nekdan jega dolgega voka- ličnega l, ki je prešel v ou, v položa ju p red џ p a se je tudi k r a tko na- glašeni a labial iziral v o: o:us 'oves', с1ощк 'človek', 6:џса, s6:ura, oo:uša ' jelša ' , pô:ux, ko:une, pô:uxa, zdrô.-џ, гпо:џ, yno:u, ко:цпа 'ka lna ' . Samoglasnik a je močno razš i r jen v vseh besednih zlogih. Je lahko aku t i r an ali c i rkumf lek t i ran . Y ponaglasnih zlogih je zelo redek. Za- s topa psi. a ter c i rkumf lek t i r an i in novoakut i ran i a ( < ъ, ъ) v slovenskih dolgih zlogih. Razvi l se je tud i iz sekundarno naglašenega o, in v t akem p r imeru je navadno a k u t i r a n : yrà:t, prà:x, krà:l, mlà:i, trà:roa, brà:da, xra:st, kamà:c, ylk:roa, à:pn, krà:ma, brà:ta, mà:t, lapà:ta, 'ata:ma; zà:yat, pâ:lk, pà:lka,'ura:t, mà:s, dà:n, là:n, là:s, mà:x, cà:st, ta:u, mà:se, pà:si, pà:xne, unà:xne, prema:kne, roa:šk, 'seina:; mâ:sk, kâ:tu, â:sa, kâ:sa. lâ:nca (G sg., N du.), kâ:za, mâ:da; Zložni r se je razvi l v ar , ki je c i rkumf lek t i r an ali aku t i r an . N e k a j pr imerov za tonemsko nasp ro t j e : rnàrta (G sg. mase.): wàrta (3. os. sg.), pàrta (G sg. mase.): tàrta (N sg. fem.), pàrsti (G sg. fem.): pàrsti (N pl. masc.), târya (3. os. sg.): tàrya (G sg. mase.), karč (3. os. sg.): fcàrc (N sg.). Nenaglašeni -ar v neka te r ih besedah re f lek t i ra kot -er, v drugih kot - a r : 'čeber, riè:ber, toda s'tabar, dà:bar 'dobro' . V sklopu гц se kaže jo dublete, od ka te r ih je ena (v naših p r imer ih druga) va r i an t a podobna po l j ansk i : 'daru/drà:u, 'uma:ru/umro:u, 'žaru/žrd:u, с'таги/сго:ц, dar- mâ:rnca/drô:ut}ca, čro:u, bro:u, 'аЬго:ц. K r a t k i naglašeni vokali se po j av l j a j o v vseh besednih zlogih, vendar je n j ihovo težišče na p rv ih (začetnih) zlogih, in to za rad i p remika na- glasa v besedah t ipa megla, nebo, pomaranča in golob. Nj ihov sistem je nas lednj i : i и Ç § t K r a t k i i je pogost. Nas ta l je po s k r a j š a n j u dolgega naglašenega i in iz i pod terc iarnim naglasom, p r i čemer je tud i v žirovskem govoru živo načelo vokalne disimilacije:3 0 'zima,31 'list, 'pišem, s'vine, 'zit, 'lipa, 'xiše, la'pine, ' lupina ' , 'žila, 'riba, 'tie (N pl.) ; 'pisada, 'tisada, 'zidajla, 'bi- la :џпса. Kra tk i и se je razvil iz dolgega naglašenega u po s k r a j š a n j u ; slišimo ga tudi za u pod terc iarnim naglasom: 'luč, 'lupn, 'lubie, 'kup (N pl.), 'kupa (G sg.), k'lun, 'kušer, ' kuščar ' , 'abut, 'lupt, ' lupit i ' , 'čut: 'čuti t i ' , pa'kust, 'кићо:џпса, 'кико-.џса, k'luča:unca; Kra tk i naglašeni ç32 je d o k a j pogost in zastopa k ra tko naglašeni i, e, q in ë (vse tudi pod terc iarn im naglasom). Včasih je po barvi blizu e ali 30 J. Rigler, Vokalna disimilacija v slovenščini, SR 8, 1955, 225—231. 