Poštnina plačana s golofhA A Leto XIL, štev. 119 LJubljana, sreda 17. maja 19J1 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta St 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana St 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ter lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL a Telef. št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifa Povratek ministra Marinkovica Ministrove izjave novinarjem o sklepih sveta Društva narodov m evropske komisije Beograd. 2«. maja. p. Dopoldne ob 10.10 f p je z ekspresom vrnil la Ženeve zu nanji minister dr. Voja Marinkovič. Novinarji pr. se mu peljali do Rume nasproti 5n so ga spotoma naprosili za izjavo o zasedanju Društva narodov ta o splošnem mednarodnem političnem položaju. Dr. Marinkovič je novinarjem na kratko izjavil: >G!avni predmet raaprav v svetn Društva narodov je bilo vprašanje avstrijsko-nem-ške carinske unije. Sprejet je bil edino mo-=.ič sklep, s katerim se je zadeva predložila haaškemu razsodišču v presojo, ali je Avstrija po obstoječih mednarodnih pogodbah upravičena sklepati take pogodbe. Mnenje, ki ga bo podalo haaško razsodišče, mora biti merodajno sa obe stranki. Ali se bo na septeanberskem zasedanju Društva narodoiv še ponovno raizpravljalo o tem vprašanju, ni odvisno samo od tega, kake mnenje bo podalo haaško razsodišče, marveč tudi od splošnega razvoja razmer. Na vsak način se je z ženevskim sklepom pridobil čas in z diplomatskimi akcijami se lahko do septembra marsikaj spremeni. Na zasedanju evropske studijske komisije so bili sprejeti razni načelni sklepi, ki so lahko velike važnosti, če se bo pri podrobnem proučevanju izkazalo, da so praktično izvedljivi in če ne bodo naleteli na nove načelne pridržke, ker v komisiji sami niso bile definitivno odstranjene vse ovire. Kakor vidite, je uspeh obeh sestankov zelo realen in šele čas bo pokaz"al. kaj je na njih deftaitivnega.« SENZACIONALNI PROCESI V RIMU V četrtek bo razprava proti atentator ju Schirruju, ki je hotel umoriti Mussolinija, par dni kasneje pa proti antiSašističnim intelektualcem Zveza rudniških in topiiniških podjetij Ustanovna skupščina v Beogradu. Želje in potrebe rudniške industrije Beograd, 26. maja. p. Danes se je vršila nstanovna skupščina Zveze rudniških in topi Iniških podjetij kraljevine Jugoslavije. Osnovanje skupne zveze, v kateri bi bila združena vsa udruženja rudniških podjetij, se je pripravljalo že dalje časa. Ta oilj je bil končno dosežem na današnji skupščini, ki je bila odlično obiskana in je pokazala, da vlada v tej industrijski panogi popolno pn^lasje. Skupščino je otvoril in vodil indu-Ftrijec Dragiša Matejič, ki je predlagal med burnim odobravanjem vseh navzočih uda-nost.ne ta pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, min istrskemu predsedniku ta ministru za šume m rudnike. Skupščino je nato pozdravil načelnik oddelka za rudnike v ministrstvu za &ume ta rudnike inž. Turina, ki je podčrtal važnost tega saveaa za po-v;;digo našega domačega rudarstva. Po rrbširnem referatu o sedanjem položaji? rudarske industrije v naši državi, je bila sprejeta daljša resolucija, ki pozdravlja delo vlade za ureditev in konsolidacijo države v duhu kraljevega manifesta ta podčrtava važnost izenačenja zakonodaje. Resolucija zahteva koncentracijo celotne domače rudarske industrije v obliki sindikata ta bodo o tem stavljeni konkretni predlogi. Vlada naj ukrene primerne korake, da se omeji uvoz inozemskega premoga, kar se bo dalo dofioči s primerno tarifno ta carinsko politiko. Nasprotno naj se domačemu premogu dovolijo primerne prevozne olajšave tako doma kakor pri zvozu, da bi mogla na ta način domača podjetja uspešneje konkurirati z inozemskimi. Prti sklepanju trgovinskih pogodb naj se v nobenem primeru ne opusti vsaj minimalna carinska zaščita. Vlada naj nadalje rada vsem državnim ta samoupravnim ustanovam nalog, da smejo uporabljati samo domač premog. Končno poudarja resolucija, naj se pri elektrifikaciji države grade električne centrale predvsem v bližini rudnikov, ker bo na ta načta zagotovljen ne samo razvoj elektrifikacije, marveč cud' rudarstva. Kongres lig za Društvo narodov Obširen delovni program odsekov — Prihodnji kongres bo v Parizu Ostra nesoglasja v vprašanju razorožitve Bndimpegta, 26. maja AA. Včeraj dopoldne in popoldne so zasedali odbori kongresa lig za Društvo narodov. Pravni odbor, ki mu je predsednik Ho-landec Limburg, se bavi s tolmačenjem 61. iS pakta Društva narodov. Odbor za mandate je sprejel resolucijo, ki bo predložena vladam, zastopanim v Društvu narodov. V razpravi so bile tudi resolucije o pobijanju lažnih ali tendenčnih vesti, ki bi utegnile ogražati mir med narodi, nadalje o trgovini z mamili, zlasti z opijem, o narodnosti poročene žene, o konvenciji za pobijanje nelojalne konkurence, o političnih zločincih, o mednarodnem statutu glede političnih zločincev, o osebah, ki so obsojene zaradi deliktov po civilnem pravu, o vohunstvu itd. Ukrajinska zveza Je zaprosila, naj se odpošlje mednarodna komisija, ki bi proučila razmere Ukrajincev v Rusiji. Odbor za prosvetno vzgojo se je posebno bavil z vprašanjem filmov, z vpraša- njem moralne nevarnosti sedanjega razsipanja bogastva itd. Odbor za notranja vprašanja je sklenil, da bo prihodnje zasedanje kongresa v Parizu in da se dan obletnice Kellogg-Brian-dovega pakta 7. avgusta proglasi za mednarodni praznik. V odboru za evropsko sodelovanje pod predsedstvom poljskega delegata Strom-skega je prišla v razpravo resolucija o potrebi razorožitve, ki jo je predložil poseben pododbor. Pri tej priliki je belgijski delegat Rolin predložil poročilo, ki zahteva, naj se to vprašanje uredi z mednarodnim zakonodajstvom. Razvila se je živahna razprava, ki so se je udeležili govorniki raznih držav. Posebno sta zanimala govora grofa Apponyija in nemškega delegata barona Reinbadna. Nemški predlog je bil odbit, ker je zoper njega protestiral francoski delegat. Predsednik je pomiril obe stranki, nakar je predloženo resolucijo pododbor soglasno sprejel, le grof Apponyi se je odtegnil glasovanju. Mednarodna konferenca dela Ženeva, 26. maja. s. Prihodnji četrtek bo v Ženevi otvoTjeno XV. zasedanje medna« rodne konference dela. Na dnevnem redu so med drugim naslednja glavna vpraša* n ja: 1. Določitev starosti za otroke, ki se smejo uporabljati pri delih v industrijskih poklicih, 2. delovni čas v premogovnikih, 3. delna revizija mednarodne konvencije 0 ženskem nočnem delu. Razen tega se bo na tem zasedanju zelo podrobno razprav« 1 alo o ukrepih za preprečitev brezposel« nosti. ženeva, 26. maja AA. Danes se je sestal izvršilni odbor mednarodnega urada dela, da izvrši priprave za zasedanje 15. mednarodne konference za delo. Konference se bo udeležilo 45 narodov. Razprav-ljala bo v glavnem o poenotenju pravilnika o delovnem času v rudnikih. Razprav konference se bosta udeležili tudi Norveška in Argentina, ki že več let nista bili zastopani. Svobodno mesto Gdansk zaenkrat ne bo zastopano, ker ni bilo zaradi protesta Poljske pripuščeno. Spor med Rusijo in Finsko Stockbohn, 26. maja AA. Napetost med Rusijo rn Finsko zaradi protesta finske vlade proti de d o rta cM i kareljskih kmetov se je zelo poostrila. Po poročilih iz Hel-singforsa so ruska letala te dni letela nad mestom in nad finsko obalo. Pri tem so fotografirala razne otoke. Rusi pravijo, da so Finci te otoke utrdili in tako kršili ru-sko-finsko pogodbo. Finska vlada odločno zanika ruske trditve. Nadalje poročajo, da so zapazili 7 ruskih vojnih ladij, ki se vež-baio blizu finske obale. Finski zunanji minister bo pri sovjetski Vladi protestiral, čim prejme avtentične vesti o ruskih izzivanjih. Na Finskem ie zbudila veliko razburjenje vest. da pripravlja Rusija ob finski meji velike vojaške vaje. ki se prično 28 maja. Rumunska kraljica v Italiji Gaeta, 26. maja AA. Sem sta dospeli romunska kraljica Marija in princesa Realna, ki sta si ogledali mesto in okolico. Komunistični izgredi na Slovaškem Bratislava, 26. maja. h- Včeraj 90 priredili madžarski komunisti v občini Košuti v okraju Galandi na Slovaškem zborovanje poljedelskega delavstva. Udeleženci, kakih 150 po številu, so naščuvani po govorniku, komunističnem poslancu Majorju, napadli orožnike. V kritičnem trenutku so orožniki, ki se jim množica ni hotela pokoriti, v samoobrambi oddali v njo salvo, pri čemer so bili štirje komunisti ubiti, pet hudo in več labko ranjenih. Izmed orožnikov jih je bilo šest ranjenih s kamenjem, eden pa celo z nožem. Komunističnega poslanca Majorja so aretirali v Bratislavi. ?,Take sadove,« pišejo »Narodny Listič, >rodi komunistično ščuva-nje.« Mobilizacija Stahlhelma Berlin, 26. maja. g. Prihodnjo nedeljo se bo vršilo v Vratislavi veliko zborovanje Stahlhelma, na katero pričakujejo okoli 150.000 udeležencev iz vse države. Kakor se je zvedelo, nameravajo komunisti to zborovanje motiti. Berlinska kriminalna policija je prišla na sled ogromnemu šte* vilu ponarejenih slavnostnih znakov. Neka vratislavska tvrdka je izdelala po naročilu iz Berlina 5000 takih znakov in šele po dobavi se je izkazalo, da dobavitelji niso bili legitimirani in da jih je treba najbrže iskati med političnimi nasprotnk Stahlhel« ma. Razen znakov je bilo ponarejenih tu« di veliko število vstopnic za to zborova* nje. Splošno računajo, da bo prišlo na vra* tislavskem zborovanju do hudih pol i ti č* nih izgredov. Bivši nemški prestolonaslednik kandidat za državnega predsednika Pariz, 26. maja d. Kakor poroča »Agen-ce Radio« iz Amsterdama, je bivši nemški prestolonaslednik posetil svojega očeta v Doornu. Po poročilu omenjene agenture krožijo vesti, ki pa še niso potrjene, da je hotel zvedeti ob tej priliki očetovo mnenje, ali naj prevzame kandidaturo pri volitvah za predsednika nemške republike, ki bodo prihodnje leto, če mu jo bodo ponudili narodni socialisti. Rim, 36. mafla 5. V četrtek 27. t. m. se bo vršil pred fašističnim tribunalom oroces proti anarhistu Schirru. Sodišču bo predse, doval fašistični general Christini. obtožbo na bo zastopal vrhovni državni tožilec Dessy. Obtoženca zagovarja advokat Angelo Antonio. K razpravi je pozvanih 25 prič. Proces bo trajal samo en dan in bo sodba izrečena najbrž še istega dne. Naslednje dni se bo pričel proces proti skupini protifašistov, ki so obtoženi zaradi ro-vaTjenla proti režimu. Glavni obtoženec ie trgovec Riccardo Bauer iz Milana, ostali obtoženci pa so večinoma profesorji in in-ženjerji. Zaroto je odkrila, kakor znano meseca oktobra politična policija Ovra. Organizacija se je imenovala »Pravica in svoboda« ter ie vzdrževala zveze s proti-fašisti v inozemstvu. Širila Je letake iip brošure, v katerih je pozivala narod k upo. ru proti fašističnemu režimu. Tudi ta pro-ce« bo traial samo dan ali dva. Rim, 26. maja- d. Državni tožilec pri izrednem sodišču za zaščito države je izročil sodišču obtožnico proti anarhistu Schirruju, ki so ga, kakor znano, meseca februarja prijeli v Rimu pod sumnjo, da pripravlja bombni atentat na Mussolinija. Obtožnica navaja, da se je Schirru dogovoril v inozemstvu z voditelji italijanskih političnih beguncev tn mednarodnih" anarhistov, kako bo svoj načrt izvedeL Porabil je priliko mednarodnega velesejma v Milanu, da se je vtihotapil v Italijo. Njegov namen se je najprej zavlekel za nekaj mesecev, ker si je v Milanu zaradi lahkoživega življenja nakopal venerično bolezen. Tako je živel v lombardski prestolici več mesecev in kot ameriški državljan odklanjal vsake osebne podatke policiji. Mudil se je nato še v San Remu, Pisi in Firenzi, predno je prišel v Rim. Tu so ga zaradi sumljivega obnašanja prijeli in odvedli na policijski komi-sarijat, kjer je bliskoma izvlekel iz hlačnega žepa samokres in med klici »Živela anarhija« nevarno ranil tri policijske uradnik«. Ustrelil je nato še sebe v glavo in se one-sveščen zgrudil na tla. Schirru je, kakor pravi dalje obtožnica, izdelal svoj načrt z veliko spretnostjo. Priskrbel si je najprej ameriško državljanstvo, da bi se lažje kretal po Italiji. Bil je dobro založen z denarjem in se rad kretal v družbi lahkoživih žensk. Izvedenci so dognali, da sta bili boipbi, ki so ju našli pri nJem, napolnjeni s silnim razstrelivom »cheddite« in da je bil akcijski radij manjše bombe 30, večje pa 70 metrov. Razen tega je vedno nosil s seboj samokres z 12 rezervnimi naboji. Iz Rima je bil v zelo tesnih zvezah z Nemčija dobi ogromno posojilo? . Po angleških vesteh naj bi velesile dale Nemčiji posojilo 28 milijard dinarjev London, 26. maja. g. V zvezi s skoraj« šnjim obiskom nemških državnikov v Che* quersu izjavlja dames »Daily Herald«, da kažejo vsi zmki, da bosta zunanji mini* ster dT. Ourtius in kancelar dr. Brtining načela tamkaj vprašanje revizije Youi ničesar znanega in tu* di niso bili storjeni nobeni koraki v tej smeri. Berlin, 26. maja. AA. Merodajri nem* Ski krogi poudarjajo, da Nemčija ne želi inozemskega posojila, ker bi morala s tem denarjem plačevati reparacije. Nemški krogi naglašajo, da se morajo reparacije znižati, ker 60 cene zelo padle. Nemčija mora plačevati reparacije v zlatu, ki je zadnje čase veliko pridobilo na vrednosti. Doslej se Nemčija še ni odločila načeti reparacijsko vprašanje, vendar pa vlada ne želi, da bi o reviziji reparacijskih dajatev odločalo Društvo narodov. Kongres francoskih socialistov Leon Bhim o predsedniških volitvah hi Briandovem poraza — Zanimiva debata o razorožitvi Pariz, 26. maja. č.Soclalno-demokratska stranka je imela v binkoštnih praznikih evoj letni kongres v Toursu. Predsednik stranke Leon BLum je podal obširen referat o zunanji ta notranji politiki ter pri tem naglašal, da je postala zunanja politika Francije v zadnjem času žrtev notranjih političnih razmer. To se je videlo zlasti pri predsedniških volitvah, ko je zmagala reakcija. Briand ni propadel, ker so se socialni demokratje preveč zavzemali zani. marveč zato, ker so ga zapustili republikanci, ki se sedaj tega sramujejo. Socialno-demo-kratska stranka se je v zadnjem času kon- solidlrala ta sprejema bort>o r saivastl, "da bo odnesla pni prihodnjih parlamentarnih volitvah popolno zmago. . Tours, 26. maja. Socialistični kongres Je danes nadaljeval razpravo o razorožitvi. Poslanec Loquta je pobijal teizo, da bi bila vojna nekaj, kar prinese usoda. Socializem se zavzema za razorožitev, ki pomeni le izoliramo rešitev. Zato naj bi kongres sprejel predlog, ki bi prepovedoval zasebno izdelovanje orožja Drugi govornik se Je zavzemal za ustanovitev posebne oborožene sile v službi Društva narodov. španski škofje potujejo v Rim Kardinal Segura v avtfijenci pri papežu — Vatikan profl irovohne-novanemu španskemu poslaniku — Volitve v Kataloniji Rtm 26. maja AA. Španski primas kardinal Segura je prispel v Rim ter je bil sprejet v privatni avdijenoi. Kakor poročajo, je kardinal ob tej priliki «apežu obširno poročal o položaju v Španiji. V prihodnjih dneh prispe več španskih škofov v Rim. Rim. 26. maja d. Kardinal državni tajnik Pacceli je brzojavno obvestil novo Špansko vlado, da bi papež ne videl rad kot poslanika Španije v Vatikanu Zuluetto, ker ie dokazano, da je eden izmed zelo vplivnih framazonov. Ziriuetta je svoječasno objavil študijo, v kateri se zelo skeptično izraža o papeževi oblasti. Ker je med tem španska vdada že objavila njegovo imenovanje za poslanika v Vatikanu, bi mogel zaradi tega nastati neprijeten spor. Domnevajo, da bo vse likvidirano na ta način da bo oač Zulueta nekaj časa poslanik, njegove dolžnosti pa bo vršil odpravnik poslov, ki bo orijal Vatikanu. Zuluetta bi bil potem čez nekoliko mesecev imenovan na drugo mesto. Madrid, 26. maja d. Po devetletnem odmoru so se v nedeljo vršile volitve v Kataloniji. Volili so zastonnike v ustavodajno skupščino, ki naj določi razmerje med Katalonijo in ostalo Španijo. Pri volitvah le prišlo do hudih incidentov. V 32 krajih so razbili volilne skrinjice, zaradi česar bodo morali volitve ponovno izvesti. V 31 okrajih volitev niso mozli' izvesti v nolnem obsegu, ker so politični nasprotniki preprečili nekaterim članom občinskih svetov, ki vORjo v ustavodajno skupščino, udeležbo pri volitvah Ad Schira Neprijeten incident v Parizu Pariz, 76. maja. AA. Pri sprejemu 21 ameriških županov, ki so prišli na fran* cosko kolenijalno razstavo, je prišlo do neprijetnega incidenta. Ko so na oficijel* nem banketu dvignili čase za napitnico Cdsedniku republike, je vstal župan lz Angelesa, John Clinton Porter in de* monstrativno zapustil s soprogo dvorano. Dejal je, da se pri napitnici niso ozirali na goste. Voditelj ameriške delegacije je takoj vstal in ostro obsodil obnašanje svo* jega tovariša. V svojem kratkem govoru je poudaril, da je ameriški predsednik Hoo* ver na svojem potovanju v Južno Ameri* ko vedno spoštoval, ta mošnje običaje. Enajst oseb utonilo Varšava, 26. maja g. Na reki Visli se Je v bližini kraja Ostrovska dogodila velika katastrofa. Na reki se je med vožnjo potopil velik prevozni čoln, na katerem je bilo 32 oseb. 21 ljudi se je rešilo s plavanjem, dočim je ostalih 11, večinoma žensk in deklet, utonilo. Lastnik čolna je bil aretiran. Nov oceanski velikan London, 26. maja AA. Jutri odpluje na prvo pot iz Southamptona v Quebec in v Montreal novi parnik Kanadske pacifiške družbe »Empress of Britain«, ki ima 42 tisoč ton. Parnik je 758 čevljev dolg in je bil zgrajen v Clydebanku. Spustil ga je v morje waleški princ. Parnik bo vozil do Kanade 3 dni in poL anarhisti v inozemstvu in še po njegovi aretaciji so prihajala na njega anarhistična navodila iz inozemstva- Glasom obtožnice je Schirru pri preiskavi sam izjavil: »Izdelal sem načrt, da izvršim bombni atentat na duceja. Prežal sem vedno ob palači Venezia, kdaj se prikaže duce-jev avto in pogodim onega, ki sem ga s slik že tako dobro poznal. Toda vedno me je ustavila straža in nikdar nisem imel prilike videti Mussolinija.