Poštnina plačana ▼ gotovini	Posamezna štev. Din 2»-
Leto 111.	Ljubljana, 18. maja 1932.	Štev. 14.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, LjublJanškega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80’	telj: za konzorcij „Športnega lista" Srečko Jeras. Odgovorni urednik Drago Ulaga, Ljubljana, Škofja
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.	ulica 13. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik R. Kolman„ Ljubljana, Celovška c. 61.
Konec prvenstva v podsavezni ligi
V državno prvenstvo!
Prvenstvena borba v podsavezni ligi, ki se je končala na binkoštno nedeljo s tekmo Primorje:Ilirija, je bilo trinajsto tekmovanje za prvenstvo Slovenije in Ljublj. nogometnega podsaveza. Prvo je bilo' odigrano’ leta 1920, takoj po ustanovitvi LNP.
Z izjemo let 1927-28 in 1928-29, ko si je priborilo prvenstvo SK Primorje, je bila prvak Slovenije vsa leta SK Ilirija.
Letošnje prvenstvo (1931-32) je osvojila z naskokom dveh točk. Zavzela je že sredi jesenske sezone čelno mesto v tabeli in vztrajala na njem do konca. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da bi bila povečala naskok na 6 točk, ako bi nastopila v nedeljo proti Primorju s kompletnim I. moštvom ali ako ne bi bila vsled poškodbe Pipana primorana igrati večji del igre samo z 10 možmi. Zanimivo je, da je zgubila v prvenstvu za 1931-32 le dve tekmi in to prvo in zadnjo proti Mariboru v Mariboru z 2:6, proti Primorju z 2:3. Ostalih osem, tekem je sigurno dobila. Njeni rezultati so1: Primorje 1:0, 2:3 — Maribor 2:6, 3:0 — Železničar 2:0, 4:0 — Svoboda 4:1, 6:1 — Atletiki 3:2, 4:1.
Drugoplasirano Primorje je v spo-mladnem delu prvenstva zgubilo toliko terena, da že nekaj časa ni bilo več tekme za prvenstvo. Rezultati Primorja so: Ilirija 0:1,3:2 — Maribor 1:1, 3:2 — Železničar 2:1, 0:2! — Svoboda 3:1, 1:1!
—	Atletik 6:1, 7:2.
SSK Maribor, tretji slovenski klub, ki gre v državno prvenstvo, je dosegel naslednje rezultate: Ilirija 6:2!, 0:3 — Primorje 1:1, 2:3 — Železničar 1:3!, 2:2
—	Svoboda 5:3, 2:2L— Atletik 4:1, 4:0.
Končno stanje prvenstva je:
Ilirija	10	8	0	.2	31:14	16
Primorje	10	6	2	2	25:14	14
Maribor	10	4	3	3	27:20	11
Železničar	10	4	2	4	15:19	10
Svoboda	10	2	4	4	20:24	8
Atletiki	10	0	1	9	12:39	1
Prihodnjo nedeljo se prične že državno prvenstvo. V Zagrebu sicer še ni dognan drugi klub, ker se tekma Hašk: Concordm 14. t. m. ni odigrala. JNS je sicer odločen vztrajati na določenih terminih ter 22. t. m1, začeti z državnimi prvenstvom, pa vendarle je mogoče, da bo prvi termin odgoden zaradi tekme Hašk:Concordia, pa tudi radi revanšne kvalifikacijske tekme Viktorija :Segesta (Sisak) — prvo je Viktorija dobila s 3:0. Našim klubom, zlasti Iliriji in Primorju, ki imata več igralcev bolnih, bi bila kratka odgoditev zelo po godu. Ako ostane pri saveznih terminih, se bosta prihodnjo nedeljo odigrali v I. savezni skupini dve tekmi:
v Ljubljani: Ilirija:Zagreb II, v Zagrebu: Viktorija:Maribor; naslednje kolo bo odigrano nato šele 5. junija, in sicer v Ljubljani Primorje: Viktorija, v Mariboru pa Maribor Ilirija.
Primorjeülliriia 3:2(2:1)
Tekmovanje za podsavezno prvenstvo je končano. Zaključilo se je z »derbijem« Ilirija :Primorje, ki je potekal prav tako napeto kot v preteklih letih, čeravno tokrat ni imel odločilnega pomena za izid prvenstva. Navzlic drugim prireditvam in lepemu vremenu, ki je
izvabilo množice na izlete, je tekmi vendar prisostvovalo okrog 1500 gledalcev, ki so prišli v polni meri na svoj račun. Ogorčena borba za zmago, negotovost
izida, številni razburljivi momenti, vse to je držalo publiko v napetosti do konca.
Primorje je izšlo iz borbe kot zaslužen zmagovalec. Odlikoval se je predvsem njegov napad, ki ga v tej formi nismo videli od preteklega poletja. Zdi se, da je že sama prisotnost Ermana povzročila preokret ter vrnila napadu in celemu moštvu samozavest. Sicer po- sami igri Erman ni prekašal svojih tovarišev v napadalnem kvintetu. Daleko najboljši je bil Jug na desnem krilu, ki je vprizoril številne nevarne napade in se odlikoval z razantnimi udarci na gol. Uršič na levem krilu je bil dober, enako obe zvezi Golob in Senica. Na vsak način predstavlja napad črnobelih v tej sestavi, z rutiniranim Ermanom na centru, prodornima kriloma in tehnično dobrimi zvezami zopet nekdanje nevarno orožje, ki .se bo najbrž obneslo tudi proti močnejšim nasprotnikom kakor ga je predstavljala v nedeljo oslabljena ilirijanska krilska vrsta. Obramba in krilska vrsta črno-belih sta bili izenačeni, brez izrazito slabih mest. Krilska vrsta v sestavi Zemljak-Slamič-Pišek sicer ni pokazala posebne igre, je p:a vendar prekašala krilce belo-zelenih ter s tem svojemu moštvu za večji del tekme zasigurala premoč v po(ju.
polju. V prvem polčasu je bil vsled slabega oddajanja, in vobče nekoristne igre zelo slab tudi Dekleva, a se je po odmoru močno popravil ter v čestih ofenziv-
nih akcijah svojega moštva popolnoma ustrezal. Belak kot desni krilec je bil povprečen. Da spričo slabe igre te kril-ske vrste Primorje ni doseglo višjega rezultata, je zasluga ilirijanske ožje obrambe. Jakšič dobljenih golov ni mogel preprečiti, v ostalem pa ni imel reševati posebno težkih nalog, ker sta glavno delo opravila že branilca. Vsekakor Ilirija ne bo mogla pogrešati sodelovanja Varoiča in sedanjih maroder-I jev Svetica, Laha, Iceta, Pogačnika in Pipana, če se hoče v predstojećem tekmovanju za drž. prvenstvo uspešno uveljaviti.
