66455

Seveda „bralec"

in še marsikaj.

Napisal

Fr. Ilešič,

e. kr. profesor v Ljubljani.

Fcnatis iz „Z D cpotni3za“.

66455

Popravki:

Stran 3. 12. vrsta od zgoraj beri deležniško mesto deležniškovo.

„ 3. 11. „ „ spodaj beri z-vat mesto z vat.

„ 4. naj se 35. in 36. vrsta: „Baš tako — — do tvorbe" — zbrišeti.

„ 8. je citati 20. vrsta: števil in nič drugače, mesto števil ni — —


Seveda „bralec“ in še marsikaj.

K

JLl|!repka sapa veje po Peruškovi brošuri »Bravec ali bralec?", krepka ne samo ondi,
A kjer pisatelj ostro prijimlje profesorja Levca ter z veliko mislijo poleta čez
ozke meje Levčevega jezika na širše slovensko in slovansko polje, ampak tudi ondi, kjer
je bilo treba temelje podreti cesto že zastarelim stavbam velikega mojstra Miklošiča;
tako odločno besedo in širno misel mora v dobi subjektivizma in lokalnega patrijotizma
z velikim veseljem pozdravljati vsak domoljub in tak pogum na znanstvenem poprišču
vsakdo, ki ne misli vedno le za drugimi.

Po pravici naglaša Perušek, da so besedotvorna načela slovanskim narečjem ista;
to je dobro vedel tudi Miklošič, zato debloslovja ni razdelil po jezikih; Miklošič je spi¬
sal slovansko sintakso, seve „fanatični samoslovenci", kakor jih imenuje Perušek,
iščejo s slastjo vse one posebnosti, ki bi ločile Slovence od drugih Jugoslovanov.

Radi priznavamo, da imajo ti „samoslovenci“ najboljše namene: želijo namreč biti
strogo znanstveni — dialektologi in morajo kot taki do pičice posneti narodno govorico
ene pokrajine. Tu pa je opomniti, da pravopis ne služi učenjaški zadovoljnosti, am¬
pak praktični rabljivosti po vseh pokrajinah jezikovnega okrožja, v njem ne gre vselej
toliko za znanstveno pravilnost, kakor za edinost, zvočnost itd.; kdor edinost knjiž¬
nega jezika moti z znanstvenimi razlogi, ta ne loči sive teorije od prakse, kjer je usus
tyrannus, ta je zaslepljen astronom, ki iz svojih idealnih višin zahteva, naj ne govorimo
več: solnce izhaja, češ, da se solnce v resnici ne premika, ampak miruje; dvakrat in
trikrat pa blodi tisti, ki kali mir z domišljeno teorijo.

V smislu tega načela je že obsojen »bravec", ki je bil pred par leti še popolnoma
tuj pri nas; vox populi se v mnogobrojnih izjavah razlega po slovenskih deželah, želeč
si poslušalcev, zatirajoč poslušavce, hoteč ohraniti posestno stanje knjižnega jezika.

Baš „bralec“ (§ 410. Levčevega »Pravopisa") in »čoln" (§ 11.) zadirata tako glo¬
boko v ves značaj pravilne pisave in izobraženega govora, da zaslužita najodločnejšo
opozicijo, in zoper nju obveljavo v praksi se obrača pred vsem ta spis.

Rezultat Peruškove razprave je (str. 16): nomina agentis na-tci> se izvajajo iz
glagolskega korena in iz deležnikovega debla, nikoli pa ne iz nedoločnikovega debla;
ta zakon je dokazan iz slovenščine in iz slovanščine, (kdor se da preslepiti navidez¬
nemu „bravcu“ starejše literature, ta si misli, da so Slovence ločili od drugih Slovanov
kitajski zidovi), jaz mu hočem podati še širšo podlago.

Sufiks -hcb je grški txoc, latinski icus; pričakovali bi namesto bCh pač *tki; prej
so si jun-bCb, ven-hct itd. razlagali iz * junfak-d-ji, kakor srhdi.ee iz * sri.dbk+je, ovbca
iz * ovhkja, stbza iz * sti.gja (Šket, staroslovenska čitanka, str. 18) ter si protislovje
med junbch iz * juni.kji in skačeti iz * skakjeti tolmačili z različno starostjo premen,
češ da je bcb nastalo pozneje, nego se je razvil navadni glasoslovni zakon o mehčanju
goltnikov.

2

Dandanes tega ne verjamemo več; Baudouin de Courtenai je (ludogermanische
Forsehungen, IV. 45) c  in z  v junhCb, stbza razložil s predhodnim i (b), s progresivno
asimilacijo.

Torej hCb je grški txo?, latinski icus. Ta sufiks je v grščini le sekundaren pridev¬
niški sufiks, to je, tvarja iz imen (samostalnikov* in pridevnikov) pridevnike: iitTt-tzos,
irap&ev-tx6<;, vop/p-tzo?, (pna-tzo?; pridevniki kakor irpazr-tzd?, ozsjrt-tzd?, 'p]ivaat-tx6? so
iz glagolu ih pridevnikov (deležnikov); Kiihner, Griech. Grammatik § 332, 3 ime¬
nuje besedi 7pa®tz6?, ap-/ix6; izkorenski (primarni) tvorbi, a že v § 334, 5 poudarja, da
so to lahko tudi izimske tvorbe od Tpapj,

V latinščini je istotako icus sekundaren sufiks: mod-icus, bell-icus, gent-icus; iz
deležnikov kakor cenaticus (ticus je postal potem sam svoj sufiks: rusticus, domesticus);
primarne tvorbe so: mord-icus, med-icus, vertes iz * vertic + s.

V germanščini sekundarno: vuot-ig, primarno: heb-ig.

V slovanščini je največ primarnih zgledov: pisbcb, jadbcfa itd.

Sploh velja o indogermanskih jezikih: — iko — izvaja imena iz imen, le v san-
skritu, latinščini, germanščini in slovanščini primarno tudi iz glagolskih korenov, nikoli
pa iz kakega glagolskega debla.

Sicer pa utegnejo biti izkorenske tvorbe najmlajše. Homer ima le dve besedi na
— iko—: optpavizd? in fem. 7tapf)-evtX7j; Herodot ima zlasti besede kakor Ilsporzoc, imena
oseb po narodnosti, kakor Slovenicus = SlovenbCb; pozneje še se le javijo mnogoštevilni
pridevniki na tzo?, ki pomenijo lastnosti sploh, kakor slov. belbCb, črinbct itd., delavbCb,
borilbCh; za „delavcem“ in „borilcem“ se je pojavil borbch.

Prvotno torej sufiks — iko — sploh ni imel veljave, da bi tvarjal nomina agentis;
ta pomen se mu je pridružil še le takrat, ko se je jel pritikati nominibus agentis kakor
boril —; zato so tvorbe izdeležniške kakor borilbcb starejše nego izkorenske kakor borbcb. **

Borili, brali itd. nomina agentis!! Na strani tretji in ednajsti poudarja Perušek
Miklošičeve besede: „Thema ist ein part, praet. act. II., das jedoch in der ableitung
der bedeutung nach wie ein adjectiv behandelt wird, daher die Idee der Vergangenheit
nicht einschliefit“.

Tu je treba dostaviti: brali, borili itd. izprva sploh niso bili nikaki deležniki
(glagolske oblike), marveč imenske tvorbe, ki so stoprav pozneje stopile v zvezo z gla¬
goli in med njih oblike, dobile veljavo deležnikov primernim glagolom; prim, latinska
substantiva nomina agentis: legulus iz * leg-los, figulus iz * figlos (labialnost 1-a seje
razvila v u) = nes-li iz * nes-los, oziroma nek-los, latinska adiectiva nomina agentis:
bibulus, credulus, gemulus, tremulus; agilis, bibilis, fragilis, docilis . . . po preglasu
(asimilaciji) iz * agulis, * ag-lis vsled prestopa v i-jevsko sklanjo.

V grščini odgovarjajo izglagolske tvorbe: kor. 8pt,  ovpep-ko;;

tpo/-aX6?, pz[i-7]k6G, Gty-aXo<;, subst. xatr7]kor.

Starogornjenemški: ezzal = starosl. jali iz * ed-li, tregil = nosili (Brugmann, Grund-
riss, 2, I. 199).

Po takem je brali j e sni h izprva pomenilo = lector sum = legi, brala jesmt. —
lectrix sum legi.

* Samostalnik je z Levcem proti Perušku pisati; če želi profesor Perušek, se lahko kdaj pomenimo
o tej točki.

** Da služi v slovenščini ta sufiks v tvorbo samostalnikov, drugod v tvorbo pridevnikov, to ne sme
motiti nikogar; kajti meja med samostalnikom in pridevnikom je sila premekljiva; sicer pa glej Meillet,
Recherches sur 1’emploi du genitif - accusatif en vieux-slave, stran 55—56; ker se samostalniki na
bCb in iki v stari slovenščini ne pretvarjajo po zgledu: očetov klobuk = klobuk očeta, sklepa Meillet po
pravici, da še se v tem kaže značaj pridevnikov samostalniški rabljenih.

3

Da se časi tvarjajo po sestavi s primernimi nomina agentis ali aetionis, to ni nič
posebnega; staroslov. imperfekt vide-ahi razlagajo dandanašnji iz instrumentala samo-
stalniškega nomen aetionis vide + imperfekt jahi iz * ehi, * es-om, kar popolnoma od¬
govarja latinskemu vide-bam; sanskritski perfectum periphrasticum: vidam asa (vidam-
bahhuva, vidam-cakara) - acc. (?) samostalnika + perfectum glagolov as (jesmi), bhu
(by-ti) in kri (= storiti).

