NOVE PRIDOBITVE
NEW ACQUISITIONS
KOPIJA VAŠKEGA SVETILNIKA "PARALA"
437
V času raziskovanja svetil ter ob pripravi na razstavo UDOMAČENA SVETLOBA
- Etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje smo februarja 1996 pridobili za muzejsko
zbirko kopijo zanimivega vaškega svetilnika. Svetilnik je pritegnil našo pozornost
predvsem zaradi tega, ker je v vasi Suhorje v Brkinih še vedno živa pripoved o njegovem
nastanku in rabi. Zgodbo je zapisal tudi Pavel Medvešček v svoji knjigi Skrivnost in
svetost kamna.
"Nekega večera se je najbogatejšemu ovčarju v vasi ponesrečil edini sin. V temi se
je tako nesrečno spotaknil ob oje voza, da je umrl. Da ne bi bilo več podobnih nesreč, je
ovčar v sinov spomin dal postaviti sredi vasi faral, stebrasti svetilnik. Olje za luč je
daroval ovčar, svetilnik pa je vsak večer oskrboval ključar. Kasneje pa so za to opravilo
začela skrbeti vaška dekleta, ki so imela fante pri vojakih. Verjetno zato, da bi fantje našli
pot do doma tudi ponoči."
Po tej pripovedi lahko sklepamo, da je stebrasti svetilnik imel dvojno funkcijo:
svetil je v spomin umrlega in razsvetljeval je temo živim.
Stebraste svetilnike poznamo iz srednjega veka predvsem kot pokopališke svetilnike
za večno luč, ki je gorela za dušni pokoj timrlih. Pokopališki svetilniki so znani predvsem
iz Francije, od tam pa naj bi prišli v Srednjo Evropo preko meniških redov. V Sloverüji so
ohranjeni takšni svetibiki iz 15. in 16. stoletja. Kot sklepa Marjan Zadnikar v knjigi
Znamenja, so si verjetno ljudje po zgledu teh pokopaliških svetilnikov ob poteh in na
vaških trgih postavljaU podobne kamnite nosilce luči. Vendar bi vsem stebrom s
tabemakeljsko hišico, odprto na več strani, ne upali z gotovostjo prisoditi svetibiiške
funkcije. V primeru kamnitega znamenja iz vasi Suhorje v Brkinih, gre zagotovo za
svetilni steber, saj ga ljudje v domači govorici, pod vplivom sosednje italijanščine,
imenujejo faral, kar pomerü svetilko in torej kaže na prvotno funkcijo tega vaškega
svetilnika.
Svetilnik stoji na 28 cm visokem kamnitem podstavku, steber je visok 169 cm, na
njem je vklesana letnica 1667 in Kristusov in Marijin monogram. Na vrhu stebra stoji 97
cm visoka tabemakeljska hišica z odprtinami na vse štiri strani in s štirikapno kamnito
streho. Po svojem slogovnem izrazu faral kaže na zakasnelo kraško renesanso.
Zaradi svetünikove dvojne funkcije, njegove častitljive starosti in predvsem zaradi
njegove povednosti in izročila, po katerem naj bi služil kot stojalo za večno luč in tudi v
profane namene, smo se odločili za izdelavo kopije svetilnika. Pri tem smo upoštevali še
Nove pridobitve
438
en pomemben faktor: z izdelavo kopije farala bomo prispevali k ohranitvi tega spomenika.
Za ta podvig smo dobili prijaznega sponzorja, podjetje Javna razsvetljava. To se je
odločilo za sponzoriranje na podlagi ponudbe, da eno kopijo izdelamo zanj. Po dogovoru
s Krajevno skupnostjo Suhorje in po ogledu na terenu, skupaj s predstavnikom
Vaški svetilnik na trgu v vasi Suhorje (Foto I. Keršič, 1996).
Nove pridobitve
Regionalnega zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Nove Gorice, smo ugotovili,
daje spomenik potrebno najprej vsaj delno sanirati. Delo smo zaupali restavratorju Petru
Maliju, ki je izdelal tudi kalup in en odlitek v mavcu za muzej ter enega v betonu za
sponzorja.
Originalni spomenik in situ je ogrožen zaradi izpostavljenosti spreminjajočim se
vremenskim razmeram, hkrati pa je tudi fizično ogrožen. Enkrat je bil že poškodovan,
ko so ga podrle živali pri vrnitvi s paše. Rob stebra je približno na sredini odkrušen.
Kamen je delno razpokan, ponekod stanjšan zaradi posledic tristotridesetletne
izpostavljenosti vremenskim vplivom in tudi precej poraščen z mahom.
Z vidika restavratorske in muzejske stroke bi büo najbolje original shraniti v muzeju
in na trg sredi vasi Suhorje postaviti kopijo. Vendar lastniki v to rüso privolili.
Tako si lahko kopijo farala, izdelano v gipsu, ogledujejo obiskovalci razstave
Udomačena svetloba, po zaprtju raztave pa bo ta dopolnjevala zbirko svetil Sloveiiskega
etnografskega muzeja. In morda bo na ogled tudi na stalni razstavi našega muzeja na
Metelkovi.
Druga kopija, izdelana v betonu, pa bo v bližnji prihodnosti krasila park pred
upravno zgradbo podjetja Javna razsvetljava in spominjala na čase pred tristotridesetimi
leti, ko so si vaščani sredi Brkinov z lučjo na olje, postavljeno na tabemakeljski kamnit
svetilnik, osvetljevali svoj vaški trg.
Irena Keršič
Kopija svetilnika na razstavi Udomačena svetloba v Slovenskem etnografskem muzeju
(Foto B. Zupančič, 1996).
439
440