V začetku je bila igra odprta. Že po nekaj minutah zapusti igrišče Pipan, grdo foulan in blesiran po Zemljaku. V njegovi odsotnosti pride Primorje v 23. minuti po Ermanu do vodstva: Od droga odbito žogo vrne Erman razantno v mrežo. Oslabljeni ilirijanski napad zmore le poredko skupne akcije. Šansa i za izenačenje se nudi pri prostem strelu s 16 m, toda čeravno je žvižgal sodnik že v drugič, ne pusti Slamič Koša- I
ka do strela, hoteč s tem na infair način pridobiti na času za formiranje »zidu«. Ko tudi intervencija sodnika ne zaleže, strelja Košak ostro v gnečo; Pi-šek obleži od strela, toda si že po eni minuti opomore. Košak strelja ponovno silno ostro, a za malenkost zgreši. V 30. minuti starta Uršič iz očitnega of sida ter z razantnim strelom zviša na 2:0 za Primorje. Vsled slabe igre iliri-janske krilske vrste je Primorje stalno v premoči. Slika se začasno menja še le. ko se v 40. minuti vrne na igrišče Pipan, burno pozdravljen od klubskih pristašev. Njegov povratek vzpodbudi moštvo k skrajnemu naporu; Doberlet prevzame v 42. m. Pipanov pas, obide Hasla in zniža rezultat na 2:1. V začetku drugega polčasa je Primorje še nekaj časa v premoči. V 5. min. pošlje Erman Juga, ki iz bližine ostro strelja in doseže 3:1 za Primorje. Potem preide inicijativa na Ilirijo. Žitnik zamenja mesto z Unterjem,. krilska in napadalska vrsta funkcijonirata odslej boljše, belo-zeleni dobivajo premoč in preidejo v sijajen finish. Vrstijo se napad za napadom primorskemu golu, ki večinoma potekajo z leve strani, čeravno blesirani Pipan ne more mnogo pomagati. Košakovi streli povzročijo pred golom Primorja več razburljivih momentov.-Enega gola (Unter) sodnik radi handsa ne prizna, pač pa obvelja v 23. min. Do-berletov drugi gol. Jančigaf slabo odbije Belakov center, Doberlet je na mestu in spravi žogo v mrežo. Premoč Ilirije narašča, Primorje se obupno brani in sodnik mu tolerira vsa sredstva. Primorje se potegne v obrambo in posreči se mu rešiti rezultat do konca.
Sodnik g. Podubsky absolutno ni zadovoljil. Napačno presoja foul in spregledal je cele serije ofsidov (Uršič!). Gotovi igralci Primorja so mogli svobodno »igrati« svojo za zdravje nasprotnih igralcev pogubno igro. G. Podubsky je nov dokaz, da se brez potrebe pozivajo k nam zunanji sodniki. Taki, pa tudi dosti boljši, so na razpolago doma!
V piredtekmi rezerv je Ilirija v lepi igri sigurno zmagala s 3:1. Pri zmagovalcih se je z^ lepo igro ožja obramba Malič-Mavec-Žitnik II odlikovala krilska vrsta, in srednji napadalec Dolinšek, dočim bi bilo od črno-belih omeniti srednjega krilca Sočana ter napadalca Trčka in Petelina. Žal je imela tudi ta igra slabega sodnika v osebi g. Ramovša.
Sabljaške prireditve
v Ljubljani
Ilirija je izšla na polje brez Svetica in Iceta v napadu ter Varčiča in Pogačnika v krilski Vrsti. Njihovi namestniki se večinoma niso obnesli. Desna stran napada Žitnik-Ilovar je bila povsem neproduktivna, novinec Ilovar še brez kontakta z ostalimi igralci, Žitnik pa prepočasen in neodločen. Po blesuri Pipana sta ostala samo še dva polnovredna napadalca, od katerih je Košak operiral s streli iz daljave, Doberlet pa bolj uspešno s prodori. V krilski vrsti je Unter, ki je nadomestil Pogačnika, popolnoma zatajil; bil je najslabši mož na
Za Binkošti so se vršile v Ljubljani zanimive borbe za prvenstvo države in v ponedeljek, kot višek vseh prireditev revanžni dvomatch med jugoslovanskimi in češkimi borilci.
Pričelo se je v soboto popoldne, in nadaljevalo vso nedeljo v dvorani palače OUZD, ki je pa za take turnirje premajhna. V ponedeljek se je tekmovanje preneslo v prostorno dvorano »Uniona«, ki je povsem odgovarjala vsem zahtevam.
Vse tri dni smo opazili, da je interes za. ta viteški sport ravno tam, :
kjer bi moral biti največji — najmanjši. Obisk je bil za malo dvorano v palači OUZD dovolj velik, v unionski dvorani pa ni prišel do izraza. Organizacija tekmovanj je bila v rokah načelnika sab-Ijaške sekcije SK Ilirije, g. podp. v p. Cvetka Rudolfa, kateremu gre vse priznanje, da so tekmovanja potekla v takem redu kot še na nobenem poprejšnjem tekmovanju. Tudi kot vrhovni sodnik je pokazal g. Cvetko odlično formo in absolutno objektivnost ter je znatno nadkriljeval ostale naše sodnike.
V naslednjem podajam rezultate za prvenstvo Jugoslavije:
Naraščajniki floret:
1. Nikolič Nikola (Obilic, . Vel. Beč-kerek), 2. Mažuranič (Split), 3. Nikolič Bojan (Obilič). Sledita Pengov (I) in Cvetko (I), Ljubljana, ki pa se mnogo obetata.
Juniorke floret:
Državna prvakinja je postala gdč. Sondič (Concordia) s 3 zmagami, 1 poraz pred gdč. Calefotta (Boračka škola Split), ki ima isto število zmag in porazov, vendar manj assaujev. 3. Payer (Ilirija) 2 z., 2 p., 4. Bele (Ilirija), 5. Mijovič (Maraton, Maribor).
Seniorke floret:
Kakor je bilo pričakovati, je zmagala favoritka Christian iz Vel. Bečkereka. Ilirijanka Tavčarjeva je zasedla tretje mesto: 1. Christian (Obilič),.2. Strižič (Škola Fabjanec), 3. Tavčar (Ilirija), 4. Müller (Makabi, Zagreb).
Pri tekmovanju se je videlo, da je naša najboljša borilka gdč. Tavčarjeva imela malo smole, drugače bi se gotovo plasirala vsaj na II. mesto. Videti je bilo, da odločbe sodnika pri njenih nastopih niso zadovoljile gledalcev, še manj pa njo samo, ki je proti odločitvi sodnika ugovarjala. Drugič bo gotovo bolje.
Floret juniorski, finale:
Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo med devetimi finalisti 6 Ilirijanov. Placement: 1. Stern (Makabi) 7 zmag, 2. Nikolič Aleks. (Obilič) 7 zmag (prvo mesto odločila ponovna borba, v kateri je zmagal Stern s 5:4), 3. Seunik (Ilir.) 6 zmag, 4. Marion (II.) 4 zmage, 5. Culič (Split) 4 zmage, 6. Pengov (II.) 3 zmage.
Sablja juniorji, finale:
Borba je bila zelo izenačena in ni bilo med posameznimi borilci skoro ni-kakšne razlike. Prvo mesto je odločila boljša razlika v touchejih. 1. Beri (Makabi) 3 zrn., 2. Lobi (Juda, Makabi) 3 zrn., 3. Raunaher (Ilirija) 2 zrn., 4. dr. Pichler (Maraton. Maribor) 2 zm., 5. Zupanc (Maraton).
Seniorji floret:
, 1. Podhraški (Concordia) 7 zmag, 1 poraz, 2. Kristian (Obilič) 6 z., 2 p., 3. Pengov (Ilirija) 5 zm., 3- p., 4. inž. Arnstein (Makabi, Zagreb) 5 zm., 3 p. (manj assaujev), 5. Freund (Concordia), 6. Cika (Concordia) 4 zmage 4 poraze, 7. Ivančič (Bor. škola Fabjanec), 8. Raunaher (Ilirija), 9. Tretinjak (Concordia). Prvi štirje tekmovalci so nudili najlepše borbe.
Posebno je treba poudariti lep uspeh talentiranega Pengova, ki obeta postati ob vztrajnem treningu naš najboljši borilec.
Seniorji sablja:
Ljubljančani niso bili prijavljeni. V
prvi skupini so zasedli prva tri mesta Stein (Makabi), Tretinjak (Cone.) in Schnaufer (Juda, Makabi) in Stern (Makabi). V finalu je sigurno zmagal Sin: ger, ki je premagal vse nasprotnike in postal državni prvak. 2. Stein 3 zmage, 3. Podhraški, 4. Schnaufer, 5. Trtinjak, vsak po 2 zmagi. Odločila je le razlika v touchejih, 6. Stein.
