KOMAJ  ŠE SLIŠIM Jože  Udovič
Komaj še slišim, kako v drevesu šumi daljava.
Komaj še čutim, kako v m.eni šumi drevo.
Izgubljam skrivnosti, izgubljam besede, pozabljam imena svojih zvezd.
Čarovnik v statri otroški knjigi z rdečim cvetom na robu ne čaka več name.
Nikoli ne bo izrekel besede, nikoli ne bom brez sence, nikoli ne bom hodil z njim skozi skrite svetove.
Komu naj dam
stekleni kos pomladne modrine,
ki sem skozenj gledal svet,
komu oblak,
ki sveti vso noč?
Pozabljam   imena najlepših rož in komaj še slutim vetrove.
14