Čudili bi se pa lahko, da v naši zvezi ni znaka preteklosti; tu pa se je treba
spomniti sanskritskega ,futurum periphrasticum 1 : nomen agentis na -tar (nom.-ta) + praesens
glagola es; v tretjih osebah odpade oblika glagolova in samostalnik sam je verbum
finitum; koren kri, nomen agentis kartar, uom. sing. karta, futurum: kartasmi, kartasi,
karta itd. (Keller, Savitri, § 36).

Brali je torej prvotno nomen agentis, a je prešel v kategorijo deležniškovo; nomina
agentis so po svoji naravi deležniške veljave, tako so sanskritska nomina agentis na -tar
z naglasom na korenu deležniki z glagolsko močjo: vasuni data = bona dator, in
tudi latinski se poredko pravi: dator divitias, iusta orator; prim, tudi lat. daturus.

Ko je beseda brali izgubila svoj prvotni značaj ter prešla v kategorijo glagolsko,
kot deležnik služeč v opisovanje časov in naklonov, ni mogla biti ob enem nomen
agentis; v to-le svrho se ji je imenska končnica -ici tako pridodala kakor pridevniku
beli, * delavi, torej brali: bralici = beli: belici = delavi: delavici.

Kakor je izpeljava bralict iz brali vseskozi utemeljena in jasna, tako je neosnovana
in zastarela razlaga * bravici iz * bra + ici, zakaj zev v obsegu Miklošič-evega nauka
je premagano stališče.

Če pregledamo v Miklošič-evi slovnici I. str. 187 sled, zbrane primere, opazimo, da
v nahajamo v „zevu“ a)  v različnih imenskih in glagolskih tvorbah iz korenov na u (u):
biveni: by, umiveni: umy, krvivi: kry; n vati, bl’ivati, kl’ivati, živati itd.; — b)  v
deležnikih preteklega časa: bra-v-i, dela-v-i itd.; — c)  pri tvorbi iterativnikov iz
samoglasniških osnov: biti — bi-v-a-ti, skriti — ■ skrivati, čuti — čuvati, šteti — (pri)
števati itd.; — d)  v slučajih kakor pe + vici itd.

Da v najstarejših zgledih točke a)  soglasnik v ni bil zgolj radi zeva (=- iz fizio¬
loških vzrokov), je čisto jasno; morebiti pa zatika v zev pri točki b)-,  kdor primerja
„bravi“ z „nesi“ = „bra-vi“ z „nes-i, vidi res, da se samoglasniškemu deblu*'!)ra pri¬
takne -vi, soglasniškemu nes pa le -i; -vi in -i se smatrata za isto končnico in se
splošno trdi, da je -vi za samoglasniki iz -i radi „zevanja“.

Toda reč dobi čisto drugo lice, če ji pogledamo bliže k izviru. Deležniki kakor
bravi, nesi so pravi deležniki preteklega časa ter odgovarjajo grškemu elS-cb; iz * etS-F«?,
sIS-oto?  iz * elS-roTO?, stS-oia iz * etS-oo-ta in sanskritskemu žagmi-vams, gen. žagm-uš + as
fem. žagm-uš-i, neutr. žagmi-vat; sanskritski deležnik se izpreminja na trojni osnovi,
močna osnova s končnico -vams, srednja z vat (namesto ■ vas), slaba z-uš; iste osnove
nahajamo v grščini: * neutr. * stS-#o;, gen. * eiS-^otoc,  fem. * elS-ocj-ta.

Slovenska oblika nesi se razlaga iz * nes-is, torej z odsevom sanskritskega sufiksa
-uš in se zatrjuje, da sta se -vams in -vat poizgubila in da v v bravi nima ž njima
nič opraviti.

Baš tu pa tiči zajec; bržkone je namreč v „bravi“ najti sledu sufiksalnemu v-u
in je -vi nekaka kontaminacija sufiksov -vat in -uš, -i pa je utegnil nastati iz -vi kakor
obleči iz ob-vleči in še iz drugih vzrokov.

Važna je točka c)\  razen dati, ki ima iterativnik dajati in davati, stati — sta-
jati, stavati, dalje viti, biti, ki imata povijati, pobijati (vendar tudi pobivati) imajo
vse samoglasniške osnove iterativa na -va-; -va- je tako zelo znamenje iterativnosti, da

4

je štajerski vlejem, vlejati dovršnih, vlevam, vlevati pa nedovršnih; ravno tako
se razločujeta po pomenu posejati in posevati, Miki. L p. 187, tako tudi obavati, po-
mavati poleg dovršnih obajati, poinajati; prim, tudi dejati in devati.

Iz tega se jasno vidi, da je ta v s pomenom in tvorbo takih glagolov v ozki
zvezi; z eno takih misli se mora že Miki. I. 191 boriti: po zgledu davati, stavati iz
du, s tu da so vsi drugi iterativniki narejeni.

Drugo razlago beremo v Brugmann, 2, II. 1137: -vaja v obavaja izvira v imen¬
skem sufiksu-vo-, -va-, pivaja od pivo, vt-liva-ja od livi, nasevaja od sevi, itd. Ker
pa se je pivati, davati naneslo neposredno na piti, dati, se je končnica -vati osamo¬
svojila in se je naredilo znavati poleg znati, klevetavati poleg klevetati.

Pri prvih treh točkah torej današnje znanstvo ne misli več na zev, si v-a ne raz¬
laga iz zgolj fizijoloških vzrokov, ampak ga ima za del sufiksa; zmagovito dokazuje
Perušek isto resnico o četrti točki, o besedah kakor bajavec, delavec, gatavec, lajavec itd.

Kdor pa že hoče z „zevom“ operirati, se naj zaveda, da je glas, ki zatika zev,
prav organskega (fizijološkega) izvira, v nastanku svojem odvisen od sosednih glasov:
govorila prehajajo iz položaja za prejšnji glas v položaj za naslednjega čez položaj za
„zevov“ soglasnik, ki res zazveni. Miklošič je razvrstil svoje primere za zevov v po
predhodnih samoglasnikih ter naštel v za e, o, a, i, i, y, hoteč s tem pokazati, da
značaj zevovega soglasnika ni odvisen od predhodnega samoglasniku, ampak —
Miklošič „molče trobenta 11  — od sledečega.

In v tem oziru mu moram pritrditi; saj pripada novi soglasnik k sledečemu govor¬
nemu zlogu; nadalje ne smemo pozabiti pojavov, ki se nam kažejo v začetku slovanskih
besedi; besede s palatalnim (mehkim) samoglasnikom v začetku dobivajo predstavek j,
besede z labialnim (trdim) pa v; j stoji tudi pred a; značaj predtikline je odvisen od
sledečega samoglasnika, razvije se iz njega kakovosti (palatalnosti ali labialnosti).

Temu pravilu se prilega bra-v-i, ne več bivati itd., ker a v začetku ne dobiva
predtikline v, ampak j; zato je ta v presojati z besedotvornega, ne z glasoslovnega
stališča.

Prav nasproten je onemu pravilu tudi bra-v-bCb, ker bi pričakovali * bra-j-bCb.

In vendar imamo pivbcb, pevbcb, bivbch, davbCb, ki je pač moramo
razlagati iz korena glagolskega, ne kakor d e 1 a v h c b iz delav-beb; ali torej tu res v
zatika zev pred b? Da prvotnosti teh tvorb ni preveč zaupati, kaže nam omahovanje
med pivbca in pijca, bivsca in bijca; pijca in bijca, to so bili poleg
delavbcb tako malobrojni slučaji, da so se po analogiji umeknili večjemu številu.
Baš tako utegnejo biti poljske oblike' ezujny vigil, przedajny starejše od čuvbni, pivbni,
če so sploh to izkorenske tvorbe.

Po takem izpeljava bra + v + bcb sploh ni mogoča.

*

* -x-

Besedam na-lec, ki jih našteva že Miklošič, bi še dodal iz izhodnega Štajerskega
hrtalec = rilec; drugih nomina agentis na -ec se ne spominjam, ker se,tvarjajo z
drugimi končnicami, kakor -ar, -ač; besede plantavec, šanjtavec, gingavec,
frfravec, lapavec se že po svojem pomenu — psovke so —■ izpričujejo kot iz-
pridevniške tvorbe: plantav-ec itd.; zanimivo je, da se na njih kaže tudi Peruškov
naglasni zakon; dasi se naglaša frfrati, je vendar frfravec, nasproti pa hrtalec od pri
nas nenavadnega h r t a t i — pihati, sopoti.

Besede vrelec, Šileč in rilec mora profesor Perušek braniti ugovoru, da so iz
vrelo, šilo, rilo, ter pravi, da je deminutivum od v r e 1 o : vrelce, ne v r e 1 e c itd.;

5

tu bi smeli opozoriti gospoda profesorja na tele-telbCb, dete - detbCb, agne-agntcb,
stene- štenbcb, žrebe - žrebtcb (Miki. II., 307), če bi vedeli, da so te besede na -bob res
demunitiva, a današnja razlika med žrebe in žrebec tega ne izpričuje; misliti nam
je, da sta žrebe in žrebbcb po tvorbi in pomenu vzporedni obliki.

Iz iste podstave z različnimi, a sorodnimi končnicami so tudi vzporedno izpeljane
šilo, rilo. . . ., nomina instrumenti, šileč, rilec (oz. šil, ril), nomina agentis, kakor
ko-rpov in ko-Tvjp, ara-tor in ara-trum.