31 Pri kratkem vokalizmu je označeno samo mesto naglasa, ne pa njegova tonemska obarvanost; vprašanje na hipotezo, da bi utegnila biti tonemska na- sprotja tudi v kratkem vokalizmu, zaenkrat ostaja še odprto. 32 Zaradi jasnosti bi bilo sicer primerneje barvo fonema e povsod ustrezno (s krožcem spodaj) zaznamovati, toda to je iz tehničnih razlogov storjeno le na ključnih mestih. a: 'net, 'meš, 'teč; 'zet, 'šerak, 'ceyan, c'velida; 'telu, 'mesu, 'nebu, 'lep ' lepo', 'telie:ta, 'vesieda, 'bese:da, 'pesti; 'cet: 'cediti ' , zy'rest 'zgrešiti ' , x'met, ž'rem, 'lesie:n 'leseno', s'nežie:n; e navadno nas topa tudi namesto a za pa la ta ln imi soglasniki: 'jest ' jaz ' , 'čeber, 'čebieda, jeblà:na 'L jub l j ana ' . Medtem ko o v sistemu k r a t k i h samoglasnikov m a n j k a (sicer se že p r i dolgem vokal izmu po j av l j a le pogojno), tud i tu močno nas topa a33 v vseh besednih zlogih. Zastopa k r a t k i naglašeni а, э, о, о, и in včasih é (vse tud i pod terc iarn im naglasom): b'rat, 'fant, 'nas, s'taza; 'pas, 'mas nataše, 'bat; 'čak, k'rap, d'na, 'kaš; k'rax, 'k ruh ' , 'kap ' kup ' , 'ta; 'san 'seno', 'tast ' testo'; s'tabar, 'mayla, 'раки 'pekel ' (N sg.); 'zabie, 'aku, 'yaluo:p; 'sašt 'sušiti ' , 'talida, 'kapida. V prednaglasn i legi so zas topani isti k r a t k i samoglasniki kot v sistemu naglašenih k ra tk ih samoglasnikov: i u ? Џ Prednag lasna i in u sta redka , vendar ju je srečati v p rvem zlogu dvozložnih besed, če j ima sledi a. Oči tno gre tu za v n a š a n j e iz nagla- šenega položa ja po vokalni disimilaciji:3 4 zidà:r, tisa :l (del. na -1 neutr . ) ; usà:xne, čudh:k. Podobna težava kot p r i k r a t k e m naglašenem e-jevskem fonemu se po jav l j a tud i p r i nenaglašenem ç. Barva tega vokala je tud i v tem po- ložaju včasih blizu e, drugič э, podobno kot pr i naglašenem k r a t k e m ç. Zastopa nenaglašeni p rednaglasn i č, e in i: cepine, lenâ:ba, les'nika, plenica, sede:t, levica, resnica; le'ti, zelè:n (adj . neutr.) , neve:sta; teši, ' tišči', ne'ti (G pl.), me'ši (G pl.). Posledica a k a n j a je, da v nenaglašenem vokal izmu ne govorijo k ra t - kega o, a m p a k namesto n jega a. a se je razvil iz nenaglašenega o in a, včasih iz э, v p rednaglasnem položaju tud i iz u: nas'nica, z zab'mi, s kast'mi, z las'mi, каго:џс, barda vica, pakâ:pat, capà:ta, sat6:uie, Ыауа- s'lo\i; pax'nil (del. na -1 pl.) la'pine, stade:nc. Sistem nenaglašenih ponaglasnih samoglasnikov v zapr t ih in odpr t ih — končnih zlogih je enak sistemu nenaglašenih prednaglasn ih samoglas- nikov, toda le na p rv i pogled: v ponaglasnih zap r t i h zlogih se p r ak t i čno po j av l j a t a samo ç in g in le v izglasni odpr t i legi vsi š t i r je ; i obstane le v N pl. mase.: suo:di, 'kupi, st'rici, na:ži in v 2. os. sg. 4. glagolske vrste: 33 Tudi za a velja pripomba iz št. 32. 