Epee seniorji:
Tu so se izkazali Concordijaši, ki so zasluženo zasedli vsa tri prva mesta. L Podhraški, 2. Cika, 3. Tretinjak.
A. GOREČ d. z o. z.
Illlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllll
LJUBLJANA
palaia Lj. Kreditne banke in Gosposvetska c. 14
priporoča
prvovrstna kolesa in vse potrebščine,
automaterijal, autopneumatiko
najceneje
Sestava jugoslovanske ekipe.
Po končanem državnem prvenstvu so se sestali gospodje od JMS k seji in so odločili, da bodo nastopili proti Cehom in Slovakom sledeči sabljači:
Za epee: Podhraški, Cika, Freund, Tretinjak, rezerva Christian; floret: Podhraški, Christian, Freund, Pengov, rez. Ivančič; sablja: Singer, Stein. Podhraški, rez. Tretinjak.
j DVOMATCH ČEŠKOSLOVAŠKA: JUGOSLAVIJA.
V	ponedeljek zjutraj je bila Union-! ska dvorana pozorišče prvega nastopa ! bratskih češkoslovaških sabljačev, ki so I prišli v Ljubljano kot sigurni favoriti.
Ob navzočnosti obeh reprezentančnih ekip je pozdravil goste predsednik Ma-čevalačkega saveza dr. Mažuranič, bivši minister in senator. V imenu gostov je odgovoril v češčini dr. Fischer, ki je predal našemu savezu svileno češkoslovaško trobojnico. Takoj nato se je pričelo tekmovanje, ki je izpadlo sledeče:
Floret 12:4 za Čehoslovake.
Gosti so se izkazali za izredno močne in so dominirali. Od naših so zmagali Podhraški dvakrat ter Freund in Christian po enkrat.
Rezultati: dr. Fischer (Č):Pengov (J) 5:3, Jungman (OdFreund 5:3, Beroun-ski (Č):Christian (J) 5:3, Podhraški (J): Hildebrand (C) 5:4, dr. Fischer (C): Freund (J) 1:5, Jungman (ČLChristian (J) 5:2, Berounski (C):Podhraški (J) 5:2, Hildebrand (C):Pengov (J) 5:0, Podhraški (J):dr. Fischer (C) 5:2, Berounski (Č):Freund (J) 5:2, Christian (J) :Hildebrand (C) 5:3, Jungman (C):Pen-gov (J) 5:1, Hildebrand (C):Freund (J) 5:2, dr. Fischer (Č):Christian 5:2, Jung-mann (C):Podhraški (J) 5:3, Berounski (C):Pengov (J) 5:2.
Epee 12.5:3.5 za Čehe.
Rezultati:	dr. Fischer:Freund 3H,
Hildebrand:Tretinjak 3:1, Jungmann:Ci-ka 3:1, Kirchmann:Podhraški 3:1, dr. Fischer :Tfetinjak 3:3, Jungmann:Podhra-ški 3:1, Kirchmann:Freund 3:1, Cika: Hildebrand 3:2, dr. Fischer-.Čika 3:0. Podhraški.■Hildebr'änd 3:2, Freundalung’-mann 3:1, Kirchmann:Tretinjak 3:2, dr. Fischer :Podhraški 3:1, Hildebrand: Freund 3:1, Jungmann:Tretinjak 3:1, Kirchmann:Čika 3:0.
Sablja 10:6 za Češkoslovaško.
Precej izenačena borba in brez dvoma najzanimivejša izmed vseh vrst orožja. Rezultati: Jungmann-Podhraški 5:3, Singer-Benedik 5:4, Berounski-Stein 5:2, Hildebrand-Schnaufer 5:4, Benedikt-Podhraški 5:2, Singer-Beroun-ski 5:0! Hildebrand-Stein 5:4, Jungmann -Schnaufer 5:4, Podhraški-Berounski 5:3, Hildebrand-Singer 5:4, Jungmann-Stein 5:4, Benedikt-Schnaufer 5:2, Pod-hraški-Hildebrand 5:4, Jungmann-Sin-ger 5:4, Setin-Benedikt 5:2, Schnaufer-Berounski 5:4.
Dvomatch proti Cehom smo zgubili v rezultatu 3:0, kar je povsem odgovarjalo moči obeh reprezentanc.
G. Christijan mi je zvečer pravil, da rezultat povsem odgovarja, in da drugega ni bilo pričakovati, ker take reprezentance kot je Češka, ne bi zmogla niti naša I. garnitura, ako bi jo bilo mogoče postaviti. On sam ni v formi, bil je težko bolan in zamudil silno veliko treninga. O našem Pengovu je dejal, da je talent, ki se bo še povzpel do velike kvalitete.
V	družbi s češkimi borilci seveda nisem zamudil prilike, da jih povprašam, kako so zadovoljni s posetom v Ljubljani in kako z organizacijo in borilci.
Dr. Fischer je bil pred 14 leti na Bledu in ga — v nedeljo, ko je bila reprezentanca na Bledu ni spoznal, vse je novo, le jezero in grad sta še stara. Koi po nastopu s Pengovom mi je dejal, da je Pengov opasen nasprotnik. Sam o sebi pravi, da ni povsem v formi, ako-ravno si je priboril prvenstvo Češke v floretu 1932. »Ich bin Arzt und habe wenig Zeit...« Dr. Fischer se je odločil, da bo še posetil naše lepe kraje za svoj dopust.
Podpolkovnik Berounsky je pilot-lovec in bo letos nekaj mesecev v Zagrebu dodeljen naši zračni flotilji, kasneje pa odide v Kotor. Z vsem je bil kar najbolj zadovoljen in želi našim bo-
Priporoča se
HOTEL SLON
LJUBLJANA
rilcem, izmed katerih mu je najbolj všeč Christijan, mnogo uspehov.
J udi Kirchmann, Jungrnann in Benedik so soglasno poudarjali, da takega prijateljskega sprejema niso pričakovali in da bodo odšli od nas z najlepšimi utisi.
Zvečer na akademiji, kjer so se razdelile kolajne in diplome, je češka ekipa prejela lep dar.
Zahvalil se je Berounsky. G. dr. Dular kot domačin je pozdravil zbrano družbo kar najprisrčneje, posebno pa še brate Cehe in našo ekipo.
Na akademiji smo videli par lepih nastopov, videli smo silno znanje Jung-manna (Č), ki se je s Podhraškim igral kot mačka z miško1. •— Videli smo pa tudi da na akademiji ni nastopil nobeden Slovenec in bi bilo pravilno; da bi nastopila gdč. J’avčarjeva in g. Pengov, ter bi imela družba, ki se je zvečer zbrala in ki je bila najodličnejša, priliko videti naša najboljša mlada slovenska borilca.
Ob plesu je zabava trajala še pozno v noč...	R. Kos.
Brzi turnir na
Hermes je hotel nuditi revijo najmočnejših ljubljanskih klubov s posebnostjo, da traja vsaka tekma le 30 minut, kar daje tudi slabejšemu možnost, da doseže napram močnejšemu dober rezultat. Pri takih turnirjih presenečenja niso izključena. Turnir je bil prvotno določen na igrišče Hermesa, pozneje so se zedinili klubi za igrišče Primorja.
igrišču Primorja
branila, toda nasprotnikovo znanje je bilo večje.
Primorje:Svoboda 1:1. Svoboda je kmalu'zabila vodilni gol in bi bila zasluženo zmagala, da ni sodnik proti nji diktiral popolnoma neopravičeno enajstmetrovko, iz katere je rezultira! remis. To je bila naiživahnejša in najostrejša igra turnirja.
Moštvo črnobelih.
Na turnirju so sodelovali Ilirija, Primorje, Svoboda in Hermes, Večinoma niso pravilno pojmovali turnirja in so moštva prakticirala pogrešeno taktiko. V igri, ki traja samo 30 minut, je treba dati iz sebe vse. Tu ne sme biti začetnega otipavanja in le na koncu morebiti kak finiš. Finiš mora trajati vseh 30 minut — če tega ni, ne more doseči brzo-turnir svojega namena, kajti igra ni dovolj živahna in publika se dolgočasi.
