iTUgdo fu?^
$t 48.
Nedela 28

1937.
tfldeči vihar
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Fric Steuben
Tekumseh je sklonjen prežal naprej, puško pripravljeno za strel. Videl je teči tri postave, imele so klobuke na glavi... To so beli možje. Tekumseh že pomeri. Toda se obotavlja. Strel bi ga lahko izdal. Ali saj zdaj je že vse izdano. Torej strel... A zdaj je že prepozno, že so izginili. Za njim se silijo nekateri v naglem diru naprej. Kornstalk je ob njem. Pogleda mrtve, vpraša kdo so, Tekumseh pa odvrne:
—	Trije so mi ubegnilL
—	Naprej! zagrmi poglavar Kornstalk. — Naprej 1
Zdaj se pričenja dirjanje, sopenje, morda bo pobegle mogoče še uloviti.
Pot je dolga, grmičje ovira, toda treba je naprej. Pod vejevjem ali preko grmičja. Lesovje šumi in se upogiba. Vsepovsod se pojavljajo mračne poeta ve.
Kornstalk je po svojih odposlancih hitro obvestil Modri jopič in Črno kačo, da je treba takoj napasti. Torej se zdaj valijo indijanski bojevniki naprej tudi na levem in desnem krilu. Naprej, stisnjenih zob, vsakdo hoče biti prvi
Konec je planote, hvala indijanskim bogovom. Indijanski bojevniki se zdaj plazijo po nizkem pobočju, kjer je stari breg reke. Medsebojno se podpirajo v naglem naletu. Šest do osem metrov visoki zemeljski val pravega brega je v trenutku dosežen. Zdaj gre naglo dalje. Tu so drevesa, visoka drevesa. Grmičje ni več tako gosto. Zdaj se šele lahko prav razvijejo bojne črte. Na levi vodi svoje borce Tekumseh, v sredini poveljuje Kornstalk, na desni Logan.
Tu gori je v prvem jutru še nekoliko temneje kakor spodaj. Velike krošnja razprostirajo gosto senco, da, tu vlad*
Bazvila se le strahovita borba med indijanskimi in belimi četami. Že se je zdelo, 4» Indijanci popoičaJo. Kje je Kornstalk? Kje je vrhovni poveljnik Indijancev?«
prav za prav še tema. Indijanske čete so zdaj že popolnoma razvite v fronto — naprej, naprej, belcem ni treba pustiti časa. da se pripravijo na napad oziroma na obrambo.
Eazprostre se jasa. tu je svetlejše. Hitro je treba čez njo. brez glasu, brez besede, brez klica, samo naprej.
Tu, kaj je to? Ali se ne blešči nekaj pod drevjem?
—	Na tla! K tlom! zarjove Kornstalk
Vsi. ki ga čujejo, se vržejo k tlom
Na nasprotni strani se zasveti in zapra-fiketa. komaj sto korakov pred njimi so belci začeli streljati, da grmi kakor nevihta pod drevjem Tam stoji četa belih voiakov. razporejena, kakor se spodobi za napad Očitno je: beli bojevniki so bili v svojem iaboriSču obveščeni o preteči nevarnosti in takoj je bila Indijancem nasproti poslana ta četa. ki je zdai začela streliati Da grozovito je začela streljati, toda previsoko Zdaj ko so puške belih vojšfakov prazne in jih morajo hitro znova nabasati, zagrmi poglavar Kornstalk:
—	Naprej! Pogumno naprej!
—	Maščevanje za Logana! — odjekne na desni strani
Vu-vup! Vu-vup! planejo Indiianski boievniki pokonci in skočijo naprej Oddelek bele čete. ki je hitro nabasal ustreli znova Tokrat je bilo dobro po-merjeno Tu in tam se zgrudijo indijanski boievniki. Ostali njihovi tovariši spet planejo dalje. Toda beli stoje kakor zid Zadonijo povelja Beli voiščaki nabašejo puške, pristavijo k ramenom Ali Indijanci so tisti mah kakor zbrisani z zemlje kakor da so se nogreznlli v zemljo Naenkrat zagrmi od leve strani salva v belo četo. Pravcati de* pšic začne žvižgati proti belim bojevnikom Krik. ječanje in zmeda Tndijanci so napadli od strani . . Modri jopič je tu. Zdaj drvi s svojimi proti belcem. Bela četa se umika.