« Končno se je odločil, da počaka otvoritve parlamenta, da izvedeni svoj načrt. V Londonu so bili anarhisti z njegovim zavlačevanjem že zelo nezadovoljni, o čemer svedoči časopis >La Tribuna«, ki je bil zaplenjen med njegovo korespondenco. V listu se nahaja slika fašističnega shoda v Sieni 1. februarja, katerega se je udeležil tudi MussolinL Nad sliko je v angleškem jeziku beležka, iz katere je razvi-deli prikrit očitek, zakaj ni svojega načrta že tedaj izvršiL Obtožnica zaključuje, da je ducejova oseba sveta in neobhodno potrebna za veličin« Italije, zalo je ne samo zakonita, ampak tudi moralna dolžnost vsakega Italijana, da sodeluje a vsemi sredstvi pri ohranitvi rdravja in življenja svojega voditelja. Ublož-aka zahteva smrtno kazen. Kongres slovanskih filologov Praga, 26. maja. h. Včeraj ob 10. dopo dne je bil tu otvorjen kongres slovanskih klasičnih filologov. Na kongresu so bili med odlčnhni gosti navzoča tudi jugosk* venski poslanik dr. Kiramer, poljski posla« nik Grzybowski in bolgarski poslanik dr. Vasov, ki so bili predmet živahnih o^aetj. Trgovinska konferenca . v Pragi Praga, 26. maja gh. V veBki dvorani po- slanske zbornice se ie popoidne sestal k otvoritvi osredngi svet mednarodne parlamentarne trgovinske konference, na kateri je navzočih okoli 100 delegatov iz 40 evropskih držav. Vsi udeleženci so govorili za mednarodno trgovinsko sodelovanje. Otvoritve kongresa se je udeležil tudi zunanji minister dr. Beneš. ki je prisrčno pozdravil delegate. Imenovanja sodnikov Beograd, 26. maja. p. S kratjevim ukazom so postavljeni za sodnika okrožnega aodfišča v Mariboru dr. Fran Kotnik, stare* Sina sreskega sodišča v Kranjski gori; za sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Vladimir Železinger, tajnik kasacijske* ga sodišča pri Stolu sedmorioe oddelek B v Zagrebu; za sodnika pri deželnem sodii« šču v Ljubljani Josip Baričevič,. sodnik sreskega sodišča v Cerknici; na tajnika ka« sacijskega sodišča pri Stolu sedmorice od« delek B v Zagrebu dr. Aleksander Grobel« nik, sodnik sreskega sodišča v Metliki, ra. sodnika sreskega sodišča v Metliki dr. Stojan Bajič, sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Cerknici Anton Šporn, sodni pri* pravnik pri okrožnem sodri šču v Novem mestu. Umor fašističnega miličnika v Istri PutJ, 26. maja. r. Neznana oseba je ustre* Kla s puško miličnika Marica Bursiča, ko se je vračal od maše domov. Prefekt Foschi je odredil najstrožjo preiskavo za izsleditev morilca. Češkoslovaški učitelji ▼ Zagrebu Zagreb, 26. maja n. Semkaj so prispeli češkoslovaški učitelji, ki se nahajajo na turneji po Jugoslaviji. Ogledali so rt razne šolske zavode in druge šolske ustanove. Drevi odpotujejo v Dalmacijo. Volitve delavskih zaupnikov Beograd, 26. maja AA. Centrala industrijskih korporacij je poslala vlogo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, v kateri prosi, naj se izpremene nekateri predlogi posameznih členov glede navodil za volitve nameščenskih zaupnikov. Po predlogu centrale naj bi bil prvi člen navodil posebno prestižen zaradi potrebe minimalnega števila delavcev in nameščencev, ki imajo pravico zahtevati volitve ali pa sporazumno nastavljenega delavskega zaupnika. Velike letalske tekme v Franciji Pariz, 26. maja. AA. Na letališču v Vm* cinnesu so bile včeraj velike letalske tekme v prisotnosti predsednika republike Doumersuea in' njegovega naslednika Dou* merja. Tekem so se udeležila športna, tr* govska in vojna letala, skupaj okoli 500 le* tal. Listi komentirajo najugodneje uspeh francoske avijacije, ki je razviden iz vče» rajšnjih tekem. London, 26. maja. AA. Za binkoštna praznike so velike množice prisostvovale poizkusnim poletom nekaterih letalcev,'ki se vežbajo v Calshotu za letalske tekme za Schneiderjev pokal. Letalski poveljnik Orlebar je letel z letalom tipa »Gloster Napier 6«. Dosegel je hitrost približno 300 *nilj na uro. Carinska unija pokopana ? Zasliševanje prič v zagrebškem procesu Izpovedbe prič, Id so bile navzoče pri umoru direktorja Tonija Schle- gla — Razprava se še nadaljuje Ženeva, 24. maja. Gospoda Schober in Curtius, ki sta s svojiim načrtom carinske unije tako silno iznenadrla evropsko javnost, si morata priznati, da sta ob koncu razprave v Ženevi postala žrtvi ne manj učinkovitega, gotovo pa daleko lojal-nejšega presenečenja. Ako pa sta oba nemška državnika pripravila presenečenje Evropi na skrivnem in na tihem, da uresničita svojo politično zamisel, se je presenečenje, ki sta ga doživela prošK teden, odigralo tako rekoč pred vso svetovno javnostjo. Po dolgem angleškem Schobrovem zagovoru je stavil Henderson avstrijskemu ministru zunanjih del na videz čisto nedolžno vprašanje: »Da se ognemo vsakemu kasnejšemu nesporazumu, si dovoljujem staviti gospodu Schobru vprašanje, da-li ne bo pod vzel nikake-ga koraka k uresničenju carinske unide, dokler Društvo narodov ni sklepalo o razsodbi haaškega razsodišča.« Na to vprašanje je Schober točno odgovoril: »To sem izjavil že dvakrat in izjavljam ponovno, da g. Hendersonu lahko dam taka zagotovila.« Avstrijski zunanji minister se bržčas v prvem hipu ni zavedal dalekosežno-sti svojega odgovora. Kakor je zdaj znano izza kulis evropskega odbora, je imel Briand namen, da stavi Schobru to usodno vprašanje. Ako bi bilo došlo do tega. bi Schober postal pozoren in bi morda dal odgovor nanj šele po posvetovanju s Curtiusom in s svojimi zaupniki. Henderson pa je sam, nekako mimogrede, stavil to vprašanje in dosegel zaželjeni uspeh. S Schobrovo izjavo je avstrijsko-nemška carinska unija najbrž definitivno pokopana. Komur to ni bilo jasno iz govorov zastopnikov treh velesil, je moral to razumeti po gornjem dialogu in po razpoloženju v Društvu narodov. Ako bo haaško razsodišče priznalo medna-rodno-pravno stran nemškega načrta za brezhibno, bi zadeva morala po obljubi Schobra še enkrat pred Društvo narodov, ki bo razsojalo o načrtu s političnega in gospodarskega vidika. Kakor pa vse kaže, skoroda ni več misliti, da bi zamišljena carinska unija še en- Tajno oboroževanje Bolgarije Sofija, 22. maja. Bolgarska šteje med one države, ki v smislu mirovnih pogodb ne smejo imeti stalne vojske in je številčna moč niihove narodne obrambe točno določena. Ravno tako je tem državam prepovedano oboroževanje, nabavljanje vojnega rnaterijala in sploh vse, kar^bi bilo v zvezi s pripravami za oborožen spopad bilo s komerkoli v bližji ali daljši bodočnosti. Da bi se Bolgarska pripravljala za kaj podobnega, se doslej ni čulo. da pa skuša kolikor le mogoče izpopolniti svoje oborožene sile, ki so ji dovoljene po mirovnih ugovorih, je splošno znano, čulo se je tudi tu pa tam o tajnih dobavah orožja, toda o kakih večjih podvigih v tem pogledu ni bilo govora. Tako se je torej smatralo, da Bolgarska izpolnjuje svoje tostvarne, iz mirovnih pogodb izvirajoče obveznosti. Toda te dni je prodrla v javnost vest o razkritju, ki postavlja bolgarsko »zvesto izpolnjevanje pogodbenih obvez» v zelo čudno luč. Razkrilo se je. da se nahaja na bolgarskih tleh-sitajno urejena tovarna vojnega rnaterijala, streliva in celo zadušili vih plinov. V Kostinbrodu se nahaja kemična tovarna, ki po zatrjevanju bolgarskih 'službenih krogov proizvaja toaletno milo in klej. Čudno pa je, da je dostop v to tovarno zelo težaven in da se dovoljenje za ogled tovarne dobi zelo težko. In tisti, ki dobi tako dovoljenje, si more ogledati le najmanjši del tovarne, kjer v resnici vidi, kako se izdelujeta milo in klej. Kaj se pa dela v drugih oddelkih razsežne tovarne, pa je vse doslej bila skrivnost, ki bi bila tudi ostala taka, da se ni našel neki tuj novinar, ki je v tej nedolžni tovarni za milo in klej odkrit tovarno za — orožje. strelivo in zadušljive pline. Delavci v tej tovarni so skoraj izključno sami makedonstvujušči, ki so podrejeni »ravnatelju«, predstavniku VMRO. Delavci imajo stanovanja v tovarniških poslopjih in smejo zapustiti področje tovarne samo s posebnim dovoljenjem »ravnatelja«, a tudi samo za zelo kratek čas in morajo navesti utemeljen vzrok za svojo odsotnost. Prekoračenje dovoljenega izostanka se kaznuje kar najstrožje. Dogada se, da tak grešnik po povratku popolnoma izgine. V tovarni nameščeni makedonstvujušči so se lani vrnili iz neke tuje države, kjer so se vežbali v delu. Disciplina v tovarni je silno stroga, naravnost vojaška. Zapori se nahajajo kar v tovarni sami. Zelo živahno ie v tovarni ponoči. Vse delavstvo je na nogah, tovorni avtomobili stoje pripravljeni, »milo in klej« se nakladata na avtomobile, ki krenejo nato v Rodopsko planino, kjer se nahajajo skladišča za izgotovljeno blago. Skladišča v Rodooi straži posebna četa makedonstvujuščih pod po-veljništvom četaškega vojvode Vladimira Kurteva. V skladišča smejo samo za. to določeni ljudje, vsakdo drugi plača z živlieniem poizkus, da bi si ogledal to skladišče »mila in kleja«. Kakor že rečeno, je vstop v tovarno prepovedan. Samo najzanesljivejši lju- krat prišla pred Društvo narodov, saj se je že tekoče zasedanje dovolj jasno izrazilo o politični nevarnosti in gospodarski brezuspešnosti Schobrove in Curtiusove namere. Stvar je tedaj po vsem videzu že likvidirana — po nemali zaslugi enega izmed nje tvorcev. Nevarnosti, da bi Nemčija in Avstrija ne priznali mednarodne razsodbe in izstopili iz Društva narodov, se ni bati, kajti obe državi si gotovo ne nameravata nakopati carinske vojne, blokade in splošne odpovedi kredita, kar vse predvideva statut Društva narodov za svoje neposlušne člane. Ni sicer gotovo, da bi Društvo narodov poseglo za takim radikalnim sredstvom, vendar pa ni svetovati nobeni državi, da bi tirala stvar tako daleč. Tako je francosko stališče zmagalo v Ženevi na celi črti. Nemški republiki sta bili osamljeni ne samo v svetu Društva narodov, nego tudi v evropski komisiji, kjer so razprave daleko manjšega pomena, saj ima komisija samn proučevati sporna vprašanja, ne pa odločati o njih. Z gledišča evropskega sodelovanja to ni sicer nikak razveseljiv pojav, kajti morda bo ženevska nezgoda Schobra in Curtiusa le še oja-čila notranje sovražnike Društva narodov v Nemčiii, sovražnike, ki jim je sporazum med narodi odvraten in ki se zatekalo samo na sirovo silo. Ni baš ugodno, da .ie orva važnejša odločitev Društva narodov ravno prepoved izvršitve nekega načrta. Društvo bi -"se uspešnejše vršilo svojo nalogo, ako bi se izkazalo v pozitivni smeri. Vendar pa kljub temu ne moremo prezreti uspeha v tem, da je Društvo narodov vsaj v stara preprečiti izvedbo obče škodljivih načrtov. Tudi ta negativna stran ie velike važnosti. S carinsko uniio Nemčije in Avstrije so bile pač pokopane nade nekoliko tisočev. ki bi imele dobiček od odnrave carinske meje med obema nemškima republikama, ali interesi onih milijonov, ki bi bili oeroženi s to unijo, so seveda daleko bolj odločilni. Glavni interes teh milijonov pa je mir in politično ravnovesie, kar o^.o.ie bi izvršitev avstro-nemške-ga načrta spravila v veliko neA^amost. dje smejo v tovarno, predstavniki vlade in njeni zastopniki in pa makedonstvujušči. Tujcem se razkazuje, kakor že rečeno, proizvodnja toaletnega mila in kleja, ne da bi le slutili, da se nahajajo v tovarni orožja in streliva. Kake posledice bo imelo za Bolgarsko to razkritje, se pač še ne ve. Bolgarski vladni tisk pa seveda previdno molči. 4- Ustanovitev slovanske delavske internacionale Ob binkoštiih je imelo Češkoslovaško de« lavsko udruženje v Pragi kongres, katerega se je udeležila tudi petčlanska delegacija nacionalnega delavskega pokreta iz Jugo* slavi ie. V zastopstvu Narodne strokovne zveze sta iz Ljubljane odpotovala v Prago gg. Rudolf Juvan in dr. Joža Bohinjec za jugoslovenske nacionalne delavske sindi« kate pa gg. Stanko vid iz Beograda, Duka« novic iz Zagreba in Dragic iz Sarajeva. Ti delegati so šli v Pirago z misijo, da pozdra« vijo češkoslovaško narodno delavstvo in da prisostvujejo konferenci jugoslovenskih češkoslovaških in poljskih delegatov naci* onalnega delavstva, na kateri se razpravlja o ustanovitvi enotnega foruma, ki bi pred' stavljal slovansko delavsko vzajemnost. Vse narodno zavedno delavstvo Jugosla« vije je z veseljem pozdravilo ta prvi ko« rak za poglobljenje stikov med slovanskim delavstvom. O konferenci sami bomo poro« čali po povratku delegacij iz Prage. Klub slovanske akademske omladine v Londonu London, v maju. Po vojni biva v Londonu vedno večie število slovanskih akademikov, zlasti onih. ki so že diplomirali in prihajajo semkaj v svrho specijalnega študija. S'učaina poznanstva so bili edini stiki med niimi. Nič čudnega torei ni, da je marsikdo začutil potrebo ustjnovitve klu« ba, kjer bi se zbirali t>o svojem pokolenju sorodni slovanski akademiki. To je napo« tilo Slovenca dr. Voršiča, da je v mesecu marcu zbral svoje znance vseh slovanskih narodnosti na pripravljalni sestanek v Ion« donski visoki šoli za gospodarske in poli« tične vede. Z velikim navdušenjem je bil tedaj spre« jet predlog dr. Voršiča, naj se osnuie klub za omogočenje čim tesnejšega medsebo!