Niti eno moštvo ni nastopilo v najmočnejši sestavi: pri Primorju sta n. pr. manjkala Uršič in branilec Svetic, pri Svobodi Makovec, pri Hermesu Košenina, Ilirija je celo nastopila z rezervo; hoteč čuvati svoje I. moštvo za državno prvenstvo, v katerem nastopi že prihodnjo nedeljo. Kakor je bilo pričakovati, je zmagovalec turnirja Primorje, ki je postavilo najboljše moštvo. Rezerva Ilirije je naravno zasedla poslednje mesto, ponaša se pa lahko z neodločenim rezultatom proti Svobodi in tesnim porazom po Hermesu.
V naslednjem kratek opis posameznih tekem. Prve tri je zadovoljivo vodil g. Pevalek, ostale pa manj zadovoljivo g. Dolinar.
Hermes :Svoboda 3:2. Svoboda je v začetku presenetila Hermežane s hitrimi napadi in pridobila 2 gola naskoka, Moštvo je nato popustilo v domnevi. da je zmaga že sigurna, a Hermes je krepko pritisnil ter po zaslugi prodornega Mokorela ne le izravnal, nego tik pred koncem celo dosegel zmagonosni gol.
Ilirija :Svoboda 1:1. Najprej napada Svoboda, nato Ilirija. Dočim prvi njene akcije ne prinesejo uspeha, prisili generalna ataka Ilirije nasprotnega branilca, da v stiski požene žogo v lastno mrežo. Že se zdi, da bo rezultat ostal, ko se Svobodi v predzadnji minuti posreči izenačiti.
Primorjeillirija 4:0. Primorje je imelo seveda lahko delo in je sigurno zmagalo. Rezerva Ilirije se je sicer žilavo
Hermes Ilirija 4:3. Ni dosti manjkalo in izredno požrtvovalni rezervisti Ilirije bi odnesli remis ali celo zmago. Ako bi imelo moštvo le enega energičnega napadalca, bi bil rezultat vsaj neodločen. Hermesov napad je nudil pred golom zelo smotreno igro. Dva gola proti Iliriji sta padla iz enajstmetrovk.
Primorje .-Hermes 3:0. Kakor nalašč, je šele zadnja tekma dala zmagovalca turnirja. Hermežani so imeli točko več in bi s pametnejšo taktiko najbrže ustvarili drugačno tabelo. Nastopili so z istimi moštvom, ki je imelo v nogah že trdo borbo z Ilirijo, dočim je Primorje močno Spremenilo svoje moštvo. To je odločilo. Sveži igrači so prinesli v igro tempo in Hermes ni mogel proti silnemu poletu postaviti enakega orožja. Primorjanj so zmagali povsem zasluženo.
Končno stanje:
Primorje	3	2	1	0	8:1	5
Hermes	3	2	0	1	7:8	4
Svoboda	3	o	2	1	4:5	2
Ilirija	3	O	1	2	4:9	1
MED DOMAČIMI TEKMAMI
naj omenimo dvodnevno gostovanje mariborskega Ra Pida v Celju. Po rezultatih
Rapid:CeIje 2:1 (0:1)
Rapid:AtIetik SK 9:2 (7:2)
se vidi, da se Rapid vrača v nekdanjo dobro formo. Osobito v drugi igri se je pokazal v odlični formi.- Prav dobro igro je podal tudi SK Celje. Daljšega Poročila o tekmah žal nismo prejeli.
SSK Maribor je igral v Gradcu v turnirju Grazer Sportkluba. Rezultati nam ob zaključku redakcije še niso znani, ker si je tudi naš mariborski dopisnik očividno privoščil za Binkošti oddih. Železničarji so igrali v Vel. Bečke-reku s tamkajšnjim' železničarskim SK 1:2.
Ljubljanski Slovan je igral dva dni V Trbovljah, z Amaterjem in s SK Trbov-
lje 5:2. Prvenstvena tekma Dobrna: Ret je 3:0.
V Domžalah je igral Disk z rezervo Hermesa 3:4.
Na Jesenicah je agilni SK Bratstvo napovedal za nedeljo gostovanje ljubljanske Svobode, za ponedeljek gostovanje SK Ilirije. Lepi program je preprečil — LNP, ki je prepovedal igrati z Bratstvom, ker še ni včlanjen v JNS. Bratstvo je sicer že zaprosilo za sprejem, pa LNP se na to ni oziral. —- Tako postopanje podsaveza je gotovo zelo neuvidevno in nesmotreno. Mlade nove klube je treba podpirati, pritegniti in pridobiti, ne pa jih odbijati s šikanami in jim delati škodo!
Širom države
Pred 8000 gledalci je Jugoslavija zmagala nad BSK s 3:2 in postala s tem letošnji prvak BLP. Jugoslavija je bila v najboljši formi, BSK v slabejši. — BASK se je kvalificiral definitivno za •drž. prvenstvo s tem, da je porazil zemunsko Sparto s 6:0 in 4:1. — V novosadskem prvenstvu je padla odločitev. Vojvodina je zmagala nad NAK z 2:0 in postala prvak. Na drugem mestu je ša-bačka Mačva. — V Zagrebu je igral Hašk z dunajskim SK Hakoah, ki je igral jako dobro. V nedeljo so gostje dosegli zmago 3:0, v ponedeljek pa neodločen izid 2:2. '— Gradjanski (Zagreb) je v Splitu proti Hajduku prvi dan zgubil z 0:1. drugi dan se je revanžiral z 2:0.
Železničarski športni klubi so sklenili na konferenci v Zagrebu v februarju, da organizirajo med seboj posebno tekmovanje za državno prvenstvo, v katerem bodo sodelovali vsi železni-
REST A VR A C ! J JI E	
S T A V	Slon
R A C 1	LJUBLJANA Shajališče vseh domačih in tujih športnikov!
	Izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!
DESETOBOJ V MARIBORU.
Če tudi niso prispeli prijavljeni Zagrebčani, je vendar vladal velik interes za desetoboj, katerega je priredil o Bin-koštih SK Železničar. Razveseljivo je dejstvo, da je startalo na tej težki tekmi 11 mož in to priča, da je lahka atletika v Mariboru krepko ukoreninjena. Zmaga Iliriana Zupančiča je prepričevalna, ima pa poleg dobrih rezultatov (krogla in tek na 400 m) tudi slabše nego običajno in to v skokih. Rak se razvija v dobrega atleta, toda tik za petami mu jc smučar Štangl. kateri se tudi z lahkoatletskim orodjem in s sprinter-cami na nogah dobro počuti.
Rezultati tekmovanja so bili:
L Neli Zupančič (SK Ilirija Ljubljana) 5228 točk; 2. France Rak (SK Železničar) 4363 točk, 3, Zdravko Stangl (Maraton) 4008 točk; 4. Venuti (Železničar) 3752 točk; 5. Mario (Železničar) 3667 točk; 6. Pipi (Rapid) 3449 točk; 7. Heller (Rapid) 3057 točk; 8. Fika (Maraton) 2982 točk; 9. Ogrizek (Rapid) 2673 točk; io. Franci (Maraton) 2667 točk.