Pšice žvižgajo Tekumsehov! nevarni »psi« mova izstrelilo nolno salvo.
—	Naprej! — zavplie zda! tudi Tekumseh — MaS^evnpale rt> T/Ogana! — Ta vzklik se vrne kakor odmev z desne Btranl
Pridela se je strahovita borba Mi? na moža. Nož tomahavk bojni bat se gihlieio v strahotnem mptezn Oba bela častnika ki sta poveljevala četi. sta že mrtva Nekateri bel! vojaki (T«niViO' pogum In beže na vrat na noa nazaj v
taborišče. Vu-vup! drvijo rdeči za njimi.
Modri jopič, ki je s svojimi borci napadel od leve strani, se znajde naenkrat v silovitem ognju Strahotno sikajo krogle proti njegovi četi
Virginski ostrostrelci, ki se borijo na desnem krilu bele vojske se vedno bolj približujejo in se sproti skrivajo za gr-mičjem ter poskakuiein nanroi ?fjrhlie-ni hitijo preko prostih prostorov, se spretno skrivajo in dobro streljajo Ta in oni se vrže za deblo ali zemeljsko kopico, vsaka vzbokhna jim nudi kolikor toliko varno zavotip Ri^dn^-r-vno merijo in dobro streljajo Trida tod je še jutrnja tema kdo naj zadene!
Kakorkoli, Modri jopi? ne more naprej Tekumseh uvidi ta polozai ^ndrži svoje nevarne »pse«, da ne zasledujejo belih vojakov in jim kriči: »Pustite to Loganu in Komstalku!«
Tako ima hitro svoje ljudi zbrane okrog sebe. Zdaj napade virg:nske ostrostrelce od leve in od "»daj Ne streljanje, marveč nož in pš'"ce in to-mahavk in puškina kopita "toriio svnie. Virginski ostrostrelci so od leve potisnjeni k umiku, že morajo bežati, tu eden, tam drugi V ton v« -p-v.,™. seh poprijemal od leve, je lahko tudi Modri jopič prešel v ostrejši napad Kakor divje mačke planejo zdaj pokonci njegovi vojščaki 300 00 številu Vu-vup, vu-vup! doni grozeče od vseh strani. Nož in bojni bat sta zdaj boljša kakor puška... Kdo bi mogel v jutr-njem mraku dobro meriti! Virginci planejo zgroženi nazaj proti taborišča. Rdeči za njimi Kri jih je že omamila, že so si zmage gotovi. Venomer vpijejo in se bodrijo: Vu-vup! Vu-vup! Skačejo nad bele bojevnike, kakor tiger na svoio žrtev	T)alje.)
Bolj kakor rane, \ vojni prizadejane, je Indijance svoj čas mučila mrzlica. Čarovniki so jo zdravili 1 ropotuljaml in čudnim prepevanjem , . .
Praznik zedinjenja
Vsakoletni, najlepši praznik naše države, praznujemo 1 decembra. Tedaj se spominjamo onega velikega dne 1. 1918, ki je bil rojstni dan naše lepe domovin Burni dnevi so bili pred 1 decembrom 1918. leta. Svetovna vojna se je bližala koncu Slovanski narodi, ki so dotlej tlačanili Avstro-Ogrski. so trgali verige in so izjavljali, da nočejo več poznati mačehovske države; sami si hočejo biti gospodarji na svoji zemlji in pod lastnim krovom.
28 oktobra 1918 so položili bratje Čehoslovaki temelje lastni, svobodni državi.
