Usoda štirsh muckov. (Napisal Jannš Golec). Vsakemu človeku se ve5 ali manj priljubi kaka žival, katero rad vidi in tudi rad redi, 8e je le mogoče. Kmet, bolj praktiCnega in resnega duha, visoko ceni domafio živino, kakor govedo in konje; krule6i Setinci poleg kuretnine so že zapisani bolj v žensko, nego moŠko srce. Se bolj, kakor po deželi, nah.a]amo pa po mestili večkrat že prevročo ljubezen do živali. Kotifike mestnih src posedajo le bolj naSemljeni Šipselni, mucki, kanarčki itd.. .T.udi gospodu Matiju, dolgoletnemu župniku v H. . . ., so prav v posebni meri prirastli k srcu Štirje mucki. Kdo bi jim pa8 to tudi zamerilj bili so pa6 gospod mestni otrok in so to ljubezen že menda podedovali po materi, Tudi kot župniku na deželi se jim ta ljubezen do muckov ni prav nifi ohladila, ampak; še celo napredovala je ž njihovo starostjo. Crni pik, sivo pisani pagatl, raznobarvni murifi in beli Ijubifi bili so gospodu Matiju že ve8 let prav udani prijateIji- Po Štiri raznobarvne muicke so gospod Matija1 že od pekdaj redili, pa raznobarvni so morali biti, iz 5esar je razvidno, da so ljubili gospod barve v vseh stopnjah, torej tudi njihov umetniški okus ni bil 8isto pod ničlo. Vsaki dan redno, kadar so g. Matiia odkosili z gosp. kaplanom, potegnili so iz žepa veliko pisano ruto, se na dolgo in Široko obrisali, nato položili ruto na mizo, z dolgo roko pa segli v žep po tobačnico. Kakor je že navada pri šnolarjih', pokljukali so tudi gosp. Matija, predno so tobafinico odprli, po ujej s kazalcem in sredincem. Imeli so pa tudi to navado, da kadarkoli so kljukali s prsti po tobačjiici, so vedno pokaSljevali v vi&jili in nižjih glasovih, ali iz potrebe, ali iz navade, tega ne vem^ Kak^or naiikomando, so. pri giOspodovein ka^.]janju vstopili tudi njihovi mucki. Naprej je prisvetil pik s svojim Srnim repom, za njim je primijavkal pagatl za tema pa v Štricmuri8 in ljubifi. Vsedli so se okrog g. Matija po dva in dva na vsako stran, kajti gospod Matija so bili nekdaj vojak, navajeni na red, in red jim je bil tudi pozneje nad vse ljub, tudi pri muckih. Se-le po konSani paradi so dobili gospodovi mucki ostanke mesa in nato, če so bili gospod posebno dobre volje, jim je tudi kateri slobodno splezal po nogah na roke. S&veda mlajSi gospodje kiaplani, kar gore&i od modernih socialisti6nih idej, so si veSkrat mislili, zakaj ta nepotrebna, potrata; meso, ki ga ničvredne mafike pojejo, bi se lahko dalo kakemu revežu. Toda gorje vsakemu kaplanu, ki je skušal za te nazore pridobiti tudi srce gospoda Matije, zameril se jim je s temi modernimi idejami prav do grla; kajti kdor ni bil prijatelj muckov, tega tudi gospod Matija niso prav marali. Dobili so pa gospod Matija nekoč mladega kaplana, kar iz bogoslovnice so prišli k njim. Vedel je pa dobro ta mladi gospod, poduSen po ustnem izro5ilu, kakšno mesto da zavzemajo pri gospodu Matiju njihovi mucki. Ker je bil pa ta gospod še povrli prav dobro podkovan v kočljivih mestili duSnega pastirja, mislil si je: Eh, 6e gospod Matija nimajo drugih napak, nego da Šnofajo in r-adi vidijo mačke, se bode že izhajalo ž njimi. In res g. Matija in ta mladi gospod sta kaj dobro skupaj vozila. Posebno je Se gospod TonS, kak.or so klicali g. župnik kaplana, g. Matiju radi tega k srcil prirastel, ker njihovih muckov ni zametaval, ampak jim še celo tu pa tam vrgel kak ostanek. G. Matija pa tudi niso bili nehvaležen 61ovek, in v nagrado za ljubezen do živali, je gospodu Ton6u marsikatera klobasica smuknilai po grlu. Dofrro se je godilo g. Ton8u pri gt Matiju. Vendar gosp, TonŠ ni bil popolnoma takšen, kakoršnega se je kazal na ziinaj, posebno njegova ljubezon do muckov je bila le navidezna, ker mu je bila v prid, v resnici je pa sovražil to mačjo zverino prav iz dna srca. Gospod Matija pa so se od dne do dne bolj starali, začeli so jim na starost tudi zobje izpadati eden za drugim. Le težko so še grizli in ved.no jadikovali, kaj bi bilo paS za storiti ? Gospod Toph jim je vedno prigovarjal, naj gredo v