Rezultati doseženi v posameznih disciplinah, pa so bilL
I.	Tek 100 m: 1. Zupančič 12.2; 2. Venuti 12.4; 3. Pipi 12.6.
II.	1 ek 110 m zapreke : i. Zupančič 20.1; 2. Venuti 20.2; 3. Stangl 21.
III.	Tek 400 m; L Zupančič 54.8; 2. Pipi 57.2; 3. Rak in Stangl 60.2.
IV.	Tek 1500 m: L Heller 4:50.6; 2. Stangl 5:3.2; 3. Pipi 5:48.
V.	Met diska: 1. Zupančič 33.23 m; 2. Rak 28.95 m; 3. Fika 27.25 m.
VI.	Met krogle: 1. Zupančič 12.11 m; 2. Rak 10.61 m; 3. Mario 9.64 m.
VII.	Met kopja: 1. Zupančič 41.58 m; 2. Ogrizek 38.91 m; 3. Rak 36.92 m.
VIII.	Skok v višino: 1. Fika 1.60 m; 2. Zupančič 1.55 ml;1 3. Mario in Stangl 1.50 m.
čarski klubi. Določene so bile tri skupine za izločilno tekmovanje:
L Subotica - Novisad - Sorobor - Veliki Bečkerek - Vel. Kikinda.
II.	Beograd - Smederevo - Niš - Sarajevo - Prilep.
III.	Ljubljana - Maribor - Zagreb -Osijek - Bjelište.
Zaključene tekme med prvaki skupin se bodo vršile 19. junija v Nišu povodom letnega kongresa železničarskih organizacij.
Prva tekma v naši skupini se jč odigrala 5. t. m. v Ljubljani na igrišču Hermesa med:
Železničar (Maribor):Hennes 2:1 (1:1).
Igra je bila zelo živahna, po začetni ofenzivi Železničarjev v splošnem izravnana. Železničar je bil v napadu toliko boljši, da je zaslužil zmago, pripomniti pa je, da je nastopil z več rezervami.
Hermes je nastopil v novi sestavi, ki naravno ni še v vseh delih vigrana. — Sodil je dobro g. Deržaj.
Revanš v Mariboru se odigra 22. t. m.
S KONGRESA MEDNARODNE SMUŠKE ZVEZE.
Pariz, 16. maja.
Skandinavci so nastopili odločno prdti sprejemu smuka in slaloma v program mednarodne smuške zveze in predlog je za enkrat propadel. V amaterskem vprašanju niso mogli priti do sporazuma, ostalo je odprto: smuški učitelji bodo tudi v bodoče lahko startali na intern, prireditvah. Predlog, da se prepove gradnja visokih skakalnic je bil odbit, pač pa se priporoča, da se naj ne gradijo skakalnice, ki dopuščajo skoke čez 65 m.
Prireditev medu. smuške zveze bo letos na Švedskem, 1. 1933 pa na Avstrijskem.
Kopališča se odpirajo. Na Mariborskem otoku je bilo za Binkošti že okrog 500 kopalcev; tudi v Rimskih Toplicah je bil bazen s toplo vodo komaj dovolj velik za številne goste. Na Iliriji so priprave za otvoritev v polnem tempu in računa se, da bo športno kopališče Ilirije odprto že v petek, 20. t. m.
Sever Igor, državni prvak v prsnem plavanju se je moral podvreči operaciji na ušesu. Simpatičnemu športniku želimo skorajšnega okrevanja.
IX.	Skok v daljavo: L in 2. Fika in Rak, oba 5.51 m: 3. Ogrizek 5.38 m.
X.	Skok v višino s palico: L in 2. Stangl in Zupančič, oba 2.90 m; 3. Rak 2.80 m.
OKROG »JUTROVE« ŠTAFETE.
Letošnji binkoštni pondeljek je minil, tradicionalne »Jutrove« štafete za prehodni kip Matije Gubca pa ni bilo. Nekateri so sicer vedeli, da bi se moralo tekmovanje vršiti 8. maja pa je Ilirija zamudila razpis in bila od JLAS kaznovana z opominom. Termin sam pa je bil zopet Binkoštni pondeljek. Ostali, ko tega niso vedeli so se izpraševali, dali sc je tekmovanje vršilo, jeli pokal osvojilo Primorje, ali Ilirija, se je res že teklo ... in so sedaj prikrajšani za senzacijo, da se kakšen atlet na podlagi pravilnika potolče. Ali mogoče celo na podlagi pravilnika počivajo atleti, kaj če počiva na podlagi pravilnika pravilnik sam. Počivali so atleti, ne tako sladko pa pravilnik. Nekateri dobro informirani drukerji so videli, kako je ob 9. uri zjutraj dosegel cilj v kavarni Emona sam savezni tajnik g. Zdravko Frančič iz Zagreba, da ob prisotnosti ljubljanskih saveznih odbornikov uredi vprašanje »Jutrove'< štafete.
Zakaj ni štafete?
Policija je prepovedala.
Kje je prepoved?
Pozabljivi profesor S. jo je pozabil v šoli.
Zastopnik Ilirije, ali Vam je znano, da ima ASK Primorje dovoljenje za štafeto, ki naj se vrši 22. t. m.?
Ne, ker se nisem o tem informiral, prepričan, da je prireditelj Ilirija in je taka požrtvovalnost Primorja nedopustna.
Imate kaj pripomniti?
Prireditelj je SK Ilirija, ki na tekmo-
vanju ne bo tekla, dokler se propozicije ne spremene, pripominjam pa, da se ASK Primorje tudi ni prijavilo k tekmovanju.
Kaj bo sedaj, ker se tekmovanje za prehodno darilo mora vršiti, se ne ve. Ali se bo preneslo v Maribor, ali v Zagreb, to odločitev bo pač prinesel savez na podlagi sklepa seje.
KONEC AFERAM!
Razne »krivične prijave« so nadaljevanje stadionskega državnega prvenstva. Boj vodita dve stranki:	na eni
strani zagovorniki dogodkov, ki so se takrat dogodili, na drugi strani pa športniki, ki vidijo športno udejstvovanje res v delu na igrišču samem. Prvo stranko je že doletel hud udarec: g. Danilo Sancin je bilfna zahtevo saveza izključen iz svojega kluba in, kar je še huje, iz ljubljanske sekcije lahkoatletskih sodnikov. Druga stranka se v tem
Prelest zime'in belega sporta je že daleč za nami; zemlja ie ozelenela, njena sočna zelena odeja je oživela v toplem1 solncu. Poipje se je sprostilo in cvete bogato in razkošno. Ozračje je polno solnca, polno cvetnega vonja: v deželo je prišla pomlad.
Narava hodi mirno svojo večno pot in je razkošna, ko pride njen čas. Njena pomlad je svečana, pa naj pride tudi v času, ko tare človeštvo stiska, pomanjkanje kruha in dela. 'Pomlad ni delo družabnega reda, v njej je duh božji. V pomladi je tolažba; če je bilo v mrazu stoterim silno hudo, jim bo sedaj vsaj malo boljše, malo lepše.
Ljudje so spomladi močnejši, več življenja je v njih, več zdravja in veselja v obrazih. Za: Binkošti si želi vsakdo ven, v naročje narave. Stoteri so šli na Šmarno goro, tisočeri na priljubljene hribe svoje domačije.
Gorenjski vlaki so potegnili pred prazniki še poslednje smučarje proti visokim sneženim goram. Triglavsko pogorje s prekrasnimi smuškimi tereni je oživelo in planinske koče so bile na-
Berlfn, 18. maja.
Če prideš danes v Berlin in si ogleduješ znamenitosti štirimilijonskega mesta, tedaj pač ne smeš prezreti sport-foruma, ki pomenja za nemški sport mogočno središče telesno-kulturnega pokreta. Sportforum leži na nizki planoti prav v bližini Charlottenburga in Spandau-a. Mimo krematorija sem jo ubral najprej v stadion. »Deutsches Stadion« je napisano nad ogromno zgradbo, ki je bila postavljena 1. 1913 z namenom, da bi služila olimpijskim igram, ki bi se morale vršiti v Berlinu.