Dan kasneje smo ob velikih slovesnostih oznanili svobodo Slovencev tudi v Ljubljani. Vlado je prevzel v roke na-
j rodni svet. Slovenci, Hrvatje in Srbi pa : so želeli pod skupen krov mogočnejše države: sanjali so o Jugoslaviji. Neizbrisno bo zapisan 1. december 1918. leta. ko so se zbrali predstavniki vseh osvobojenih pokrajin obenem s Črnogorci v stolnem Beogradu. Poklonili so se prestolonasledniku - regentu Aleksandru. nato je bilo svečano objavljeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Novo državo smo razdelili na pokrajine: Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo. Črno goro, Staro in Novo Srbijo Vsaki nokrafini je načeloval pokrajinski namestnik. Prihodnje leto bomo svečano proslavljali 201etnico obstoja naše države.
Naj živi naša prelepa Jugoslavija!
MIsil Marko se oženi
Sledečo pomlad se mladi Marko ni dvigni) nad Turka, kajti ni kazalo bojev tam nj krščanski meii. Nemara je krivonosec spet čakal žetve, prihrumel bo na jeser. in oplenil sadove kmet-skih žuljev Brez bojev pa mladi Marko. kot riba brez vode.
Sestra Aleneica je stopala za bratom ki se je kot tenka senca vlačil po grajskih sobanah posedal je. je premišlja! s podprto glavo da niti dobre besede ji ni vrnil, ko mu ie nrigovar-jala. naj se gre ž nio vitešk:h ;ger, razvedrile ga bi... Kaj m« ie? Kako mu je? se je spraševala v t;fliih skrbeh. Ko se pa celo jedi ni več do*»kml. si je bila gotova da ie bo'an. nemara se je v turški sužnosti bil na vzel ta'pe bolezni zdai mu g'oie na zdravju. Pa je mladega Marka snremen;l v klavrno senco sam dnlgxas. nad katerega m^nda ni hniše bole/m posebno iu-nakom kakor rja se grze v rrvš;ce !n mišice to ve vsak, niso železo niti pri-b1;žno.
Ne »cmo, ko':ko ča«a Ki ga še razte-da'o Ho se ni kar ob lep"m zmis"1 rwni 'alpski n'egov sosed, voivoda Jank" Ravna! se ie na žen^ev z leno Špansko pr;pceso a ker se ie že Vintel
rn^Va^ati vqemi| »svetu v vsei Vr-icntj
veličanstvu in bogastvu, je povabil v
svate še cvet takratnih junakov, med njimi mladega Marka
Vendar nekaj zame!, je vzkliknil ta in vsa mrtvičnost ga je prešla Ne bodo sicer boji je menil proti Alenčici, junakov pa nas bo na kupe Morda pa tudi viteških bojev, da. teh bo gotovo in dogodi jajev . . . Alenčici se je odvalila gora skrbi in hitela je doli v kuhinjo in shrambe, popotnjo pripravljat.
Kaj se sveti pod gradom' Ali so snegovi ali labudi? . Niso ne snego-vi in tudi labud' niso. nego mladi Marko nodkava svojega belca, a konjič noče stati
Postoj, konjič, postoj, tovariš! Saj te ne kujem za prodaj Kujem te da poiaševa v latinsko deželo na svatbo vojvode Janka. To naju bodo gledali ;unaki, to občudovali še naibolj pa latinske dekleta! — Tako mu je prigo-varial mlad' Ma^ko. prazničen za v svate, že zdrav in brhrk. v ogniu. in koni'č se je pokoril ^e ie naročil mladi Marko sestrici, nai do novratka skrbno zanahuie graiska vrata ;n ne nušrs tuicev predse zgodi se ji morda zlo io ngrah' krlo ali celo umori, potem na ie nnie^'1'1 7'Tr'^nil v slovo 'P	s^a n"V«*te' pp^pf-pl
prah se je delal za njima do pod
neba.