mesto in si puste napraviti nove zobe, Ali gospod Matija, akoravno rojeni v mestu, so se v starosti bali mesta, posebno pa Še zdravpika. Toda sila kola lomi, tudi našega gospoda Matija je prisilila, da so se odločili, se peliati pri.hodnji teden v niesto in si kupiti te, tolikanj priporocane zobe. Dolgo je trpelo, predno so se poslovili od doma, prej so pa podali še v slovo g. Tonču roko, opomnili so ga še epkrat, paj nikar ne pozabi na muck.e. G. Ton8 jim je to tudi sveto obljubil, samo držal ni obljiibe. Od veselja so se gospodu Tonfiu zaiskrile o6i, ko je vidol gospoda Matijo izginiti zahribom za celi toden. Mislil si je: Sedaj, mačje mrcine, se bodem jaz nad vami mašfieval za-se in svoje predpike, Kruto maSSevanje je stuhtal gospod Torč v svoji prebrisani glavi, ki so mu ie pa tudi do dobra posrečilo. Ko je sedol opoldne pri kosilu, oblekel je g. Matija precej prostoren talar, pataknil njihovii vsak- danje naofcnifce in sedel za mizo. Po kon&anem obedu izvleče iz žepa gospodovo veliko ruto, za ruto tobačnico in pokljuka zraven kašljaje po toba&nici,. Kot bi trenil, so bili vsi Štirje mucki pri njem v sobi in zavzeli svoje navadne prostore okrog gospoda, TonCa, misleg, da so gospod Matija. Skodoželjno se zasmeji gospod TonC, ko jib vidi vse Štiri ljubeznjivo okrog sebe štrigati z repci; enega za drugim prime in posmuka vse v vrečo, katero dobro od zgoraj zaveže. Nobeden se ni niti najmanj ustavljal, trdo prepričani, gospod Matija se gotovo ne bodo spozabili nad niimi. Ko jih je imel pred seboj zavezane v vreci, vzarae vitko palico in vušk, vušk po mačkih; siromaki so sicer drapali po vreSi iii se drli, pa nihče jim ni prihitel na pomoč.. Zdaj pa zdaj se je S'e gospod TopS oddahnil, potoltel po tobačnici, zakašljal, obrnil vrečo Še na drugo stran in z pova začel udrihati s palico po muckih. SSasoma pa je pricela že tudi njega roka boleti, praskati ga je že začelo po grlu vsled prisiljenega kašlanja in odvezal je vrečo, iz katere so se vsuli mucki,. Zbrali so Še zadnje moči in brrr, brrr so jo udrli skozi vrata clsto zmešano, nič ve'6 v voja&kem redui; ubogi zastavonoša pik jo je zadnji smodil s povešenim repom za drugimi, menda jih je že najbolj dobiL Hudomušni gospod Tonč je bil prav zadovoljen s svojim dosedanjini uspehom, vendar je bil Se-le na pol pota. Konftni uspeh bi se naj še-le pokazal, ko se bodo pravi gospod Matija vrnili. Cez štiri dni pripeljali so se tudi gospod Matija proti večeru domov. Gospod Tonč jili je šel pozdravljat že k vozit. Gospod Matija so se zadovoljno smejali, stopaje z voza, in podali roko gospodu Tonču, rekofi: ,,Ha . . ., lia . . ., gotovo ste dobro gospodarili doraa." Tudi štirje mucki so prišli s postrežnico, pozdravljat g. Matija. Gospod Matija pa so samega veselja, da zopet vidijo svoje ljubljence, vzeli tobačnico, potrkali po njej, in med navadnim kašljanjGin ponudili gospodu TonSu, Komaj pa mačie zverine zaslišijo gospoda Matije kaSelj, uberejo jo eden za drugim. Navihani gospod Tonft se je taio smejal, da Še Snofati ni mogel; gospod Matija pa so žalostno gledali za mucki, ne vede, kaj to pomeni. Ko se je pa pri ve^erji ta pobeg muckov zopet ponovil, začeli so gospod Matija že nekaj sumiti, ker so pa bili tisti veSer dobre volje, pomlajeni vsled novib zob, vprašali so gospoda Tonča: ,,No, no, le povejte gospod Tonč, kaj ste pa napravili z mojimi mucki, da se me sedaj tako boje?" Med smebom jim razodene gospod Tonfi, kako je s palico preganjal hudobca iz njih',. Tisti vefeer so se gospod Matija še sicer smejali, ker so bili židane volje, vendar gospoda Tonča je doletela že na tem svetu kazen za pretep. Gospod Matija so mu namreS kot plaMo za to šalo odtegnili slastne klobasice, a katerimi se je doslej gostil gospodTonB vsako popoldne ob štirih, Toda tudi maščevanje goepoda Matije nad gospodom TonČem jim ni prineslo zaželjene sprave z mucki; 8e se pa bode sovražno razmerje med gospodom Matijem in mucki v prihodnjosti izboljšalo, bodem že še pravoSasno porofial.