34 Prim. J. Rigler, n. d., str. 229. nuà:sis, kuà:sis ' z a j t r ku j e š ' (če ne gre za vokalno disimilacijo: 'misleš, ali popolno redukc i jo : me:rš, bra:nš 'braniš ' ) . Y mn. na -ODI že onemi: 'tato:\i, 'серо:џ, 'martonj, p r a v tako v drugih ponaglasnih položaj ih : xuo:t 'hodi' , xud:dn 'hodim', yrà:pt 'grabit i ' , iè:sk ' jezik ' , tè:p ' tebi' . Enako onemi и v zapr tem, včasih tud i v odpr t em ponaglasnem zlogu: tre:px, pa:sk(x)a, ostane p a izglasni -u. V ta vokal se zoži tud i izglasni o pr i be- sedah t ipa nebô, ki so doživele terc iarni p remik naglasa, p r av tako na- s tane po asimilaci j i iz -щ in -еџ: brà:tu, 'sinu' , n 'vinu; 'nebu, 'mesu, zlatu, 'saxu, 'lepu; nâ:su 'nosil', tar'pincu ' t rpinči l ' , niè:su 'nesel', yà:ru 'gorel' i td. g nas topa pogosteje kot i in u, s a j ga p a č ni težko n a j t i tud i v zap r t ih ponaglasnih in ne le v izglasnih zlogih. Zastopa končni e, q, č in dolgi cir- kumf l ek t i r an i e. V a n j pre ide tud i a, če stoji za pa la ta l i : té de, že:ne, 'lune, krà:ve; ve:jiže, цге:те; zéden, né:sem, re:čem, séme; k'leceu, pédet, me:set, plà:cet, dàrzet, zméd^net, stre det, 'xise, tuo:če, stiède, kràde, 'veje, s'vine, mà:se, sve:če, zé:mle, кид:\пе; suô:set; ç p r a v tako včasih zas topa э p r ed -r na koncu besede: 'čeber, buo:ber, kiè:ber 'majsk i hrošč' . Nenaglašeni ponaglasni a se p o j a v l j a tudi v zap r t i h zlogih in v iz- glasju. Zastopa n e k d a n j i a ali o po a k a n j u : iâ:yada, yla:ioa, krairoa, s'taza; dedat, zâ:yat, stà:rast, žadast; 'miza, zé:na, k'niya, 'lipa, zoe:zda, s 'sila, s kràima (I sg.), v posameznih p r imer ih p a tud i э p red -r na koncu besede: s'tabar, da:bar 'dobro' zà:par ' zapr i ! ' (kot da bi šlo -— f znà:mne > znd:mle. Ustničniki : P red zadn j imi samoglasniki se izgovar ja m, pred spred- n j imi v, d ruge posebnosti so še: v začetku besede m onemi p red soglas- niki (pra:še t , zde'xamat 'vzdihovati ' , ' p i x n t ) ali se asimil ira s sledečim zadn j im vokalom (o:s 'voz'); p r a v tako se asimilira sredi besede: zo:n 'zvon', 'yau:ru 'govoril ', 'zapo:\it ' zapoved' , u6:yu 'vogel', u6:yle 'vogla', abiè:zai 'obvezati ' . O b n a š a n j e sklopa vr- se kaže v besedah иго:џ 'vrv ' in ro:yca 'vrvica ' . Y pr imer ih 'yasi:iig.ca 'gosenica', (z)viè:unt '(o)veneti ' , po:umlai ' pomlad ' se u vrine p red sonornik m/n, p r i besedi mô:uyu 'mo- 3U Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. F. Ramovša, Lj. 1952, 70. gel' p a tud i p red velar y. Y besedah га:[кџк ' d imnik ' raj'xnki:rar, 'd im- n ika r ' je f nadomeščen s x. Kot v drugih rovtarsk ih na reč j ih se j as imil i ra s sledečim visokim na- glašenim samoglasnikom: e:t, e:s, nae:mse, ba'imse, toda vzglasni i