Prekrasna in preimenitna svatba vojvode je pravkar minila, je utihnilo praznično zvonenje in popoldne tega dne so se zbrali junaki k viteškim igram. Na zeleno ravnino pod vojvo-
dovij gradom. Navrelo se je radovednega sveta od vsepovsod. Občudovali so prelepo vojvodovo ženo, špansko princeso, blagrovali plemenitega vojvodo Janka, toda nad vse težko so že čakali viteških bojev, to bo zanjel Strmeli so v lepo zraščene junake na ponosnih konjih, vse v zlatu, srebru in dragih kamenih, toda to je bilo že davno in danes je drugače. Latinske dekleta so se nasmihale in vsaka si je želela junaka za moža. Toda junak, to vidite, je rojen za ženo-sabljo. Njega naj razveseljuje ostro kopje, v divil igri in srditem boju naj umre, naj umre na bojnem polju, a v postelji, ves krhljav in brljav, to ni zanj.
Vojvoda je dal znamenje in boji so se pričeli. Najprej so si zleteli na konjih, s kopji pred seboj, v dveh četah nasproti Z<-' venketalo je blesteče o-rožje, prhmli so konji, kopje se je lomilo v trske Marsikak junak ni zdržal sile nasprotnika Najprej se je nagnil nazaj, spustil ujzdo in že je jahal zemljo. Slednjič sta ostala še dva. mladi Marko in mladi Latinec. Sta se še in še spopadla Enkrat — zlomilo se je oboje kopie. kot vlita na sedlo, sta obsedela na konjih. Še vdruco sta trčila. Pridrla sta drug nad drugega kot vihar. Pod udarcem se je mladi Marko zdanil, toda s sedla se ni premaknil. Dali so jima novo kopje, da se še v tretje pomerita Kot puščici i loka sta šinila z nanerienim koniem Mladi Marko je stisnil ustne, ozko pogledal in pomeril.
Daj! Udri, Latinec!, je kliknil. Udri!, je zavpil Latinec in...
Zdaj se je od silovitega udarca zganil pa Latinec, ne samo zganil, nego nenadoma vznak, trdo kot kamen, tre-
največji junak tam okoli, Garcio po imenu.
Ponosno je zmagovalec pojezdil pred vojvodo in iz rok španske pri-cese prejel zlate ostroge v dar. Visoke gospe so mu mahljale z malimi, zelo malimi robčki, rdeče in zasople od razburjenja. Zgolj vojvoda Janko se je sili! k dobri volji.
Junake, celo rodnega mi brata si prav nekrščansko zmikasti. Pa naj ti bo, junak si nad junaki, je dejal. Imam posebno namero s teboj. — Rekši se je okrenil k junakom in narodu.
Tisti, ki bo zdaj še tri naloge rešil, dobi za ženo mojo rodno sestro, prelepo Zariko, tako mi vere! In obrnjen do mladega Marka mu je šepnil:
Glej, da si jo priboriš ti, junaški rod bi nastal iz vaju.
Mlademu Marku je postalo vroče pa mrzlo, kajti ženiti se zdaj še ni kanil. Toda še predno se je razmislil, so že postavili v sredo travnika tri visoka kopja, dve pokonci, eno počez. Dovolj za mladega Marka, da ga je prevzela strast in se je odločil za tekmo.
Kdor preskoči kopje, njemu pripada lepa Zorika, k prvem! To je razglasil vojvoda in dal znamenje za početek. Mnogo junakov je poskušalo, toda vsakemu je konj podrl počeznjo kopje, nihče od teh ni mogel preskočiti ovire Zdaj je kot poslednji spodbode! belca mladi Marko. Spodbodel ga ie, popustil ujzde in preskočila sta, še
za ped višje, prava igrača. Junaki »o
osramočeni pogledali v tla, toda ploskali so z drugimi vred, pravi junak časti bojno spretnost.
Tretjina naloge je v kraju, jc rekel vojvoda. Zdaj te, o mladi Marko!, čaka druga, težja naloga.
Prinesli so kopje, na kopju jabolko. Odmerili so petdeset korakov nazaj in napravili znamenje v travo.
Prebij s petdesetih korakov jabolko na kopju, pa dobiš prelepo Zariko, tako mi vere, v drugič!, je pozval vojvoda mladega Marka.