« nega spoznavanja slovanske akademske omladine v Londonu. In tako se ie res osnovalo društvo z imenom »Klub slovan« ske akademske omladine v Londonu«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Po« ljak g. \Vitold Chevaleroik, za tajnika pa Jugosloven dr. Boris Tuma. sedež kluba je v prostorih fakultete za slovanske jezike. Na prvem rednem sestanku je oh na« vzočnosti Poljakov, Čehov. Bolgarov, Ru« sov in Jugoslovenov otvoril g. predsednik vrsto predavanj s predavanjem o razmer« ju med Poljsko in Rusijo. Predavatelj je v zanimivem govoru pojasnil kulturni raz« voj Ukrajine in obrazložil razmerje do Poljske kakor do Rusije. Svoja izvajanja je temeljito podprl s podatki iz zgodovine in z raznimi fakti, ki so v neposredni zvezi s tem vprašanjem. Na drugem sestanku je govoril vedno aktivni g .dr. Voršič o jugo« slovenskih manjšinah v Italiji in Avstriji. Na tretjem sestanku je govoril Bolgar go* spod Ganev o perečih problemih bolgarske države, na četrtem Čeh g. dr. Krikava o nemško«avstrijski carinski zvezi s pravnega vidika. Po predavanjih »e vedno razvije živahna in zanimiva debata. Razpoloženje v klubu je prijateljsko. V naraščajočem številu članstva rn vsesolos* nem zanimanju pa se kaže naileoše. da je bik ideja ustanovitve našega kluba rp* tv>« srečena. B. T. Občni zbor društva »Trgovska akademija« V petek 22. t m. se je vršil v sejni dvorani bornice za TOI redni občni zbor društva »Trgovska akademija« v Ljubljani, ki Fe je v glavnem pečal z vprašaajem zgradbe poslopja za drž. trgovsko akademijo Ztoru je predsedoval g. Ivan Jelačin, pred sednik Zbornice TOI. Uvodoma se je spo minjal preminulih članov g. Petra štepica, Draga Schvvaba Ln Medveda. Nato je ob splošnem odobravanju predlagal, da se pošljeta zahvalni brzojavki ministrskemu predsedniku in ministru trgovine in industrije za njuno naklonjenost, ki sta jo pokazala društvu pri gradbenem posojilu za šolsko poslopje Trgovske akademije. Iz poročila o delovanju društva posnamemo, da se je neumornemu posredovanju predsednika g. Jelačina končno vendarle posrečilo dovesti gradbeno akcijo do srečnega zaključka s tem, da je vlada ustregla prošnji društva in da je bila vstavljena že v lanskem in sedaj tudi v letošnjem državnem proračunu anuiteta 400.000 Din za najetje gradbenega posojila 4,703.330 Din prJ Drž. hipotekami banki. Ministrstvo trgovine in industrije je pozvalo društvo, da izdela čim prej končne načrte im proračune. obenem pa da zaradi zadolžitve pri Drž. hipotekami banki prenese lastninsko pravico na svoji gradbeni parceli v last države. Zadnje načelne ovire so s tem odstranjene in premagati bo treba le še nekatere formalnosti, nakar se bo pričelo z gradnjo. Upati je, da se to zgodi še tekom letošnje gradbene sezone. Na predlog g. Frana Stuplce je občni zbor z velikim odobravanjem izrekel predsedniku g. Ivanu .Telačinu za neumorno !n žilavo vodstvo gradbene akcije priznanje ia zahvalo. Gradbene načrte de todelal brezplačno arhitekt g. inž. Vladimir šubic, ki je bil tudi poverjen, da izdela detajlne načrte in proračune. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal zbornični tajnik g. dr. Pretnar, je Razvidno, da ima društvo 94 članov, 9 ustanovnikov in 6 podpornikov. Blagajnik g. direktor Krofta je poročal, da znaša premoženje društva v gotovini 570.819 Din, vrednost zemljišča, ki se odstopi državi 275.000 Din, gradbeni fond Zbornice TOI je dosegel 479 tisoč 790 Din. tako da znaša gradbeni fond skupno 1,040.609 Din. Po poročilu preglednika g Frana Stupice, na katerega predlog je bil izročen odboru absolutorij, so se vršile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: za predsednika g. Iran Jelačin. za prvega podpredsednika g. Lilleg, za drugega podpredsednika. g. dr. Fran Windischer, za tajnika dr. Jos. Pretnar, za blagajnika g. Hanuš Krofta, za odbornike gg. Andrej šarabon, Fran Bonač, Anton Rojina, dr. Ljud. Boehm, Viktor Meden, Jakob Horvat, prof. Franjo Sič, direktor dr. Karol P;r-jevec, Stanko Florjamčič in inž. Milan Suk-lje, za namestnike gg. direktor Rihard Sku-bec, Juraj Verovšek. dir. Avg. Tosti in Avgust Agnola, končno za preglednika računov gg. Fran Stupica in Avgust Skaberne. Občnii zbor Društva » Trgovska akademija« je poka,zal. kako lepi uspehi se dajo deseči kljub silnim . težko^am, ako »o-na čelu akci3e ljudje. delajo z idealizmom in neupogljivo voljo -ter se ne strašijo niti žrtev niti truda, želeti je le, da bi društvo čimprej goseglo svoj glavni cilj, zgradbo poslopja Trgovske akademije, da more nato posvetiti svojo skrb in delo naslednjemu cilju: podpori slušateljev ,n učnih moči našega najvišjega trgovskega nčilišča, da dobimo res prvovrstne izšolane ljudi v našo trgovino. . V nedeljo 31. t. m. — Igrišče SK ILIRIJE državno prvenstvo Gradjanski : Ilirija ŠK (Zagreb) Predtekma Gradjanski rez. : Ilirija rez. ob 16. ari. OB VSAKEM VREMENU 7088 Požar v Kandiji Novo mesto, 26. maja. Sinoči ob pol 24. je magistratna sirena naznanila prvi letošnji požar. Ogenj je nastal pri kandijskem kolodvoru v hiši železničarja Jakoba Pogačarja. Vzrok so bile napake v dimniku, ki je bil izpeljan skozi podstrešje, kjer je bilo naloženega nekaj sena in morske trave. Pokvarjenega dimnika se je dotikal tudi leseni strešni del, takozvani špirovec, ki se je naglo vnel. Jakob Pogačar je prišel zvečer :z službe in se je takoj vlegel k počitku, njegova žena Ivana pa ob nesrečni uri še ni spala ter je še pravočasno opazila požar. Novomeški gasilci so bili kmalu zbrani, niso pa mogli dobiti vode iz preveč oddaljenega hidranta. šele, ko so našli na vrtu Pogačarjevega soseda vodnjak poln vode, je pričela uspešno delovati motorka. želez-ničarjeva hiša je naglo gorela in so bili gasilci, ki so spravljali pohištvo iz goreče hiše ,v življenjski nevarnosti. Posebno požrtvovalni so bili gg. Kari Suhi, paznik Ludvik Tešar in orožnik Ivan Modic. Po težkih naporih so ogenj udušili, od hiše pa so ostali nepoškodovani samo temelji. Na pomoč so prihiteli tudi šmihelski gasil, ci, a je bilo tedaj že vse končano. Kobilice v Bosni Mostar, 26. maja. n. Bosno in Hercegovi« no vsako leto napadejo veliki roji kobilic. Letos so se pojavile kobilice v izredno ve« likem obsegu. V okolici Knezpolja in Lipe je 10 kvadratnih kilometrov polja popol« noma uničenega. Ljudje noč in dan pobi« jajo to golazen, vendar pa je ne morejo iztrebiti, ker prihajrjo vedno novi roji. Kjer se kobilice spustijo n;i tla, uničijo vse zelenje, tako da ne ostanejo niti ko« renine. Prebivalstvo ie zaprosilo vlado za nujno pomoč. Umor starke pri Zagrebu Zagreb, 26. maja n. V Stenjevcu so našli na binkoštno nedeljo mrtvo 74-letno Terezijo Peršin. Sodna komisija je ugotovila, da je umrla nasilne smrti, ker so se poznali na vratu znaki davljenja. Pod sumom umora je bil aretiran zet Peršino-ve Ivan Jelinčič, o katerem pravijo, da je hotel na ta način čim prej priti do dediščine. Zagreb, 36. maja n. V nadaljevanju procesa Proti Hranilo vidu in tovarišem so bile danes zaslišane nekatere priče, ki so slučajno videle, kako sta Babič in Soldifl streljata na pokojnega Tonija ScMegla. Prvi je bil zaslišan šofer Valent Mundjar. ki je peljal Schlegla od Jugoštarooe do njegovega stanovanja na Prilazu. Videl je, kako sta izza vogala puhitela dva neznanca v trenutku, ko je stopil Schlegel k veznim vratom, in oddala nanj dva strela, nato pa pobegnila. Sprva je bil popolnoma zmeden in ni vedel, kaj bi storil, nato pa j e pohitel z avtomobilom za beguncema. Pridružil se mu je šofer Mislang, ki je r&s enega dohitel, pa ga je ta sunil od sebe in pobegnil. Ne more pa s sigurnostjo Pariz, 26. maja AA. Vdova pred tremi leti umrlega poslanika Sovjetske unije v Londonu K rastna je vložila pri pariškem sodišču tožbo za 350.000 frankov proti svo» ji nekdanji prijateljici ge. Cuinkevič. Kra« sinova vdova je imela ob smrti svojega moža pri neki stockhoLmski banki konto v znesku 70.000 švedskih kron, ki jih je prepisala na svojo prijateljico, da bi bila varna pred poizvedovanji sovjetskih obla« Ribarski sestanek v Bohinju V soboto se je vršij, ka.kor smo že na kratko poročali, v Bohinjski Bistrica ribarski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan, saj mu je kljub oviram in neugodnim razmeram prisostvovalo nad 70 članov ribarskih društev v Mariboru in Ljubljani, dočim je ostalo celjsko društvo iz nepojasnjenih razlogov nezastopano. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanskega Ribarske-ga društva g. Pustoslemšefe, ki je pozdravni navzočega zastopnika banske uprave upravitelja inž. Rejca in vse došle tovariše in tovarišice. Razložil je, kaj je ljubljansko društvo napotilo, da je sprožilo misel o tem sestanku. Glavna razlog je bil, da bi se ribareka društva čim bolj zližala in prijateljski odnošaji med njimi čim bolj pO' globili. že lani je bil v ta namen osnovan izvršilni odbor treh ribarskih društev, epletke pa so razbile to organizacijo takoj ipo porodu. Letos pričenjamo znova in smo prepričani, da bomo svoj cilj dosegli. Govornik je dalje slikal težkoče, ki jih je bilo premagati, predno je bilo mogoče sklicati bohinjski setanek, zlasti ker je bil sestanek sipojen z ogledom banovinekega ribjega zavoda Da ilustrira te težkoče, je navedel, da je dobilo železniško ministrstvo anonimno vlogo, da bo sestanek v Bohinjski Bistrici sestanek samih trgovcev in da naj ministrstvo z ozirom na to ne da nobenih voznih olajšav. Po predsednikovem poročilu se Je razvila ždivahna debata o težnjah ribarski h organizacij, o potrebi posebnega ribarskega zakona za sladke vode, o tesnejših stikih med ribarskimi društvi itd. O željah in zahtevah mariborskega društva je izčrpno poročal njega predsednik prof. V. Cotič. Njegova izvajanja je še izpopolnil prof. dr. Igo Fiudrnik. Ko je dal še nekatera pojasnila predsedujoči R. Pustoslemšek, je zbor ugotovil, da so stremljenja in cilji mariborskega in ljubljanskega društva identični, na kar je bil izvoljen odbor za sestavo resolucij. V ta odbor so bili podani gg. Cotič, dr. Drnovšek, VI. Kapus, dr. Rapotec, R. Pustoslemšek in inž. Fr. Tavčar. Temu odboru se je tudi poverila naloga izvršilnega odbora za snujoče se zvezo ribarskih društev. Nato je predaval VI. Kapns o rfbarstrm Ln njega razvoju v Dravski banovini, za njim pa g. dr. Kraus iz Maribora o aru len v Dravi. Obe predavanji sta bili lepo zasnovani in sta zbudili živahen interes. Po kratki debati je predsednik ob pol 2. zaključil lepo uspelo zborovanje. V nedeljo 24. ob 10. je bil skupen ogled banovinekega ribjega zavoda, ki se ga je udeležilo pod strokovnim vodstvom upravitelja g. Inž. Rejca nad 80 oseb. Podrobni opis zavoda je priobčil že »Slov. Narod«. Udeleženci so se prepričali, da je zavod v najboljših rokah in da ima vse pogoje za uspešen razvoj. Ob 12. so se člani ribarskih organizacij zbrali na skupno kosilo na vrtu hotela »Triglav«, kjer so bili prav dobro postreženi. Po kosilu je bilo še kratko zborovanje, na katerem so bile anodušno sprejete te-le resolucije: 1. V interesu ribarstva ln njegovega razvoia da se čim preje uveljavi moderen, vsem zahtevam ribarstva ustrezajoč, enoten ribarski zakon za sladkovodno ribar-stvo. Za pomorsko ribarstvo naj se izda poseben zakon. 2. V smislu ribarske uredbe za bivšo ljubljansko oblast in svoječasnih obljub banske uprave naj se nemudoma osnuje banovinski ribarski sosvet, ki bj naj bil posvetovalen organ banske uprave v vseh ribirstva se tičočih vprašanjih. 3. Ribarske kmižice, ki so v veljavi v bivšj ljubljanski oblasti, naj se brez odlaganja uvedejo v vsej drave&i banovin L 4. Naša enodušna zahteva je, da se osnuje zveza ribarskih organizacij v drav. ski banovini. Izvršilni odbor te zveze naj zastopa skupne interese vsega ribarstva \ diravski banovini. reči, dali je bil to Soldin ali Hranilovid. Sluga pokojnega Schlegla Albin Babič je ponovil svoje prejšnje izpovedi, da je že več dni videl oprezati okrog Schleglovega stanovanja sumljive ljudi. Zaslišani so bili nato še Marija Proha-ska, Torrrislav Bakran in Milka Doljan. Antonija Suknjadič, Tonka Mič. Helena Jam-šek in Milan Nikulič, ki so slišali strele in videli bežati dva neznanca. Direktor Jugoštampe Milan Diviak je izpovedal, da je sicer vsak večer spremljal Schlegla domov, usodnega dne pa je Selile-gel njegovo spremstvo odklonil, češ. da še ne gre domov. Ve tudi. da je Schlegel dobival grozilna pisma. Razprava se bo jutri nadaljevala. sti. Ker je izjavila po smrti svojega moža, da je brez sredstev, je dobila od sovjet« ske vlade pokojnino. Ko pa je po ureditvi pokojnine zahtevala od ge. Cuinkovičeve povrnitev prepisane svote, ji ga. Cuinkovitf denarja ni hotela vrniti, češ, da si je Kra« sin pri njej izposodil večjo vsoto denarja, ki jo račun njegove vdove pri švedski banki samo deloma krije. Krasinova vdo« va bo bržkone izgubila pokojnino m banč« ni konto. Razvoj ribarstva je mogoč samo v sodelovanju oblasti in ribarskih organdza cij. Kot prvi korak k temu smatramo omogočenje tega ribarskega sestanka in ogleda banovinskega ribjega zavoda v Bohinjski Bistrici s strani g. bana dr. Draga Marušiča. Po sprejetih resolucijah je predeedntk R. Pustoslemšek predlagal vdanoetno brzorjav-ko najvišjemu zaščitniku ribarstva Nj. Vel. kralju Aleksandru ln brzojavni po-adrav g. ministrskemu predsedniku generalu živkoviču; predlog so vsi navzoči sprejeli z največjim navdušenjem. S pozivom, da bi se ribarji v ae večjem štervilu, kakor sedanjega, u delež iii prihodnjega ribarskega sestanka, ki bo bodoče leto v Mariboru, je predsednik zaključil ta vsestransko lepo uspeli sestanek. Za narodno prosveto v Prekmurju Dolnja Lendava, maja. Zvezf kulturnih društev v Mariboru pri« redi v nedeljo 31. t. m. v Beltincih pro« svetni dan za v-se PrekmuTje. Prireditev bo v dvorani hotela »Krone«. Na dnevnem re* du bodo zelo važna predavanja, ki zanima« jo naše selo, našega kmeta, prav tako pa so važna za našega mteligenta, ki živi med kmetsldm ljudstvom in so mu njegove živ-Ijenske razmere pri srcu. Predavali bodo minister v pokoju g. dr. Kukovec o izobrazbi tn prosveti, prvem pogoju kmeta in delavca, naroda in države; profesor vinarske in sadjarske 5ole v Ma« riboru, agronom g. Šiftar o perečih vpra* šanjih kmetijskega gospodarstva v Prek« murju, urednik g. inž. Mrovlje iz Ljubi j a« ne o najaktualnejšem našem vprašanju, o agrarnem zakonu. Predvajal se bo tudi zdravstveni poučni film »Alkohol« s po« trebnimi pojasnili okrožnega zdravnika g. dr. Kolarša. V Prekrmurju je bilo v poipretekfc dobi marsikaj zamujenega na polju prosvetne, socialno*gospodarske in nacionalne vzgoje našega ljudstva. Marsikaj se je zaneslo k nam tudi nezdravega, škodljivega, kar je razdvajalo narod in ga spravljalo na na* pačno pot prehude strankarske opredelit"« ve. Neštetokrat smo že poudarjali škodlji« vi vpKv nekdanjih časov, ki še danes mar« sikje onemogoča resno prosvetno delo po naših selih. Zveza kulturnih društev v Ma« riboru vrši že dalje časa važno kulturno delo tudi v našem Prekmurju. Njeno delo« vanje zasluži vso pozornost in vso podpo« ro. S prireditvijo, kakor bo proavetni dan v Beltincih, stopa s svojimi poučnimi in aktualnimi predavanji pred najširši krog ljudstva. Naj bo prijetna dolžnost vseh na« ših prosvetnih delavcev, da se udeleže pro« svetnega dneva in nanj opozore svojo oko« lico, kmečko prebivalstvo. Istega dne in istotam v posebni sobi bo prosvetna konferenca. Ta bo obsegala na* slednji dnevni red: O novih ciljih in smer« nicah v prosvetnem delu v zvezi z delom za gospodarski napredek bo poročal pred« sednik Zveze g. Spindler. O stanju prosvet« nega in gospodarskega dela bosta govorila za srez soboški šolski upravitelj v Murski Soboti g. Fran Gabrijelčič, za lendavski srez g. Horvat Izidor, učitelj v Dolnji Len« davi. Ta prosvetna konferenca je zelo važ« na za nadaljnje prosvetno delo v Prekmur« ju, zato se vabi. zlasti naše delavno učitelj« stvo, da na njej sodeluje. Udeležimo se vsi velikega prosvet negi dneva v Beltincih! Vremenska napoved Zagrebška »Temenska napoved ca dane«: Polagorr.a porast oblačnosti, sio.r pa t spi o in še stalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski maksimum pokriva vefji del vzhodne Evrope. Zapadni do', pa je Ž3 prišel pod vpliv ciklona z Atlantskega oceana. Dunajska vremenska napo red sa sredo: Poietao vreme bo trajalo dalje; ponekod morda krajevne nevihte. Srečke B 22 kola so že v prodaji. V Ljubljani »i jih morete kupiti v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici in v Šelenburgovi ulici ter v podpisani hranilnici. V Mariboru, v Celju, ▼ Trbovljah, ▼ Novem mestn in na Jesenicah pa v tamkajšnjih podružnicah »Jutra«. Žrebanje 1. razreda se bo vršilo že 20. junija. Zadružna hranilnica r. z« z o. z., Ljubljana, Sv. Petra es IS Komunizem in boljševizem v praksi Poučna tožba v Parizu — Veliko zasebno premoženje umrlega komunističnega voditelja Krasina Naši kraji in Zadnja pot ministra dr. Drinkovica v Zagreba bo nadalje kot poet Krasa m njegovih gmajn; manj kot umetniško delo, a tem bolj kot topel človeški dokument se bodo Stale pesmi, t katerih je Kosovel izražal svoj« notranja stanja, svojo temačne pn« ■vide in predsmrtne slutnje. Izbrano delo Srečka Kosovela rade že t bližnjih dneh pn Tiskovni zadrugi v re« d akciji pesnika in kritika Antona O ovir« ka, ki j« spisal tudi obsežen uvod. V knjigi bo zbrano vse, kar je v Kosovelovi poeziji klenega in trajnega, uvod pa bo prva ob* širna, izčrpna študija o življenju, osebno« sti jn deln Srečka Kosovela. V tej dokonč« ni radaji bo moral Kosovelovo delo imeti vsak, ki mu je količkaj do naše izvirne književnosti. Srečko Kosovel je pokopan ▼ Tomaju, v naročju svojega ljubljenega Krasa. Ob pet« letnici smrti se tega groba spominjajo vsi, ki se z žalostjo v srca zavedajo, koliko nad in obetov je a truplom Sr. Kosovel« Kejela vase prst našega izmučenega tsa. Naši s&kar$ na beografsld razstavi Beograd, 22. maja. Pred dnevi Je bila v Umetnostnem paviljonu >Cvijeta Znzorič« otvorjena tretja pomladna razstava slikarskih in kiparskih del jugoslovenskih umetnikov. Pokrovitelj razstave je princ Pavle. Zastopanih je 87 slikarjev in slikane in 15 kiparjev z 228 slikami in 36 skulpturami. Razstava ni pomembna samo po številu udeleženih umetnikov, marveč tudi po svoji umetnostni kakovosti« ljudje Jubilej vzorne slovenske matere Maribor, 36. maja. Dfancs obhaja v Celovcu v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov osemdesetlefc« nioo ga. Ana CizeJj. Rodom iz Šoštanja kot najmlajša hčerka pokojnega nadučito« lja Petra Mussija je zadnja potomka te rodbine. Ptreživela je 8 bratov in sestra, od njenih 8 otrok pa jih živi še sedem ter ao hčerke poročene po Dolenjskem in po Dravski dolini, sin Janko je sekretar ljub« ljanske poštne direkcije. Tone pa zdravnik Bratovske skladnice v Trbovljah. Njen »0» prog g Ignaaij Cizelj, ki je umrl že leta 1912, je bil uStelj v Šoštanju, ▼ Slivnici pri Celju in na Vranskem. Po njegovi smr* ti se je preselila k hčerki ▼ Celovec. fln Dtavakl doU ter po Gorenjskem 4a ob Vcbakem jeseni iskreno čestitamo tudi nit k osemdesetletnici Smrt Manianega brata Ptretekio soboto je v splošni bolnici t Ljubljani preminil poštni kontrolor g. Va* lentin Koman. Služboval je dolga leta v Bosni, kjer si je nakopal za vratno bolezen, ki ga je mučila več let Zadnja leta je služ« bo val v Ljubi jam. Za svojo vestno službo Je b9 večkrat odlikovan. Bil je poštena, blaga duša in četudi bo« lehen, je bil vedno vesel in dobre volje in zato priljubljen povsod, kjer so ga poznali Zapušča ženo in tri otroke. S pokojnikom je izgubila naša popularna pisateljica Ma# trica ljubljenega brata. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožalje. Pogreb pokojnika se je vršil ob števftri udeležbi občinstva. Zlasti mnogobrojno je bilo zastopano poštno uredništvo, ki je iz« kazalo poslednjo čast svojemu dobremu tovariša. , . . , • Predrzen vlom sredi Ljubljane Med prazniki Je bilo Vlomljeno v prostore Obrtne banke na Kongresnem trgu — VJomHci so odnesli nad 90.000 Din Ljubljana, 26. maja. V analih ljubljanske kriminalne kronike ie dolgo časa, mogoče več let ni bil žabe« kriten tako velik in drzen vlom, kakor je bil izvršen med prazniki v prostore Obrt« ne banke na Kongresnem trgu. Tatovi ao odnesli za približno 100.000 Din denarja. Obrtna banka ima svoje poslovne pro« store na vogalu Kongresnega trga in Zvez« de. Lokal se nahaja v pritličju. Med praz« niki se j« mogoče v nedeljo ali pa v po« »edeljek ponoči nekdo splazil v poslovne prostore. Odprl je s ponarejenim ključem močna vrata v veži in da bi ga kdo pri po« shi ne zmotil, je nato vrata od znotraj pri kljuki zvezal z vrvico. Nato se je vlomilec, morda jah je bilo tu« di več, lotil velike železne »Wertheimerl* ce«, ki stoja v desnem kotu za omreženim .pultom. S svedrom je blagajno navrtaL, luknjo pa je nato razširil z rezalnimi škar« jami in napravil \ desni steni 700 kg težke blagajne veliko odprtino v približni izmeri 60 X 35 cm. Ko je predrl zunanjo stran, je začed vrtati tudi notranji oklep. Vrtal je najprej v sredini in napravil luknjo, da je mogla pest skozi njo. Toda ni imel sreče, kajti v tem predalu ni bik) nobenega de« narja. Zato je začel vrtati nekoliko višje, napravil je tudi tam za pest veliko od* prtino in skozi luknjo segel po denarju ter nakopičenih valutah. Iz na vrtane blagajne Je vlomilec odnesel 66 bankovcev po 1000 Din, 234 komadov po 10 Din. Poleg tega je odnesel 98 dolar* jev v bankovcih po 1, 5 in 10 dolarjev, 5 srebrnih frankov, 14 srebrnih madžarskih pengov, 4 srebrne avstrijske šilinge, 12.85 belgijskih frankov v srebru in 35.15 nem» Skih mark v srebra. Skupna Skoda znaša 95.843 Din, krita pa je z zavarovalnino. Vlom je bil odkrit šele danes zjutraj. Ko. je prišel bančni uslužbenec Ivan Simončič kakor običajno okrog 7. v urad, je p reso« nečen takoj opazil, da je blagajna navrta« na. Odhital je iz banke in prijavil vlom najbližje službujočemu stražniku, ta pa je obvestil policijsko upravo. Dopoldne je po» licija takoj uvedla obširno preiskavo, vsi policijski agenti so bili mobilizirani in so odšli na delo. V prostore so prišli krimi« nalni uradniki, fotografirali so vlomljeno blagajno in odtise na blagajni Kakor iz« vemo, manjka za storiloi vsaka sled, ven« dar policija upa, da jih bo kmalu prijela. Pomlajenje obraza odstranitev gub in brazd dosežete uspeSns in naglo z obkladki pravega Isla^blata (Isla - Schlamm) na obraz. Vsebuje ga naravni in zdravilni gorski glen kopališča Ischl. Uporaba enostavna po navodilu, ki je priloženo vsakemu zavojčku. Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. Za kraljevino Jugoslavijo: Paracelsus k. -ščančeva se je lepo predstavila s svojo »Deklico v rožnati barvi« in še z dvema oljema, a Tone Plestenjak z dvema slikama s kredo. Mira Pregljeva čisla svetopisemske motive kot sta n. pr. »Jofrova hči« in »Magdalena«. Albert Sirk je razstavil tri prav lepe pokrajine, dočim Anica Sodnik - Zupan če va. rada shka miniature (tri olja: japonski motiv, porcelan, tihožitje). Stane Cudennan Je s kompozicijo »Na plesu« dal prijietno vizijo z nekoliko karikaturističnim nadihom. Tudi v ostaMh treh oljih je pokazal svoje originalno umevanje. Kakor je videti, so na letošnji pomladni razstavi Slovenci jako dobro zastopani: izmed 87 jugoslovenskih slikarjev je 17 Slovencev, torej malo manj kot četrtina, kar ▼ primeri s številom Slovencev pričuje o živahnem in močnem kulturnem udejstvovanju. Razen slikarjev pa so pokazali svoja dela tudi nekateri slovenski kiparji, m sicer Fran Gorše, Tine Kos, Peter Loboda in Ivan Sajovie. Tudi njihova dela na tej razstavi zapuščajo najboljši vtisk. Dd. Sestanek PB!f - klubov Jugoslavije. Na binkoštno nedeljo so se setali v Zagrebu odposlanci PEN - klubov v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. Zborovali so v Novinarskem domu pod vodstvom predsednika zagrebškega kluba dr. D- M.r Domjaniča. Ljubljanski PEN - klub so zastopali tajnik dr. Štele in član Fr. AlbrecM, Juš Kozak, Jbs. Vidmar; ; Pogrebni sprevod na Jelačičevem trga Z mednarodnih letalskih tekem v Zagreba BknpSoa odBBnfli pred-ftanftoT aa testni tribuni med tekmami. Skupina odličnih Jugoslovenskih letalcev: Baj-dak, Sintič in Nikolič s komandantom armije generalom Matičem in ravnateljem A e ropu ta T. Sondermayerjem. Zanimiva razstava o napredku Jugoslavije V soboto ob 9. bo otvorjena v Jakopičevem paviljona razstava Centralnega presbiroja Ljubljana, 26. maja. Kakor enio kratko ie poročali, bo v iBoboto SO. t. m. ob 9. dopoktn« otvorjena v »f«itoafrtčevem paviljona razstava Cen trata e-(=r* presbtroJa predce storili za narod. Njen oče, nadučitelj eter Mussi je bil sotrudmk škofa Marti« na Slomška pri sestavi za našo narodno slovstvo važnih šolskih knjig. Tudi sam je pisal in je bila 1830 natisnjena njegova knjiga »Navod za nedeljske šole«; tej knji« gi pa. »o sledile še druge. Ko je lani zalo« žila šoštanjska občina brošuro pod imenom »Mesto Šoštanj — Zgodovinski opis«, se v njej pohvalno in hvaležno omenja pkv donosno delovanje nadučitelja Mussija na šolskem in gospodarskem polju. Veleza* služni šolnik se je mnogo bavtl a sadjar« stvom in čebelarstvom ter vživajo potomci sadove njegovega dela in naukov. Tudi mož jubilantke, pokojni Ignacij CSzelj ima velike zasluge za narodno prosveto in go« spodarstvo. Mnogo lepega in koristnega je napisal v strokovnih in drugih Kstih pod imenom »Mozirski«. Oba vzorna vzgojitelj« sta imela veliko oporo v današnji jubHantki, kateri s šte» •vilniirri sorodniki in prijatelj« po Savinjski ■HBBBBHBHHHI Hitite in oglejte si največji ■ filmski umotvor Luči velemesta V glavni vlogi omače vesti Opozorilo državnim uslužbencem Novi uradniški zakon prepoveduje a d* ministrativne popravke stanja, v katerem so bili državni uslužbenci dne 1. aprila 1931. Zato se ne morejo več jemati v pre* tres prošnje za naknadno priznanje kake službene dobe. Pač pa določa novi zakon, da smeOn in njegova sestra«. Predigra najnovejši zvočni žurnal. e— Nove srečke I. razreda 22. kola so že prispele in se dobe v celjski podružnici »Jutra«. Dosedanji igralci lahko dobe vse svoje dosedanje številke, to pa le do vključno 5. junija, žrebanje bo 20. junija. e— šoferski Izpiti v Celju. V petek 29. t. m. ob pol 8. zjutraj se bodo pričeli na celjskem sreskem načelstvu šoferski izpiti .združeni z naknadnim pregledom motornih vozil, ki doslej še niso bila pregledana, iz vsega celjskega sreza. e— Ponesrečeni Jager podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da se je % Bvrnfl sa cesti v DreSinji vasi pri Petrovčah s senom naložen voz na 561etnega delavca Ivana JagTa in mu zlomil hrbtenico. Jagra so v brezupnem stanju pripeljali v celjsko javno bolnico, kjer pa je po sedemdnevnem trpljenju na binkoštni ponedeljek podlegel smrtnim poškodbam. e— Prvega gobana-jurčka je prinesla predvčerajšnjem v mesto neka kmetica iz Pečovnika pri Celju. Goba, sicer majhna, je vzbujala veliko zanimanje. e— Razne nesreče in nezgode. Pretekli četrtek je padel v Gaberju 54 letni paznik Karol Vidi« tako nesrečno, da 6e je po« škodoval na glavi in si zlomil več reber. 14 letna Frančiška Maje6 iz Sv. Jurija pod Rumom, hčerka progovnega delavca v Zi» danem mostu, si je v nedeljo pred domačo hišo zlomila desno nogo. — V nedeljo zjutraj okrog 6 pa je padla po znameni« tih lesenih stopnicah pri kapucinih v Ce» |j« 53 letna kuharica Jera Ogradi jeva, uslužbena pri g. prof. Cestniku v Celju, in si zlomila levo nogo nad gležnjem. Vsi 60 bili prepeljani v bolnico. e— Zopet nesreča pri razstreljevanju »kale. Z razstreljevanjem skale je bil na binkoštno nedeljo zaposlen 261etni rudar Karol Požun iz GluSice pri Kozjem. Ko je zopet pripravil v skali močan naboj in prižgal vrvico, je ista zaradi svoje krat-kosti prehitro zgorela in je bil Požun pri eksploziji težje poškodovan na levi roki. Ima vso roko hudo razmesarjeno, popolnoma pa mu je odtrgalo mezinec in prsta-nec. Zdravi se v celjski bolnici. e— Požar pri Skof ji vasi je izbruhnil na binkoštno nedeljo opoldne okrog 12.45. Gasilci so nemudoma odbrzsli z avtomobilom in zvedeli med potjo, da gori na Prekorju kozolec posestnika Jezernika. — Zavili so z avtomobilom po ilovnatem kolovozu v breg, kjer so pa kmalu obtičali do osi zakopani v mastni ilovici in blatu. Vsak napor, da bi spravili avtomobil naprej, je bil zaman. Na bližnji drugi cesti se je ista smola pripetila tudi gaberskim gasilcem. Toda ti so imeli s seboj prenosljiv agregat, s katerim so potem peš odhiteli k ognju, ki je pa, med tem že opravil svoj strašni posel. Kozolec je pogorel do tal. Sreča je bila, da je stal na samem in so bile hiše izven nevarnosti. e— S steklenico po glavi. V nedeljo zjutraj je v neki celjski gostilni sredi mesta udaril v prepiru neki pivec 201etnega delavca Franca Zormana iz Sv. Jurija pod Kumom s pivsko steklenico tako močno po glavi, da mu je prizadel težjo rano. Zormana so morali prepeljati v celjsko bolnico. Kdo je napadalec, se še ni moglo ugotoviti. e— V znamenju noža. Na bnikoštno nedeljo zvečer je napadel neki neznanec v Lesjakovi gostilni v Podsredi 261etnega drvarja Al&jziia Ruiitasa z nožem in ga dvakrat zabodel v trebuh in hrbet. Istega dne pa je postal žrtev noža tudi 291etni posestnikov sin Viktor Koštomaj iz Pe-trovč, ki ga je nekdo v neki okoliški gostilni zabodel v desno stegno. Oba poškodovanca sta bila s težkimi poškodbami prepeljana v celjsko javno bolnico. GOSPODARSTVO Zagrebška in beograjska borza Zagrebška in beograjska borza sta pravkar objavili definitivne podatke o prometu v pret. letu, iz katerih je razvidno, da se je promet na zagrebški borzi tudi lani povečal, dočim je na beograjski borzi nekoliko nazadoval (na ljubljanski borzi je zadnja leta še precej stabilen). Devizni in vaOutni promet se je na vseh treh borzah razvijal zadnja leta tako-le (v milijonih Din): Zagreb Beograd Ljubljana 1927. 2966 20o7 394 1928. 2875 2145 954 1929. 3136 1813 979 1930. 3146 1742 957 V deviznem prometu je zagrebška borza le znatno nadkrilila beograjsko. V efektih pa se je promet gibal tako-le (v milijonih Din): Zagreb 254 335 262 335 Se pred tremi leti je imela beograjska borza skoro trikratni efektni promet zagrebške borze. Zadnja leta pa je efektni promet beograjske borze močno padel, dočim se je efektni promet zagrebške borze lani zopet dvignil na višino iz 1. 1928. in se je že znatno približal prometu beograjske borze- 1927. 1928. 1929. 1930. Beograd 623 915 445 394 Velesejem in gospodarska konjunktura Ljubljana, 26. maja. Le še trije dnevi nas ločijo od svečane otvoritve enajstega mednarodnega velesej-ma v Ljubljani. Priprave za to prireditev se vršijo v mrzlični pridnosti in zavesti, da ljubljanski velesejem kljub težki gospodarski depresiji napreduje. Razstavni prostor v paviljonih in pod milim nebom je bil že pred tedni do zadnjega kvadratnega metra oddan in je prišla velesejmska uprava v dGkaj neprijeten položaj, da mora dnevno prihajajoče nove prijave razstavljalcev odklanjati. Večjim razstavljal-cem je reducirala prijavljeni razstavni prostor. da je mogla ugoditi prijavam zamudnikov; vsem nadaljnim zamudnikom pa ne more več ustreči. Zanimanje razstav-Ijalcev je letos nepričakovano veliko, saj bo moralo ostati brez razstavnega prostora okrog 100 zakasnelo prijavljenih tvrdk. Mnogi se čudijo, da Je za letošnji velesejem sredi najhujše gospodarske depresije tako veliko zanimanje razstavljalcev. ce pogledamo nekaj let nazaj, tedaj lahko ugotovimo, da je v času deflacijske krize 1. 1925. in 1926. zanimanje razstavljalcev precej padlo. Letos pa opažamo baš obratni pojav. To navidezno neskladnost pa si prav lahko tolmačimo. Ljubljanski velesejem je imel po končani inflacijski dobi bolj reprezentativen kakor kupčijski značaj. Namen razstavljalcev je bil tedaj predvsem ia, da pokažejo najširši publiki, kaj so v stanju producirati. šte/ilni pesimisti, ki so videli v našem velesejmu zgolj ustanovo za reprezentacijo slovenskega gospodarstva, so v času deflacijske krize že napovedovali tej instituciji skorajšnji konec. Toda ljubljanski velesejem je srečno prebrodil ono krizo prehoda iz čiste reprezen. tarijske v propagandno in kupčijsko ustanovo. To smo lahko ugotovili že predlanskim, zlasti pa lani ob desetletnem jubileju. Letos pa so nepričakovano številne prijave razstavljalcev pokazale, da ima ljubljanski velesejem kot izredno važna gospodarska ustanova vse pogoje za obstoj -in zdrav nadaljnji razvoj. Dobri in previdni gospodarji v času gospodarske depresije nimajo in tudi ne morejo imeti sredstev za reprežentiranje, če nimajo upanja na uspeh bodisi v propagandnem ali kupčijskem pogledu, če pa so letos navzlic težkim časom našli ta sredstva, tedaj je to le dokaz, da se je naš velesejem že dobro uveljavil kot posredovalec med producentom in konsumen-tom, da poleg radovednežev v vedno večji meri privablja resne interesente in da je končno najboljše propagandno sredstvo. Naš velesejem se z rastočim zanimanjem inozemskih razstavljalcev vedno bolj razvija v mednarodno institucijo, pa tudi, kar je še važnejše, v vsedržavno ustanovo, kajti interesenti kakor tudi razstavljalci prihajajo iz vseh delov države. Upajmo, da bodo tudi posetniki letošnjega velesejma izpolnili one velike nade, ki jih nanj stavijo razstavljalci. Gospodarska depresija je brez dvoma že prekoračila najnižjo točko. S tem nastopa za preudarnega gospodarja čas, da premišlja o izvedbi novih in potrebnih investicij. Znanstveno proučevanje gospodarskih konjunktur je pokazalo, da so dispozicije trgovcev, obrtnikov in industrijcev pogosto napačne. Največ investirajo tedaj, ko se rezervirani v času, ko depresija pojema in se pričenja razvijati nova ugodna ko-njunkiurna doba. Zato se preudarni gospodarji držijo načela: investiraj preden nastopi nova ugodna konjunktura. To načelo naj velja zlasti danes, kajti s precejšnjo sigurnostjo lahko pričakujemo, da se bo svetovna gospodarska konjunktura v doglednem času obrnila na bolje, s tem pa bo tudi naše jugoslovenskso gospodarstvo zopet oživelo. = Plenarna seja Zbornice za T0I. Za soboto 6. junija ob 9. dopoldne je sklicana javna plenarna seja Zbornice za TOI, ki se bo vršila v zbornični dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Račun za leto 1930. 