Sicer bi pomen ne oviral izpeljave: šilo-šilec, rilo-rilec; pri šileč ne vemo, kaj
izprva pomeni, gotovo pa se da misliti rilec kot nomen instrumenti, s katerim žival
rije; toda čisto nemogoče je s stvarnega stališča misliti na tkalec iz tkalo*; pač pa
je rilec lahko tudi tisti, ki rije, kakor je hrtalec tisti, ki hrta (= sopiha), torej del
telesa »poosebljen" — in sicer važen del, primeri sinekdoho: »hlev mu je z rilci na¬
tlačen —; tako se smatra orodje kot agens v grščini: 'pata-njp kladivo, fejz-r/jp jermen
na jarmu itd. poleg So—t^p dajalec, ali nemški: Schliissel = SchlieBer, Hosentrager.

Če »tkalca 11  z vsemi mnogobrojnimi tovariši ne moremo izpeljavati iz tkalo, zakaj
bi se oklepali tega pomečka baš pri „ rilcu “ in »Šilcu" ?

Profesor Levec je povzel »bravca" po Pleteršniku in Pleteršnik po zgledih v Mikloši¬
čevi slovnici, oziroma po starih naših pisateljih, ki pišejo poslušavec (Trub.) poleg
tkalec, mrlec, prišlec.

Profesor Perušek je, zavračajoč »bravca", moral tudi dokazovati, zakaj da rabijo
stari pisatelji to obliko in zakaj pišejo vendarle tkalec. Na strani 7. svoje brošure
razlaga pisavo „bravec“ in „tkalec“ tako-le: »Izgovarjali so besedo »tkalec" že tedaj
(v protestantovski dobi) brez vsake dvombc »tkavec" prav tako, kakor „bravec“. Zapisali
so torej pisatelji obliko »tkalec" zato, ker so jo culi pri svojih iztočnih sosedih, ki so
besedo tedaj izgovarjali »tkalec" in jo še dandanes tako izgovarjajo".

To je pač najslabša stran Peruškovega »bralca"; zakaj pa so pisatelji baš »tkalca"
itd. vzeli pri svojih iztočnih sosedih in ga dosledno pisali, zakaj ne tudi »poslušalca" ?**

Dalje: da bi govorili protestantje »tkavec", to je, končnico -lec kakor - vec, to
je neresnica; resnica je marveč, da so takrat prvotni - lec in - vec še dobro razločevali.
Poluglasni e v zadnjem slogu še takrat ni izpadel; Trubar ima: bolej-
zan, vžitag, božec, hlapec, slepec, konec (le v pesmi enkrat: konc), pijanec, slepec,
norec, pakal; deležniki: rekal, šal, padel, le enkrat sem našel: hinauc; pri Krelju, Dal¬
matinu in Hrenu je ravno tako; še le pri Kastelcu nahajam poleg pravičin tudi: podobn,
ostudn, grozovitn, podoben, konc, pri Ivanu svetokriškem hlape, pri Rogeriju: zamer-
kuvauc, in končno pri Pohlinu: zapadi, misl = zapadu, misu, pri Haslu: vejdl, pernesl,
človk, Slovenc, bravc; Korošec Gutsman pa še piše takrat: „šeu, rekeu, perkazen.

Brez vsakega dvoma se še je v protestantovski dobi in dolgo pozneje govoril polu-
glasnik v zadnjih zlogih, torej gotovo: poslušavbc in tkaltc. Če je tako, potem ni najti
razlage za poslušavec iz poslušalec, zakaj med samoglasniki dolenjščina ni nikoli iz-
preminjala prvotnega 1.

Kako pa si torej razlagati obliko »poslušavec" pri protestantih? misliti je na ana¬
logijo med besedami na -1 e c in -vec, tako da so sicer oblike na -1 e c podlegle, a v

* Menda vendar ne bomo vseh besed na-lec tolmačili po taki metonimiji kakor: šivanka (psovka)
= šivilja ali ruski Ivan Kupalo = Ivan krstnik, vriskalo = vriskalec (zaničljivo) in še kaj takih kakor
»stric motovilo“.

** Perušek pravi : »Odtodi različna pisava »tkalec 11  in »tkavec"; a obe pisavi nista iz iste, stare
dobe, marveč je zadnja, če se sploh nahaja, mnogo poznejša in pomeni = tkauc za tkale.

6

naglasu zapustile sled — zato poslušavec namesto polušalec poleg delavec (primeri
Perušek, str. 24).

Besed na-vec — iz izpridevniških tvorb, liki: delavec — je dandanes po nareč¬
jih več nego pravih nomina agentis na -1 e e, ker so se nomina agentis tvarjala rada z
drugimi končnicami; mnogo Trubarjevega „novega testamenta" sem moral prebrati, da
sem zasledil „razdelivec“ in v vseh psalmih le „ poslušavec". Paglovec ima: izkladovec,
pri Pleteršniku najdeš: izkladovec, gotovo pa je pri Paglovcu brati izkladovec ali iz-
kladouc kakor njegovo ime Paglouc namesto paglavec, kakor pri Trubarju: krulouce,
delouceu, zakaj naglasen bi se a ne izpreminil v o, kakor kažejo Trubarjevi: hinauci,
Rogerijev: zamerkuvauc; Gutsmanov rek: bi ne biu skrivavec, bi ne biu kradlovec —
je menda brati: skrivavec — kradlovec, oziroma skrivouc — kradlouc; take primere
nam kažejo, kako so delavci uplivali na izkladavce (alce) in s kriva v ce (-alce).

Večina današnjih nomina agentis je iz nove dobe, in res je, kar pravi Perušek
(str. 4.), da se je v tej točki slovenščina ugledala v hrvaščino, a se pri tem lahko opirala
na svojega lastnega ,, tkalca, ogorelca itd.“

Govoreč o protestantovski pisavi „poslušavec“ smo dognali dvoje: 1. kako ne¬
kritičen in prav gorenjsko rovtarski je nauk točke 11. Lovčevega ^Pravopisa", da se
naj 1 pred poluglasnikom izgovarja kot v, torej ogorelec = ogorevec, 2. kako se s
Škrabčevim poudarjanjem 16. stoletja nič ne sklada nauk iste točke, da se naj polu-
glasnik + 1 krči v u, nesel — nesu, ko pa še Gutsman piše vedno: šeu, rekeu itd.

S tem smo se že teknili končnega in predsoglasniškega trdega 1, oziroma § 11.
Levčevega „ Pravopisa

Brezdvomno je cela Dolenjska v protestantovski dobi govorila 1 v besedah: čoln,
nosil, delal itd., sicer bi ga protestantje-fonetiki, ne bili pisali; se ve ta 1 ni bil popol¬
noma čisti 1; Trubar sam pravi, da se naj govori „zu Zeiten grob auf Ungarisch oder
Bisyakisch“ in „časi debelu po beziašku"; Valvazor: „1 bisweilen verdichtet aus-
zusprechen, gleichsam wie als Doppellaut, namentlich am Ende“ ■— še v Valvazor¬
jevem času torej ta debeli 1 ni bil u — vendar že piše Ivan Svetokriški: paucam,
Rogerij : žou, in Basar razlaga: „Eni namejsti 1 špogajo u, drugi pak 1 namejsti u; za
Pohlina je Gutsman fonetski pisal: biu, rekeu, boun, použe itd.

Kdor hoče biti strogo znanstven in se oklepa 16. stoletja, ta bi moral govoriti s
protestanti nekak debeli, ali: £; ker pa je _i dandanes pri nas izumrl glas in imamo
mnogo važnejšega dela nego eksperimentirati s svojimi govorili, govorimo to, kar mu je
bilo najbliže: 1.

Ta čisti 1 ima opore tudi v današnjih narečjih, četudi le obmejnih: na Štajerskem,
v Zagorju, Reziji in v Belih Kranjcih, prim. „Dom in Svet“ 1889, str. 193 — borni
ostanki krepke ladje, ki so jo valovi zagnali na obrežje.

Neslovanski ta čisti 1 ni; stara slovenščina ga je gotovo imela, češčina ga ima
tudi, najsi se je ohranil s to ali drugo pomočjo; Palacky se mu je ustavljal, a na
smrtni postelji je moral priznati zmago nasprotnikom; če kdo pravi, da se s čistim 1-om
ločimo od Hrvatov, evo nas Slovence posredovalce med severnimi in južnimi brati:
-lec dam Hrvatu, 1 pa Čehu; Slovenija mi govori po Vodniku:

„Operto eno roko

Na Čehe imam,
Ta drugo Hervatam
Priazno podam 11 . —

In končno naj iznova poudarim načela, ki ga je razsodni moj učitelj, pokojni
Oblak, pri predavanjih vedno poudarjal: glavna reč je pri knjižnem jeziku
edinost; njej se mora umikati vsa znanstvenost.

7

Kako se je torej skušala pri nas doslej doseči edinost in kako jo je res najlažje
doseči ?

Faktum je to: 1 ima dandanes v javni in olikani govorici že povsod prednost;
gledališče govori 1; ali bi ne bilo smešno, z novotarijami motiti tudi ta kulturni zavod
in tudi s tem pričati, da nima potrebne trdnosti ? Govorniki govore slavnostne in druge
govore z 1-om, tudi na Kranjskem; pred leti sem imel tovariša na univerzi, ki je bil v
teoriji za u, kadar pa je nastopil, je bilo slišati 1; tako se godi zvečine; pri letošnjem
zborovanju „Slov. Matice" so govorili vsi govorniki 1 (včasih je kateremu ušel kak u iz
navadnega življenja), le gospod profesor Levec je govoril svoj jezik in „brauci“ so
mi zveneli kot „Kauz-i“ in „poročevauce“ sem primerjal s „Schnauze“, sicer pa sem
pri sposobnostnih izpitih na učiteljišču in uradni učiteljski konferenci slišal, kako je tudi
njemu ušel marsikak 1.