Spet so nekateri poskušali, toda niti 'do petdeset korakov ni vsak zalučal, kaj še, da bi prebil drobno jabolko na vrhu kopja. Toda mladi Marko je pridrvel na belcu do znamenja, obstal kot vkopan pa zalučal kopje. Svetel blisk je Švistnil na petdeset korakov, preklano jabolko se je skotalilo na tla, a kopje se je zasadilo še deset sežnjev naprej v zemljo.
Junaki so osramočeni pogledali v tla, toda ploskali so z drugimi vred, pravi junak časti bojno spretnost.
Dve tretjini imaš za seboj, je vzkliknil vojvoda, ne brez občudovanja. Zdaj pa te čaka, tretja, poslednja najtežja.
Že je prispelo na trato devet deklet, devet Latink, ena do druge vse enake. Glave so imele ovite v tenčico, vse enako vitke, mlade, mikavne in niti rodni brat bi ne ugenil med njimi svoje sestre. Gledalci so utihnili od začudenja, še konji so nehali kopati s kopiti. •
Če pogodi, katera je prelepa moja sestra Zarika, njegova bo, mladega Marka, tako mi vere, v tretjič in za ve-
dno!, je zaklical vojvoda.
Stopil je mladd Marko v krog in si začel ogledovati dekleta. Vsa so si bila enaka, nobena mu ni dala znaka da bi se vedel ravnati Težko junaku, kakršen je mladi Marko! Glavo od-drobiti sovražniku, pobiti tolpo roparjev, kaj to v primeri s takole, viteza skoro nevredno nalogo! Toda ni znal mladi Marko samo kotaliti turških glav, ne samo junačiti, tudi zvite je znal in teh je eno zdaj poskusil. Pogrnil je v Sredo svoj svilen robec, položil nanj tri rumene cekine. Iznena-da, hitrejše kot misel, mu je zletela Iz toka sablja, bridko kaljena in hkrati je zaklical preteče, dvignil sabljo k zamahu, da so vsi prebledeli:
Ki si mi prava, poberi cekine, če ne, vsem glave posekam!
Bleda groza prevzame devojke. 2e je sikala sablja nad glavami. Pa kdo bi se tega ne ustrašil, če je lep, pa mlad in celo prelep povrhu?! Je prava, sama prelepa Zanka, bleda od groze, priskočila kot plašna srna, pobrala tri rumene cekine, pa svileni robec vrgla junaku.
Tako si je pribori! mladi Marko, čeprav mu ni bilo do nje. vojvodovo sestrico, prelepo Zariko. Še tisto pomlad se je ž njo oženil. A bi bil bolje storil, če bi se nikoli ne bil kosal za njo...
Kajti junak, to vedite, je rojen le za ženo — sabljo. Njega naj razveseljuje ostro kopje, v divji igri in srditem bo-i ju naj umre, naj umre na bojnem polju, a v postelji, ves krhljav in brljav, ne, to ni zanj!
Da, da, prihodnjič zveste, da je imela Zarika samo prelepo telo in ime.

Jutrovčki pišejo
V spomin svetovne morije. Kako so trpeli naši očetje!