V stadionu je bilo vse živo: po te-kališču je teklo nekaj starejših gospodov, na dirkališču zraven so brzeli kolesarji in v ogromni areni sami so bile tri skupine pri igrah z žogami. Oglasil-sem se na sekretariatu nemške visoke šole za telesno kulturo, kjer sem dobil dovoljenje, da si smem ogledati naprave sportforuma. Poleg stadiona stoji dolga zgradba, kjer je bila prvotno nastanjena športna visoka šola. Danes so tu le še laboratoriji, kjer imajo slušatelji vaje v antropometriji, fiziologiji, psihologiji in podobno.
Skozi 400 m dolg tunel, ki veže stadion s sportforumom, sem prišel v lep športni park, kjer so v najlepši estetski in arhitektonski harmoniji posejana igrišča za nogomet, za tenis, lahko atletiko, hokej ih podobno. Med posameznimi igrišči, ki so izredno skrbno negovana, so nasadi topolov, smrek in cvetja. Najbolj so me presenetili sluša-
EMIL MORE
sodavičar
LJUBLJANA, Šmartinska c. 11
Telefon št. 34-52
Izdelovanje izvrstne coda-vode iz tekoče ogljikove kisline ter pokalic raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem Izdelovanje „JOGURE“
boju drži nekoliko hrabreje: razen treh suspenzov za enkrat še ni prišlo do težjih udarcev.
Kam vodi ta boj? Ilirija se jasno zaveda, da ti dogodki na eni strani uničujejo njeno dolgo, z velikimi napori združeno delo, na drugi strani pa zopet, ve, da bo naša lahka atletika napredovala samo pod istimi pogoji kot plavanje: odstraniti je treba škodljivce, pa bo šlo.
Koncem meseca prične Ilirija s prireditvami v proslavo njenega 20 letnega idealnega dela za slovenski šport. Priredi internacionalni lahkoatletski mee-ting, ki naj dokaže, da člani lahkoatletske sekcije bolje obvladajo kroglo, disk, skoke in teke kot pravilnik in da imajo tudi v teh težkih časih še smisla za idealne stvari. — Iskreno želimo, da bi bile do tega časa končane mučne in od-višne afere in če je potrebna operacija je bolje, da pride danes nego jutri!
bito polne. V gorah so se našli stoteri znanci športniki, ki so ob najlepšem, vremenu uživali veselje poslednje smuke. Drzni so se povzpeli na vrh Jalovca ali na vrh Triglava, predrzni v severno steno. Za hip so utihnili jodlarji, ko se je razširila vest, da dva plezalca ne moreta s stene in kličeta pomoči. Resno so odmevali pogovori med njima in med smučarji na varnem, ki jima niso mogli pomagati. Šele drugo jutro se je požrtvovalni rešilni ekspediciji posrečilo, da jima je nudila pomoč. Za Binkošti je padla prva planinska žrtev: na plazu Grintovca je zdrčal Albert Makovec v globok prepad, kjer se je smrtno ponesrečil.
Smuška sezona je zaključena. Po praznikih so se koče zaprle in tudi g. Bitencr oskrbnik Staničeve koče, se je vrnil v dolino. — Zaključena je tudi smuška šola ing. Janka Janše, ki je vse doslej spretno in požrtvovalno vodil tečaje pri Staničevi koči.
Ponedeljski izletniški vlak z Gorenjskega je bil nabito poln. Z narcisami ovenčani turisti in zagoreli smučarji so se vračali v svoje kraje, da z novimi močmi primejo za vsakdanje delo.
telji sami: športni akademiki! V modrih dresih z znakom panteona hodijo zdravi in krepki fantje proti igriščem ali proti predavalnicam. To so stud. ali cand. »rerum gymnasticarum«, bodoči profesorji za telesno vzgojo. V svojem študiju, ki traja 4 leta, trenirajo skoro vse sporte in poslušajo predavanja iz anatomije in fiziologije, iz pedagogike in psihologije itd., itd., saj predvideva učni načrt preko 50 vrst prakse in predavanj.
Naprave visoke šole so edinstvene: pogled v »Geräteraum« nudi ogromno zbirko športnega orodja; tam je preko 40 medicinballov, cel kup drugih žog. bogve koliko kopij, palic za golf, za hokej, za »Schlagball« itd. Velika telovadnica, okrog 50 m dolga, je povsem prazna. Na treh straneh so okna, ki segajo od tal do stropa, na četrti strani pa so rolete, za katerimi so spravljena športna in telovadna orodja, blazine, klavir in podobno. V prvem nadstropju so predavalnice, dvorane za masažo, za gimnastiko in knjižnica, v drugem pa velika dvorana za boks, za rokoborbo in slačilnice. V pritličju so poleg drugih prostorov tudi kopalnice in parna kopel. Anatomskih institutov šola nima svojih, temveč uživa naklonjenost medicinske fakultete, ki ji daje svoje na razpolago.
Tik pred centralnim poslopjem šole je 50 m diolg bazen za plavanje, med tem, ko je za waterpolo in za skoke v vodo poseben prostor. Sredi športnih igrišč je postavljena mala arena, okusno obraščena z zelenjem. Spodaj je postavljen kateder, kar priča, da se vršijo tukaj ob lepem vremenu predavanja kar na prostem. Sto metrov naprej je druga arena, obrobljena z brezami in smrekami: to je plesni prostor, kjer plešejo slušatelji in slušateljice narodne plese, pa tudi umetne oderske plese. Zraven stoji športni samostan »Anna-heim«, internat za slušateljice. katerega je poklonila visoki šoli žena berlinskega župana. Moški nimajo dostopa v to pre-
Lahka atletika
Obisk v sportforumu
Binkošti v planinah
lepo zgradbo, vendar za tujca napravi vodstvo izjemo in tako sem mogel videti nekaj sob modernih športnic. — »Annaheim«, kakor tudi vsa druga poslopja šole so zgrajena po najmodernejših načrtih, zunanja in notranja arhitektura je nekaj tako lepega, da se človek rad vrača v Sportforum.
Med slušatelji je lepo število ino-zemčev iz najrazličnejših držav. Zelo vesel sem bil, ko sem izvedel, da so med njimi tudi trije Jugoslovani. Vsakomur pa priporočam:	kdor pride v
Berlin, naj si na vsak način ogleda Sportforum, trdnjavo nemškega sporta.
Dr. R. L.
Uspel tenis-turnir v Mariboru
TENIS M ARIBOR-GR AZ-LJUBL JAN A.
V nedeljo in ponedeljek se je vršil v Mariboru v prireditvi SSK Maribora medmestni turnir teniških reprezentanc Maribora, Gradca in Ljubljane. Udeležbo na tem turnirju je obljubil tudi Zagreb, a je v zadnjem momentu odpovedal, kar je zelo neugodno dirnilo prireditelja ostale reprezentance in občinstvo, ki je pričakovalo borbo vseh štirih reprezentanc. S tem je Zagreb, odnosno teniški savez, ki je kompetenten za sestavo reprezentance Zagreba, pokazal zopet brezbrižnost do slov. klubov in slabe strani svojega poslovanja, kar bo gotovo poslabšalo odnošaje (mi bi rekli razbistrilo!) med savezom oz. zagr. klubi in slovenskimi klubi.
Zmagala je na tem turnirju reprezentanca Maribora pred Gradcem, ki je zasedel drugo mesto, dočim se je Ljubljana morala zadovoljiti z zadnjim mestom, to pa iz razloga, ker je letos prvič nastopila. Brez zadostnega treninga in brez najboljših igralcev Trudna, Bleiweisa, gdč. Šaplje, gdč. Ravnihar je morala poslati v boj takorekoč drugo garnituro. Nastopili so za Ljubljano gg. Kmet, inž. Novak, Šivic, dr. Koželj ter dami ga. Premelč in gdč. Svoboda.
Reprezentanca Maribora je prejela prehodni pokal, katerega je tudi zaslužila. Igralci Maribora so igrali vsi najboljše in pozna se jim že daljši trening. Posebno je napredoval Hitzl, ki je od lanskega leta pod vodstvom trenerja
mnogo pridobil. Leyrer ni mnogo zaostajal za njim1 in gospa Zora Ravniko-va je dokazala že polno formo.