Po šolah — izvenkranjskih gotovo vseh — se govori 1, in tu v Ljubljani še mi
noben dijak ni deklamiral ali bral z u, in gojenke so nežne plesalke, polne zavesti, da
je v izobraženem govoru govoriti 1.

To posestno stanje olikanega jezika je treba priznati, ne ga
negirati.

Seveda se je človeku odreči nekoliko posebnostim svojega narečja, čez ozko obzorje
otroške dobe z moško daljnovidnostjo pogledati tje, kjer stoji visoko nad posameznikom-
pritlikavcem, nad strankami veličastno mogočna skupnost: o vi vsi, ki ne morete
sleči prirojene svoje medvedove kože, da vas prevzame nje divni žar.

Seve je ta izobraženi jezik pri nas še nekako v teoriji; kako govore ljubljanski
dijaki med seboj, o tem sem dovolj tožil lansko leto v „Zvonu“; učitelji po srednjih
šolah moramo vplivati na to, da izobraženim krogom preide knjižni jezik v kri; po
meščanskih rodbinah bi očetje in matere morale občevati z otroci v zglednem jeziku, da
se ti-le od drugih ne bodo razločevali le po suknji, ampak tudi po lepši govorici.

Karkoli se pri delu moči prihrani, je vrednost; zakaj bi morali baš pri 1-u mučiti
učence z naukom, da se naj ne izgovarja, kakor se piše? Ali ne vedo gospodje, koliko
nepotrebnega, duhomornega dela je z nemškim pravopisom? Angleži pa se tako v ljud¬
ski šoli nikoli ne nauče pisati. Pri nas na Kranjskem ne bodo znali pisati, na Štajerskem
pa ne brati. Za prakso šole in knjižnega jezika smemo reči: le beri, kakor je
pisano.

In estetična stran: Funtek v Ljubljančanki, Perušek v svoji brošuri sta po
pravici Levčev izgovor označila kot rustikalen in občinstvo je v tem edino, da se
izobraženca jezik naj razločuje od rovtarskega; literati in žurnalisti so v podlistku n Slov.
Naroda 11  z dne 8. julija klicali: Pereat bravec! in se danes dne 9. julija v čolnu peljejo
k grobu „bravca“ na s travo — bravetino; primeri zadnji „Zvon“ in „Sočo“ z dne
14. julija, nadalje „Slovenko“.

Tu nič ne pomaga izgovor znanstvenikov, da je lepota subjektivno čuvstvo; kajti
če se nahaja tako čuvstvo, treba je z njim računati, in čuvstvo našega občinstva se
obrača proč od brauca — Kauza. Ali ne veste, koliko je vsem narodom do blagoglasja
svojega jezika? kako se ponašajo s fineso!

Knjižni jezik ni vedno pod poveljem znanstvenikov, ki imajo za predmet svojih
raziskav narečja, ampak se pokori edinosti, skupnosti, praktični priučljivosti, lepoti itd.

*

* *

„Danes pa je Ljubljana res deževno stovno mesto (= dežeuno stotino)", tako smo
se pozdravljali v Ljubljani nekega grdega dne, ko se je vnela ta jezikoslovska pravda
ter se Ljubljana zavila v temino deževnega vremena.

8

Ta dovtip jasno kaže, kam nas spravi dosledno izvajanje Lovčevega § 11.

I. „Divja bon mi trga srce, ker si tako podu; kaj mi pomaga ta mili dou, ko
pa ti nisi miu!" tako bi odslej govorila nesrečno ljubeča deva, če bi se držala natančno
Levčevega „Pravopisa“; seveda moderno naobraženi ljubimee bi ji miril razburkano
srce z umestnimi, treznimi opazkami ter dejal: „Veš, to ni miu dou, ampak mil dol,
ker ti nominativi po analogiji drugih šestnajstih sklonov ohranijo tudi v narečjih svoj 1;
nadalje pa vedi, da meni tvoj izgovor bou, podu trga ušesa; take besede smo
začeli v novejši dobi rabiti izobraženci — a nikoli pri tem ne spreminjamo l-a“. —■
Primeri dozdaj med izobraženci edino navadni izgovor besed: obil, nagel, zibel,
kopel, pogibel, sokol, topol, razkol

II. „Na meji, glej, sovražnih tau tako še nisem nikoli slišal deklamirati
Gregorčič-eve „Jeftejeve prisege", a zdaj uči tako isti § 11; moram reči, da moj po¬
sluh te oblike tau ne veže z imenovalnikom tla, da mi je tau za prvi hip neum-
Ijivo; večina narečij je ohranila gotovo v rodilniku 1, že vsled analogije vseh drugih
sklonov, in če bi ne, v izobraženem govoru smo ga govorili brez dvoma skoro vsi. Ali
se ti ne bo krčil jezik pred slavnostnim občinstvom, kadar boš hotel rabiti take-le rodil-
nike množinske: dežeu, čebeu, deku, metu, igu, šou, žiu, žvau, viu, siu . . . . namesto
dežel, čebel, dekel, metel, igel, šol, žil, žval, vil, sil !

Besede kakor: šilo, učilo, živilo, mazilo, berilo, število imajo vselej gen. plur.:
šil, učil, živil, mazil, beril, š t e v i 1 ni nič drugače; kdor govori beriu, števiuitd...
ta se pač brez dvoma grdo spakuje.

Mnogo zapadnih narečij izgublja končne samoglasnike: dobr vin = dobro vino; a
če pride na ta način 1 na konec, se ohranja (razen ondi, kjer je „kobiva piva"); torej
skakal smo, šl smo itd.

III. Pravilna izreka je tkali c, ogor el te; 1 je tako združen s celim vtiskom
teh besedi, da se nam zdi gen. tkauca tuja oblika; gotovo pa nismo doslej nikoli dru¬
gače govorili, kakor: bralca, volilca, hudodelca, rokodelca, strelca,
sošolca ; beucasi doslej nismo sedlali in d eucev kemiki niso poznali;
ali veš, kaj je to, če ti kdo govori o kruucu, muucu, duucu? Poznam gospoda Krnica,
in na Štajerskem pijejo iz dulca. Celega bravca dam tistemu učitelju, ki bo razumel
te-le besede učenca — „pravorečnika“ : za sošouce sem kupil kouke.

IV. Kdor govori hvalno, ta od „ Pravopisa" ne dobi reda hvauno, ampak
mora v prisiuno učiunico; ne sme hoditi v gostilnico, prodajalnico, ne v hra¬
nilnico niti v posojilnico, pač pa mu je odprta gostiunica. . ., h rani unica,
p o soji unica , češ, to je praviuno!! primeri „Zvon“, 1899, str. 454.

Do takih gorostasnosti nas privede doslednost § 11.; gospodj e referenti, ki
se drže načela: quieta non movere, naj pomislijo, quousque quietam
nostram pronunciationem motu ra sit paragraphus u n d e c i m a; naš
knjižni jezik je že izda v na zasnovan na 1-U, to pričajo zlasti one zelo
mnogobrojne besede, ki so njemu bolj lastne nego narečjem; ta osnova se mu naj utrdi,
ker je edini pomoček edinosti in skupnosti; Vodnik je rekel: „Starih mej¬
nikov ne prestavljati".

Nekateri gospodje mislijo, da nauk o izgovoru sploh ne gre v pravopis; s
formalnega stališča jim je pritrditi, ker pravopis ni pravorek; toda kdo bo se
oklepal takih formalitet! važna reč se mora rešiti, najsi pod tem ali onim zaglavjem,
oziroma naslovom, in nič ni važnejšega za nas nego pravorek (ortoepija) baš tega
razvpitega 1-a; zato je vseskozi potrebno, da se o tem izpregovori v „Pravopisu“.

9

Sklepajoč ta odstavek, prosim gospoda profesorja Levea, naj doda obilim zaslugam,
ki si jih je že pridobil za domačo stvar, še eno: vsemu slovenstvu na ljubo naj umakne
§§ 11—12, §§ 410 — 411 ter naj upliva sam na pristojnem mestu, da ne obveljajo;
hvalili in slavili ga bomo vsi učitelji, hvalil ga bo ves izobraženi svet slovenski, ker sc
je modro uklonil soglasni večini; na svojo žalost pa bomo morah njega kriviti, če nam
visoka vlada oktroira pravopis in pravorek, ki ga doslej po šolah in izobraženih družbah
zvečine nismo poznali.

Kar hočem odslej razpravljati, to se tiče posameznih besed, ozkosrčnih, a manj
zadirnih naukov ali pa dvournih, večkrat krivih razlag ter nima za prakso toliko po¬
mena; zato naj pride do veljave le tedaj, če se „Pravopis“ popolnoma predela.

Po § 20. je pravilno: legati, laž-leži; gotovo pravilno, tako pravilno, da se ne¬
ukemu očesu zdi skrajnje nepravilno; že itak težavna slovenska sklanja se še oteži s
tako premeno, ki spominja trojnega debla sanskritske sklanjc, prim, zgoraj žagmivaras.

Vrhu tega je baš ta beseda najnesrečnejša primera za menjavo a-a in e-a v od¬
sevu starega poluglasnika; pričakovali bi v iztočnih narečjih lež-leži, legati, ka¬
kor lehek, tčnki, mešnik . . . , a nahaja se le laž-laži, lažem-lagati.

Spričo nauka: laž-leži se čudimo nedoslednosti „Pravopisa“, ki ima v slovarju
le čast, častit (+ čestit), častitljiv, počastiti . . . ; č a s t je iz č h s t h kakor 1 a ž iz
Itžt in bi poleg leži v „Pravopisu“ pričakovali cesti, čestiti . . . .