Vedno težko pričakujem nedeljsko »Mlado Jutro, da vidim kaj napišejo mladi »Jutrovčki«. Rad bi tekmova1 če bi imel srečo kako lepo knjigo dobiti. Vprašal sem očka, če mi bo kaj povedal kako je bilo v svetovni vojni, nekaj sem pa že sam čital v knjigi »Dobro-voljci kladivarji Jugoslavije« Očka se mi ni preveč rad odzval, kajti preveč so bridki njegovi spomini na to strašno klanje. Že sam spomin nanjo vzbuja grozo, dobiček od nje ima pa le peščica ljudi, ki vojno tudi podpihuje
Potem mi je povedal naslednje doživljaje: »1915. 1. v oktobru smo prišli na Krn, to je kakih 7 ur peš hoje od Bohinjskega jezera. Vrh Krna (spico) so takrat že imeli v posesti Italijani V sam vrh so vdelali kaverno in postavili notri topove, da so tako nemoteno lahka obstreljevali vsako naše premikanje, m®d tem ko jim mi nismo mogli do živega. Po dnevi in po noči so pa vedno metali razsvetlilne rakete in ogenj iz reflektorja nas je vsak hip vrgei na trebuh, kajti gorje, da bi Italijan opazil, da se premikaš, takoj bi buo s strojno puško ali topovi po Tebi, zakaj oni niso z municijo štedili Da boste otroci zvedeli koliko so ubogi vojaki trpeli na fronti mi je še rekel kakšno bivališče so imeli. Seveda so morali iz Lepenja to je kake 4 ure nevarne peš hoje po pasjih poteh les po noči posekat in ga prenest v »štelunge«, tak® so takrat rekli onemu kraju, ki je bil najbližji sovražniku Iz tega lesa smo si potem naredili malo strehe v kamen izkopali volčje dupline To nas pa vseeno ni obvarovalo pred dežjem in mrazom, le veter je manj bril v duplinah. Naša obleka in čevlji so bili prav slabi, zato je mnogo vojakov v teh duplinah zmrznilo Na bolniški pregled več ur daleč nisi smel dokler nisi toliko zmrznil, da si ime! črne prste Če te je vojaški zdravnik spoznal za zdravega, 60 te pri polkovni komandi privezali v najhujšem mrazu na kol Tako privezan si moral stoječ samo na prstih, stati 2 uri, a na vsaki tvoii strani je j stal vojak in te stražil ? na«aien;m bajonetom Tako je uničeval in mučil j brat brata.	1
Namesto, da bi narodi tekmovali med seboj, kdo bo naredil več koristnega za svoje ljudstvo, šole, bolnice, okrevališča, otroška zavetišča! Dali zaslužka delavcu in delavki, ter človeku dostojno plačo, dajejo ogromna denarna sredstva zato, da bodo čim več ljudstva pobili na fronti in v zaledju.
»Seveda otroci, vi boste še največ trpeli,« je odgovoril moj očka na moje vprašanje.
Jaz pa sem Vam mladi »Jutrovčki« to napisal, ter si mislil kako bi bilo to lepo, če ne bi bilo nikoli več vojne
Habe Vladimir, uč. na Vrtači Vil. a r.
Ljubljana, VVolfova ul. št. 12.
Naši očetje in mamice se še spominjajo groznega dogodka, ki je pretresel demala ves svet. Tudi moj očka ve marsikaj povedati o grozotah svetovne vojne. V dolgih zimskih jesenskih nočeh, ko pride vasovat kak sosed k mojemu oieKi se mnogokrat pogovor zaplete v drugo smer in na vrsto pride tista strašna morija, ki je zahtevala okrog 20 milijonov žrtev, saj tako sem večkrat slišala v časopisih in v šoli Tako se zgodi, da v takih večerfh slišim en dogodek dvakrat in tako sem si zapomnila nekaj kar hočem zapisati v spomin na ta dogodek, kar sem slišala od mojega očeta.
»Nekega dne sem šel s kompanijo ru-dečega križa čez današnjo Poljsko za peš polkom, ki je korakal v veliko Rusijo med grmenjem topov, v ogenj, v smrt. Ti vojaki so morali že precej dolgo hoditi peč kakor sem presodil. Glad-ni so bili, onemogli in utrujeni Vojaki niso imeli piti. V tstem ozemlju ni vode in ne za kupiti kaj za pod zob, češ tu je vse zastrupljeno. Seveda so ob pohodu srečavali izmučeni voiaki prodajalce kruha Marsikdo si je poželel kaj takega in prodajalcu ponudil skri-vaje pred krutimi oficirji groš za hlebček kruha. Gorje če bi ga zapazile neprave krute oči, plačal bi to deiamje z življenjem. Videl sem takrat nekai takega. Nek prodajalec kruha je prispel mimo polka in vojak iz do^e vrste je ponudil groš za kruh Prodaialee je to videl in ne bodi len v istem trenutku ponudil hlebček za groš ter še! naprej. Tedaj se je polk ustavil, oficir je šel
ob dolgi črti vojakov Sedaj je počakal, prijel nekega za roko in ga potegnil iz vrste Začelo je po obrazu pokati zaradi onega kruha Dotičnik se je zgrudil Polk je na poziv odkorakal, oficir je ostal pri vojaku Polk je bti že daleč tedaj se zabliska iz samokresa ogenj — pok in bilo je po ubogem vojaku.