3. Poročilo o skupnem davku na poslovni promet. 4.) Kro-šnjarstvo in detajlno potovanje. 5-) Trgovinske pogodbe. 6.) O obrtovanju brez obrtne pravice. 7.) Poročilo o poslovanju Zavoda za pospeševanje obrti. 8.) Tajna seja. — Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremliev se je vršila v sredo 20. t. m. v prostorih Trgovskega doma pod vodstvom zveznega predsednika g. Josipa J. Kavčiča. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da je zveza v zadnjem času z vso silo delovala, da se v novem obrtnem zakonu. ki je tik pred uveljavljenjem. v čim večjem obsegu ugodijo zahteve našega t^govstva. V pogledu socijatae zakonodaje aelo v zadnjem času nf napredovalo. Na izpremembi zakona o zaščiti delavstva je interesira.no zlasti podeželsko trgovstvo, ker je ta revizija zakona v ozka zvezi z vprašanjem štiriurnega delovnega časa ob nedelijah. Glede revizije socijalnega zavarovanja so se vršile konference zbornic, ki so ponovno razpravljale o zakonskem osnutku. V prometnem ozira je zaradi naraščajoče krize in padanja cen vedno nuj-nejše vprašanje znižanja tarif jn ležarin-skih najemnin. V davčno - zakonodajnem pogledu bo zveza priredila za občni zbor obširno študijo in bo s konkretnimi primeri in statističnim gradivom ponovila svojo zahtevo po reviziji zakona o neposrednih davkih. Po daljšem poročilu zveznega tajnika g. I. Kaiserja je sledila razprava o zvezni dokladi za 1. 1931. in o razdelitvi te doklade na gremije. Dosedanja pavšalno odmerjena doklada se Ic enakomerno razdelila po 15 Din na člana. Trgovske organizacije morajo baš sedaj, ko njihove naloge naraščajo, imeti trdnejšo finančno podlago. Razdelitev doklade je bila no osebnem pritrdilu navzočih gre-mijalndh načelnikov soglasno odobrena. Seja ie na koncu sklenila, da se zvezni občni zbor skliče za 6. m 7. junij v LJubljani. Ta zbor naj bo manifestacija vsega slovenskega trgovstva in bodo vabljeni vsi trgovci, ki se zanimajo za svojo stanovsko organizacijo. = Skupni davek na poslovni promet na stare državne dobave. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je izdal razpis glede oprostitve plačanja skupnega davka na poslovna promet pri uvozu blaga za do« bave državi in samoupravam po pogodbah, sklenjenih pred uveljavljenjem skupnega davka na poslovni promet. Osebe, ki so pred 1. aprilom t. 1. sklenile z državo aH samoupravami dobavne pogodbe, so opro« ščene pri uvozu blaga, kj se tiče teh do« bav, plačanja novega skupnega davka na poslovna promet, ker se jim davek na poslovni promet v višini 10 odst. odtegne pri izplačilu računa. Taki uvozniki so dolž« ni pni uvozu predložita carinarnici overov« ljen prepis pogodbe o dobavi, iz katerega mora biti točno raizvidno kdaj je bila do> bavna pogodba sklenjena. Prepis dobavne pogodbe mora overoviti ono oblastvo, ka« teremu se ima blago izročiti. To oblastvo mora tudi potrditi, da blago še ni bilo iz« ročeno. — Razpored rentnine. V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih in člena 126. pravilnika k temu zakonu objavlja davčna uprava za mesto Ljubljana, da je razpofed rentnine za davčno leto 1931. razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 27. maja do 3. JunHa 1931 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/IJ., soba št. 10. Vsi davčni zavezanci so bili. odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s d ta čil rami nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo .ie 20 Din = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 22. t m. je razvidno, da so se devizne rezerve v tretji četrtini maja povečale za okrog 64 milijonov Din. Ker pa so se v znatno večji meri dvignile žirovne vloge, je obtok bankovcev nazadoval za 100 milijonov Din. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15." t. m.): aktiva: kovinska podlaga 221.0 H- 13.1), tečajne dite- tigodna konjunktura že naglo bliža svo-jemu koncu, dočim so večinoma prevečrence 477.9 (+ 51.1), posojila na menice 1193 3 (— 6.2), lombard 153.3 (— 0.1); pasiva: obtok bankovcev 4619.3 (— 100.7), obveznosti nasproti državi 51.3 (— 2.4), žirovne obveznosti 613.8 (+ 99.8), razne obveznosti 488.1 (+ 61.3). — Redukcija hmeljskih nasadov v Srednji Evropi. Srednjeevropski hmeljski urad, ki ima letos sedež v Žatcu (CSR) je definitivno sestavil statistiko o redukciji hmeljskih nasadov v Srednji Evropi. Po tej statistiki je bilo od 1 1929. reducirano v Češkoslovaški 35 do 40 odst. tedanjih nasadov, v Nemčiji 30 odst., v Savinjski dolini 45 odst., v Vojvodini 80 odst., na Poljskem 30 odst. in v Madžarski 25 odst. Za okoliš Hmeljarskega društva za Slove* nijo v Žalcu navaja statistika naslednje številke: od leta 1929 Je bila površina hmeljskih nasadov zmanjšana za 30 odst. na 1380 ha. Na tej zmanjšani površini je znašal lani pridelek 27.600 starih 6totov po 50 kg. Od lanske letine 6em pa je bila površina zmanjšana še za nadaljnjih 15 odst. na 1173 ha. = Konkurz j? razglašen o imovini Janko-ta Kocmuta, n ©protokoli ranega trgovca v Kranju (upravnik mase dr. Ivo Jarc, odvetnik v Kranju; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kranju 2. junija ob 10., oglasitveni rok do 4. julija, ugotovitveni narok 11. julija). = Porarnalno postopanje Je uvedeno o imovini Rudolfa Trapečarja, trgovca v Rad-ni (por. upravitelj dr. Peter Jereb, notar v Radečah; narok za sklepanje poravnave 27- junija ob 9. pri okr. sodišču v Radečah, oglasitveni rok do 22. junija), nadalje o imovini Žige Weisza, trgovca v Dolnji Lendavi (por. upravitelj dr, Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Dolnji Lendavi 2. julija ob 9., oglasitveni rok do 27. junija) in končno o imovini Jos. Lavriča, trgovca v Toplicah (por. upravitelj dr. Josip Rezek, odvetnik v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Novem mestu 1. julija ob pol 11., oglasitveni rok do 23. junija). = Češkoslovaški ministrski svet odobri! uvedbo žitnega uvoznega monopola. Pretekli teden se je češkoslovaški ministr-ski svet pečal z načrtom organizacije za žitni uvozni monopol. Po daljši razpravi je ministrski svet odobril načrt, čigar podrobnosti bodo izdelali ministri gospodar- skih resorov. ...... = Najnižja doslej zabelezena cena za. baker. Iz Newyorka poročajo, da je na ta« mošnjem kovinskem trgu padla cena bakru že na 8.75 dolarskega centa za funt. kar je najnižja doslej zabeležena cena. OgT0« men padec cen je razviden, če upošteva« mo, da je znašala cena pred dvema letoma 24 centov, to je 6koro trikrat toliko kakor danes. = D obare. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave signalnega svinčenega kabla in akumulatorjev- (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg tračni -kov; do 11. junija pa glede dobave ključavnic, 'šarnirjev, posod za vodo in zidarskega orodja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin (papir, črnilo, vrvica, peresa itd.) ter glede dobave 27.000 kg pšenične moke. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 26. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Curih in Praga. Narodna banka je dvignila tečaj devize Curih od 1095.3 na 1095.6, tako da imamo sedaj zopet isti tečaj kakor je veljal do februarja nespremenjeno dve leti. S tem je Narodna banka izravnala razliko, ki je nastala zaradi mednarodne okrepitve švicarskega franka. Od ostalih deviz so popustile zlasti devize Newyork, London, Dunaj in Trst. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi zelo mirna in je prišlo do zaključka le za aranžma po 420. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo 8.0 Blairovo posojilo po 91 — 91.75, 7% Blalro-vo posojilo po 82.5 in 82 in 6% begluške obveznice po 66.5 — 65-75. Med bančnimi delnicami je prišlo do prometa edino v Pra-štedioni po 950 — 955 in v Jucobanki po 73. Na tržišču industrijskih vrednot se je Trboveljska pri nazadujočih tečajih trgovala najprej ko 275, ob zaključku borznega sestanka pa po 271. Zaključki so bili ševSlavfksu po 25, v Dravi po 235 in v Danici po 70. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.805, Berlin 13.505, Bruselj 789.38, Budimpešta 9.8977, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 795.55 — 798.55 (797.05). London 275.64 — 276 41 (276.04), Newyork 56.62, Pariz 222.86, Praga 168 27 — 169.07 (168.67) Trst 295.85 — 297.85 (296.85). Curih. Zagreb 913, Pariz 20.24, London 25.17, Newyork 517.35, Bruselj 72.025, Milan 27.095, Madrid 51, Amsterdam 208.15, Berlin 123.16, Dunaj 72.72, Pofiia 3.75, Praga 15.33. Varšava 58.05, Budimpešta 90.3, Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92.5 bl„ 7% Blair 82 5 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 945 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den^ Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 419 — 420, za junij 419 do 421, za december 421 bi., investicijsko 87 do 88, agrarne 51 — 51.5, 6% begluške 65.5 •do 66, 8% Blair 91.25 — 92, 7% Blair 82 do 82.5, 7% Drž. hipotek, banka 83.5 — 80; bančne vrednote: Praštediona 945 — 955, Union 170 — 174, Jugo 73 — 74, Narodna 7700 den., Srpska 188 — 190, Zemaljska 137 do 140, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Gutmann 132 — 140, Slaveks 25 — 30, Danica 67.5 — 72.5, Drava 235 — 236, Šečerana 275 — 290. Narodna mlinska 18 bi., Brod vagon 64 — 80, Vevče 120 den., Dubrovačka 340 bi., Jadranska 520 do 530, Trbovlje 269 - 273. Beograd. Vojna škoda 418.5—419.5 zaklj., investicijsko 87.5—88.5, agrarne 50.5—51.25, 7% Blair 81 — 82, 8% Blair 92 bi., 7% Drž. hipotek, banka 84 zaklj., 6% begluške 65.5 zaklj., Narodna 7750 bi. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (36. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih drv in 1 vagon jelovih drv. _ I SITO + Ljubljanska borza (28. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (feo- slov. postaja, po mlev- ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica; ba-ška, potiska, 80 kg po 275 — 277.5, srbo-branska. 80 kg po 272.5 — 275, okolica Su-botica, 79/80 kg po 270 — 272.5, okolica Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baranjska, 79 kg po 250 — 252.5; koruza: baška, reše-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznim po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210: moka: banatska >0< po 375 — 380. ta-ška >0< po 360 — 365. + Nnvo?ad(ska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 11 vagonov pšenice, 42 vagonov koruze, 6 vagonov moke m 5 vagonov otrobov. Pšenica: srednjebaška, 79/80 kg 200 — 202.5; baška, okolica Novi Sad. 79/80 kg 197.5 — 200; okolica Sombor, 79/80 kg 1875 — 190; baška, potiska, šlep, 79/80 kg 205 — 207.5; gornjebaška, 79/80 kg 202.5 — 2o5; gornjebanatska in banatska Bega, 79/80 kg 200 — 202.5; sremska, 78 kg težka 182.5 — 187.5; okolica Indjija, 78 kg težka 187.5 — 192.5. Ječmen: baški in sremski, 63/64 ks 115 — 120^ Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102.5 — 105; ladja Dunav. Sava 106 — 108. Moka: baška >0tft in -Ogg< 280 - 300; >2« 260 — 270; ;3< 240 — 250; >6< 225 — 230; >7< 175 — 190; -8< 125 — 130- Otrobi: baški. sremski m banatski 115 - 120. + Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.) Koruza: za junii 14.50 — 14.51 (14.30), za julij 13-63 — 13.65 (13.60), za avgust 13.76 — i3.78 (13.80), tranzitna za maj 10.85 - 10.90 (10.90), za julij — (10.90). Šport Propagandni ženski lahkoatletsld miting SK Ilirije Po nalogu JLAS Je priredila Illu**je v soboto popoldne ženski lahkoatletefcl miting, ki Je veljal za Tratnlkovo, Članico Ilirije, kot izbirni miting za Florenco, kamor potuje naša državna reprezentanca v sredo zjutraj na mednarodne ženske lahkoatletske tekme. Na startu »o se JavUe samo atletinje TM-rtjo. in sicer večinoma začetnic*), čemur odgovarjajo tudi doseženi rezulta.L Glavne discipline so bile skok v da]§avo !n višino z zaletom ter met diska, torej one discipline, za tati te pride v poštev Tritnikova v naš! ciiJavni reprezentanci. Ostiie discl-oline so bile prldejane samo zaradi Izpopolnitve programa. Doseženi rezu tati so sledeči: Skok v višino: 1. Tratnlkova 1.40 m, 2. Hafner 1.20, 3. Janežič. Skok v daljavo: L Tratnlkova 4.80.5 m, ostale vse pod 4 m. Disk 1 kg: 1. Tratnikova 29 705 m (met 3 mesta, Izvrsten rezultat). 60 m: L Janežič 9 sek., 2. Hafner, 3. Papež I. 100 m: 1. Janežič 14.6, 2. Hafner, 3. Pa- tjož i. Po obvestila JLAS Je TratoMova definitivno postavljena v našo reprezentanco; upamo, da bo, kaibor lani v Pragi, tudi v Florenci častno zastopala našo državo. Mladinski nogometni turnir v Mariboru Medklubski odbor LNP je priredil za binkoštne praznike mladinski nogometni turnir. Sodelovali so ISSK Maribor, SK Že« lezničar, SK Rapid in SK Kastner in Oehler iz Gradca Turnir je bil organiziran tako, da sta oba favorita odigrala 6emifinale 6 šibkejšim moštvom, kar je nudilo največ izgleda, da bosta prišla v finale. Izidi 6emii» finalov so presenetili in program se ni raz« vil kakor je bil zamišljen. Iz športne stra* ni je prireditev uspela prav dobro; moštva so zaigrala z elanom in voljo in razmeroma številni gledalci 60 gotovo prišli na svoj račun. Kot prva tekmeca sta nastopila: SK Železničar : SK Rapid 5 : 3 (3 : 2). Železničar je igral vodilno vlogo in si je že pri prvem naskoku zagotovil razliko dveh golov. Po igri sami je zmaga zaslu« žena. _____ Tekmo je vodil g. Nemec. V drugem samifinalu sta se srečala: I. SSK Maribor : Kastner in Oehler (Gra, dec) 4 : 0 (1 : 0). Maribor je težko nalogo proti renomira« nemu nasprotniku rešil nadvse častno. Tudi v tej igri je bilo razmerje med moštvi slič» no kot v prvi. Priznati je treba, da je mo» štvo »Maribora*« zasluženo zmagalo. Sodil je g. Jančič. SK Kastner & Ohler (Gradec) : I. SSK Maribor 4 : 0 (1 : 0). Gostje so imeli proti nasprotniku lahko stališče in so zasluženo zmagali. 1. SSK Maribor : SK Železničar 5 : 2 (3:1). >Mariborčani< so predvedli lepo igro in dobili kot zmagovalci turnirja krasen pokal, ki ga je podarila graška tvrdka Kastner & Ohler. Pomladne dirke na Teznn pri Mariboru Kasaško društvo v Mariboru je priredilo za binkoštne praznike na tezenskem dirkališču konjske dirke, največje v vsej državi. Udeležba od strani tekmovalcev in gledalcev je bila naravnost ogromna. Organizacija je bila vzorna, in sicer v izkušenih rokah gg. Rosenberga in Novaka. V naslednjem rezultati prvega dneva: I. Dirka Karla Pachnerja: Za 4—12-let-ne konje vseh krajev. Proga 1.600 m. Nagrade 2.500, 1.250, 750, 500 Din. 1. Jon (Franc Reibenschuh) 1.28; 2. Denes (Fric Skoberne) 1.37.5; 3. Saladin (Franc Fili-pič) 1:37.6; 4. Salome (Ivan šegula) 1:42.6. H. Dirka Rudolfa Warren-Lipitta: Za 3 do 12-letne jugoslovenske konje. Proga 2100 m. Nagrade 3000, 1500, 750, 450, 300 Din. 1. Danka (kobilarna Turnišče) 1.39; 2 Uskica (Franc Kardinar) 1.45; 3. Ku-mica (Anton Mihajlovič) 1.41; 4. Koketa (Ivan Bunderi) 1.43.5. III. Dirka Karla Pachnerja; dragi heat: 1. Saladin 1:34.7; 2. Jon 1:29.7; 3. Šaloma 1.40; 4. Egga n. 1.41. IV. Jugoslovenski kasaški derby: Za 4-letne v kraljevini Jugoslaviji leta 1927. rojene ln odgojene konje, ki še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3.200 m. Nagrade 10.000, 3.500, 2.000. 1.500, 1.000 Din. 1. Sa-perlot (Franc Filfpič) 1.36,5; 2. Berica (Vekoslav Razlag) 1.42; 3. Basci (kolibar-na Turnišče) 1-42.2; 4. Juliia (Aleš Pavlin) 1.43.5; 5 Leptir (A. Mihajlovič) 1.50. V. Dirka Ljutomer: Za 3 do 12-letne konje kmečke reje dravske banovine. Proga 2000 m. Nagrade 1.250, 625, 375, 250 Din. 1. Finiš (Franc Herič) 1.39.7; 2. Koketa (Ivan Bunderi) 1.37; 3. Tulpa (Ludvik Kardinar) 1.40.5; 4. Psina (Jožef Slavič) 1.42.5. VL Dirka Karla Pachnerja, tretji heat: 1. Jon 1.32; 2. Salome 1.42.5; 3. Egga IL 1.42; 4. Saladin 1.43. Končni rezultat: 1. Jon; 2. Saladin; 3. Salome; 4. Egga II. VII. Spominska dirka dr. Alfreda Ross-manita: Dvovprežna amaterska vožnja za 3-letne in starejše jugoslovenske konje. Proga 2.800 m. Nagrade 2.000, 1.000, 600, 400 Din. 1. Borica-Finiš 1.45.5; 2. La Fli-che-Danka 1.47.3; 3. Denes-Julija 1.53.2; 4. Dandolo-Bandi Ž:6. Drugi dan I. Dirka Dravske banovine. Za 4 in 13» letne konje vseh krajev. Proga 2400 m, Na» grade 2000 Din, 1000, 600 in 400. 