Na iztoku ima tudi ta beseda le a (razen v molitvi); čast-časti.

Kakor s častjo, tako bi naj delali z lažjo; najbolj jednostavno je: čast-časti,
ta pisava je bila doslej navadna.

O tej točki bi še bilo več pripomniti, posebno o prav rovtarskem naglasu in iz¬
govoru : dehnil = dehnu, genil = genu, premeknil = premeknu.

§ 36. uči, da se dva enaka samoglasnika krčita v slučajih kakor: priidem-pridem,
priimem-primem, hvalii-hvali; res velja to za: pridem in primem, za sestavo besedi,
prim. Leskien, § 23, 3, toda že a priori je nevarno, to pravilo prenesti tudi na mnogo
starejše (pravoslovansko) besedotvorje: hvali.

Da je hvali iz * hvalii, to je Miklošičev nauk, Gr. I. 196 (oz. 194, 197): „Aus
hvalijč, hvalijete entvvickeln sich die Formen hvaliji, hvalijite; hvali, hvalite, heutzutage
auch hval, hvalte neben pij, pijte. Alt sind die seltencn Formen izbavii libera sup. ma-
čiite excruciate sup. simotriinn consideremus sup.“

Ta razlaga je dandanes že popolnoma omajana. Zakaj pa ni * pi, kakor hvali,
ampak pij? sicer se pri pij ne sliši več končni j, a sled se še mu pozna v dolgo za¬
tegnjenem zlogu tako kakor v rodilniku niti = nitij, pri hvali pa ni nobenega takega
znamenja in je oblika že stsl. (izbavii itd., to pač niso starine). Zakaj nimaš nadalje
nikjer stsl. oblike * hvaljate kakor pijate?

Vse to je reči tudi o velelniku trpi, ki ga Miklošič prav tako razlaga kakor hvali.

Slovanski imperativ je v obče prvotni optativ ; pleti - pletete: Ttkszt-ot-s-TtlšzT-ot-rs;
grški ot je slovenski e, ki se na koncu često oslabša v i (pač radi naglasa); v optativu
je o  takozvani osnovni samoglasnik, _t_ pravo znamenje optativovo. Po takem bi priča¬
kovali: * trpi-oi-s = * trpi-i, * trpji, * trplji, in * hvali-oi-s = * hvali-i, *hvalji; teh oblik
pa ni nikjer in nikoli.

V tej zadregi si je znanost pomagala z razlago, ki jo bereš Brugmann, Grundriss
2, II. str. 1314; imperativ tretje in četrte vrste je injunktiv = indikativ augmentov-
skega časa brez augmenta, prim. Homerjerve imperfekte in aoriste; po takem bi bile
trpi-ši in trpi, hvališi in hvali jednake tvorbe, samo da ima indikativ p ri¬
ni a r n e končnice, imperativ pa s e k u n d a r n e.

10

Ta podmena bi sicer težavo odstranila, a sama ni osnovana.

Dobro in vsestranski utemeljena pa je misel Horakova (njegova s častno nagrado
obdarjena razprava „Z konjugace souhlaskove" je naznanjena Arch. f. slav. Ph. XX,
407), da je imperativ tripi - tri.pimi. brezosnovni optativ, kakor grški §o-t-p.ev,
el8e-i-p.sv, 8e-t-p.ev itd., lat. s-i-mus, jednina: So-tij-v, si8e-wj-v, D-s-tij-v, lat. s-ie-m; v slo-
vanščini imamo znane brezosnove tvorbe: dad-i-mt, ve-di-mt, jad-i-mi; jednina daždh,
veždb, jaždh in viždh, hoštb glagolov tretje vrste: videti, hoteti.

Trp-i-mi je kakor vid-i-mi ali dad-i-mi, torej brez osnovnega samoglasnika; v
ednino je namesto prvotnega * trpi’h prodrlo trpi z možinskim i.

Hvali si za trpi ni težko tolmačiti.* Iz tega se pač vidi, kako zastarela je
Levčeva razlaga: hvali iz hvali-i.

Podobne nedostatnosti nahajaš v §§ 54—73; v peti vrsti, drugem razredu je seda-
njikova osnova na je (jo), ne na i, zato bi naj izostale posredovalne oblike: skaki-em,
skakii, strgi-em, strgi-i, dihi-em, dihi-i itd., pisi-em, pisi-i; prvotne tvorbe so marveč:
skak-jem, skak-ji, pis-jem, pis-ji itd., prim. § 382 sl.

Površni so §§ 105—116. Nič ne zvemo, zakaj se pred priponoma ski, stvo izpre-
minjajo goltniki v šumnike — radi prvotnega b — in če tudi kdo ve, da je prvotna
oblika devičbski, vitežtski (s poluglasnikom), vendar mu §§ 77—83 ne dado nobenega
pojasnila o prehodu c-a v č, Z-a v ž; za popolno umevanje je torej premalo
povedano, sicer pa je za praktično uporabo „ Pravopisa" še to odveč.

Vrsto: človek-ski, človeč-ki: človeški; človek-stvo, človeč-tvo: človeštvo, to je: kski,
kstvo daje čki, čtvo in to ški, štvo moramo zavreči.

Zakaj bi pred k prehajal č v š, hipnik v trpežnik? V istozložni zvezi čk, n. pr.
v začetku besedi, bi bil tak prehod umljiv, ali različnozložnih čk je v slovenščini dovolj:
ročka (stsl. račbka), kvočka, tačke, kečka, rdečka, kvačka, mačka itd.; jedina mi znana
izjema je Koseskega „nepomenljiva peška“, ki pa je navadno pečka.

Če bi iz človečki glasoslovno postalo človeški, bi se isti nagon polotil brez
dvoma tudi ravnokar naštetih besed. (I.)

Oblike na čki in ški se nahajajo vzporedno pri protestantih: junački, katolički
— grški, bezjaški, kmetiški, in ta njih vzporednost pač tudi priča, da ni ena iz druge’;
previdno pravi Miklošič, I. 358: „čbsk vvird čk: grški; daneben človeški". (II.)

Drugi Slovani imajo tudi besede kakor kvočka (s č), a skupina kski ima svoj
razvoj; bolg. kvački., vrački, a čjoleški, junaški; češki: všetvčka, dušička, a grecky;
poljski: greczka, szwaczka, a niemiecki; iz tega se razvidi, da se kski nikjer po slo¬
vanskem svetu ni razvijal čez čk do šk ali ck. (III.)

Bolgari imajo tudi čjoleški, junaški, ki pa gotovo ni iz -čki, ker takih oblik ne
najdem nikjer. (IV.)

Stvar je marveč taka : Trubarjeva, iztočno-slovenska, srbohrvatska oblika: j unački
je iz junačski po izpadu (oz. progresivni asimilaciji) s-a, Trubarjeva: človeški
(prim, srbohrv. čovjestvo, bolg. junaštvo) po izpadu (regresivni asimilaciji) č-a; dandanaš¬
nji jedina knjižna oblika človeški pa je ali po analogiji besed na ž-ski, š ski —
tako jo razlaga Škrabec, Cvetje VII, 10 — ali pa po medsebojni (dvojni) asimilaciji
č-a iu s-a: čleveč-ski — človeč-ški — človeš-ški —• človeški; to razlago bi priporočal
češko-poljski c, ki je nekaka kontaminacija č-a in s-a v ravno nasprotnem smislu.

Na isti razvoj nam je misliti pri priponi stvo-štvo.

Ali pa je sploh vsega tega glasoslovja „Pravopisu“ treba?!

* Prim. Brugmann, 2, II. § 789.

11

»Pri samostalnikih na -ec daje cski navadno samo ski: pev(ec) -ski : pevski,
pev(ec) -stvo: pevstvo .... ker pripona -ec prej odpade” — pravi § 109; ta izraz ni
posebno srečen; zakaj v teh slučajih sploh nikoli ni bilo cski, cstvo, ampak le ski,
stvo, ki sta se dodajala besedi brez -ec; slovenski ni od Slovenec, ampak Sloven, latinski
je od Latin itd., hinavski ni od hinavec, ampak od prvotnega *hinav; ravno tako delavski
od pridevnika * delav; lovski od lov, ne lovec, pevski od pev, na pr. na-pev; primeri
Miki. L 179: čuvstvo sensus čujstvo, ubij stvo caedes setzt *ubij voraus.

Večina imen na s k i, s t v o , ki jih naše čuvstvo veže z nomina agentis na e c,
je iz novejše dobe in po nekaterih starejših zgledih narejena, kjer podstava breč ec ni
dvomna.

Le stsl. žričhstvo je od nomen agentis žracE; novoslovenske oblike godčevski, hlap¬
čevski so po zgledih kakor kraljev-ski, bodi-si da imamo za podstavo pridevnik kraljev
(Miklošič L 279) ali pa samostalnik kralj, ki ima deblo podaljšano po zgledu sin:
sinovski.

Tudi celovški, graški izvaja profesor Levec (§ 108) od polnega debla Celovec,
Gradec, menim, po pravici; na iztočnem Štajerskem se tako-le govori: Okoslavci (jedn.
-vec) — okoslavski, Slabtinci — slabtinski, Berkovci — berkovski, Kraljevci -- kraljev¬
ski, a le Celovec — celo(v)ški, Gradec — grački; dodal bi še tema imenoma besedo
Nemec; pridevnik se ji glasi po vsem Slovenskem: nemški, gotovo iz * nemčski, (v
uvodu Trubarjevega katekizma 1555: nemški); saj imajo tudi Hrvatje: njemački,
Cehi: nemecky, Poljaki : niemiecki. Da že protestantje pišejo zlasti v tej besedi š poleg
človečki in da se tudi na iztoku sliši le š, tega Škrabec, Cvetje VII, 10 ne ve prav
razložiti; jaz mislim, da je ta š k i iz č k i, ker č in k spadata v tej besedi k enemu
(naslednjemu) zlogu, prim, celovški.