Od Gradčanov je predvsem ugajal rutinirani Schmelzer, ki je ostri igri Hitzla sicer podlegel, vendar pa dokazal tehnično najboljšo in najsigurnejšo igro od vseh igralcev. Zelo talentiran igralec ing. Nierhausen mu je bil odličen partner v igrah v dvoje.
O Ljubljančanih piše »Mariborer Zeitung« naslednje: Kot prav ambicijozni tekmovalci so se predstavili Ljubljančani. Ga. Premelč in gdč. Svoboda sta igrali ognjevito in vztrajno, med tem, ko je bila opaziti pri gg. Kmet, Sivic, ing. Novak in dr. Koželj velika požrtvovalnost.
Organizacija turnirja je bila brezhibna, gostoljubnost Mariborčanov in naklonjenost do gostov sta bili na višku in vzvišeni nad vsako hvalo.
Podrobne rezultate so prinesli že dnevniki, beležimo le še končne izide:
Maribor:Gradec 7:4.
Maribor :Ljubljana 10:1.
Gradec:L.iubljana 10:1.
❖
ŽELEZNIČAR :ČAKOVAČKI ŠK
Teniški odsek SK Železničar se je odzval vabilu Čakovačkega sportskog kluba in v nedeljo odigral prijateljski turnir v Čakovcu. Gostje pa niso imeli srečnega dne. morali so kloniti pred izvrstnimi domačini z rezultatom 1:8.
Kolesarske dirke na Jesenicah
Že v soboto predpoldan so se na Jesenicah začeli zbirati kolesarji raznih naših kolesarskih klubov, ki so hoteli prisostvovati dirkam, razpisanim za binkoštne praznike po jeseniškem Kolesarskem društvu »Zarja«. Bilo je veselje gledati, kako so po Jesenicah švigali mladi kolesarji v pestrih klubskih dresih. Najzanimivejša je bila pač dirka na progi 120 km z Jesenic skozi Radovljico, Lesce, Bled, Srednjo vas, Bohinjsko jezero, Boh. Bistrico ter nazaj skozi Bled, Radovljico na Jesenice. K tej nekoliko naporni dirki se je prijavilo osem izmed naših najboljših vozaeev in sicer: mariborski Rozman, ki se je javil kot vojaški novinec, ilirijanski Abulnar, pravi tip mednarodnega dirkača, vedno sveži Valant, vztrajni novopečeni her-mežan Zanoškar, Špacapan, Kesič Fr., Štrucl in Stražišar. Startali so z zamudo 22 minut, namesto ob 7. Je že tako pri nas, da ne smemo biti točni! Že v 1. kilometru je bil Špacapan žrtev gumijevega defekta, radi česar je zelo zaostal. Enaka usoda je zadela blizu Radovljice Stražišarja. Ostala šestorica je vozila do Lesc sklenjeno, tu pa poskusi Rozman ubežati. Ostali se vržejo za njim in Abulnar, Valant ter Štrucl ga na Bledu spet oklenejo v svojo sredo. Zanoškar in Kesič sta tu zaostala za poldrag kilometer, čelna četvorica pa kakor vihra vzame kratki asfaltni klanec za Bledom. Od tu je postala cesta zopet težavnejša zaradi mnogih klancev in ovinkov. Zanoškar in Kesič sta po desetih kilometrih dohitela vo-' dečo četvorico. Na nevarnem ovinku, nekoliko pred Srednjo vasjo, spodrsne Rozmanu kolo, da pade. Valant in Abulnar to izkoristita; spustita se z vso silo po rebri navzgor in kmalu pridobita nekaj sto metrov. Zasledovanje je bilo sedaj težavno, kajti težka in nepregledna proga, ki jo ubežnika dobro poznata in pa njuna železna volja sta beg zelo podpirala. Vozila sta kot dobro trenirana dirkača ter sta do Lesc pridobila že 15 minut pred Zanoškarjem in Rozmanom. Za tema dvema je vozil Kesič, ki je Štruclja pustil za seboj nekaj kilometrov za Bledom. Valant in Abulnar sta proti koncu, gotova zmage, nekoliko zmanjšala tempo neglede na krasno cesto iz Radovljice na Jesenice, kamor sta pridirjala med burnim odobravanjem na cilju zbrane množice'. Kot prvi se je plasiral Abulnar (Ilirija) v ča-
su 3 ure, 54 minut, 10 sek.; kot drugi Valant (Zarja) eno kolesno dolžino za prvim; 3. Rozman (kol. batalj.) 4.4.20; 4. Zanoškar (Hermes) 4.8.00; Kesič (Hermes) 4.22.10. Povprečni čas zmagovalcev znaša okroglo 31 km na uro, kar je za to progo zelo dobro. Na progi sta dirkače spremljala motorista gg. Nagy in Raucheckar.
Gorska dirka naslednjega dne je bila soodločilna za klasifikacijo. Klanec Rovte takoj za Jesenicami je znan marsikateremu turistu po izredni napetosti in dolžini 4 km. Napetost znaša povprečno 16°. Pa vendar se je fantje niso ustrašili. Startali so posamezno s presledkom ene minute. Zopet se je tu izkazal Abulnar, s čemer je potrdil zmago prejšnjega dne na dolžinski progi. Prevozil je strmi klanec v 11.10.12; 2. Valant 11.12; 3. Rozman 11.17; 4. Avbelj (Ilirija) 11.18;	5. Štrucl (Perun)
11.23; 6. Kačič (Hermes) 11.24. Tako postane končna klasifikacija glavne dirke naslednja: L Abulnar (Ilirija); 2. Valant (Zarja); 3. Rozman (kol. bat.).
Juniorske dirke Jesenice-Kranjska gora in obratno (46 km) se je udeležilo 17 dirkačev, ki so odbrzeli eno uro za startom glavne dirke. Bojevitost so tu
Vse
športne
potrebščine
za tenis: Hammer-rakete, žoge;
za nosomet: prvovrstne žoge za tekme;
za lahko atletiko: diske, kopja in drugo;
za turistiko: celotne opreme
ima stalno na zalosi
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trs
■ Članom SKllirije s klubsko jU legitimacijo 10% popusta.
pokazali Kesič Karel, Kačič, Dežman, Avbelj in mladi Močnik. Nazaj vozeč pridobita Kesič in Močnik nekoliko terena in vozita do 4 km pred Jesenicami skupaj. Močnik pa, ki se je precej časa kril za Kesičem, smukne tu nenadoma mimo in pusti tovariše za nekaj metrov zadaj. Čimbolj se bližata cilju, tem večja postaja razlika, ki naposled na cilju znaša 2 minuti. Prvi je bil torej Močnik (Disk) v času 1.29; 2. Kesič Karl (Hermes) 1.31.12;f 3. Ditner J. (Perun) 1.31. 27; 4. Avbelj V. (Ilirija) 1.32.40; 5. Kačič J. (Hermes); 6. Barlič (Zagorje); 7. Keitnar (Celje); 8. Karat R. (Zagorje); 9. Hrešč St. (Hermes); 10. Prešeren Al. (Zarja); 11. Križman (Ribnica); 12. Svetlin (Zarja).
Pri tej skupini je bilo voženo povprečno 33 km na uro, kar je tudi nekaj nenavadnega za naše razmere, izlasti ker je bila cesta na nekaterih mestih nasuta.
Pri dirki novincev na progi 20 km so se dosegli sledeči rezultati: 1. Lampič F. (Ilirija) 0.33.5;! 2. Kupecky V. (Hermes) 0.33.10; 3. Lokar (Ilirija); 4. Jeras V. (Ilirija); 5. Novak G. (Zarja); 6. Gabrič (Ilirija, Kranj); 7. Ambrožič Sl. (Zarja).