1. Finiš (Franc Herič) -l:3l-5, 2. Jon (F. Reih«n> schuh), 3. Borica (Vek. Razlag) 1:41", 4. ia» perlot (Franc Filipič). II. Dirka Ptuj. Za do 121etne jugosloven* ske konje. Proga 2200 m. Nagrade: 1500, 750, 450. 300 Din. 1. Uskica (Franc Kardi* nar) 1:45, 2. Julija (Aleš Pauli), 3. Tulpa (L. Kardinar) 1:42.2, 4. Psina (J. Slavič) 1:41. III. Dirka Cven. Za 3 do 131ctne konje kmečke reje Dravske banovine. Pro^a 2100 m. Nagrade: 1250, 625, 375 in 250 Din. 1. Finiš (F. Herič) 1:39.5, 2. Tulpa (L. Kard« nar), 3. Psina (J. Slavič) 1:43, 4. Egga IL (Franc Skuhala) 1:39.5. Dvovprežna amaterska vožnja IV. Dirka mesta Maribor. Za 41etne in starejše jugoslovenske konje. Proga 2800 m. Nagrade: 2000, 1000. 600 in 400 Din. 1. in 2. mesto si delita Borica-Finiš (Razlag in Herič) in Saladin e Saperlot (Franc Fi» lipič), 3. Bclona^Bacsi (kobilarna Turnišče) 1:58. 4. La. Flache (Franc Filipič) » Danka (kobilarna Turnišče) 1:59. V. Nagradno skakanje. Za konje, ki še niso zmagali petkrat v lahki in srednji ka« tegoriji aH v težki enkrat. Nagrade: 1000, 600, 400 in 300 Din. 1. Mabi (R. Trojanov. Zagreb). 1 Liebling (V. \Volf, Zagreb), 3. Sokol (D. M. Milojevič), 4. Rummy (R. Wolf, Zagreb). VI. Nagradno skakanje preko pojačenih prepon. Za vse konje. Nagrade: 1500, 1000, 700 m 500 Din. 1. Djerdjelez Alija (R. Ron« čevič. Zagreb), 2. Lcla (St. Djurovl ievič, Zagreb), 3. Mabi, 4. Meresz (R. Wolf). Borba za Davisov pokal. V tekmah za Davisov pokal v ameriškem pasu vodi dosedaj Amerika nad Kanado z 2 : 1. Dan« ska je v evropskem pasu končnoveljavno izločila Poljsko s 3 : 2. Ilirija II : Hermes 6 : 0. V predtekmii ponedeljskega srečanja Primorje : Slavija sta nastopili prvo moštvo Hermesa in re« zerva Ilirije. Rezerva Ilirije jc v ekshibicij« ski igri, pri kateri je bila v vsakem jx>gle« du nadmočna, zmagala s 6 : 0. V golu Ili* rije je igral Jakšič, ki pa ni mogel poka« zati svojih zmožnosti, ker je bil premalo zaposlen. ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes od 16. dalje se vabijo na trening igralci Jančigaj, Hasl. Svetic. Zemljak, Slamič, Pi« šek I in II, Sočan, Slapar, Ženica, E-rm-an, Jež. Uršič, Vrhovnik, Jug I in II. — Trener. SK Ilirija (nogom. sekcija). Jutri ob 18. strogo obvezen trening I. skupine in foto* grafiranje. Točno! Seja sekcijskega načel« stva bo v petek ob 20.30 v »Evropi«. Kolesarska sekcija ASK Primorja ima v četrtek, 28. t. m. ob 20. sestanek pri Mi« kliču (v spodnjih prostorih). \Hjudno se ?rosi udeležbe naslednjih: Gerbec. Glavič, enica, Klopča.r, Pičel j, Hafner, Šiško vi č. Batjel. Razpravljalo se bo o nedeljskih ko« lesarskih tekmah. Radio Izvleček iz programov Sreda, 27. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. CLahka glasba). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Literarna ura- — 19.30: Ruščina. — 20; Flavta - solo s klavirjem, (eventualno prenos). — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koneert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 21.30: Glasbene uganke. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 21.30: Plošče. — BRNO 19.25: Večer humorja. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Leipziga. — 21.30: Literaren program. — 21.45: Zborovski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 13.10: Plošče- — 15.20: Glasbena akademija. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Leipziga. — 22.10: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 19.20: Koncert lahke glasbe. — 2l: Sluhoigra. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Popoldar\ski koncert. — 20: V plesu skozi stoletje. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45; Narodne himne. — 20-30: Pesmi Eskimov. — 21: Iz nemških narodnih pesmi. — 21.45: Plesna glasba na ploščah. BUDIMPEŠTA 91.15: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Klavirski koncert — 19.10: Koncert ciganske kapele. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Leipziga. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 27.: Zeleni kakaduj. On je vsega kriv. E. Četrtek, 28.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda, 27.: Oj ta prešmentana ljubezen. D. Četrtek, 28.: Lohengrin. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Začetek ob 20; Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28. ob 15.: Začarana žaba. Otroška predstava za okoliške šole. — Ob 20.: Dogodek v mestu Gogi. B. KuponL Zadnjič. f Iz življenja in svete Pred novo vlado v Belgiji Ministrski predsednik Jaspar, ki Je podal ostavko celokupne vlade. Prof. Prosper Poullet, vodja belgijske ka-toliške stranke, ki naj bi sestavil novo vlado. Gronlandska odprava v nevarnosti Živeža je zmanjkalo - Nevarna pot - Dr. Peters oslepel S tragično smrtjo raziskovalca prof. dr. Wegenerja je zadela gronlandsko ekspe-dicijo zelo težka izguba. Odprava je izgubila svojega voditelja, na katerega mesto namerava stopiti pokojnikov brat dr. Kurt Wegener, ki je tudi nekoliko znan raziskovalec. Zdaj pa poročajo, da ima ekspedicija še novo smolo. Vzhodna skupina prof. Wegenerja pod vodstvom dr. Koppa poroča, da je morala ostaviti svojo postajo v začetku maja, ker je posadki zmanjkalo živeža. že lani v jeseni je še3t zabojev živil pokvarila voda. Tako se je zgodilo, da je začel pohajati živež pred časom. Konec aprila je zato sklenila skupina treh mož: dr. Kopp, dr. Peters in cand. ing. Ern-sting, da zapuste svojo opazovalnico in se vrnejo v naselbino Scoresbysund. Toda vreme je bilo ves čas tako neugodno, da je morala skupina vedno nanovo odložiti pohod. Ko je pritisnila že skrajna sila, in niso imeli dr. Kopp in tovariši nobene, niti radiotelegrafske zveze z matičnim zaledjem, so se odpravili na pot. Ko so odrinili s taborišča, so imeli provianta za dva dneva, nato pa so začeli iskati zalogo, ki go jo bili shranili v jeseni. Na potovanju, kjer se je vreme zopet zelo poslabšalo, so napredovali člani eks-pedicije zelo počasi. Napravili so borih šest kilometrov dnevno. Ker je bil medtem zapadel tudi nov sneg, je bila orientacija izredno težavna. Skupina je imela vrhu tega velike težave z dr. Petersom, ki je že pri nastopu pohoda imel vročino. Na poti je revež še oslepel zaradi snega. Toda prva smola je prinesla še drugo. Okolu 12. maja je trojici zmanjkalo živeža za pse, ki so vlekli sani. Zato so odložili vsa bremena razen odej in nadaljevali pešpot sami. Neko noč so celo morali prebiti v snežni luknji. 13. maja so imeli le še malo puščico petroleja za kurjavo in za en dan kruha. Sreča, ki se časih ponudi, ko je sila največja. Jim je topot zares postregla. Našli so skladišče živil ob 10. uri zvečer. Dva dneva pozneje je trojica trčila na gronlandsko ekspedicijo s psi. Tako so bili rešeni. Odprava jim je povedala, kakšna smrt je doletela nesrečnega voditelja prof. dr. Wegenerja. 17. maja pa so dospeli v naselbino Scoresbysund, kjer so se zdaj že okrepili in kjer upajo, da bodo mogli nadaljevati raziskovalna dela v smislu pokojnega prof. Wegenerja. Smrt angleškega diamantnega kralja V Londonu je umrl angleški kralj diamantov S. B. Joel, ki se je pisal s pravim imenom Solomon Barnato JoeL S svojim bratom Jackom Joelom se je svojčas udeleževal bojev za posest diamantnih polj v »SoUy« Joel Južni Afriki. Obema se je posrečilo Iztisniti najhujšega tekmeca Rhodesa iz te borbe. Nato sta ustanovila tvrdko Barnato Brothers, koje vrhovni vodja je postal Solomon Joels. Svojo gospodarsko pozicijo je tako utrdil, da je sčasoma narasla na ogromno finančno moč. Postal je solastnik skoro vseh diamantnih družb in ravnatelj velike Standard banke, ki ima svoj sedež v Južni Afriki. Bil je tudi delničar londonske podzemske železnice. Med svetovno vojno je imel v rokah diamantno bor- zo in od njega je izšla pobuda sa zaprtje in dvig produkcije. Solomon Bornato je žrtvoval velik« vsote denarja tudi v športne svrfce, imel je več jaht, veliko konjušnico in je tudi podpiral angleška gledališča, zlasti podjetji Adolphi in Drury Lane. Veliko vlogo je igTal tudi v francoskih kopališčih. Prirejal je regate in konjske dirke. Neka njegova jahta je popolnoma sličila plavajoči palači. Njegovo premoženje cenijo na 15 do 20 milijonov funtov šterlingov. Izobražen poslanec »Cri de Pariš« pripoveduje zabavno zgodbo o nekem mladem poslancu, ki je pred kratkim na temelju dopolnilnih volitev nadomestil nekega težko obolelega tovariša. Obiskal je po prihodu v Pariz člane vlade in se med drugim zglasil pri pravdnem ministra Leonu Buerardu, znanem ljubitelju starin in umetnin. Minister se je bal, da ne bi pričel novi politik vpraševati: kdo bo novi državni predsednik. Ni maral govoriti o lastnih domnevah, da ne bi slučajno prišli v dnevnike, in je zato rajši zasukal razgovor v drugo smer. Pokazal je poslancu staro posetnico z lepim lastnoročnim podpisom: Alphonse de Lamartine, narodni poslanec. Na drugi strani je bilo zapisano: Sprejmite iskreno zahvalo za vašo stalno prijaznost! Minister, ki Je Ml zelo ponosen na ta biser svoje zgodovinske zbirke, je vprašal poslanca: »Ali ste že kdaj videli tako lep spomin?« A poslanec ni menda nikoli slišal o slavnem francoskem pesniku, avtorju »Meditacij« in »Potovanja v Orient« (1790—1869) temveč je Lamartina smatral za svoje^ sodobnika. Ravnodušno je odgovoril: »Moram vam povedati, gospod minister, da jako slabo poznam svoje tovariše. Nisem imel časa, da bi vse obisk al «l Velika eksplozija v tvornici za orožje Nov izum v radioteiefoniji Med pariško ln madridsko brezžično postajo se je izvršil te dni zanimiv poskus s novim načinom radiotelefoničnega prenašanja na kratkih valovih. Po tem načinu se izkoristi samo ena stran valovnega snopa, kar Je mogoče z oddajo posebnega vodilnega vala za uravnavo sprejemnega aparata. Efekt novega izuma je ta, da Je postala zmogljivost oddajnikov Šestkrat večja in da so odstranjeni vsaj nekateri vzroki, ki kvarijo čistost prenašanih glasov. Izum se bo uporabil v prvi vrsti za trgovsko službo in za sedaj morda v bolj lokalnih mejah ter za televizijo, za splošno brezžično službo pa ga danes Se ne bodo uporabili. Konec kitov Ker so se uporabili že vsi možni lovski pomočki zoper njega, je morski nestvor poiskal zavetja v tečajnem ledovju. Pa niti tam ne bo imel dolgo miru. Kajti Nemci se bavi jo z izdelovanjem popolnejših ladij za kitolov, nego jih premorejo SkandinavcL Ta plovila bodo opremljena z vodljivimi zrakoplovi, ki bodo bombardirali kita, obsojenega na pogibelj celo ▼ osrčju polarnega ledu. Prirodoslovcem Je ta razgled v bodočnost jako neprijeten. Saj še ne poznajo vseh kitovih skrivnosti in želeli bi si, naj jih še nekoliko cstane, da bi jim iztrgali vse do zadnje tajnosti glede njihovega bitka in žitka. Učenjaki se še vprašujejo, kako more sesalec, ki diha skozi nosnice, a ne skozi škrge, po cele ure pod vodo zadržati svoj dih. Nadalje ne razumejo, kako kit prenaša neznanski pritisk globoko pod vodno površino, dočim bi se podmornice v isti globini zdrobile kot Jajč-ja lupina. In ker pač vsi sesalci spe, bi radi zvedeli, kdaj si kit privošči svoj spanec: pod vodo ali pa plavaje na površju? (Zanimiv članek s slikami »Lov na kite« prinaša zadnja številka tedenske revijo »življenje in svet«). »Kobilice* nad New Torkom ! _ V petek, 23. maja so se vršile nad New Torkom in vzdolž obale Atlantskega oceana največje svetovne vaje zračnega brodovja. Nad 600 letal se je dvignilo v zrak in izvajalo vsakovrstne manevre. Namen teh vaj je bil dognati, če se more New Tork braniti pred napadi iz zraka. Po zraku je Krožilo več sto bombnih letal tn vojaških aeroplanov, ki so bila oborožena s strojnicami. Delali so tudi poskuse z umetno meglo ki je ovijala velike dele mesta v oblake. Na najvišjem nebotičniku New Torka Je bil zbran generalni štab, ki je spremljal vaje, delal beležke in sodil, kako so letala vršila svojo nalogo. BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE, dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana los g-Mjttfb žrtev eksplozije v Rta de Janeiro Strašna eksplozija, ki se je primerila v municijskem skladišču brazilske vojne mornarice v Riu de Janeiro, je zahtevala 105 mrtvih in nad 500 težko ranjenih. Eksplodiralo je 60.000 stotov municije. Slika kaže zdravnike ln mornarje pri reševalnem delu na kraju nesreče. Trikratna poroka s tragičnim koncem Zanhntvosti s procesa proti bivši chicaski lepotni kraljici, ld je ostreffla svojega moža in so jo porotniki — oprostili! triko ea je n. pr. dražil, ker tli »podoiiral domišljije«. Tragično končani spor oa se V znani belgijski tvornici za orožje Cockerill v Liegeu-Seraing se je primerila strašna eksplozija, ki je zahtevala več človeških žrtev. Materialna škoda maša okoli petnajst milijonov belgijskih frankov, Pred porotnim sodiščem v Niči se je te dni vršil proces Droti Američanki Nfirdlm-ger. ki je 11. marca umorila svojega moža z revolvorskimi streli Morilka se je pisala 7 dekliškim imenom Sarlota Nash ter je bila nekdanja lepotica v Chicagu. 5 svojim možem, gledališkim ravnateljem Nkdluigeriem ie bila trikrat omozena. Prva svatba je bdla v St. Louisu v Ameriki Nirdlimger je bil takrat še oženoonz neko drugo Američanko. S tem. da je vre* za ženo Nashovo, je zagreši« bngamvpo. Zato je njegova druga žena odpotovala ▼ Pariz, kjer je tožila moža in zahtevala ločitev. Kmalu nato se je Nirdhnger pripeljal za drugo ženo v Pariz, in ker se je bil medtem v Ameriki ločil od svoje nre žene. se je takoj poročiiz Nashovo- Zakon pa na traijad dolgo. Cez leto dm sta se zakonca ločila. Zdaj se ie začelo čudno živlijenje. Nlrtflinger hi Nashova. ki sta Ma dvakrat poročena m dvakrat ločena, sta živela dve teti kot Počena zakonca skupno žrvfjertje. 