se zni- ža v e, ki kot k r a t k i naglašeni dobi prote t ični j: 'jemje ' ime', 'jemu ' imel' , 'ješem ' iščem', 'jet ' iti ' , 'jeyla ' igla', 'jeskada ' iskala ' . T a k j- dobi v izjem- nih pr imer ih , to re j ne vsak, tud i začetni a-, k i p re ide v e-: jé:jda ' a jda ' , jeré:st 'arest ' . Kot v pol janšč in i in črnovrščini tud i v teh k r a j i h s ta re jša generaci ja še govori j p red velari v ponaglasnem zlogu in v položa ju pred e in i (oblika pa la ta l izac i je velarov): ža:jye, nà:jye, drà:jye, râ:jke ' roke' , bà:jke (N pl . od bik), stré:jxe, bä:jxe. P r a v tako se j po j av l j a včasih p red sičniki in šumevci : abè:jst 'obesiti ' , fè:jst; ve:jže 'veža' , le:jžet ' ležati ' , be:jš 'beži ' ; abe:jšet 'obešati ' , me:jšet 'mešat i ' ; j se govori v p r imer ih 'kazje, ko:sje, k j e r se je razvil iz n e k d a n j e g a d i f tonga ie. Pr i p, b je ohran jeno staro s tanje . Na Po l janskem še živo o h r a n j a n j e zvenečih nezvočnikov pred pavzo je tu že docela izginilo (razen v Za- brežniku) , podobno kot v črnovrščini.3 7 Sklop dl v deležnikih na -1 pr i glagolih I. vrste 1. razr . je živ: cud:dla, krà:dla, priè:dla. Znana je zame- n j a v a t z d: cuo:dem, yné:dem, plé:dem, pamé:dem, p r a v tako prehod tn-, dn-, ti-, v kn-, yn-, kl-: 'sikna, knàda, ynà:r, 'kli. d se je reduci ra l v besedah: dé:c, dé:ca, u'ziyi^t, р6:цпе. Tudi tu se d vr iva med z-r v be- sedah zdâ:rn 'zrno', zdd:rne ' z rnje ' . Y neka te r ih p r imer ih je k prešel v x: 'laxt ' laket ' , xrà:sta, 'xmet. V besedi la:x ' lahko ' ne onemi le o, a m p a k tudi k, x p a sredi besednih zvez upošteva p r i l ikovan je po zvenečnosti ; p red zvenečim soglasnikom pre ide v y, sicer ostane nesp remen jen : 'čist, la:x te j 'vidu 'čisto lahko te je videl ' , là:y 'dej šo:u ' lahko, da je šel'. Glas g je, kot povsod na zahodu, prešel v y, a v izglasju seveda v S k u p i n a šč j e oh ran j ena v hišnih imenih gra:šči}k, luo:ščer, s tare jš i govorijo tudi til:rščna, 'župa 'koruzni sok' (oboje v Goropekah) , splošno p a je tu:ršna 'župa, na'tase 'na tešče', sù:rk ' ščurek' , sicer se po j av l j a skup ina šč tud i s ekundarno : ba:šč 'božič', na:šč 'nožič' in v novejš ih be- sedah: xruo:šč, slaščičd:r. — Za prehod č v š je mogoče da t i p r imer 'neške 'nečke' , za prekozložno asimilacijo p a š'lišet, še:šne ' češnja ' (Ži- rovski vrh) , 'waži:čk 'voziček'. — Živi so še sledovi druge pa la ta l izac i je velarov: na 'patuo:c 'na potoku ' — hišno ime, цгид:с 'v roki ' ; v sakdan j i so v ad jek t iv ih : 'suzya 'suhega' , d'ruz:ya 'drugega ' , tâ:zya ' takega ' . 37 I. Tominec, Črnovrški dialekt, Lj. 1964, 19. Narečno besedilo Kâ :k sma barai j 'n ice naberà : l a t r â : c 'Uča:s srna a t r â : c ' kume j ča:kal , de sej š