Brzinska dirka (spurt) na 300 metrov z letečim startom se je končala naslednje: dirkalo se je v skupinah po trije dirkači, prvi v vsaki trojici je prišel v finale, ki se je končal: 1. Štrucl (Perun);
2. Rozman (kol. bat.); 3. Kesič K. (Hermes).
Po končanih dirkah prvega dne se je močna skupina kolesarjev podala na izlet k slapu Peričniku. Vračajoč se v dobrem razpoloženju na Jesenice, so se kolesarji uvrstili v dve dolgi koloni in se v Jesenicah strnili v eno samo dolgo črto ter tako vozili v počasnem tempu skozi trg, nakar so se na cilju razšli.
Odboru mlade »Zarje«, posebno pa njenemu predsedniku g. Krašovcu gre za to lepo uspelo kolesarsko prireditev vse priznanje!
Tekma ljubljanskega podsaveza
se je vršila na binkoštni ponedeljek na progi Ljubljana (Dolenjska cesta) — Grosuplje (Županova jama). Dirkalo se je v dveh skupinah, in sicer: lahka in težka skupina. Da so bili v lahki skupini zastopani resni konkurenti, ne moremo reči, kajti ti so bili na pomembnejših jeseniških dirkah. Ker je bila proga dolga le 22 km, je tudi doseženi tempo precej visok. Dirkači lahke skupine so dospeli v sledečem redu: 1. Anžič Ivan (Ljubljanica) 40.15; 2. Stražišar (Sava) 40.16; 3. Smrekar (Ljubljanica) 40.41: 4. Trobec I. (S.); 5. Svoljšak (H.) — Od težke skupine došli dirkači so: L Gartner (Ljubljanica) 42.20; 2. Prodan (Hermes) 44.01;	3. Jenko Al. (Primorje)
44.03; 4. Lampič (Ljubljanica); 5. Kastelic (Hermes) itd.
Ob zaključku letošnje smučarske
sezone
Vsak dober gospodar napravi ob zaključku svoje poslovne dobe bilanco svojih uspehov in neuspehov. Kar je za druge dobro in priporočljivo, mislim, da tudi smučarjem ne bi škodilo.
Pretekla sezona je bila predvsem v znamenju ogromnega razvoja smučar-stva in to predvsem v kvantitativnem pogledu. V mestih, posebno pa na deželi je priraslo ogromno število novih oboževalcev bele umetnosti, zlasti se je pomnožilo število prireditev na tečajih. Kvalitativno pa je napredek mnogo skromnejši; odkrili smo le par talentov, ki pa seveda v mednarodnem smučarskem svetu ne pomenijo še ničesar. Je pač šele početek, za uspešen razvoj Pa je potrebna dolga doba, doba dobro organiziranega, sistematičnega dela ter pridnosti. Velik minus za razvojne možnosti naših tekmovalcev so' tudi pomanjkljivi stiki z inozemstvom. Letos smo ostali le doma, ker finančne možnosti niso dovoljevale niti skromnih ekskurzij v najbližjo inozemsko okolico. Da pri tem trpi napredek, je jasno. Savezu moramo priznati dobro voljo, da je kljub denarnim stiskam storil vse, da bi bila kvaliteta naših smučarjev boljša. Žalibog, da pri klubih ta gesta saveza ni našla dovolj odziva. Vodstva naših klubov še danes ne morejo oziroma nočejo razumeti, da je možno kvaliteto izboljšati edino s sistematičnim delom. Izboljšajte tehnično znanje tekmovalcev, dajte jim prepotrebno opremo in šlo bo veselo navzgor. Brez tega najpotrebnejšega dela pa vsi talenti nič ne pomagajo; ostali bomo vedno skromno zadaj, ali pa nekje v sredini. Savez je priredil tečaj za tekmovalce v Planici, toda udeležilo se ga je le članstvo dveh klubov, kljub temu, da jih šteje savez okrog 100. Tipičen primer za mojo zgornjo trditev. Izgovor, ni denarja, ne drži. Prepričan sem, da je mogoče v vsakem klubu spraviti vsaj enega tekmovalca v tečaj, kar bi bilo za razvoj kluba in klubskega dela velike važnosti.
Savezni tehnični odbor je pokazal veliko inicijativnost kar se tiče izdelave različnih pravilnikov in načrtov. Želeti bi bilo, da se ti lepi zamisleki prenesejo tudi v stvarnost — med ljudi, da člani tehničnega odbora tam pokažejo isto vnemo kot pri teoretičnem delu.
Po dolgem razglabljanju letošnjih uspehov v teku in skokih, sem prišel do presenetljivega zaključka, da smo sorazmerno v skokih mnogo bolj napredovali kot v teku. Skoki so stari pri nas dobra tri leta, dočim' gojimo tek že nad 10 let; vendar so bili skoki tisti, ki so iztrgali letošnje državno prvenstvo iz rok inozemcev — tako, da je državno prvenstvo kot tudi drugo mesto v prvenstvu ostalo doma. Kje tiči vzrok za tako lepe uspehe v skokih?
Nekaj je pač doprineslo splošno znano dejstvo, da bazirajo skoki na gotovih zakonih mehanike, ki jih večina naših tekmovalcev tudi pozna, dočim se bodo pri teku ti zakoni iz različnih šol in naziranj šele polagoma izcimili in upostavili. Brez dvoma pa je važnejše, da so naši tekmovalci gojili skoke sistematično in pod strokovnim vodstvom, dočim je pri teku štiri petine tekmovalcev brez vsake šole in prepotrebnega znanja. Kdor trdi ali misli, da je smuški tek enostavna stvar, kjer ni treba nič misliti in je potrebna le gotova fizična sila, je v veliki zmoti. — Raznolikost terena in snega zahteva pri smučanju mnogo več tehničnega znanja kot pri katerikoli drugi športni panogi.
Z ustanovitvijo podsavezov je bil savez precej razbremenjen. Podsavezi so pričeli takoj z marljivim delom, vendar pri vseh ni opažati one široke koncepcije, ki je prepotrebna za uspešen razvoj; preveč se izživljajo v lokalnih malenkostih.
Smuška terminologija! Tudi na tem polju novi poizkusi, ki pa so ostali samo poizkusi. Namen je bil zelo dober, vendar pa cilj zgrešen. Kajti z Bločani nam v tem primeru ni mnogo pomagano. Bločani smučajo iz potrebe, ne pa za sport. Športno smučarstvo se je pa danes tako vsestransko razvilo, da nam Janez iz Blok ali pa Jože iz Stranj ne more povedati potrebnih izrazov iz enostavnega razloga, ker športnega smučarstva ne pozna. Tega vprašanja pač ne bo rešil posameznik, temveč je potrebno sodelovanje vseh prominentnih smučarskih osebnosti in jezikoslovcev. Brez dvoma pa je izvršitev tega dela nujna in potrebna.
V letošnji sezoni so se^ pričeli tudi prvi začetki hotelske smučarske industrije, ki bo v bodočnosti pač gospodom, ki so jo1 tako želeli, prizadejala še obilo preglavice. Helvetia docet!
Velik napredek smo dosegli brez dvoma s tečajem za savezne smuške učitelje. Je to začetek, toda dana je vsaj majhna garancija, da se bodo bodoči smučarski tečaji vršili sistematično in vsaj kolikor toliko enotno, da ne pridemo do absurda in zmešnjav v pogledu smuške tehnike in metodike.
Veliko preglavico prirediteljem kot tudi zmešnjavo med tekmovalci so napravila najrazličnejša darila, ki v marsikaterem oziru niso bila na mestu ter bila sportu več v kvar kot korist. Mislim, da bo potrebno v bodoče gledati več na to, da darila praktične vrednosti ne spadajo v smuški sport, temveč samo častna darila. Slednja pa seveda po pomenu in velikosti prireditve skromnejša ali boljša. Na ta način bo to vprašanje brez škode na vse strani rešeno.