1928 pa sta se poročila v tretje. Ta zveza je btfa navidez trdnejša od prejšnjih dveh. ker je žena sedad rodfla možu dva otroka. A tndi zakonca sama sta postala previdnejša. Sestavinam overovila sta 11 stran« dol!g pisan kon-trakt v katerem je bila vsaka zadeva nm-nega zakona natančno razčlenjena. Neki člen te pogodbe le zabranjevai ženi barvanje ustnic s crtafom ter ji prepovedoval rabo lepotne kreme m pudra. Sarlota si ni smela nati ondiufiTaifli las Na vse to ie pristaja, kakor tudi na zahtevo, da se mora odreči kajenju. Navzlic temu. da je brla vsafca malenkost tako dobro zaktevzuTirana, pa je prišlo konec konca do tragičnega zakTiuSka. Bivša lepotna krafiica te neprestano lzno-va izzivala botastno ljubosumje svojega moža. Mož pa se je vdajal pijači in igri ter se ie večkrat obnašal zelo surovo. Tako je prišla katastrofa.. Nirdhnger je ob neki priliki zopet očital ženi njene lastnosti. Poskušala jo je tudfi daviti — v tistem trenutka pa je ogrožena žena segla pod blazino po samokres in je štirikrat ustrelila v svojega rnoža. Dva strela sta pogodila Nlirdfingerja. Ženo so zaprli. K obravnavi v Niioi ie prihitelo polno Sfanov ameriške kofonffie na francoski rivieri. Otrtoženka je bila zelo kratkih besed. Na vsako vprašanje so jo namestu odgovora obfile solze. Proces je prinesel oa dan jako čudne prizore. Neki kopalni je začel s tem. da je vzela Nardfegerieva v roke italijansko slovnico, kar ie. privedfo njenega moža na nesrečno misel, da ima »italijan^krcn TinhimraVn ^h no tistem Zakonski par Nirdlinger razburljivem prizem legla k poSMScn, se je Nirdtmgerjevi zdelo, da ie njen mož vzel samokres in ga skril pod blazino. Tudli ona je storila isto. Mož se je v postelji vrgel na njo. jo zače! daviti, ona pa je v sflobranu potegnila orožje in streljala na moža. Senzacija v prooesn }e bi?o pismo, ka ga je pisala Nardlingerieva neki prijateljici, kateri omenja, da se je hotela zabavati. ker je človek samo enkrat mlad. V ostalem velja pripomniti, da je njen mož plačeval plesalca, ki ga je imela na rivieri. Priče so izpovedale za obtoženko ugodno in tudi obtožilni govor državnega pravdnika je izzvenel v jako lnudomilem tonu. Posledica je bila. da so porotniki mor3ko svojega moža — oprostili. Srce utriplje še po smrti Zanimive pojave je opaž oral berfinskf zdravnik dr. vom Hoes&lin na mrtvih sr* cih s pomočjo aparata, ki se imerarje edek* trokardiograf m ki beleži utrispe v obliki krivulji Š tem aparatom je zaznaval na običajen način nedojemljive utripe še cele minute in v nekaterih primerih ceio pol ure po smrt. Postajah so čedalje šibkejft, nekoliko tremutkov so se ojaoiii in »o po« tem dokončno prenehali. A todi potem ni bilo doraderao mrtoo on ee čisto brez žnrijonja. Se n«koKko dni so se vršil' v njem neredni gibi m je reagi» ralo na dražljaje. Ti gibi so izvirali mi« Sifinih vlaken, ki potekajo v tako rvaoih iritnih nitkah srca. Z injekcijami, meha. ničnimi ki električnimi tresljaji so skuša® te neredne gibe spremeniti ponovno v red« ne. Pri bolnem srcu se to doslej še ni po« sročffa, je ipa možnost, da bi uspelo pri groo, ki je bilo prej zdravo. V tem pri« mera bi bilo tako rekoč mogoče oživljati mrtvece. Tragedija Nobihmh rešiteljev fij SUx&lK>hna poročajo, da Je ts ni vrgei iz sedeža. Nista dobila nobene poškodbe, in je Swift celo ratrje^al, da «e sploh nista utegnila prestrašiti. Vse s© je odigralo tako naglo, da nista niti vodela, kal m J® zgodilo! Zopet napad na poštnega sla V Hambornu se je primeril nov drzen atentat na poštnega sla. ki spominja v omogočeni na napad v Berlinu. Neki moški, ki se je izdajal za zdravnika, je najel pred nekaj dnevi sobo na Hindenburgovem trgu. izpopolnil prijavnico za stanovalce z napačnim imenom in poslal na lažno ime nek® povzetno pošiljko za dve marki. Ko je poštni sel Heinrich Mfillers stopil v sobo, ea je naslovljene« napadel od zadaj r. nogavico, ki jo je bil napolnil fl peskom. Poštni pH jo začel vpiti na pomoč, kar je napadalca tako ©plašilo, da je zbežal na trg. Imel je sokrivca, s katerim sta jo hotela pobrisati, a množica je tako urno pritiskala za njima, da s« je ljudem slednjič posrečilo prijeti napadalca in njegovega tovariša. Policija je ugotovila, oba napadalca. Vsak ilan ena Pri klobučarju »Kakšno številko ima vaš mož?« »Tega ne vem, ampak ta klobuk mu pristoja prav tako kakor tej grebliL« P. Rosenhajm _______ (Dagabund v frafcu Roman »Mnogo ste zamudili, gospod državni pravdnik«, je rekel starejši gospod, ki je dotlej molče sedel v kotu. »O, dober dan, gospod Sullivan.« »Gospod Flannigan je zaigral Caikovsikega ,1813%« »Mi ubogi uradniki smo tako vpreženi, da zamudimo vse lepe reči fia tem svetu,« je s priljudnim nasmeškom odgovoril Mac Coy. »Ce gospod Hedberg dovoli, bi pa res rad...« Evelyn je stala zraven njega, in ko si je pazljivo ogledoval prvo risbo, je tiho dejal: »Na sledi smo mu.« Obrnila je list. »Komu?« »CascapoIu.c Vzdignila je oči »Čestitam,« je dejala in se svetlo nasmehnila s pogledom. 'Nikar še. To ne prinaša sreče.« »Kje pa je? Kako ga mislite prijeti?« »Kje je v tem trenutku, niti ne vem. To je gotovo čudno slišati; a razumeli boste...« Nagnila je drobno glavo. »Vemo pa, kam je namenjen.« »Izvrstno.« »Ali se še spominjate najinega nedavnega pomenka? Govorila sva o istem predmetu: o Cascapolu. Saj veste, kaj mislim. Niste mi rekli da, a tudi ne mi niste rekli. O moji karijeri sva govorila. Tekma za Uribezen žene Je podobna veliki dirki na življenje te smrt Tudi o tem je bilo govora. Mislim, da vam bom jutri lahko položil svoj plen pred noge. Ali smem danes ponoviti vprašanje?« Služkinja je prišla s kavo in pecivom. Evelyn ie obrnila več listov v risanki. »Tole poglejte: tu me je narisal pred zrcalom.« In tiho je dodala: »O tem bova govorila, kadar dosežete svod cifj.« Počasi je zaprl knjigo; pri tem se je dotaknil njene roke in jo za trenutek strastno stisnil. Nekam vznemirjena se je oibrnila od njega. »Ali boste pfli kavo?« Sullivan jima je podal prepečence. Državni pravdnik je stopil k servirnemu vozičku in vzel eno izmed meissensfkih skodelic s flandrslkega čipkastega prta. Ko se je obrnil, je stal Sullivan zraven njega. »Ali smem čestitati?« je tiho vprašal in pomežiknil. Mac Coy se je napravil začudenega. »Zakaj pa?« »Zakaj, zakaj! Ali menite, da nihče ne opazi, kako blazno ste zaljubljeni v gospo Evelyn? Saj ni nič čudnega. Gospa Barclayeva je mlada, lepa in dražestna; in vi imate, če znamenja ne varajo, sijajno karijero pred seboj. Razen tega ste pa v pravih letih. Noben mož se ne bi smel oženiti, preden si obtolče roge.« »Jeliite da ne?« je pokimal Mac Coy. »J seveda,« je resno dejal Sullivam. »Kako bi mu drugače žena nasadila nove?« Državni pravdnik je z očmi iskal gospodinje; izginila je bila. Ali se ni tam, v temi glasbene sobe, še zasvetilo zlato njenih las? Zamišljen je krenil za njo. Njen lahni korak je že hitel po stopnicah, ki so vodile v prvo nadstropje. V državnem pravdniiku Macu Coyu se je ta mah izvršilo tisto čudno razcepljenje čuvstev, ki si ga sami nikoli ne moremo pojasniti. Prisegel bi bil, da ga je zgolj točno hrepenenje gnalo na stopnice — v tisto smer, kamor je bala izginila gospa Evelyn. A vendar je obenem Čutil v živcih neko čudno ščemenje, ki ga je iz svojega poklica dobro poznal. V ozračju te hiše je drhtelo nekaj skrivnostnega, prepovedanega, zločinskega. Slišal jo je, kako je stopila v mali salon. Nekaj kovinskega je zazvenelo v tišino. Takoj je vedel, kaj je pomenil ta zvok: pretaknila je bila telefon. Ze se je vrnila na hodnik; šla je dol in naglo izginila v svoj budoar. Za tem se je utegnila skrivati najnedolžnejša stvar na sveta — a državnega pravdnika je spet obšla tista čudna nervoznost. Nekoliko sram ga je bilo pred samim seboj. Dolžnost mu je seveda velevala, da bi se po najkrajši poti vrnil k dru^M. O tem na bilo moči dvomiiti. Le kako mu je bilo prišlo na um, da se je tako plazil po hiši? To ni bilo gentlemansko ravnanje. A zdajci jo je začul, kako je rekla v budoariu: *Rada bi dobila zvezo s posebnim vlakom Mr. VVanamakerja. Brezžično postajo ima.« Kratek presledek. Očrvidno je centrala nekaj vpraševala. Nato se je oglasila Evelyn: »Med Indiamapolisom in St. Louisem.« Državni pravdnik je bled slonel ob steni m vlekel na uho. Wa-namaker... Nathanael Wanamaker. To ime je predobro poznal. Za tem imenom, ki ga je v resnici nosil eden izmed najbogatejših industrijcev v deželi, se ni skrival nihče drugi kakor Cascapol! Zločinec, ki mu je bil on, državni pravdnik Mac Coy, na sledi... Za prijetje tega zločinca mu je bila Evelyn Barclayeva obljubila svojo roko v nagrado. Skozi zid so tiho kakor kapljajoča voda curljali oddaljeni glasovi klavirja. t Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku pri Ljubljani javlja tuž-no vest, da je po kratki, mučni bolezni umrl tovariš Matija Brajar 25 letni član Gasil, društva danes dne 26. maja ob 9. uri dopoldne. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 28. maja 1931 ob 5. popoldne iz hiše žalosti v Bizoviku št. 81 na pokopališče sv. Nikolaja v Bizoviku. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Bizovik, 26. maja 193L 7083 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po naj nižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 2000 Din mesežmeg* p&vžali la pole£ tega pooehao proriztjo morete pri na« zaslužiti. Mi va« ti »stavimo t pogodbo za rpoelemje ▼ vašem Ustnam bivaiiiiu, »ko hočrte a nas delati marljivo ia pošteno. Gre ta brezkonikaren&em, mnogo nhtevan, specijalen pred-mat. Sprejemamo dame in gospode to dajemo kolekcijo proti varščini 28 Din. Prosimo samo pismene ponudbe b prilogo znamke za odgovor. • »Comunema« trgovaiko podu-zeče, Osijefc. 6848 Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« NAZNANILO PRESELITVE! Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo mizarsko obrt iz Hrenove ulice 8 v svoje lastne prostore Privez 16, Prule, telefon St« 2768. Obenem zagotavljam cenjeno občinstvo, da se bodem od sedaj s posebno vnemo potrudil, da vse cenjene naročnike točno, vestno in ceneje postrežem kakor dosedaj. 6986 LUKA AHAČIČ, splošno stroj, mizarstvo, LJUBLJANA ( Graška tovarniška delniška družba za stroje in vozove pre j JOHN WEITZER — (Grazer Waggon- und Maschinen - Fabriks - Aktien- gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija) Graški dvotaktni Dieselovi motorji 8 konjskih sil in več Graški četverotaktni Dieselovi motorji do največje zmogljivosti. Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. ■ -m---g--m BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova H:?: Ul. 35. 5906 V konkurzni zadevi Laure Martina, trgovca z mešanim blagom v Konjicah, se vrši dne 30. maja 1931 ob 11. uri dopoldne v Konjicah sodna dražba kon-kurzne mase — specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, cenjeno na 50.742 Din. Interesenti si blago lahko ogledajo pri konkurznem upravitelju. Dr. Macarol Franjo, Konkurzni upravitelj. 7061 društvo & Ribnici, Dolenjsko (župa.Ljubljana), razpisuje oddajo; zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del za zgradbo novega društvenega doma v Ribnici na Dolenjskem. Potrebni pripomočki se dobijo proti plačilu Din 50.— pri gradbenem odseku v Ribnici odnosno v Tehn. biroju Arh. Iv. Zupan, Ljubljana, Gradišče 13. Zapečatene ponudbe je vložiti vključno do 10. junija na naslov: Gradbeni odsek Sokola lenjsko. Ribnici, Do- 7081 Samostojnega perfektnega knjigovodjo ki obvlada poleg slovenskega in srbohrvaškega perfektno nemški jezik, z znanjem strojepisja ter pisarniških del, SPREJMEM s 1. julijem. Ponudbe z zahtevki in curriculum vitae pod »Samostojen knjigovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. 7080 Službo komercialnega vodje-bilancista razpisujemo z rokom do 7. junija 1931. Prošnje morajo biti opremljene z dokazili o dosedanjem službovanju in o popolni kvalifikaciji za razpisano službo. Prosilec mora navesti pogoje glede prejemkov. — Nastop službe dne 1. julija 1931. Učiteljska tiskarna v Ljubljani t Zapustil nas je v nedeljo zjutraj naš agilni član FRANC LUKMAN gostilničar na Lopici pri Polzeli v 67. letu svoje starosti. Bodi mu žemljica lahka! Gostilničarska zadruga Braslovče 7071 INSERIRAJTE V „JUTRU" Vajence za tiskarsko in bakrotiskarsko ter fotografsko stroko sprejme Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, Mi-kloSičeva cesta 16. Pogoji: Prvovrstna nadarjenost, absolvirana nižja srednja šola, posebno veselje za risanje in jezike. 7036 Bel! zobje olepšajo vsak obraz. Često ie zadostuje samo enkratno čiščenje i prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva se povsod. Kamenfnaste CEVI v vseh dimenzijah hi oblikah taa stalno v zalogi »MATERIAL« trg. dr. i a L LJUBLJANA, Dunajska e. TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL ASFALTNA STREŠNA LEPENKA ARESIT strešna lepenka BITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana m Uolence za tiskarsko stroko sprejme »Narodna tiskarna« v Ljubljani. Pogoji: Nadarjenost in 4 razredi srednje šole. za tiskarsko stroko sprejme Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pogoji: Prvovrstna nadarjenost, 4 razredi srednje šole, znanje risanja in jezikov. ^Cohavite mi »lato pero a tudS (Di iigom t ČL Polnilna peresa Everahap z izmenljivo konico imajo na peresniku v zlatu žigosano zaščitno znamko. Pazite nanjo — zakaj samo pri Eversharpovih peresih se lahko poslužite velike Eversharpove izbere. Pomnite: na »Eversharpu« obvisi vsako oko! Naprodaj v vseh vodilnih trgovinah. MERSHARP PERESNIKI — SVINČNIKI b IBBBBBBBBBBBBBB Mlin in žaga v Mahovniku pri Kočevju se aH proda aH da v najem pod ugodnimi pogoji. Mlin je na vodno silo in ima 5 kamnov. Do železniške postaje Kočevje je 15 minut. Pojasnila daje posestnik v Mahovmiku. 7068 3BBBBBBBBBBBBBC Glavne prednosti FORDOVEGA tovornega voza so: JAK0ST IN EKONOMIČNOST. Tovorni vozovi ne delajo racionalno, .ako ne odgovarja njihov tip, moč In uporaba onemu, za kar jih potrebujemo. Vsak prodajalec Vam je dolžan pokazati industrijski tip tovornega voza, katerega potrebujete, ker ima vsak Fordov tovorni avtomobil iste glavne lastnosti: jakost in ekonomič* nos t. Tovornega Forda Izdelujejo z dolgo šasijo, s kratko šasijo in s malo šasijo. Ford je zgradil lep niz karoserij za razne šasije, da zadovolji vsem potrebam trgovine in industrije. Obiščite Vašega najbližjega prodajalca, da Vam zamore isti raztohna* čiti vsa dela, katera vrše vsi ti tovorni avtomobifi. toreobK A \EROPLAN1 i r * •UVHfiCh W. fff sr; FreEfe, 2T. T. T93T Cene malim eftaaom t Ženttv, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1,— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, Je plačati ie pristojbino 2,— Din. Pru stolbine le vposlatt obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnici v Ljubljani 11.84Z — Telefon Številka 2492. 3492 Za o«2|cv«r 2 Din 9 mrtcnnieah •Vas/cre tnalih oglasov n dobite takoj po izida tista v podružnicah , Jutra' v •Mariboru, v o fiCovettt mestu, v TSfbovlfah in na {Jesenicah, iti sprejemajo tudi naročila na Jesenicah, male oglase in inserate. Sirarskega pomočnika rojaffiin« prostega, iščemo »pecijeloo za predelavo sira v škatle ter eventuel-eo dni£0 pomoč v mlekar-ri. Strokovno znanje ni potrebno. Isti mora biti marljiv, hiter in okreten. Ponudbe z navedbo plače poslati ra Mljekarska industrija »Zdenka«, Veliki Zdencj. 20196-1 Kuharico Id Je dalje časa pri dobil hiši služila, dobro Kuha ln druga dela c pravlja, Išče samosto-en gospod, mesečna plača 500 Din. Ponudbe r >d »Kuharica« na podružnico »Jutra«, Celje 20037-1 Učenca ■a trgovino z mežanim Magom, popolnoma zdravega, krepkega, z dobro vzgojo sprejme l koncem Šolskega leta fa P. Koren prej Sterk, Črnomelj. Ponudbi je priložiti zadnja Šolska kpričevala. 19914-1 Trg. pomočnika »eša.ne stroke, mlajšega, veščega nemščine, sprejmem takoi »M pozneje. P v Smled-r'kn. Gasilski dom — pri Med .-odah. 20667-1 Postrežnico »s dojmldansike nTe sprej-Bfim n» Vodovodni c. 5/11. 20351-1 Pečarskega vajenca x ve o oskrbo sprejme pe-Hja Franc Je.rko, Črnuče f.Jutra« pod značko »Per-fr'{.tna moče. 20247-1 Frivskega pomočnika debrega delavca sprejme takoj Zrimšek Adolf v Liniji. 208724 Prodajalko za čas velesejma. — O^rHstaviii se je v četrtek 9S. t. m. med 12. in 14. ir-o v hotelu TTnion — pri s. Dragutinu Weissu. 2oes4-i Služkinjo srednjih let, snažno in po-Steno. veščo krihe, nekaj Šivanja, vseh hišnih del ter T veseljem im znanjem vrt-r;h del, sprejme manjša d nižin a na Gorenjskem — n-ot.i mesečni plači 300 Din Ponudbe na oclas. oddplek »Jutra« pod »Stalna služba« 202764 Strojnika-kurjača ffčern za usnjarsko oV>Tt za •takojšen nastop. Predpogoj feučen ključavničar, vajen tndi elektrike in postavljanja usnjarskih strojev. Ponudbe s prepisi spričeval ms oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba«. 202964 Kroj. pomočnika m nniforme sprejme Simon KHmanek v Ljubljani. 20317-1 Prodajalca zgovornega in živahnega, za prodajo novega galanterijskega predmeta se sprejme za stojnico na velesej-mu. Odda se evenrt. tndi že obstoječemu podjetju v prodajo. Zglasiti se je v četrtek 28- t. m. v vinarni Gradišče št. 4. 203144 Prodajalka za galanterijo in igrače, vešča nemškega jezika in tudi zmožna kuhe, dobi takoj slu.žfbo pri morju. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro •Jadran«. 20338-1 Natakarice (je) za celo poletje pod ugodnimi pogoji takoj sprejme boted Tivoli. 20349-1 Pletilja tznrjena na stroj Stev. 10 dobi stalno delo. — Virant, Hrenova ulica 17. 906514 Tapet, vajenca sorejroe Rudolf Radovan, Mestni trg 13. 20319-1 Kmetski fant mlad, bisteT, reven, dobi fJužbo sluge v mesta. Do-bra plača, proeto stanovanja. — Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 200«. 206284 Mlajšo šiviljo sprejme Rudolf Rad ovac, t-apetnik, Mestna trg 13. 20318-1 Mlad fant močan, ki ima veselje d« ka.varniSke obrti, se takoj sprejme k M vajenec v kavarni »Prešeren«. 20324-1 Mesar, pomočnika sprejme Franc Valkar, mesar, Poljanska 9. 20380-1 Koncipijenta sprejme odvetnik v Maribo. ni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Koncipijent«. 200*14 Prvo hotel, sobarico zmožno nemščine sprejme takoj hotel Tivo-li. 20350-1 Kontoristinja samostojna moč v korespondenci, iz-urjena v občeva-njn s strankami in znanjem srbohrvaščine, dobi mesto. Ponudbe le z navedbo_ zahtevane plače je poslati na osrlas. oddelek »Juira« pod šifno »Posedujem potrebno prakso«. 