Zaradi kruha, pomislite zaradi hlebčka kruha ki je dal zanj groš in poleg tega še svoje življenje
Katarina Plestenjak. uč. III razr. v 2abni.ei. p Škofja Loka
Kaj so mi pripovedovali o svetovni vojni Imamo kuharico, ki ji je padel ljubi atek v svetovni vojni Sneg ga je podsul v vojni drugače bi ga še imela kakor ga imam jaz Nekai dni preden se je vojna končala ga je ubilo Doma so ga 7.9 komaj čakal' žena in otroci Mnogo otrok je izgubilo v vojni dobrega atka
Eva Ludvig, uč. II. razr. na Jesenicah.
NA VOJSKO Na vasi so fantje, lepo si prepevajo. Na vojsko gredo ti fantje od doma se poslavljajo.
Pred hišo stoji mati vsa je objokana; sin roko ji hoče dati ne spusti ga mati.
»T5 ne smeš na voicko!« reče mati vsa zjokana. »Ne prideš živ mi več nazaj v ta preljub' domači kraj!«
»Ločiti se vendar morava, saj ne za vedno, mamica. Prišel bom z vojne snet nazaj v ta preljub' domači kraj!«
Na voisko je sin odšel
in nikdar ver nazaj prišel.
Mati na je jokala vse dni in vse noči
ker njen'ea liiib'ga sina nazaj več ni...
Albin Krnnic, dijak TTI. razr. m. šole v Mariboru-Studenci
Dogodek z gališke fronte. Avstriieem se je začelo v Galiciji kmalu po pričetku vojne slabo goditi Umikali so se pred Rus! vedno dalje In dalje, ruski kozaki pa so pritiskali za njimi
. ___ 3€3
Četa nekega maršbataljona, v katerem so bili skoraj sami Slovenci, se je umikala proti Lwowu Rusi so hoteli preprečiti njen uraik. kar se jim pa ni posrečilo. zato so z nepretrganim obstrelje vanjem hoteli zredčiti Avstrijske vrste.
Nekega dne je dobila četa od general-štabnega poveljstva povelje, da ostane na mestu in skuša zadržati Ruse Naši fantje so si res hitro izkopali jarke in pričeli streljati na Ruse, kateri so prav tako odgovorjali Tedaj so iz zaledja pri-ropotali ketli z menažo za naše vojake. Kuharji so pričeli deliti skromne porcije vojakom Rusi pa so v tem trenutku ot-vorili nov srdit ogenj Konji, ki so pripeljali menažo. tega niso bili vajeni, zato so se splašili. se iztrgali vojakom iz rok in skopitljali nazaj, odkoder so prišli. Kotli so se prevrnili, guljaž se je iz-lil iz njih in hlebce trdega komisa so pnhodiili splašeni konji Vojaki ce niso mogli vzdržati smeha, ko so kuharji skakali za ubeglimi konji in jih lovili, toda še večja je bila jeza vojakov, ko so ostali ves dan brez jedi.
Slana Dušan, diiak TV.c razr. gim.
Ljubljana. Suvoborska ul. 29.
Dragi stric Matic! Opisati Ti hočem naslednjo zgodbo o vojnemu invalidu:
»Bilo je v letu 19H6 ko sem bil poklican na fronto proti Rusom Vstopil sem v prve vrste in pričela se je ljuta borba. Vse je bilo v ognju vmes pa se je slišalo klice ranjenih. Prvo bitko sem srečno prestal. Nekaj dni potem smo zopet storali v ofenzivo proti Rusom. Topovi so neprestano bruhali ogenj, puške so Dnkale. bajoneti na puškah so se svetili. Bila je strašna noč. Pr! tej bitki je bilo na obeh straneh mnogo ranjencev, ujetnikov in mrtvecev. Med ranjenimi sem bil tudi jaz, zadet v levo stegno z dum-dum kroglo. Kotalil sem se po bregu navzdol in končno obležal v obcestnem jarku napolnjenem z vodo Ko je grmenje prenehalo sem se po vseh štirih plazil do prve rešilne postale, na prostem. Ker je bila rana velika so me s nrvim transportom poslali v bolnico na Dunaj. Po večmesečnem zdravljenju so me zooet poslali na italijansko fronto, po kateri sem se srečno po svetovni vorni 1. 1918 vrnil domov. Iz dna srca želim: »Nikoli več vojne!«
Herbst Pav-1, uč. TI b. razr. HL
drž. real. gimu. v Ljubljani.