Netočen je izraz v § 112; sski, sstvo daje ški, štvo; tu vendar ni misliti na
glasoslovni razvoj, ampak zgolj na analogijo.

Končno naj še priznam, da mi ni jasen § 137.; »bledi, bodi itd. . . . dajo sem
blel, bol.... sem blela, bola . . . . z dolgim korenskim s a mo gas n i k o m”.
Kdo je z dolgim korenskim samoglasnikom ? b 1 e 1 ali b 1 e 1 a ? le feminium, a iz tega
paragrafa se to ne da povzeti.

Po vsej pravici smemo trditi, da kar nič »niso knjižni” množinski mestniki: na
goreh, glaveh, kozeh, peteh, v solzeh, na streheh ....(§ 146); te oblike se redkokje
nahajajo pri starih pisateljih in dandanašnji le v nekaterih (nemerodajnih) narečjih —
v junskem narečju na Koroškem in v Drsteli na Štajerskem — prim. Oblak, Archiv, 12,
444— 446; morda je kateri pesnik v sili porabil eno ali drugo!

Kar nič »niso knjižni” rodilniki množinski ženskih a- debel na i: osi, sestri, stezi
(§ 152); Oblak, Archiv, 12, 440: »Diese Endung gewann im Slovenischen fast gar nicht
an Boden und blieb nur auf eine sehr geringe Anzahl von Beispielen beschrankt”. . . .
(441): In der heutigen Sprache ist nur der gen. plur. besedi stark verbreitet, im iibrigen
sind aber diese Formen aufierst selten, in sehr vielen Dialecten gar nicht vorhanden”.
Če so to knjižne oblike, potem so knjižni tudi rodilniki: vozi, lasi, lakti itd.; res pravi
profesor Levec v § 195: »Kakor ljudje se sklanjajo v množini tudi las, tat, pot,
gost”, zakaj pa ne tudi zob in mož?

Čudimo se tem šopirnim knjižnim oblikam, ker so nekatere druge izključene
iz svetišča knjižnosti, dasi so ob sebi iste vrednosti in jih je s plamtečim poljubom že
posvetila najlepša naša muza, mislim na orodnik: z rokoj; ne govorim in ne pišem
ga sicer ali zakaj ga v § 144. tako trdo zavrniti: »ni knjižen”, če pa je na goreh,
osi knjižno; oboje bi naj izostalo in se dovolilo le kot licentia poetica.

12

Še bolj pa sc moramo čuditi, če primerimo § 144. s § 193. ; tam pravi profesor
Levec: »Štajerski edninski orodnik na oj ni knjižen; toda upravičen je v pesmih
zaradi rime" — to velja o ženski a-sklanji; v § 193. pa bereš o ženski i-sklanji:
Štajerski edninski orodnik na joj ni knjižen pa tudi v pesmih zaradi rime ni upra¬
vi čen".

Za Boga, zakaj je ta orodnik tako proklet? Kjer se sliši z rok oj, tam se sliši
tudi: za vasjoj. Če pa morebiti primerja profesor Levec te oblike s starimi: si
rakoja in st vtsja. in mu je radi tega pri a-sklanji j upravičen, pri i-sklanji pa
ne, tedaj nam podaja zelo dvomen nauk o nastanku tega j, prim Archiv XII, 431 — 432
in zavzema načeloma krivo stališče, misleč, da sme starinsko razliko uveljaviti na
škodo enakosti, ki nam jo je prinesla neizprosna sila analogije.

§ 195. spominja na § 180., oba pričata ali o površnosti ali o veliki samovoljnosti,
ki jo očita »Pravopisu" profesor Perušek. »Voleje" je tudi knjižna oblika! zato pa »lasem"
poleg »gradem" ni! v množinskem tožilniku imajo i (po § 180): dari, gosti in ven¬
dar sklanja §195. tudi las, tat, pot, kakor ljudje; knjižni so »Pravopisu" mno-
žinski orodniki: darmi, dolgmi, drogmi, pasmi, rogmi, valmi! morda zato, ker jih rabijo
včasih protestantje? večina narečij in vsa naša moderna književnost pozna to konč¬
nico le pri onih enozložnicah, ki imajo že v imenovalniku množinskem naglasen j e;
prav prepričan sem, da bi vsak učitelj za napako štel obliko: dolgmi, pasmi, valmi. —
Ves § 180. bi se moral omejiti in drugače zasnovati.

Kateri pot se v množini sklanja kakor ljudje?—znoj ali steza? pač je
mogoče misliti le na stezo; in vendar nima ta beseda instr. plur. na mi, Levec sam
ga ne imenuje v § 180.

»Kakor ljudje se sklanjata tudi števnika trije, štirje", pravi § 195; le pri¬
merjaj in našel boš, da ni skoro nobene podobnosti! — O abstraktnem štetju izide —
menda v kratkem — razprava v »Zvonu".

§ 196. uči: „Ohranili so se v edninskem orodniku še nekateri ostanki i-jevske
sklanjatve, n. pr. med potem, gre svojim potem, tem istim potem, ravnim potem . . .“ ;
prav za prav bitu bilo govoriti le o enem ostanku, instr. potem, ne o nekaterih.

Moram priznati, da nikoli nisem razumel, kako da naj je potem ostanek i-jevske
sklanje. Primerjal sem staroslovensko obliko patbmb in mislil, da je e v besedi potem
poluglasni e; to pa je bila pomota, zakaj Srbobrvati imajo putem, a odsev poluglas-
nika bi ondi moral biti a; torej imamo gotovo tudi v slovenščini opraviti z etimološkim
e- jem in z drugo močnejšo končnico, nego je v stari slovenščini, kjer ima pa tem h
sekundarni e iz poluglašnika. Kakor potem (putem), ne odgovarja tudi ljudem
stari slovenščini, ker bi sicer morali imeti * ljudam iz Ijudbrnn.

Gotovo velja to za hrvaški putem; naš potem pa je menda vzet iz hrvaščine;
pri starih pisateljih nahajamo namreč le potom, pozneje tudi potjo; sicer ima Miklošič
III. 139 iz Krelja dve primeri za potem in eno iz Trubarjevega Siraha 1575, toda ta
utegne biti po Krelju posneta, o Krelju pa še se vedno sme trditi, da je bil pod uplivom
hrvaščine; po takem je slov, potem bržkone zelo mlada oblika in sicer po hrvaščini
posneta. Da bi potem — oblika mehkega debla — bila vzporedna instrumentalu me¬
čem, nam. mečom, ni verjeti.

§ 199. Bog znaj, zakaj sta »salonfahig" ali po Levcu knjižni obliki gen. plur.
d ne v, dan, ne pa dno vi, dnov in dnevov; poslušajmo Gregorčiča: „Na delo
tedaj, ker resnobni so dno vi, — A delo in trud ti nebo blagoslovi!" Rodilnik dan
— imenuje Oblak, Arch. XIII., 51: »čudno obliko", oblike dne v pa sploh ne navaja,
dasi jo zaslediš tu in tam že pri Trubarju.

13

§ 290. „Oblike, kakor pado, prido, dvigno . . . niso narodne, ampak umetne
in prisiljene in se ne smejo pisali“; narodne niso dandanes, a pri starih pisa¬
teljih so čisto navadne; Trubar ima: prido, odido, puido, pado, popado, primo, byo itd.;
zato bi se bil profesor Levec boljše izrazil: niso več narodne, ampak se zde že umetne
in prisiljene ....

Neroden je izraz § 339.: »Samoglasnika r, 1 se krepita v nedoločniku v re, le:
mre-ti, mleti; najprimernejše pač tudi ni povedano v § 374.: »Za nebniki izpada i:
uči-en: učen".

O razpostavi besedi v stavku govori „Pravopis“ v §§ 533—553 mnogo več, nego
je potrebno; ta na široko razpredeni nauk je natančno povzet po Škrabcu, Cvetje, XIV.,
4—5 ter dobro označen z besedami paragrafa 535.: »Posebno zmešnjavo pa so zadnja
leta napravili v besednem redu tisti slovenski pisatelji, ki nepremišljeno in popolnoma na¬
pačno posnemajo Hrvate ter pišejo naslonice po hrvaškem načinu, dasi veljajo v hrvaščini
o njih popolnoma drugačna pravila kakor v našem jeziku . . . .“ res imeniten ukor vsem
onim nesrečnikom, uskokom, na robe — Katonom, izdajicam, ki so, zatajivši svojo
ribniško mater, iz domačih besedi začeli venec viti na hrvaški način! »Hrvatofob
kdor mi ni, biti ne more mi brat!“

Prebiraj današnje naše slovstvo zadnjih 40 let (ne samo stare ropotije!), beri
šolske spise, beri katerikoli slovenski sestavek, in polno boš našel takih primer (§ 535):
»Mestni občini ljubljanski dovolil je deželni zbor najeti posojilo. — Takim potem
presadila se je bajka na zgodovinska tla — itd.; to nam priča, da se nam in naši
mladini ta besedni red ne zdi tuj, in zakaj bi se ga potem še bali? Ne dajmo se ven¬
dar plašiti onim ljudem, katerim so za knjižni jezik edino merodajna narečja, kateri
nič ne jemljejo v poštev neutajljive moči lepega slovstva, žurnalistike . . . .; Bleiweis se
je še moral zatekati edino le k »rovtarjem", mi že moramo uvaževati druge momente.