203434 Frizerko (ja) za sercomo iščem s 1. ali 15. junijem. Onj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Delavnost«. 203374 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Fiks-um in provizija«. 20163-5 Pouk v angleščini ter hrvaški stenografiiji želim. Ponudbe tudi za vsaki predmet posebej, z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 333/4« 20257-4 r$rt Radio 7, za gostilno ali dvorano, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20082-9 LkiO. Zastopnika dobro uvedenega sa prodajo papirtna te robe, pisem-skoga materi j ali, razglednic in reklamnih koledarjev iščemo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-142«. 19974-3 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčkn in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Sedel sem spet na svoj prostor in pouk ie je nadaljeval. A zdajci je gospodična od strahu glasno za vpila: izpod vrat je voda kar curkoma drla v učilnico. Velikanska zmeda je nastala- Gospodična je skočila na klop in mi smo seveda storili takisto, pa Še kako radi! Pozor! Pozor! Odprite o«. Zaslužiti se da še veliko denarja, ali samo s serloznlml, potrebnimi, od vsakega kupljenimi predmeti. Cene so prllagodene gospodarski krizi. En primer: čevlji 100 Din in drugI predmeti kot srajce, obleke, namizni prti, slike (200 eksem-pl&rov), galanterijsko blago, novosti, patenti Itd. V vsaki hiši je mogočih najmanj 5 naročil Agenti, vajeni sistematičnega dela, sprejmejo fiksum ln provizijo. Katalog slik stane 50 Din. Drugi katalogi zastonj. Trgovska hiša siOmnla«, Miklošičeva cesta 14. 2001'1-S Zastopnike t. družabnika in pod-zastopnike, samo asrilne osebe za novosti iščem za stalno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 93«. — Za odgovor priložite znamko. 20310-3 M mzuLzzt Trg. sotrudnika Išče stalno mesto kot pomočnik ali skladiščnik v večji specerljskl trgovini z znanjem slovenskega, nemškega Id Italijanskega jezika z dobrimi referencami. — Cenj .ponudbe pod šifro »Stalno mesto« na ogl. odd. »Jutra«. 20001-2 Knjigovodkinja x 124et.no tovarniško prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi premeni.ti službo. Dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna knjigovodkinja.«. 19792-2 Žagovodja lenM manipniamt in naten-povaJee lesa, želi dobiti me-afco pri lesni industriji. Zaposlen dosedaj v tej stroki 10 let. Vojaščine prost, vestem in trezen, s prav dobrimi spričevali. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod značko »2000«. 20232-2 Nemška gospodična z večletnimi npričervali želi im-eista k otrokom, kamorkoli. Cenjene ponudbe na oigflae. oddelek »Jutra« pod »Otrokeljnbna«. 20319-2 Službo vzgojiteljice aii druižabniice pri fira družini išče za takoj učiteljica (vdov«.), kd obvlada per-fefctno nemščino, slovenščino, srbohrvaščino m prilič-ino francoščino. Ponudbe na Oglas, oddedek »Jutra« pod šifro »Učiteljica 65«. 20365-2 3 mlade natakarice Slovenke žele mesto čez serijo — najraje v Dalmaciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Blondinke«. 20293-2 Šofer M prevzel nedeljske vofeje, erv. 19826-10 Avto G«rdner Roadster 8 effl., vožemo 9000 km, lz prve roke. dobro »hranjen, za Din 35.000 prodam. Franjo p!. Pongratz, Maruševec. 19825-10 Potniški avto v dobrem stanju, radi od-potovanja poceni prodam. Kupca naučim šofiTati. Na-sflov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20263-10 Motorno kolo 600 om», s prikolico, električno lučjo in novimi gu-mijami, vse v brezhibnem stanju po nizki ceni prodam. — povprašati Radio, Ljubljana, Bleiweisova. 20138-10 Poltovorni Ford davka prost, v popolnoma dobrem stanju, brezhiben, po nizki ceni proda ali za^ menja za vino ali žganje Petrič, Ljubljana. Dunajska cesta 31. 20279-10 Essex avto 4—5sede4en, vo^ein 16.000 km, dobro ohranjen (avto-taksi) prodam, eventuelno s koncesijo vred. Ogledati na B!«iweiw0vi cesti št. 52. 20102-10 De Soto š"«rtci1inderski, 4—5sed"ž»n, odprt, generalno pregledan in na novo lakiran naprodaj z garancijo, zaradi nabave dvosedežnega voza iste znamke. Pojasnila daje Dolenc Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ulica 3, telefon št. 2762. 20302-10 Motorno kolo znamke Wa.nde.rer takoj naprodaj v Krakovski ul. 13. 20394-10 ■Ul Pohištvo pn?itirane spalniiee 5500 Din pleskane spalnic« 2f*V> » omare .... 550 » postelje .... 960 » kuhinjske oprave 1100 » kuhinjske kredenc« 5S0 » kakor tudi v»e drugo pohištvo. tudi na obroke nudi najceneje mizarstvo »Sava« v Kolodvorski nI. 18 2013445 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdnn-ske ceste, pri gostilni Mo-«lna. 70 Več krasnih parcel za stavbišče ob banovinski eeeti na zelo prometnem kraju naprodaj. Poizve se pri Avgust Dolinšku, goet.. v Hrastniku. 201-28-20 Žago - samico dam v najem zaradi starosti gospodarja. 2aga j« v dobrem stanju, pogon na vodo, pripravljena za takojšnji obrat. Lastna električna luč. Voda stalna. Oddaljena tričetert nre od kolodvora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20112-20 Stavbna parcela v velikosti ca 8000 m', v Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizvedbe ki pojasnila daje Hran. in posoj. v Ivančni gorici p. Stična. 19639-20 Hiša z 8 gobama, shrambo tn vrtom, vse v dobrem stanju naprodaj. Doma j« pitna voda, 3 minute proč pralna, 10 minut pa kopalna voda. 3 minute od cerkve •in šoie ter 10 minut od kolodvora v Domžalah. — Rodica St. 40. 20142-20 Enonadstropno hišo z gostilno in veftikim vrtom 15 minut oddaljeno od gl. pošte v Ljubi ja ni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »T,epa prilika«. 20337-21 Novo vilo z S stanovanji, 2 balkonoma, kopalnici, teraso in lepo urejen vrt, v krasni legi prodam. Več se izve: Cest« na Rožnik št. 43 — •podpritličje. 20105-20 Letovišče V lepi solnčni legi na Gorenjskem oddam za avgust 3 sobe. PipTavno za kopanje to leipd iizprehodi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20171-20 Lepo vik) vteokopritližno, s krasnim sadnim in zelenjadnim vr-om, na Kodeljevem prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20241-20 Zemljišče na »do lepem kraju ob Savi blizu Ljubljane, gozdni zrak, primemo za restavracijo ali penzijon, 10.000 m' veliko • naprodaj za Din 100.000. pomudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pension«. 20290-20 Parcelo na Kodeljevem prodam. — Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 20325-20 Poročenemu paru ali enemu, ki se hoče poročiti, ki razpolaga s 35.000 Din kapitala, nudim posestvo s trgovino, na deželi Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 20307-20 Kateri Jugoslovan ali drugi državljan želi kupiti hišo ali jo vzeti v najem v Belgiji. •— Dobro idoča gostilna (kavarna) s 7 sobami. Velik industrijski kraj. Ponudbe na naslov: Ivan Jošt, Cafe Balkan, Stinweg Nr. 3 — F.isden (Vucht) Limbnrg — Belgien. 20315-20 t;.' Lokal t novi zidani hiši s stanovanjem, primeren za vsako obrt. takoj oddam. Leopold Jeslh, mesar. Medvode. 20039-10 Šest lokalov eden za pisarno, ostali za skladišče, aH za obrt oddam po zmerni ceni takoj. Naslov pri oglasnem odd. »Jutra«. 19999-19 Gostilniški paviljon na vzbornem merta ljubljanskega velesejma naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19872-1» Trgovino z jneS. blagom oddam v prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi poboji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19741-19 Vinotoč ™ldam na račun podjetni in kavcije zmožni ženski. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20253-19 Brivnico dobro vpejjano. v LjuHja-oi prodam. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Brivnica«. 20235-19 Starejša trgovina sredi Ljubljane, dobro vpeljana, vsled opustitve pod tovarniško ceno takoj naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Takoj 100.000«. 20271-19 Pekarno ▼ hrozkonkurenfcnem Vr*.*n radi selitve v inozemstvo takoj oddam v najem. O; njene ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šiho »Dobro idoča«. 20B3047 Pekarno dobro idočo, v kakem v«K-jeim kraju vzamem v najem Pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Petama«. 2019447 Košnjo ' v oftoegn 6000 m» oddam na cesti Slpodnji Rožnik. — Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 2034447 Brusnice f>TTrorrretin« unči ▼ m« mnoSini tvomica Srečko Potnik io drug, Ljubljana, Metelkova nlica št. 13. 19218-34 £ss Hrastovih plohov 8 m' »nMh, žamanih, 50 mm debelih prodam po dogovoru. Na ogled pri God-narecu, mizarju v Radečah pri Zidanem mostu. J08864S JHj&i&a Za prihodnje šolsko leto 1931-32 iščem za ll-l«toega dijaka stanovanje z vso oskrbo v boljši družini. Želim, da bi se, zaradi prinčenja nemškega jerika, občevalo z dijakom neimšiki; na razpolago klavir; sostanovalec starejši dijak. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod &ifro: »Dijak«. 20113-32 tUmovan}a Stanovanje sebe in kuhinj« oddam takoj. Zalaznik, Podutik 19, p. Ljubljana VII. 20035-21 Stanovanje do 800 Din, dvosobno, s pritiklinami, v mestu, Išče solidna uradniška družina. Ponudbe pod »Točen plačnik« na ogl. odd. »Jutra«. 19994-21 Lepo stanovanje 5 velikih »ob, kopalnice in vseh pritiklin, v centru mesta oddam v poletju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom«. 20269-21 Kdo posodi 30.000 Din? Za obresti dobi lepo stanovanje pod Rožnikom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 312« 20036-21 Stanovanje 3 sob, kabineta in pritiklin oddam stranki brez otrok s i. junijem, event. avgustom v Ljubljani VH, Fran-kopanska ulica 9. Informacije se dobijo samo med (?. in 5. uro. 20133-31 Stanovanje 3 paiketiranih sob, « kuhinjo, velikim balkonom in vsemi pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20149-21 Iščem za aivgnst 2 sobi, kuhinjo in pritiklin". Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«. 20082-31 Stanovanje dveh sob in pritiklin ter sobo s poseb. vhodom te elektriko — kakor tudi vinsko klet odda Frančiška Novak. Ce-lovSka eesta št. 96. Ljubljana VH. 20013-21 Stanovanje 2 parketa,Tanib sob. predsobe. kuhinje in pritiklin oddam za avgust v KorWkovi »lici 34. 20176-21 Stanovanje 3—4 sob, sobe za služkinjo kopalnice, kleti in podstrešja. ter približno 200 m5 separiranega vrta, v solnčni legi, iščem s 1. julijem ali pozneje. Ponudbe pod šifro »£ubo stanovanje« na ogl. oddelek »Jutra«. 20003-21 Opremljeno stanovanje aH 8 sobe s 4 posteljami, s souporabo kuhinje in kopalnice, v vili, z vrtom, iščem za čas od 15. julija do 15. avgusta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Počitnice«. 20297-31 Stanovanie 1—2 soh. knhvnje in pritiklin iščeta 2 stalni gospodični. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za takoj«. 20306-31 Stanovanje ? sob in vseh pritiklin. sredi mesta aii v bližini iščem s 1. julijem. P" možnosti s kopalnico. Majhna stranka hr<"z otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« i>od »Snažno«. 2030S-31 Stanovanje •obe in kuhinje oddsm s 1. julijem v Rožni dolini, cesta VHIJ14. 20313-31 Majhno posestvo v Kranju ali predmestju kupim. Naslov pov° offlas. oddelek »Jutra«. 20291^30 Več stanovanj odda društvo hišnih posesit-oikoT, Salendrova ulica 6. 202»!-M Krasno stanovanje udobno, »redi trga na Dolenjskem oddam starejšemu zakonskemu paro ali po-edincu do smrti, proti posojilu 300.000 Din na prvo-mestno vknjižbo. V slučaju, da se dotični zanima za trgovino, je tudi lokal na Ta7,pola go. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19911-21 Stanovanje 4 sob e kopalnico, balkonom, zelo lepo, oddam za 1200 Din mesečno. Najemnina trime sečna. Vprašanja samo resnih reflektantov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odatopnina 1500 Din«. 20027-21 Trfsob. stanovanje išče mirna uradniška družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. julij«. 20312-31 JdJi Opremljeno sobo soflnčmo, s posebnim vhodom oddam r Sp. Šiški, CernertOT* 91. 20034-33 Opremljeno sobo s hrano odda« S osebama na Sv. Petra nasipu St. 43. 20052-33 Gospodična iSSe opremljeno e o b o — najraje v centru. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažnofet«. 20268-23 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam solidnemu gospodu v Dalmatinovi ulici št. 1. 20062-23 Blizu Tabora oddam separirano solnčno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20260-33 Opremljeno sobo eolnčw>, s posebnim vbodom oddam boljšemu go-Jipodu v Strelisti ulici 24/n desno. 20356-33 Solidnega gospoda sprejmem s 15. junijem na stanovanje na Vidovdanski cesti l/I. 20345-33 Starejšega gospoda sprejmem n« stanovanje in hrano. Narfov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20050-33 Dve krasni sobi s souporabo telefona, v centru mesta oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20242-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj 1 ali 2 osebama v Kamniški nI. 22 20135-23 Sobo lepo opremljeno oddam v Koritkovi ulica štev. 21. 20177-33 2 veliki prazni sobi parketirani. svetli, oddam takoj mirni stranki, najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20291-33 Sobo elegantno opremljeno, na Miklošičevi cesti takoj oddam. Naslov pove offlasni oddelek »Jutra«. 90295-2-3 Sobo oddam takoj v Zg. Šiški. Spanceva pot 196. 20301-23 Opremlieno sobo oddam v Židovski stori 6/H 20311-23 Vpokojenca (ko) sprejmem v dnsmTtno oskrbo v prijazno sobo ma deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtno«. 20298-33 Sobo lerv> in solnčno. se sep«rira-nim vhodom oddam prazno ali opremljeno solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20273-33 Opremljeno sobo boljšo, s prostim vbodom, iščem s 1. junijem. — Ponudbe n« naalov: Vilko Puippis. izmenična pošta — Ljubljana 2. 20832-23 Lepo sobo v pritličju ali I. nadstropju s posebnim vhodom, ob cestni železnici išče starejši gospod pri družini brez otrok in sorodnikov, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Snažno in mimo«. 20304-23 Sostanovalko sprnjmom. Naslov pove og1. oddelek »Jutra«. 202S6-23 Opremljeno sobico z električno razsvetljavo takoj oddam solidni gospodični. žabjek 1.1. 20305-23 Tktjnti Abs. pravnika •ki polaga 0. drž. izpit v oktobru, iščem za skupno rekapifculiranj«. Naslv» ?. 20326-30 Striženje psov po nizki c««! izvršuje <"*a-vald, Gline«, oesta VI 4. 20332-?*» Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva št. 5 Domače beograicko varovalno društvo išče m Ljnbljn.no evemtn** no za generalno z.', stopstv« za Sloveniji •. Ponudbe poslati ta> ■>• oglasnemu oddelku li sta pod »Osigurany • 703P Ivan MihelčtŠ elektr. konce*, podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materi jal, žarnice in svetila. Prevzema v izvr— šitev elrkt.ričnc instalacije. Jamči za solid-nost in z»r>crne cene-7077 tZVANKEDNA PMlffiAt Železna »K>lin»fc» patent postelja zložljiva, • ta« pecirafiom madracom, f-lo praktična »a vsaio hi$o, hotele, sočne slui-be io potujuie " o»ob« stan« samo Dia S?3.—. Razpošiljam po poiioe-nom povzetju. T»KO IZGLEDA SLGŽtN tceii p»te»t fMltfaf rloiljiva. • UpeciraoKTi madracom. Učna. »t»n« Mm« D 28C. Lelalka ** — (Liegestnhll najnoviie »ti, »tane iudo Dm 15C. Madrad p«M ■ nom stanejo ume D 75«. L. BROZOVIČ, ZAORE3 IUCA 82. Natečaj 6849 Oddelek naSe Zadruge »xa domačo obrU saaavlja r» jonsk« zastopstva. Mi iščemo nujno agilne to zanesljive zasrtopnike za prodajo naših strojev za plete-njp to za podučevanje v njihovem rokovanju. Prosimo samo pismene ponudbe g priložitvijo na 'me ponudnika glaseče se povratne markirane kuverte. Zadruga jugosl. pletača (odio za kučni obrt) Osijek. :''Št-'^ U t Tužnlm srcem javljamo žalostno vest vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak, gospod IGNAC DEBEVC posestnik na Stari Vrhniki dne 26. t. m. po daljSem, mučnem trpljenju, previden s tolažili za umirajoče, Bogu vdano preminul v 70. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 28. t. m. ob 9. dopoldne na podružno pokopališče na Staro Vrhniko. Stara Vrhnika, 26. maja 1931. 7079 Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja FTanc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.