Barčica po morju plava...
Domača slikanica
V zadnjih petnajstih letih smo dobili Slovenci mnogo lepih mladinskih knjig, a nekje je zevala vrzel, ki se ni in ni hotela zapreti. Doslej namreč še nismo imeli prave domače slikanice za naše najmanjše. Navadno so si oskrbeli založniki slike iz tujine in domači književniki so prispevali z vezano besedo.
Zdaj pa leži pred nami prva slovenska, res popolnoma domača slikanica: »Barčica po morju plava ...« Naslov nam že pove, da je zgodba — kakorkoli že — v zvezi z morjem. Izdala jo je Ženska sekcija Krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani.
Slikanica je z besedilom vred delo naše priznane umetnice prof. Ksenije frunkove. Mlada slikarica se je že večkrat odlično uveljavila s svojimi ris-
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk ■o pravilno rešili:
B0I6 Mira, uč. I. razr. v Zgornji Šiški, Ponikvar Stanko, dijak v Ljubljani, fiimenko Drago, dijak drl real. gimn. v Celju, Draga Prah, dijakinja v Ljubljani, Gerta Rozman - Essig, uč. III.
razr. mašfi. iole v Celju.
★
Pozor Jutrovčldl Daljših povesti do preklica ne .sprejemamo, ker jih imamo ca enkrat več ko dovolj. Pravljic nikar sami ne ilustrirajte, posebno se ogibljite slikanic, zakaj klišeji so dragi in stric Matic ne sme zapravljati preveč denarja. Nekateri dijaki nas prosijo, naj jim vrnemo rokopisa Potrpite malo, vse spise objavimo!
Najlepše mladinske knjige dobite v knjigami Tiskovne zadruge, v Ljubljani, Selenburgova ul. 8. Prosite sv. Miklavža, naj obišče spotoma tudi »Ju-trovo mladinsko knjižnico«. Vezan letnik »Mladega Jutra« stane samo 60 Din. IN**	dobijo snateo. popust
bami, tako v »Našem rodu«, v »Mladem Jutru« in drugod. Njene velikonočne razglednice, ki jih je izdala družba sv. Cirila in Metoda, kakor tudi njena prisrčna slikanica o ubogem Mičku-Tičku so gotovo še vsem v živem spominu. Njeno najnovejše delo »Barčica« lahko mirno primerjamo z najboljšimi inozemskimi slikanicami. 2ivo pisane in umetniško izvedene slike spremlja prisrčno besedilo, ki nazorno priča o temeljitem poznanju otroške duše.
Domačo slikanico, ki služi hkratu propagandi za naše morje, toplo priporočamo sv. Miklavžu in božičku. Dobite jo v knjigarni »Tiskovne zadruge«, v Ljubljam, Selenburgova ul. 6.
(A. Fr. B.)
Danilo Gorišek:
Sirota mrtvi mamici
Je sred vasice cerkvica, krog cerkve božja njivica, gomila tiha tam je, križ, pod njim ti, moja mama, spiš. s >
In vendar, ljuba moja mama, ne spiš pod tistim križem sama: pri Tebi moja sreča spi, ki sem brez nje, odkar te nii.>.
Kvadrat III
1. vrh v Triglavskem ska krogla; 3. —; 4. pogorju; 2. zemelj« obrabljen;, natrgan kos blaga.
Rešitev kvadrata H
. L Toac; 2. obla; 8. slap? 4. capo«