Sicer jja kar naravnost tajim, da bi ta od »Pravopisa 11  tako obsojeni besedni red
bil golo posnemanje hrvaščine; le površno se ti je treba ozreti po starih naših pisateljih,
da zaslediš dovolj takih primer tudi pri njih.

Pri Rogeriju bereš: Ti salamandri dana je merzlota. — Bajssim veliku znešli
inu zmislili so poeti. — Kir sedela je umei drugimi bogovi Flora, tedaj spadla
je bila nie iz krila ena gartraža. — H’ pervemo ta nerslovečiši odgovoril je . . . .

— Za letem dal je ta tretie ta odgovar. — H’ četertimo odgovoril je ta četerti.

— Ta peti p e r š e 1 j e h’ te resnici.

Če stavka ne začenja osebek, ampak nebistven člen, tedaj se kaže navadno inver¬
zija osebka in povedka; pri tem pa lahko ohranijo deli povedkovi svoj prejšnji red.
Ali tudi pri redni vezniki povročajo inverzijo? Nekateri da, nekateri ne; za vez¬
nikom inu ima Trubar navadni besedni red, le malo je takih primer: Inu (n)jim so se
prikazali jeziki (472)*; protivni a (1 i) pogosto nič ne upliva na besedni red sledečega
stavka; ravno tako ne ob tu: Obtu oni bodo vaši rihtarji (283) — poleg: Obtu
smo mi vselei dobre vole (Ta drugi dejl, 122); o vezniku zakaj je pomniti, da skoro
nikoli ne izpremeni besednega reda; iz Trubarja sem si zabeležil: Zakaj stoji pisanu (10)

— Zakaj je pisanu (11) — Zakaj so eni rezani (80) — Zakaj je že večer bilu (482)

— Zakaj je imel eno obljubo (560); namesto tega veznika rabimo dandanašnji skoro
izključoo kajti, a ta ima v »Pravopisu 11  že nagrobni križec, ker je po Cvetju VIL 9
podredni veznik ter zahteva inverzijo: kajti so štirje vetri; to se prvič pravi: s teorije
v zid prakse, nadalje vprašam, če je v živem jeziku razlika med glavnimi in odvisnimi
stavki res tako občutna, če se n. pr. odvisnost pozna Slomšekovemu stavku: Kajti po-

Trubarja citiram po »Tem celem novem testamentu" 1582.

14

polnoma nikaj pod soncam ne najdeš; ali bi ne mogli tu kajti z zakaj nadomestiti?
ali je stavek: Zakaj stoji pisanu .... glavni stavek? ali nima stavek: ne pridem, ker
bojim se . . . iste razpostave kakor stavek: zakaj bojim se . . . ?*

Glavni stavki za odvisnimi. Trubar, Ta celi novi testament: Kedar so hudi, hudu
j e bode končal (92) — Kadar so pag ti Farizei se bili vkupe zbrali, vprašal je nje
Jezus (97) — Inu kadar en perpoložni dan pride, tukai noter je šla te Erodiade
šči (158) — Inu v tim, kadar je on govuril, en Farizeus je prosil (285) — Kadar
leta hromeč se je držal, vus folk je tekal k nim (479) —■ Inu v tim kadar on po
potu gre, pergudilo se je (509) — Inu kadar on htim štengom pride, p e r g u d i 1 u
seje (578) itd.

Pri Krelju berem: Inu kadar je zraslo, perneslo je sad.

Janez Svetokriški piše: Inu kadarkuli je na letu spumnil, milu se je jokal.

Pač pa piše prav dosledno Marko Pohlin tako, kakor zahteva „Pravopis“;
tudi na Vodnika se lahko sklicuje profesor Levec, a pri Ravnikarju, našem prvem
prozaistu, že zopet berem: Če bote moj glas poslušali, ljudstvo mi boste meni po¬
svečeno (Zgodbe, 337) — Če ste kaciga siromaka plajš v zastavo dobili, nazaj mu
ga dajte (110) — Janežičeva slovnica § 326. c)  2 navaja iz Ravnikarja: Dobrota, ki
jo očetu storiš, nikdar ne bode pozabljena; važen je velelnik; ČejenašBog —Bog,
deržite se ga njega samiga, če pa je Bal Bog, primite se Bala (224). Šmigoc
piše: če poletji sonce prižaga, rojijo se čbele — Če si je roj sedel, more se on
z nečim pokriti; Matija V r t o v e c: če je kaj lepote pri človeku, najde se pri cveteči
mladosti — Naj kapljajo otroci, nihče razu n staršev si ne bo tega k sercu vzel. —
Kobe: Ako gre kod sama po gori, daje si srčnost.

Ali sta Trubar in Rogerij pisala pod hrvatskim vplivom?

Besedni red, ki ga obsoja § 535., starim pisateljem ni neznan in se da zasledovati
od 16. do našega stoletja; z Levstikom si je priboril v naši prozi vse pravice in noben
klasik se ga do Škrabca ni izogibal.

Dr. Murko govori o tem v Letopisu „Matice Slovenske* 1892 in pravi na str. 74 :
„Neslovensko bi bilo tudi tako postavljanje pomožnikove oblike: U ovo vrijeme počeli
su vladaoci ljude pod svoju vlast obertati“; toda njegov spis kar mrgoli takih „pre-
greh“, le išči jih na pr. na strani 72, 73, 77, 80, 82, 84, 85; o glavnih stavkih za
odvisniki govori na strani 82 ter priznava le „izjeme“ kakor: Da bi pa kdo ne mislil,
da črevljev nima, nosil j e j e ... ., a sam piše tudi take „izjeme“ na strani 79, 82,
83 itd.

Kaj bi storil profesor Levec s tem stavkom, ki sem si ga  ne vem odkod izpisal:
Če se je pojavil v nekaterih primerih a tudi v kratkih ali nenaglašenih zlogih, vplivale
s o pri tem sorodne oblike . . . ?

Besedni red, o katerem pravi profesor Levec, da bi se ga „nikoli nikjer ne smel
nihče" držati**, pa ni samo slovenski in za odvisniki srbohrvatski, ampak je tudi češki,
poljski in ruski, gotovo vseslovanski; ta skladnost se ti jasno pokaže, če
primerjaš mnogobrojne češke, poljske in ruske primere, ki jih je zbral Vodička
v časopisu „Listy filologicke a paedagogicke" 1876, str. 256 sl.:

1. Zdest. oba imperatora ugovorilisb. ...

2. V Praze prvni podnet k opravam a novotam vychazel. . . .

3. W Weprynie, pod pozorem tych polovvan, szlachta i dworscy ludzie a
nawet i sielzcy chlopi sposobili si e do koni i do strzelby.

* Primeri iztočni ar, ar ti, Valjavec, Archiv VIII. 399.

** Seve ogrski Slovenci so „vandaluši“, nihče!

15

Naslonica se stoji v ruščini vedno za glagolom: Nakoneci Petra rešilsja . . . .
tako praviloma tudi v češčini in poljščini: tehdaž Sigmund strojil se byl prave k
valce turecke. — Tymczasem kumowie zabrali sie • • • •

V teh primerah bi slovenščina premenila mesto osebku in povedku; tako inverzijo
pozna v gotovih slučajih i češčina, poljščina in ruščina, a tudi tedaj stoji naslonica na
svojem mestu, to je: za deležnikom (glagolom):

Takimi obrazomi vi tečenie vremeni sosta vij a j etsj a jazyki knižnyj ....

Teprv u Rudavy s trhla se kruta i krvava bitva.

W tem ni ztad ni z ovad z j awil sie ksiadz Jacek ....

Ti primeri so popolnoma enaki stavku: Mestni občini ljubljanski dovolil je
deželni zbor najeti posojilo.

Kakor v glavnih, tako stavi češki, poljski in ruski jezik besede tudi v odvisnih stavkih.

Hrvaščina ima naslonice odvisnih stavkov brž za veznikom, oziroma zaimkom;
tako pač navadno tudi slovenščina (§ 541. »Pravopisa"), vendar nahajaš v stari in novi
literaturi nebroj primer, ki nasprotujejo temu pravilu; mnogo jih je takih, da bi ne
prenašale druge razpostave, primeri po Vodniku posneti stavek: Marko Pohlin je zatrje¬
val, da do njegovih časov še ni bilo nobene kranjske slovnice, Murko v Letopisu
»Matice Slovenske", 1892, str. 75; prav nedomač pa se nam zdi tak stavek: Pisatelj
je dokazal, da v knjigi izraženo konservativno stremljenje je krivo, »Zvon", 1899,
str. 453.

Ta posebnost odvisnih stavkov, ki je bržkone tujega izvira, je vplivala na glavne
stavke ter obveljala tudi v teh, tako da so v hrvaščini naslonice prodrle do prve besede
v stavku, prim, moj se brat ženi, a v slovenščini so ostale sredi stavka, če niso ohra¬
nile prvotnega mesta za glagolom; tako zavzema naš jezik tudi v tem oziru nekako
sredino med slovanskim severom in jugom.

S pretirano strogostjo potakem obsoja § 535. besedosledje, ki je pač bolj slovansko
nego ono, ki ga zahteva; v praksi ta nauk ne bo imel mnogo moči, ker nam nihče ne
čuti nič napačnosti v nasprotnem besednem redu; da bi se pa naj vselej jasno zave¬
dali Levčevih pravil, to bi mogel le skrajni pedant od nas zahtevati; pedantovskim
korektorjem in učiteljem seveda bodo ta ozkosrčna pravila izvabila mnogo nepotrebne
rdeče tinte, v njej bo izkrvavela gibčnost in vzletnost nadarjenega učenca, a govornika
in pesnika ne bodo nikoli vezala, pa tudi vsakdanji govor s pisano različnimi niiansami
svojih misli bo drzno preziral vsakega, ki bi ga hotel vkovati v ozke spone umetnih
pravil.

Po pravici povdarja Murko, Letopis »Matice Slovenske", 1892, str. 73—75, koliko
»izjem" objasnjuje stavkov naglas.

Strožje določena je razpostava besedi le v jezikih, ki nimajo razvitega oblikoslovja;
njim je sintaktično sredstvo (prim, francoščino).

Kako naj stoje naslonice ena za drugo, tega nas uči § 547.; zvezi gaje, si ga
j e sta debeleje tiskani, prav kakor v »Cvetju" XIV., 5, odkoder je vse to vzeto (do
zadnje vrste); jasno je, zakaj je tu tisk drugačen, ali tudi zvezam zadnje vrste: ga
bom itd. bi se moralo po tisku poznati, da imajo isto posebnost. Sicer pa je opomniti,
da se na iztočnem Štajerskem ne pravi: ga bom, ampak: bom ga, oziroma jan ga,
tiš ga, onde ga itd.

Zakaj ni nič povedano o mestu besedice bi?

Pri tej priliki še eno opazko. Profesor Levec s Škrabcem vred ni opazil, kako
preži iz zasede besedica naj na občno veljavnost pravila, da stoje naslonice na drugem
mestu, v odvisnikih brž za veznikom. Naj na Kranjskem ni naslonica; zato moramo

16

reči, da ima stavek: opominjal ga je, da naj se varuje sovražnikov — le eno naslo-
nico, a ta stoji na tretjem mestu; ravno tako v stavku: mislimo, da naj se reme-
dura hitro zvrši; prim. Kette-jev sonet:

O Adrija, kako naj te objame,

Kako naj te poljubi pogled moj!

Na Štajerskem bi se reklo: da se naj varuje, da se naj zvrši, in v onem so¬
netu bi besede štajerski in za te stihe primerneje razpostavil:

O Adrija, kako te naj objame

Kako te naj poljubi pogled moj!

Naj je prvotno = nehaj; naj se varuje = nehaj se varuje; na Kranjskem je
ohranila besedica več svojega glagolskega značaja, se vzdržala samostalno poleg nasled¬
njega glagola; na Štajerskem je naj kot naklonska členica tesneje združena z njim.

Listajoč dalje najdeš v § 586. pisavo: sv. Lovrenec (na Dravskem polju), a ondot-
nim rojakom je znan le Lovrenc = Laurentius; beseda nima nikoli sekundarnega polu-
glasnika, prim. Franc, Vinc(enc).

Kar nič mi ne ugaja nauk o razzlogovanju, §§ 635. — 653. Janežič-Sket-ova slov¬
nica ima za osnovo razlogovanja govorne zloge in daje na tej podlagi kratka pravila,
„Pravopis“ pa starogrško in latinsko načelo izrekljivost soglasniških skupin; kar se
da skupaj govoriti, se faktično ne govori vselej skupaj in se na ta način v pisavi
dela lahko nasilstvo izgovoru. Nadalje je izrekljivost preteoretično, premalo nazorno na¬
čelo, vsaj za ljudsko šolo. Končno se bodo otroci v slovenščini in nemščini morali učiti
bistveno različnega razlogovanja.

Zakaj bi morali mesto drugače razstavljati kakor klopko, zakaj se-stra, a
c e s a r - s k i ?

01 eh k o ti ti je treba pravila, ki služijo le praksi, ne pa jih razpresti na poltretjo
stran in je obtežiti z nepotrebnimi razločki.

Besede kakor Koseski, človeški, češki, gosposki so po „Pravopisu“
sestavljene (§ 647.—648.); potem je očet-ov tudi sestavljenka.

Ali je bilo treba n ar ek aj a namesto narekovaja?

Naj še zapišem par besedi v prilog n Pravopisu “! Profesor Levec piše: ciprski,
filistrski, metrski, ogrski, sestrski, profesor Perušek pa želi ciper s ki, ker pišejo tudi
Hrvati: ciparski in ker se v resnici sliši poluglasnik e, ne pa trdi r sam. Toda gotovo
sliši profesor Perušek v kranjskih narečjih tudi smert, ne smrt; kakor smo se pa po
iztočnih štajerskih narečjih navadili pisati smrt, smrtnik, tako bomo pač morali tudi
odobravati ogrski in res se na iztočnem Štajerskem govori: vogrski, jiitrna, kvatrni,
zajtrk, vetrnjak, Vedrnjak itd. s pravim samoglasniškim r-om; besedi petrski, litrski
sta tam znani v obliki: petroski, litroski.

Profesor Perušek dokazuje: „V besedah, kakoršne so b ri -d o, z rt-no dohaja
neposredno za r-om soglasnik; v besedah ciprski, jutrnji itd. pa ne prihaja neposredno
za r-om soglasnik, ampak polglasnik prvotnih sufiksov bski itd.; ta razlika mi je ne-
umljiva; brido in ogrtski (o g ris ki) je prav isti slučaj; ko sta sveti Ciril in Metod
fiksirala pisavo, je bilo slišati za r-om poluglasnik, a že rano sta bila i, h le pravo¬
pisno znamenje samoglasniškega r-a; iz tega se je na Kranjskem spredaj razvil polu¬
glasnik, na Štajerskem pa je ostal samoglasniški r: brdo, vogrski; ker pišemo brdo,
moramo pisati tudi ogrski.

Nadalje pravi Perušek: „Ako bi bilo pravilno ciprski, filistrski, ondi bi
bilo pravilno tudi Cipr, filistr, Ogr itd.“ in vendar se govori tudi na iztoku: Voger.

17

Tu pa je treba opomniti: pri besedi O g er imamo opraviti z besednim koncem,
pri ogrski pa z notranjščino; končni zlogi imajo v jezikih pogosto svoje posebne za¬
kone, samoglasniški r je bil na koncu pretežak za izgovor, in nasprotovala mu je mno¬
žica onih besed, ki imajo prvotni poluglasnik pred končnim samoglasnikom.

V istem smislu zavračamo Peruškovo pisavo dob brci, gaberc (na Štajerskem
lastno ime: Gabre) in odobrujemo do brci, gabre; Perušek pa predlaga tudi gabrec
po Levčevem: stebrec; te oblike so mlajše, nastale po analogiji: gaber: gabr-a,
brat: brat-a, zato gabrec poleg bratec.

Preoster izraz rabi profesor Perušek o § 34. »Pravopisa", češ da širi krive nauke,
ter ga sam popravlja: „n v s ni ti ne zatika zeva, nego je refleks prvotnega n-a v besedi
si n, ki odgovarja grški in latinski cum“. To je sicer stara razlaga, a radi tega
še ni resnična, prim. Archiv XIV, 96; da bi v njega, njemu prišel n po analogiji
iz imenovalnika on, tega še nisem nikoli slišal; zelo dvomljiva je tudi vzporednost si:
oov:cum, če primerjamo sanskritski sam.

V naglici je profesor Perušek Kreljev gen. sing. nosilca (sc. se je dotagnil)
od besede nosilce vzel za acc. besede nosilec, Trubar ima ondi paro.

*

* *

P. Škrabec, naš slavnoznani učeni slovenist, je posegel tudi v to pravdo, a nam
doslej ni podal nič novega. Prav v našem smislu govori na strani tretji sedme številke
letošnjega „Cvetja“ tako-le: „Kjer gredo narečja razna pota, mislim, da se bomo po
pravici držali tistega, ki je dosledniše ohranilo, kar imamo skupnega se staro slovenščino
ali hrvaščino". Stran četrta dokazuje to, kar sem poudarjal nasproti Perušku tudi jaz,
da namreč-iz tkalec ne postane tka ve c; vse strani osme številke pa razpravljajo le
to, kar je že lepo pokazal profesor Perušek, da je v slovanščini mnogo besed na -vec,
a te so izpeljane iz pridevnikov, nikjer pa ne nahajam ničesar, kar bi nam omajalo
stališče. Ob tej priliki naj sporočim cenjenemu goriškemu slovenistu, da sem slišal te
počitnice v Črnomlju: jegralc, ponočevale, plezale, tkale (s trdim 1-om!).

Omeniti še mi je dično „Slovenko“, ki je v 17. letošnji številki prinesla lep članek
o 1-u ter z mnogobrojnimi izjavami starih naših slovničarjev pokazala, kako so se ti-le
v interesu skupnosti zavedali potrebe čistega izgovora zlasti končnega 1-a.

V 16. številki »Dom in Sveta" pripoveduje potopisec, kako se mu je milo storilo,
da na Francoskem niso poznali njegove domovine:

Majhna ti si, domovina,

Nepoznano je ime ti . . .

Bral sem to z nekako nejevoljo ter mislil: Prav se jim godi vsem tistim, ki poznajo
le domačo župnijo, deželo za svojo domovino! naj je in ostane nepoznan vsem tujcem
oni, ki jih o svojem domu informira tako-le: Jaz sem Štajerec, Kranjec! Jaz bi se tujcu
Francozu ne imenoval niti Slovenca, ampak bi rekel: Je suis un Slave autrichien, Slovan
sem avstrijski! Slovane pa dobro pozna vsak Francoz, ves svet.

Nepoznan in neimenovan naj bode tudi obžalovanja vredni pisec »Učit. Tovariša"
z dne 1. sept. t. 1.; kdor si upa s tako drzno omejenostjo na dan, na tega se ne
moremo ozirati.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIENICA