P««'nU» P 1 a 8 a n a r gotov £)£&J0 »30.'IV. 1930'
™krs
S j Ji v.
MESEČNA PRILOGA »N O V J C E
V LJUBLJANI, DNE 30 A P R I L
V SLIKA H«
A 19 3 0
L E T O 43
s,*g savsa agg^gtJiassra^^
Komu pripadla vzgoja?
Jugoslovanski škofje so izdali prekrasno pastirsko pismo, iz katerega tu pri-občujemo poglavitne in najbolj važne odstavke.
Vzgoja je po bistvu delo družbe in ne delo poedinca. Je pa troje družb, v naročju katerih se človek rodi: dve naravni: družina in država, in ena nadnaravna: Cerkev. Družina je neposredno ustvarjena od Boga samega s svojskim namenom, da rodi in vzgaja otroke in zato ji pripade naravno prvenstvo pred državo. Vendar pa družina nima na razpolago vseh sredstev za lastno epopolnitev, med tem ko ima država na razpolago vsa sredstva, da doseže svoj lastni cilj, namreč skupno časno blaginjo državljanov. Zato ima država glede na skupno blaginjo prednost pred družino, ki more prav zaradi tega doseči svojo primerno časno popolnost le v državi.
1. Cerkvi.
Najprej pripada vzgoja v posebno odlični meri Cerkvi, in sicer na podlagi dvojne nadnaravne pravice. Prva pravica je obsežena v tem, da je njen božji ustanovitelj dal Cerkvi dolžnost, da uči rekoč: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. J ojdite torej in učite vse narode; krščujte Jih v imenu Očeta in Sina in Svetega duha m učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami uo konca sveta.«
Druga njena pravica je njeno nadnaravno materinstvo, po katerem Cerkev kot »eor.iadeževana nevesta Kristusova, rodi, »rani in vzgaja duše vernikov v božji milosti s svojimi zakramenti in s svojimi na~
, S tema dvema pravicama je Cerkev najvišja in najbolj zanesljiva učiteljica ljudi er jma nesporno pravico do svobodnega zvrsevanja svoje učeniške službe in sicer nezavtsno od katerekoli svetne oblasti. Ona »"a neodvisno pravico ne sarno, da svo-ooclno poučuje svoj lastni predmet, t. j. krščanski nauk, temveč tudi, da se posluje vseh posvetnih sredstev, v prvi vrsti, Presoja, koliko morejo biti krščanski ^goji v korist ali v škodo. Vsak . pouk, ka-*or tudi vsako človeško delo, mora voditi "veka k zadnjemu namenu in zato se ne
smejo prezirati določila božjih zakonov, ki jih nezmotljivo čuva in uči edino — Cerkev. Zato pa Cerkev po vsej pravici pospešuje izobrazbo, znanosti in umetnosti, kolikor so ji za krščansko vzgojo potrebne ali koristne; pri svojem delu za zveličanje duš ustanavlja in vzdržuje potem tudi lastne šole in zavode vseh strokovnih vrst in stopenj izobrazbe. Sem spada tudi tako imenovana fizična (telesna) vzgoja, zakaj tudi ta vzgoja je sredstvo, ki pri krščanski vzgoji lahko koristi ali pa škodi.
To delo Cerkve ne prizadeva državnim ustanovam niti najmanjše škode, ker Cerkev ne nasprotuje temu, da se njene šole za krščanske laike pri vsakem narodu posebej na enoten način urede po zakonitih predpisih državnih oblasti in je vsekdar pripravljena sporazumeti se z njimi, kjerkoli bi se pojavile kake težkoče.
Nadalje ima Cerkev neodstopno pravico in dolžnost nadzirati vso vzgojo svojih otrok in sicer v vsem, kar je v zvezi z vero in nravnostjo.
2. Družini.
Tudi družina ima neposredno od Boga neodstopno pravico do vzgoje otrok, ker je to njena stroga dolžnost. Ta pravica ima prednost pred vsako pravico človeške družbe in države in je zaradi tega ne sme kršiti nobena svetna oblast.
To nepobitno pravo roditeljev so ponovno zakonito priznali narodi, ki so v svojih zakonskih odredbah skrbno čuvajo naravno pravo. Naj navedemo iz najnovejšega časa samo en zgled: Najvišji sodni dvor zvezne republike Združenih držav Severne Amerike je pri razsodbi v neki silno važni razpravi odločno izjavil: »Država nima ni-kake splošne pravice, določati tak edinstveni tip mladinske vzgoje, po katerem bi se mogla mladina poučevati samo v javnih šolali,« in kot osnovo navaja iz naravnega prava ta razlog: »Otrok nikakor ni zgolj stvar države. Oni, ki ga hranijo in zanj skrbe, imajo pravico in obenem vzvišeno dolžnost, da ga vzgajajo in pripravljajo na spolnjevanje njegovih življenjskih dolžnosti.«	,
Zgodovina priča, kako so.se od.strani raznih držav kršile tiste pravice, ki jih je
Stvarnik podelil družini, in kako jih je Cerkev vedno ščitila in branila. To so družine tudi razumele in izza prvih časov krščanstva pa skoz do današnjih dni pošiljajo očetje in matere na milijone svojih otrok v vzgojne zavode, ki jih je ustanovila in ki jih vodi Cerkev. In kar je zelo značilno, delajo to tudi katoličani, ki sami malo verujejo in celo mnogi drugoverci, katerim je dobra vzgoja svojih otrok zelo pri srcu. »Vsa ta dejstva kažejo, da pripada vzgojno poslanstvo predvsem, nad-vsem in v prvi vrsti Cerkvi in družini, in sicer po naravnem in božjem pravu, zato na neodpravljiv, neugrabljiv in nenadomestljiv način.«
3. Državi.
Skupna blaginja je mir in varnost, ki sta potrebna družinam in poedincem za nemoteno izvrševanje lastnih pravic, in čim večje duševno in tvarno blagostanje, ki ga je mogoče v tem življenju doseči po skupnem smotrenem prizadevanju vseh državljanov. Dvojna je torej naloga države: zaščita pravic in prospeh blaginje; — nikakor pa nima pravice, poedince in družine popiti vase ali pa izpodriniti.
Z ozirom na to je torej pravica ali, bolje rečeno, dolžnost države, da zaščiti naravno pravico družine in nadnaravne pravice Cerkve glede krščanske vzgoje. Ravno tako mora država ščititi pravice otrok glede vzgoje, kadar njihovi roditelji bodisi zaradi lastnih nedostatkov, bodisi zaradi nesposobnosti ali nevrednosti, ne izvršujejo pravilno svojih dolžnosti. Splošno je potem pravica in dolžnost države, da po zahtevah zdrave pameti in prave vere ščiti versko in moralno vzgojo mladine in zavrača vse njej nasprotne javne pojave.
Država ima pravico, da na mnoge načine odobrava in podpira vzgojo in izobrazbo; predvsem tako, da varuje in podpira vzgojno delovanje Cerkve in družine; potem tako, da to delo, kjer samo po sebi ne more vsega, dopolnjuje s pomočjo lastnih šol in zavodov.
Tudi ima država pravico zahtevati in skrbeti za to, da si vsi državljani pridobe potrebno znanje o svojih državljanskih in narodnih dolžnostih in gotovo mero umske, nravne in telesne izobrazbe,' kjer to tudi zahteva skupna blaginja. Pri vsem tem pa mora • država spoštovati prirodne pravice
Cerkve in družine, ki jih imata do krščanske vzgoje. Zato je krivičen in nedopusten vsak vzgojni in šolski monopol, ako bi družine fizično in moralno silil, da pošiljajo svoje otroke v državne šole proti zahtevam svoje krščanske vesti ali proti svojim zakonitim željam.
Razmerje med Cerkvijo in državo.
Cerkev in država imata torej pravico do vzgoje, čeprav na različen način. Vsaka izmed teh oblasti je v svojem redu najvišja; vsaka izmed njiju ima svoje meje, ki so določene po njenem namenu. Država ima namen skrbeti za časno blaginjo, Cerkev pa skrbi za dosego nebeške in večne sreče. Zato pa karkoli se nanaša na zveiičanje duš, vse to je pod oblastjo in upravo Cerkve; vse drugo, kar spadp med civilne in politične zadeve, je popolnoma pravilno podvrženo svetni oblasti, po zapovedi Jezusa Kristusa, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega. Toda, ker se glede vzgoje obe oblasti, cerkvena in državna, nanašata na iste ljudi, se morata obe držati teti načel in morata sporazumno deiati na tem, kar bo človeški družbi največ koristilo. To zadosti jasno dokazujejo dejstva vseh vekov. To, kar je že sv. Avguštin govoril nasprotnikom katoliške Cerkve, moremo tudi mi danes govorili: Dobro, naj nam oni, ki pravijo, da je Kristusov nauk državi sovražen, postavijo takšno vojsko, kakršni morajo biti po nauku Kristusovem njeni vojaki; naj nam dado takih državljanov, takih zakonskih mož, takih zakonskih žena, takih roditeljev, takih otrok, takih gospodarjev, takih služabnikov, takih kraljev, takih sodnikov in končno takih davkoplačevalcev in takih davkarjev, kakršne hoče imeti krščanska vera, potem naj se šele drznejo zatrjevati, da je krščanska vera državi škodljiva; ali pa naj se niti za trenutek ne obotavljajo priznati, da more krščansko življenje državi največ koristiti.
Novice iz Belgrada.
Minister pravde je izdal
pravilnik o prehrani obsojencev
kazenskih in drugih sličnih zavodih. Obsojenci se hranijo na državne stroške. K hrani obsojencev spada kruh, meso, priku-ha ali sočivjo ter zabela, pa tudi druga branila, potrebna za vzdrževanje zdravja in delovne sile obsojenca. Upravnik mora vsak dan osebno okusiti hrano, ki se daje trikrat: zjutraj, opoldne in zvečer. Postna dneva sta sreda in petek, ostali so mesni dnevi. Hrana se deli na tri razrede: za zdrave obsojence, za bolehne in zdrave. Kakšno hrano naj obsojenec dobiva, določi na predlog zdravnika upravnik zavoda itd. Zanimivo je v pravilniku tudi to, da se bo vršilo zdravljenje, izdiranje in popravljanje zob z navadnimi plombami brezplačno na državne stroške. Za to dobroto bo za-
Karngarn za moške obleke
se dobro kupi pri
R. Mikknc »Pri škofu«, Ljubljana
DOMOLJUB	stev, 13
KAJ JE N 0 V E § A
d Kaj je i elektrifikacijo Dravske banovine. V zadnjem času se v časopisju pojavljajo razprave o elektrifikaciji Dravske banovine. Da bo mogla javnost položaj pravilno presojati in se ne bo razburjala, se čuti ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektraren priniorano, da izjavi sledeče: Kranjske deželne elektrarne so banovinsko podjetje, ki se vodi popolnoma po trgovskih načelih. Ni potrebno in tudi ni običajno, da bi trgovsko podjetje pred izvedbo svojih načrtov javno objavljalo že v naprej v vseh podrobnostih svoje načrte s tehničnimi podatki, cenami itd. Če so Kranjske deželne elektrarne tudi vodene po trgovskih načelih, zasledujejo kot banovinsko podjetje v prvi vrsti le splošne koristi in ne iščejo lastnih. Pri tem se pa nikakor ne namerava ogrožati obstoja drugih manjših elektraren. Splošna korist bi megla trpeti, če bi se načrti objavljali. Če načrti predčasno pridejo v javnost, bi se mogli pojaviti takoj drugi interesenti, ki bi v zvezi z raznimi družbami skušali prevzeti te načrte in jih izvršiti, ali pa bi se moglo zgoditi obratno, da bi kaki drugi krogi skušali izvedbo teh načrtov zavirati ednesno celo preprečiti. Pri izvedbi elektrifikaeijskih načrtov pa ne gre samo za velike naredno-gospedarske, temveč tudi za važne narodne interese, posebno še, ker se doslej dobava toka v velikem ni izvršila po domačih, ampak po večini po tujih tvrdkah. Tudi pri svoje-časni ustanovitvi Kranjskih dež. elektrarn so bila meredajna gornja načela. Bivši kranjski deželni odbor iz podobnih razlogov ni mogel svoječasno v podrobnostih objavljati svojih načrtov, četudi se je to opetevano javno kritiziralo. Kranjske deželne elektrarne so se pa navzlic temu razvile v lepo procvitajoče podjetje.
d Za spremembo zakona o samoupravnih cestah. Dne 22. aprila je zboroval mariborski okrajni cestni odbor. Med drugim se je po daljši razpravi soglasno sklenilo naprositi bansko upravo, da izposluje pri ministrstvu popravo zakona o samoupravnih cestah v tem smislu, da se vse bivše okrajne ceste (tudi novozgrajene) z zakonom določijo kot bano-vmsbe ceste I. ali II. reda. Posamezni člani so ugotavljali, da nikakor ni mogoče, da bi občine prevzele bivše okrajne ceste, ker nimajo ne sredstev in ne strokovnih moči na razpolago, da bi mogle vzdrževati ceste Na drugi strani pa bi tudi bilo nesmiselno stare okrajne ceste proglasiti za občinske, a graditi zopet nove. Bolje je potem opustiti gradnjo novih cest m raje dobro ohranjati stare ceste,
vidal obsojence marsikateri na svobodi se nahajajoči neomadeževan državljan, ki inu samo materialne razmere ne dopuščajo, da bi uredil svoje zobovje.
,/n, 26' aPril« je imel sejo Vrhovni zakonodajni svet. Na seji je nadaljeval raz-
o zakonu o železnicah.
Na prihodnji seji bo na dnevnem redu tudi uredlog zakona o zemljiških knjigah.
ki so jih okraji zgradili pred vojsko in D0 vojski z velikimi žrtvami.	F
d Osrednji odbor za evharistični kon-gres v Zagrebu je izdal krasen oklic na ka-toličane vse države, v katerem pravi* Škofje naši, vsi škofje vse naše države pozivajo nas katolike na veliki svečani evharistični kongres v Zagrebu. Poživljajo nas, da Jezusu Kristusu, Bogu in Odreše. niku našemu izkažemo javno Božansko čast, da se mu poklonimo v sveti Evhari. stijš. -- Pridite zato, bratje Hrvatje, kjerkoli živite. Pridite v naš beli Zagreb tudi vi bratje Slovenci in Srbi katoliki. Pridite tudi vi ostali bratje katoličani. Zagreb va3 čaka kot svoje brate, mile goste, odbor za evharistični kongres pa bo storil vse, da vam olajša prihod v Zagreb in da bo vaše bivanje v Zagrebu kar najugodnejše in tudi najlepše!«
d Jugoslovansko Matico je ljubljanska policija pretekli ponedeljek na podlagi izida preiskave, ki se je vršila, razpustila.
d Dosedanja občinska uprava v Kočevju je bila te dni v celoti razrešena in mesto nje postavljena nova občinska uprava z županom Maksom Kostanjevcem na čelu. Število članov občinske uprave je bilo določeno na deset odbornikov.
d 30 delavcev so odpustili s 30. aprilom iz službe pri svinčenem rudniku v Mežici. Uprava utemeljuje svoj postopek s tem, da mora radi občutnega padca kovin na svetovnem trgu skrčiti obrat.
d Proti novemu obrtnemu zakonu so se izjavili te dni belgrajski obrtniki.
d Za zamenjavo obrabljenih novča-nic. Narodna banka je naprosila vse denarne zavode v naši državi, naj obrabljenih novčanic ne puščajo ponovno v promet, marveč jih naj pri Narodni banki, oz, pri njenih podružnicah zamenjajo za nove, d Dogovor o vrhovnih reparacijah, ki je bil te dni od zastopnikov prizadetih držav podpisan, določa med drugim, da se odškodninske zahteve bivših habsburških nadvojvod ne priznajo, temveč, da se njihova posestva razlastijo brez odškodnine, d Prvo nagrado za načrt stolnice T Belgradu v znesku 35.000 Diu je komisija prisodila arhitektu Vempzlerju Josipu 'z nemškega Dortmunda, drugo v znesku 25.000 Din dobi Jardel iz Pariza, tretjo v znesku 15.000 Din pa prejme arhitekt Steile iz Miinehena.
d Slomškova družba, ki združuje katoliško misleče slovensko učiteljstvo, je zbo rovala 23. aprila v tako zvani beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Zborovanje ]« bilo jako dobro obiskano. Glavni predme' obravnave je bil delovna šola. Zahtevajo jo zlasti avstrijski in nemški socijaldemokrai.. Tudi pri nas ima svoje privržence. 1ot ' meljiti razpravi je učiteljstvo Slomškov družbe soeijalistično delovno šolo, «' . pozna prave vzgoje in discipline, odkloni ■ d Novi srbski pravoslavni pa("Fu Barnaba je došel v svojo prestolico v biei ske Kariovce. Ljudstvo mu je Pr!.re;''j. svečan sprejem. Patrijarh Barnaba je P1

DOMOLJUB
trrwirrii ■■	K______________
rediti članom vlade, ki so ga ob tej priliki
obiskali, svečano kosilo.
<1 Dve novi rudarski šoli bosta otvor-jpni v Zenici in v Zaječaru. V cr.eh se bodo rudarji izobraževali za nadzornike.
d' 501e:nito glasbenega delovanja je |obhajal 24. f.priia crganist farne kapiteljske cerkve v \cvem mestu in priznani skladatelj gcspcd Ignacij Hladnik. Bog naj «<i ohrani še m nego let!
d Na majskem zasedanju Sveta druživa naroJc-v v Ženevi bo predsedoval jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič.
d Občni zbor zveze jugoslovanskih dobrovoljcov se je vršil 27. aprila v Belgradu. Razpravljali so tudi o zakonu o dc-brovoljcih, ki med drugim določa, da morajo dobrovoljci brezplačno dodeljeno jim zemljo sami obdelovati. Zbor želi spremembo dotičnega člena zakona,- češ, da dobrovoljiv niso agrarni interesenti, marveč, da jim je bila priznana pravica na dodelitev zemlje v priznanje njihovih zaslug y.a osvobojenje.
d Prijave za bi n kostno romanje na Trsat naj se čimpreje dopošljejo Sveti voj-;ski v Ljubljani, Komenskega ul. 17. Radi pomanjkanja prostora v našem listu r.e moremo tozadevnih notic stalno objavljati, zato opozarjamo tem potom vse, naj se čimpreje odločijo in prijavijo. Pojasnila se pošljejo vsakomur brezplačno. V zadnjem hipu se prijave brezpogojno no bodo sprejemale, ker je treba že v naprej vedeti točno število in prostor na ladji za izlet naprej plačati. Naj se nihče ne zanaša, da se bo v ieai oziru letos naredila kaka izjema.
d Po šestnajstih letih se jc vrnil te dni iz Rusije Janez Gril, doma iz Krašnje pri Lukoviei. Pravi, da so pod boliševisko komando nevzdržne razmere. V Rusiji, da je še mnogo jugoslovanskih ujetnikov, ki nimajo sredstev se vrniti domov.
d V ljubljanski bolnišnici sia umrla Emil Sehiffrer, šolski upravitelj na Vrhniki in Škrbic Miroslav, meščanskošolski učitelj v Vojniku. Naj počivata v miru!
ti Vsaka pomoč je bila brezuspešno. Jakilov šofer Simončič Josip, primorski Slovenec Mršnik in Jelar so se vozili z avtomobilom med Krmelom in Št. Janžem na Dolenjskem sem in tja, da bi naučili Jelarja. Dali so mu v roke volan. Vozili so najbrže s precejšnjo hitrostjo. Kar naenkrat zadenejo v leseni obcestni kanton in ze jP avto ležal v' potoku poleg ceste. Simončič je skočil iz avtomobila, Mršnika je Precej nevarno poškodovalo, Jelar pa je obležal mrtev pod avtom. Tovariša sla ga sicer izvlekla izpod avtomobila še živega, P® je bila vsaka pomoč brezuspešna, ako-ravno je že čez par minut prispel zdravnik •z Krmela.
d Pod avto je zašel preteklo nedeljo 4|elni Stanko iz Petrovč. Deček je obležal mrtev.
d Strela je udarila meti liju. Nikolaj "es, 14 letni fant v Botošu v Banatu je šel ie dni s svojim očetom Martinom na polje. ~nJI?a'a Je nevihta. Oče je velel sinu, naj
Ženske obleke in rule
! naivecji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizkcl
11 Miklauc »pri gkofu«, Ljubljana
se vrže na tla, da ju ne zadene strela. Oba sta legla brž na tla. Vendar je strela udarila med nju. Oče se je čez nekaj časa zavedet, sin pa je obležal Ves obžgan mrtev.
d V znamenju delavske Striže. V Združenih papirnicah Goričane-Medvode traja že več časa delavska kriza radi pomanjkanja na-.cčil. 28 delavcev je za stalno odpuščenih cd dela. Ti so bili v delo sprejfti preteklo leto. Okoli 45 delavcev oziroma delavk ima le začasen dopust. — V tovarni clja, firnežev in lakov Medic v Preski-Medvode ie že cb novem letu bilo odpuščenih ckcli' 30 delavcev za stalno. — V Bergantovi tovarni ni dela že cd lanske jeseni. Sedaj kaže, da se bo zepet delalo, postavljajo se r.ovi stroji, a ?e bo rabilo le nekaj malega delavcev.
d Sprememba dckansltih mej. Od dekanije /vloravee so se odcepile župnije Dol pri Ljubljani, Ihan in Sv. Helena. Župniji Dol in Sv-Helena sta se priključili dekaniji ljubljanske okolice, župnija Ihan pa dekaniji Kamnik, — Od dekanije Vrhnika sta se odcepili župniji Polhov gradeč in Črni vrh nad Polhovim gradcem. Prva se je priključila dekaniji ljubljanske okolice, druga pa dekaniji Loka. Sprememba je stopila v veljavo dne 1. jan. 1930.
d f Fr?n Lavližar. V Ljubljani je umrl dne 25. aprila cdlični slovenski šolnik, bivši iceitni šolski nadzornik gospod Fran Lavti-žar. Izven šole se je udejstvoval zlasti na kanit tivnern (dobrodelnem polju). Bil je predsednik Vincencijeve družbe, ki so ji glavna skrb najbolj bedni med bednimi. —- Pogreb je bil zelo velik. Krsto ie pred hišo blagoslovil sam knezoškcf dr. A. B. Jeglič, nadaljne pogrebne obrede pa je izvršil stolni dekan g. Nadrah. Zalostinke ie odpelo glasbeno društvo »I.jubljafla«. Naj krščanskemu vzor-mežu ljubi Bog, v čigar imenu je blagi pokojnik neutrudljivo lajšal telikim sirotam gorje, da obilo plačilo v svetem raju!
d Požar je v nedeljo ponoči v Novi vasi pri Rakeku izbruhnil pri spodnjem Petra-ču. Ogenj je prvi opazil župan g. Stanko Lenarčič, ki je sklical ljudi. Požar se je razširil tudi na Dubčevo hišo in hlev. Orožni-ški komandir g. Jordan je iz goreče Petra-čeve hiše skozi okno po lestvi prinesel teto Nežo, ki je bila sicer v nevarnosti, da zgori. Gasilci in drugi so z neumornim delom ogenj omejili, sicer bi sla cela Nova vas. Avstrija.
d Požar je uničil hiši Ane Berdenove in Štefana Horvata v Filovcih v Slovenski krajini.
d Do tal sta pogorela hiša in hlev za svinje last cerkvenega ključarja na Sladki gori.
d Ogreli zrak ie razgnal model. Delavca Ivan Burnik in Franc Slapar v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani sta napolnila model z razbeljenim železom. Mislila sta, da je model popolnoma zalit, v resnici pa je ostalo v njem še nekaj zraka. Ta se je hitro ogrel, se razširil in razgnal model. Pri eksploziji je razbeljeno železo obrizgalo oba delavca in ju hudo ranilo po nogah. Zlasti hudo je ranjen Burnik.
d Letalo se je popolnoma razbilo. Dne 24. aprila je nad Loko pri Zidanem mostu letelo vojaško letalo letalskega oddelka v Zagrebu. Motor se je nekaj pokvaril in letalo se je moralo spustiti na tla. Sreča je bila še, da je letalo letelo še dokaj nizko.
Pri prisilnem pristanku se je letalo popolnoma ^razbilo. Pilot narednik Breznik je
bil lažje ranjen, mehanik pa je nepoškodovan. Ranjeni narednik Breznik je v tem
krp ju doma in ie ostal v zasebni oskrbi, ker mu je zdravnik ukazal najstrožji mir, d Akademski slikar Fran Strle, ki biva ta čas v Londonu, se je nevarno ponesrečil. Nahaja se v neki londonski bolnišnici. Povozit ga je neki kolesar. Strletovc stanje jc zelo opasno,
d Noben v vasi ne bo več kadil. Prebivalci male muslimanske vasi Mala Hoča pri Prizrenu so si prisegli, da se odpovedo tobaku. To so sklenili po pridigi duhovnika, ki je poudarjal škodljivost nikotina. Kdor bo besedo prelomil, ne bo smel več občevati s sovaščani.
d 20 minut trajajoča toča je uničila te dni v Strumiei in okolici vse posevke. Drevje je okleščeno, trava je zabita v zemljo, zelo so trpeli tudi vinogradi. Škoda sega v milijone.
d Ker je ubil svojo ženr je bil pred mariborskim stolom petoriee /0 letni posestnik Janez Alt iz Janževega vrha pri Sv. Urbanu pri Piuju obsojen na 12 let težke ječe.
d Več fantov je bilo ranjenih, dva pa so pripeljali z reševalnim avtom v ljubljansko bolnišnico. V Iški vasi so se stepli. Žalosten in za slovenskega fanta nevreden je tak zaključek svetih praznikov.
d Mrtvo truplo z razklano glavo. Kraj ceste, ki vodi v Remitinec, vas pri Zagrebu, so našli mrtvo truplo z razklano glavo. Ugotovili so, da je mrtvec Mijo Matija iz Blata pri Stopniku na Hrvatskem. Sodnija je ugotovila, da je bil Mijo umorjen.
d Divji lovci so ga. 52 letni Režetar Janko je bil uslužben kot lovski čuvaj v Grdenjcih pri Samoboru. Divji lovci so mu bili precej gorki, ker je svojo službo vestno vršil. Ko se je te dni vračal proti domu, sta ga napadla dva divja lovca. Med pretepom je eden izmed njih Rešetarja zabodel v trebuh. Nesrečni mož je v brežiški bolnišnici podlegel težki rani.
d Hipoma je potegnil samokres. Dne 19. t. m. je policija na Cetinju aretirala nekega Marka Mašanoviča, ki je kot komunistični agitator ušel z države ter se sedaj zopet skrivaj vrnil. Ko je bil prepeljan na Cetinje k zaslišanju, je hipr,ma potegnil samokres in streljal na okrajnega pristava Bcškoviča, orož. narednika Kovačeviča in na drugega orožnika. Prva dva sta bila težko ranjena, orožnik pa lažje. Ko je bil Boškovič zadet, je predtic je padel, ustrelil na Mašanoviča ter ga na mestu ubil. Tudi Kovačevič je umrl.
d Sodna razprava o nameravanih atentatih na Hrvaškem se je pričela v četrtek 24. aprila pred Državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu. Kakor znano, je več . članov tajne omladinske organizacije na Hrvaškem obdolženih, da so pripravljali napade preti odposlanstvu, ki se je šlo poklonit v Belgrad, oziroma napad vodili in denarno podprli. Poleg 24 obtožencev, je navzočih v razpravni dvorani nad 30 edvetnikev-zagovornikov. Slovenci so zastopani povsod po enem članu: med sodniki po dr. Kavčiču, med obtoženci pa Antonu Štefaneviču, med odvetniki po dr. Bo-
8'
Stran 232
D O M (/L J U B
Stev. 18
PO SVETI!
Katoliška cerkev.
s 1500 letnica smrti sv. Avguština. Z oziroin na slovesnosti ob priliki 1500-letnice smrti sv. Avguština je izdal papež poslanico, ki jo bo priobčil »Osservatore Romano«. Poslanica opozarja na najpomembnejše resnice nauka o Bogu, skrivnost sv. Trojice in učlovečitve in božjo Previdnost. Sv. Oče zaključuje s pozivom na duhovščino in katoličane k molitvi in posnemanju svetnika, in z opozorilom na mednarodni evharistični kongres v Kartagini.
s Štirje novi kardinali. Iz Rima poročajo, da bo papež sklical za 19. maja konzistorij (tajni zbor kardinalov). Tedaj bodo povišani ta kardinale štirje visoki dostojanstveniki pa-peške vlade. Med njimi je, kakor se čuie, tudi šircm sveta znani franccski škof Mihael d'Hcrbigny, ki je vse svoje delovanje posvetil krščanskemu slovanskemu vzhodu.
Itah
Kjer je jeziK, tam je narod. Mussolini je nedavno poselil sedež društva »Dante Ali-ghieri, ki mu je glavni naii.en, poitalijanče-vanje drugih narodov. Ko se je Mussolini zahvalil za sprejem, je rekel, da se fašistovska vlada zelo zanima za to društvo pod geslom: »Kjer je jezik, tam je narod«. Zato je največje važnosti da se resi jezik ne samo v notranjosti, temveč ludi med številnimi ifelijan- | s.<imi naselbinami po svetu. Tako delajo vsi naredi po svetu. Tako delajo vsi narodi, n. i pr. Francija in Nemčija.«	I
s Napadalci na uredništvo italijanskega 1 lista. Fašistični tisk poroča, da so italijanske oblasti zaprle s;dem Slovencev, ki da so svoj čas položili peklenski strej v uredništvo »Po-plo di Trieste«. Stroj je eksplodiral, bilo je več ranjenih, eden Giudo Ueri pa je na poškodbah umrl. Obtožence dolže pa še drugih zlih dejanj, zl sti požigov italijanskih šol. Dasi ni še ničesar dokazanega, fašistični j listi kar besne in»Roma fascita« med drugim I piše: »Ni izgubiti časa. Ni treba dolge raz- ! prave. Takoj jih nesti na mejo, privezati ob mejne kairine, ki zaznamujejo sveto mejo,
letu, med časnikarii-poročevalci po enem cd urednikov Slovenca . Prvi dan so ci-tali obtožnico, drugi dan pa so pričeli z zasliševanjem obtožencev. Kot prvi je prišel na vrsto Bernardič, čigar zasliševanje traja že dva dni.
d Zobni atelje Boris Stoka v Litiji sprejema od 9 do 12 in od 2 do 7. Delo solidno, cene zmerne.
cl Pri razdražljivosti živcev; glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, "pobitosti! tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivo^ naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela! takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V
preko katere j>ač lahko gremo naprej, nazaj pa nikoli več, in ustreliti v hrbet, kakor se streljajo izdajalci«.
s Razno. V celi Italiji je 2182 kmečkih posojilnic. Najbolj goste so v Julijski .kraju na Fridentiuskem. - Poročila se je Musso-linieva hčerka Eda s sinom prometnega ministra Gaieazzoin Ciano. Pred poroko je sprejel kralj zaročenca v posebni avdijenci in ju obdaroval. — Novo moderno ceito grade od Senožeč do Famelj. — V Idriji so pokopali: 33 letnega rud. pisarja Stanislava Ferjančiča, 29 letno Marijo Marcvcevo, 28 letnega Rafaela Kosmača, 63 letno Marijo Močnikovo in 55-letno Frančiško Vončinovo. — Vsrednii Kanomlji je umrl posestnik Ferdinand Likar p. d. Mohorič. — V Dekanih v Istri je umrl 80-letni posestnik in cerkveni pevec Peter Piciga. — V Stomažu na Vipavskem je umrla 39-Ietna vdevg Frančiška Klemenčič, mati šesterih otrok. — Župna cerkev na Go-čah pri Vipavi praznuje letos tristoletnico obstoja. — V Tomaževiču na Krasu je preminula 45-letna Alojzija Pečenkova. Zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. — Pri Ralcevih v Velikem dolu so pripeljali domov listje. Ko so ga spravljali v hlev, je mlada gospodinja začutila. kako jo je nekaj zbodlo. Noga ji je začela ctek- ii in morali so jo prepeljati k zdravniku v Komen, ki je dognal, da jo je pičil modras. Za mlado mater, ki ima ravno dojenčka, bi bilo postalo nevarno, da ji ni zdravnik brž nudil prve pomoči. — V tržaški bolnici je umrla Ivanka Grudnova iz Zgcnika. Je še na smrtni postelji izgctavljala lep oltarni prt, ki je za velikonočne praznike krasil tamešnji glavni oltar. — V Lomu v Gorah ie umrl stari Robnik, kap pa je zadela 24-letnega fanta Angela Bevka. — V Zadlcgu pri Črnem vrhu je preminul posestnik Franc Zagcda. — V Tolminu je odšla po plačilo na drugi svet Ana Urbančičeva, ki je zapustila številno družino.
Avsfrifa.
s Avstrijski kanceiar dr. Schober je odpotoval v Pariz in London, da popravi slab vtis, ki ga je naredilo pri Francozih njegovo potovanje v Rim. Dr Schober hoče prijateljskih zvez z vsemi državami, da bo Avstrija lažje živela. Francija dr. Schobra prijazno sprejema, ker ji je ljubša samostojna Avstrija kakor pa Velika Nemčija, katere meje bi segale do Slovenije. Rusija.
Rusija.
s Novo ofenzivo proti Evropi so začeli ruski sovjeti s tem, da pod vsako ceno uvažajo na evropska tržišča ogromne množine jajc, masla, lesa, suhega sadja itd. Seveda — sovjeti ne plačajo nič, zato lahko poceni prodajajo.
tao naložite svoj dener v
Ifzaiemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hoiela,Union1.
Obresten/arije najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti
poroštvu i. t. d.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so preminuli. Frank Zupančič iz Podturna pri Toplicah Marija Koren roj. Zabukovec iz Podleska m' Ložu, Pavel Jerina iz Preserja, Josip /„„!,' čič iz Podturna na Dolenjskem, Roza šku« roj. Blatnik in Zotija Dečmari.
DroDae novice.
37 cseb je ubila strela, ki je zadela v tovarno blizu Kitajskega Macao.
Krvavi spopadi se množe v Indiji.
Nad 50 iisoč inozemcev službuje v če. hcslovaski republiki.
Sclo za Katoliške časnikarje hočejo usta. noviti v Rimu.
22 novih katoliških šoi zidajo na An. gleškem.
i ele s šestimi nogami je prišlo na sva v Filzu na Češkem.
4 milijarde vojnega dolga bo plačala Francija Ameriki.
20.526 občin je na Češkem. Vodovod pa ima le 1256 občin.
Trockija vabijo nazaj v Moskvo; pravi da ne gie, tudi če bi imel biti minister..
V Rusiji vlada veliko pomanjkanje mesa.
Velikonočno procesijo so hoteli preprečiti komunisti na Dunaju. Nastopilo je orož-ništvo.
O veliki noči ruski brezbožniki niso nastopali tako nasilno proti praznovanju kot o božiču.
Kobilice delajo silno škodo v Egiptu.
Zatirati jih pomaga tudi vojaštvo.
Ruski boljševiki prerokujejo, da bo tek 1932. svetovna revolucija.
Zveza balkanskih držav se bo baje ustvarila. — Balkan balkanskim narodom!
Na Kitajskem umira še vedno tri milijone ljudi za lakoto.
Novi zakon o socijalnem zavarovanju je sprejel z veliko večino francoski parlament.
Sedem letal je uničil požar na francoskem letališču pri Toulunu.
Novih 80.000 Ijudskošolskih učiteljev potrebuje Rusija.
Bombni atentat na sovjetsko poslaništvo so preprečili v poljski Varšavi.
Bivši adjutant zadnjega ruskega carja knez Vc Ikonski bo te dni posvečen v Rim« za katoliškega duhovnika.
Šahovsko desko iz leta 5000 pr. Kr. so so našli v bližini kairskih piramid v Afriki.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13.00 Časovna napoved, borza, reprodueiraM glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. - J'« Popoldanski koncert.
felrick. 1. maja: 18.30 Tečaj za piuniasfiko.
-	19.00 Srbohrvaščina. — 19.30 : renos ljubljanski opere.
Pelek, 2. maja: 18.30 Tečaj za gimnastiko, -19.00 Gospodinjska ura. - 19.30 Italijanoma. -20.00 Glasbeno predavanje. — 20.30 Sonny-boy jafl-
—	21.03 Koncert Radio-orkeatra.
Sobota, 8. maja: 18.30 Nemščina. - 1°'°® fiij 7.0 gimnastiko. — 19.80 Delavska ura. -Prenos iz Belgrada. — 22.00 Lahka glasba.
Nedelja, 4. maja: 9.30 Prenos cerkvene gktsw.
-	10. Versko predavanje. - 10.20 Kmetijsko P" davanje. — 11.00 Koncert Radio-orkestra. - ]-•"_ Tedenski pregled. 15.00 »Revček Andrejfek«, h. seloigra. - 16.30 žvižganje. - 17.80 Rep*'™ "n glasba. — 20.00 Koncert zbora BalajKC-J"
PO D 0 11 0 V I N I
Elektrifikacija Črnuč.
Že parkrat po vojni sm" upali, da tomo do-, elektriko, a zadeva ni nikdar prišla preko po-iikovanja žarnic, ki bi jih občani naročili. Letos pa ■ a Jerico Franc dogotovit veliko in moderno opekarno za katero jo hotel dobiti tok iz ljubljanske ni«tn'e elektrarne, ki oddaja tok že na Jezico in ga Umeravn oddajati baje tudi v Domžale. Črnučam so se sedaj resno zavzeli in hoteli osnovati posebno ...drugo, ki naj bi izpeljala elektrifikacijo Črnuč. G župan je sklical shod, na katerem je bilo sklenjeno da naj elektrifikacijo izvede občinski odbor. Ta je res sklenil z mestno elektrarno pogodbo, ki „a i" bil« razveljavljena, ker je bil občini ponuden cenejši tok iz Tacna. Izvedba elektrifikacije se je spel zavlekla. O. Jerko pa seveda ni mogel, čakati z obratom svojega dragega podjetja in tako se je zgodilo, da je lepega pomladnega večera zažarela BOOsvečna žarnica vrhu visokega dimnika Jerkoto-ve opekarne. Kmalu so sledili Jerkotovemu zgledu drugi posestniki, ki so sami na svojo roko, sklenili pogodbo z ljubljansko elektrarno, ki jim sedaj napeljuje elektriko. Vas Ježa pa je kar vsa »naročila« inestno elektriko. Tej zasebni podjetnosti pa je pri-fel nasprotovati občinski odbor češ, da je prepovedano napeljavah elektriko posameznikom, posebno p? še brez dovoljenja čez. občinska pota. Res je prišla iz Ljubljane nekakšna prepoved za nadaljno napeljavanje električnega toka po Črnučah, a zaenkrat vse nič ne pomaga in napeljava električnega toka se vsak dan bolj razpreda kot pajkova mreža. Upamo, da g. inženirji že vedo, kaj smejo in kaj ne smejo.
Gospodarstvo, prosveia.
(Leskovec pri Krškem.)
Podružnica Kmetijske družbe priredi v nedeljo dne 4. maja ob pol 8 zjutraj v dvorani »Pod lipo. poučno predavanje o umni reji perutnine. V naši okolici tvori perutnina važno panogo gospodarstva, Iti donaša lepe dohodke. Se več pa bi jih, ako bi se ljudje za to stroko gospodarstva še bolj zanimali. Zato ste vsi gospodarji in gospodinje na nedeljsko predavanje lepo povabljeni. Udeležite se ga v prav obilnem številu. Predavatelja nam pošlje Kmetijska družba iz Ljubljane in sicer moža, ki je i tem vprašanju strokovnjak.
Živinorejska zadruga je prejšnji teden kupila krasnega plemenskega bika sive (pomurske) pasme, Rabiti ga bodo smeli le oni živinorejci, ki so člani zadruge. Komur je torej na tem, da si kdaj z boljša svojo živino v hlevu, naj brez odlaganja pristopi v zadrugo, saj znaša delež samo 20 Din in vpisnina 5 Din.
Prosvetno društvo je na velikonočni ponedeljek popoldne priredilo igro »Nežka z Bleda-. Obisk je bil nenavadno velik, Dvorana je bila tokrat premajhna. Bilo je vse v redu, le nekaj fantov je s svojim neolikanim vedenjem kazalo, kako strašno so še potrebni izobrazbe, in pa dvorana mora na vsak način do prihodnje prireditve dobiti večjo ventilacijo.
V spomin očetu Mivšeku iz Pš&te.
Ako kdo gotovo on zasluži prostorček v »Domoljubu*, saj je bil njegov zvest prijatelj in je skrbel, da so ga naročevali tudi drugi. Bil je skrben cerkveni ključar in marljiv odbornik v Sv. Jakobu. Pomagal je rad, kjer in koliko* je mogel. Ko so se pojavile različne stranke, je on ostal neupogljiv, odločen in zvest svojemu katoliškemu prepričanju. Povsod in v vsem je gledal voljo Najvišjega; ako ^ mu je kaj neljubega pripetilo, je bil njegov tek: -Naj bo za duše v vicahk Vdano je tudi Prenašal izgubo dveh padlih sinov v svetovni vojni.
molif. šlagerje poje g. prenilč. — 22.13 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio-orkester.
Ponedeljek, 5. maja: 18.30 Francoščina. — 19.00 Proti tuberkulozi. — 19.30 Angleščina. — 20.00 Prenos iz Unionske dvorane.
Torek, 6. maja: 18.30 Iz socialne fizike. — 19.00 Italijanščina. - 19.30 Ruščina. - 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Lahka glasba.
Sred«, 7. maja: 18.30 Otroški kotiček. - 1900 Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.80 iienos iz Prage (Janaček: Zapiski iz mrtvega do-
Bolczen je bila huda in dolga, ležal je štiri mesece, hrane skoraj nič ni mogel uživati. Pri vseh teh groznih bolečinah je rekel: ;Gospod, tukaj tepi in žgi, tam mi prizanesli-; Gospod je res izžgal zadnjo človeško siabest iz njegove plemenite duše. Uvev-jeni smo, da sedaj uživa večno blaženost pri Njem, ki mu je tako zvesto služil. Ta zavest naj lolažj tudi njegovo spoštovano rodbino. Njegovo priljubljenost je izpričal veličasten pogreb. — Oče Miv-šek. Tebi je dobro, prosi za nas, ki se še imamo borili z. raznimi težkočami, da sledimo Tvojemu svetlemu zgledu in tako srečno završimo svoje kratko življenje, kot si ga dovršil Ti!
Dva nova ivonova.
(Jurklošter.)
človek brez jezika in cerkev brez zvonika in zvonov sta si precej enaka. Zato se veselje razlega v župniji ob blagoslovu novih zvonov. Dva nova zvonova v teži po 500 in 300 kg bosta blagoslovljena in obešena pri romarski cerkvi sv. Trojice tretjo nedeljo po Veliki noči, 11. maja t. 1. Cerkev svete Trojice stoji na 927 m visokem hribu, malo zadaj za 947 m visoko Lisco, ki je turistom, zlasti -Zagrebčanom, dobro znana in stoji nad Savo i,a štajerski strani med Zidanim mostom in Sevnico. Blagoslovit pride zvonove g. Irtinonik Časi iz Maribora, ki je bil svojčas župnik v sosednji župniji sv. Lenarta nad Laškim.
Odkritje spominsko plošče padlim vojakom.
(Luže nad Šenčurjem.)
V	nedeljo dne 4. maja 1930 ob 3 popoldne bo na Lužah žalna svečanost: odkritje spominske plošče v vojni padlim vojaivom, 1.0 po številu. Spominska plošča bo vzidana v vaški kapeli sredi vasi. Spored: ob 3 služba božja v cerkvi, nato pohod h kapelici; sledijo govori, petje Olševskega moškega zbora in godba gasilnega društva; zatem odkritje in blagoslov.
Razno.
(Št. Jernej na Dol.)
V	nedeljo dne 27. t. m. smo imeli v dvorani občni zbor konzumnega društva. Iz poročila načelnika g. duh. svetnika Lesjaka smo razvide!!, da prav lepo napreduje. Prav je tako. če konzumna društva drugod sijajno uspevajo, zakaj ne bi tudi pri nas? Treba je samo dobrega vodstva in zadružne discipline. — Zopet je odšlo precejšnje število fantov v tujino: v Francijo, Holandijo in Belgijo. Nič ne pomagajo svarila v časopisju. Najboljše delovne moči odhajajo, doma bo pa delavcev primanjkovalo. — Gospodinjska šola je o Veliki noči zaključila dvomesečni tečaj. Prihodnji se začne zopet v 'jeseni. Poleti pa bodo čč. sestre čez dan vzele v oskrbo tri- do šestletne otroke kot v nekak otroški vrtec. — Higijenski zavod je lansko leto izvršil prvo stopnjo zdravstvenega izboljšanja vasi Gor. iu Dol. Gradišče. Ker je nujno potrebno zboljšati še pri ostalih posestnikih, prosimo Higijenski zavod in kr. bansko upravo, da bi to delo, če mogoče, Se letos nadaljevali.
Gasilski praznik.
(Hotedršica.)
Prvo nedeljo v maju poromamo v procesiji na prijazni Ravnik k farni podružnici sv. Barbare m sv. Florijana. Ta dan je praznik naših gasilcev. Tudi oni se udeleže procesije, da si izprosijo od sv Florijana pomoči in varslva v izpolnjevanju svoiih težkih dolžnosti. Popoldne priredi gasilno društvo istotam vrtno veselico na prostoru ge. Ivane Istenič z bogatim sporedom.
Gospodarska izobrazba.
(Trebelno — Dolenjsko.)
Dne 27. aprila t. 1. je Kmetska zveza imela predavanje o živinoreji. Gosp. dr. Milavec je prav šaljivo in spel resno govoril o potrebi živinorejo na' Dolenjskem. Govoril o svojih izkušnjah, ki jih je doživel v Nemški Avstriji pri nakupovanju plemenske živine. Poslušalci so se resnično zadovoljili z govorom. Svaril je ljudi pred pravdanjem. Ljudem močno zabičeval, naj ne ovajajo radi malenkosti. Zboljšajo naj hleve, pašnike In travnike. Isti dan je Izobraževalno društvo priredilo spevoigro i »Mlad« Breda* in par deltlamacij. Občinstvo je bur-
no ploskalo, z veseljem in velikim zadovoljstvom zapuščalo dvorano žflleč sličnth prireditev.
Izobraževalno delo.
(Bohinjska Bistrica.)
Zadnjič je bila predstava »črne žene? popolnoma razprodana. Ker. so mnogi morali oditi, se l)'o igra v nedeljo 4. maja ob pol 8 zvečer ponovila. Igra je lepa, pisana v ljudskem duhu. Ko izide tiskana, bo vsak oder z veseljem segel po njej. — V nedeljo po drugi sv. maši se zopet otvori prosvetna knjižnica; ta se je z novimi knjigami zelo pomnožila, tako da šteje sedaj lepo število knjig. Izposojevalo se bo samo članom, ki plačajo letno 5 Din članarine.
Belokranjski kotiček.
Popravek.
V eni prejšnjih številk je bilo po tiskovni pomoti javijeno, da je hran. in pos. v Metliki dala vinarski zadrugi 24C0 Din podpore. Dovoljena podpora znaša 2400 Din, Tiskarski škrat je požrl kur
9 desetin.
Stoletnica cerkve v Vidošičih.
Prvo nedeljo v juniju se bo slovesno praznovala stoletnica sedanje cerkve sv. Ane na Vidošičih pri Metliki. Pred sto leti, za časa ko je bil v Metliki za kaplana Friderik Baraga, s® je, tudi po njegovem prizadevanju, stara lesena cerkvica zamenjala s sedanjo zidano. Leta 1856. je bila še lične poslikana, tako da je sedaj ta cerkvica s svojo čudovito lepo okolico pravi biser na naših belokranjskih tleh. Vse naokrog se popenjajo po bregovui najboljši belokranjski vinogradi, posejani z gostoljubnimi hrami, z očmi pa obiščeš lahko celo Belo Krajino, ki leži kakor razgrnjen prt pred teboj.
(Vinica.)
Lepo slovesnost bomo obhajali dne 4. maja. Presv. gosp. škof dr. Gregorij Rožman nam bodo konsekrirali našo župno cerkev. Dve leti smo z velikimi žrtvami delali. Cerkev, ki se nam je vsled slabih temeljev podirala, smo močno podbetonlrali. Ladijno zidovje sino dvignili in napravili novo ostrešje. Isto smo storili tudi z zvonikom. K cerkv. smo prizidali dve kapelici. Tako imamo sedaj župno cerkev, ki je ena najlepših daleč na okoli. Saj nas pa tudi stane delo nad pol milijona dinarjev. Pri-orčna zahvala gre našim Amerikaneem, kt so nam velikodušno priskočili na pomoč. Velike žrlve smo si naložili, za to pa je tudi naše zadoščenje tem večje, saj smo pripravili Bogu, ki biva v naši sredi, dostojno prebivališče.
Nove knjige in skladbe
Brackel: CIRKUŠKI OTROK. Roman. Ludska knjižnica, 35. zvezek. V Ljubljani, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 228. Cena vezani knjigi 42 Din, broš. 28 Din. Prepričani smo zato, da je ustreglo založništvo s tem romanom, ki so ga čitatelji Domoljuba silno radi brali v listku, prav številnim bralcem in bralkam, zaradi česar ga tudi mi toplo priporočamo. Zlasti dobrodošel bo ljudskim knjižnicam. Prevod je gladek, ima pa tudi vse druge že tolikokrat priznane prednosti naše Ljudske knjižnice.
Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, sestavil Marko Bajuk. Cena 8 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižico je sestavil srednješolski profesor s posebnim ozirom na šolsko mladino. Z »Vodnikom: bo mogla mladina dobiti vpogled v veliko število onih velezaslužnih mož, ki so gradili in pripravljali naš narodni prerod na prosvetnem, umetniškem, gospodarskem in političnem polju. »Vodnik« bo opozoril še posebno na kulturo pokopališč, ki je izredno važnega vzgojnega pomena. »Vodnik« bo zlasti prav prišel šolskim izletnikom vseh šol, ki bodo prihajale v Ljubljano na izlete in ekskurzije. »Vodnik« pa ni se-
Skrbna žena se je začela resno vznemirjati in z vsakim dnem je rasla njena bojazen. Njeni znanci so ji čestitali. Predvsem so hoteli vedeti, odkod prihaja to temnopolto dekle, ki se ni nikoli smejala in tudi ni z nikomur govorila. Radovednost teh prijateljev je jezila gospo Morti-liovo, in začela se jim je umikati, saj vendar ni mogla pripovedovati, da njena bodoča snaha polega cele dneve v travi.
In kaj bi bili ljudje rekli, če bi vedeli, da nosi v desno napestje zarisan čuden znak, o katerm je trdila, da ne ve, kaj pomeni.
Toda čemu bi se brigala za vse te stvari? Klavdij jc bil sklenil, dn jo vzame za ženo. in s tem je bila vsa zadeva rešena.
Na noben način ne bo hotel pustiti tega dekleta, — si je mislila gospa Morti-nova. Pravlako trmoglav človek je, kakor je bil njegov oče. Bretonska kri se pretaka v njegovih žilah. Od časa do časa je mislila na Cecilijo, njegovo drugo zaročenko. Morda bi bilo bolj pametno, če bi njo vzel za ženo? Toda odkar se je Mira vrnila, Klavdij ni več govoril o Ceciliji.;.
Mira je hodila samo v nedeljo v vas, ko ie spremljala gospo Mortinovo k maši. Na potu sta srečavali kmete, ki so jo radovedno gledali, se čudili njeni postavi in ■njeni obleki, ter se na to tiho o njej pogovarjali. Čutila je, da je tudi tu tujka. Domov se ni hotela vračati po glavni cesli, zakaj čutila je. kako jo gledajo i,:xa šip radovedne oči.
Šla je okoli vasi po stezah, koder so hodili zaljubljeni parčki. Srečevala je mlade ljudi in zavidno gledala krepke fante in ponosna dekleta, ki so prihajali iz cerkve.
T' so dobro uporabljali svojo modrost. Niso bili podedovali nemirne melanholije in čudnega domoložja, ki iu niti ljubezen iii mogla razpršiti.
Ti so verjeli kot Klavdij, v srečo pri domačem ognjišču, v zadovoljnost, ki jo ima človek, ki poseduje lastno streho in koscek zemlje, kjer lahko stanuje vse svoje življenje. Upali so. da bodo umrli kjer so živel' in ljubili.
Tudi oni so videli v daljavi modro obzorje, toda niso *e izpraževali kot ona, kaj leži onkraj njega. Niso imeli poželenja, da
stavljen samo za šolsko mladino, temveč bo posegel po njem vsakdo, ki se zanima za slovensko kulturno zgodovino. V Vodni ku so tudi načrli, ki olajšajo iskanje gro-
Dvanajst Marijinih pesmi za ljudsko petje ali mešani zbor, uglasbil Josip Lavti-zar. Partiiura stane 20 Din, besedilo 2 Din Dobiva se pri skladatelju (Rateče-PIanica na Gorenjskem) in v knjigarnah. V najpreprostejšem slogu zložene pesmi bodo dobrodošle zlasti manjšim in manjizvežbanim zborom. Za ljudsko petje bi nekatere utegnile biti previsoke. V tem primeru bo orga-nist z lahkoto igral za ton niže. Toplo priporočamo. 6»
bi spoznali neznane kraje, in bili so srečni. Kako je moralo biti enostavno in prijetno tako življenje.
Mira je bila rojena v revščini, zrastla je pa dobrih razmerah in nato brezskrbno živela v razkošju, slednjič pa je padla spet v revščino ter bila naposled tudi duševno tako uničena, da je mislila, da jo reši samo še smrl; a znova so se ji povrnile dobre gmotne razmere. Kljub temu je čutila, da njena duša ni ozdravela,
Nihče, niti Klavdij, ki jo je včasih karal, ni mogel tega razumeti. To breme je morala nositi sama.
Radi tega ni nikoli zapuščala vrta, kjer je imela vsaj svoj mir. Gledala je, kako naglo so dobivale cvetlice v vrtu cvetje. Njen pogled pa je švigal tudi v daljave, kjer so ležali drug poleg drugega (ravniki in polja, zeleni in rjavi štirikoti. Zaprla ie oči ter si predstavljala svojo daljnjo domovino, bretonsko pustinjo, preko katere so \ eli močni vetrovi z oceana. Videla je v daljavi na poljih in travnikih majhne rdeče hiše, ki so si bile vse enake. V njih so živeli v blagostanju zadovoljni ljudje, ki je pa niso prav nič zanimali.
Zadaj za borovim gozdom je videla morje, ki je pa bilo zanjo premirno in pre-modro in zaželela si je temnega in divjega oceana, na obali katerega je bila preživela svoja detinska leta.
Preveč cvetja, preveč solnca in preveč lahke sreče je bilo tu in zato se Mira tu ni počutila domačo, temveč nasprotno, imela je vtis, da je še bolj zapuščena, kljub prijaznemu prigovarjanju svojega zaročenca, Čeprav se je bližal dan, ki naj bi ju združil za vedno, je začela dvomiti o svoji sreči.
XX.
Po Mi rinem odhodu je slari Arnal spo-zdal, da je njegovo življenje ubito. V svojem nemiru je zaman iskal tolažbe. Njegova žena mu sicer ni ničesar očitala, toda njeno obnašanje in njeni pogledi so mu govorili dovolj. Rad bi ji bil razložil, da je nedolžen, toda vedel je, da ga ne bo poslušala. Nosil ji svoje breme, kot bi bil kriv, in umikal se je jiogledom svoje žene. Ona je molčala, on pa tudi. čutil je, da se vsak dan bolj stara.
Trudil se je, da ne misli več na Miro, ki bo v kratkem času postala soproga drugega. Sovražil je Lucijana, ki je bil kriv vse nesreče, in energično in brezobzirno ga je hotel kaznovati.
Kljub prošnjam svoje žene in Cecilije ga je predal sodišču. Obe ženski sta mu zaman razlagali, kakšne posledice bo imela razprava Toda on je hotel dati obsoditi Lucijana Nič mu ni bilo za to, da bo njegovo ime one-caščeno:
— Sramota pade edinole na krivca, je vedno trmasto ponavljal.«
Zaman so mu ugovarjali, da bo Luci-janova obsodba Ceciliji onemogočila, da bi se poročila. Na to ni nič odgovoril, zakaj vedel je, da se bo Mortir. poročil z Miro brez ozira na to, kako se bo končala razprava pri sodišču.
V pariških salonih so se pogovarjali samo o »Arnatovi aferi«. Eni so se zavzemali za očeta. Dejali so, da ima prav in obču-
dovali njegovo rimljansko energijo poštenem državljana, ki obstoji na tem, da se S
kaznuje. Drugi pa so dejali/ da oče t pravice, da potom javne razprave razkrinb vstmu svetu svojega sina kot zločinca
Ko je prišel dan razprave, se je v'sodni dvorani kar trlo občinstva. Vse je giedT očeta in sina, ki sta si odločno in sovražno gledala v oči.	J
Stari Arnat je natančno naštel pregrehe svojega sina in zahteval zanje pravično kazen
Nato je govoril Lucijanov zagovornik Skušal ga je čimbolj oprati: dejal je, daje mehke narave in da ga je premagala str« igranja in slabi vpliv Lizije. Očetova trdo-vratnost ga je spravila do dejanj, ki so vsega obžalovanja vredna. Spomnil je sodnike na pošteno ime, ki ga je nosil, ter prosil, naj ga sodijo milostno.
Vse je napeto pričakovalo obsodbe. Ko so se sodniki vrnili iz posvetovalnice v dvo rano in je predsednik prečilal obsodbo Lu-cijana na tri leta zapora, so se vse oči uprle v očeta. Ta je bil bied, a se ni ganil. Vrgel je zmagcsla\ 'en pogled na Lucijana, ki mu je odgovoril s sovražnim pogledom.
Ko je prišel Arnat domov, ga je žena nestrpno pričakovala. Ni se ga upala vprašati, kakšna usoda čaka Lucijana. Sele sedaj, ko je videl obraz svoje soproge, je spoznal, da ji je prizadejal hudo bolest. Odločil se je. da ji pove vse:
—	L.ucijan je obsojen na tri leta ječe,-
Potem je zapustil sobo in srečal na hodniku Cecilijo. Ta ga je vprašala:
—	No, torej?«
Ponovil je novico in odšel. Ni bil v stanu prenašati tega obupa, ki ga je bil povzročil sam.
Cecilija je odšla v svojo sobo. Preden it šla tolažit svojo mater, je hotela biti sama, da razmišlja, kaj je treba storiti. Ni vedela, da je bil Lucijan vlomil v očetovo blagajno, tudi o ostalih dogodkih ni vedela. Ni ji bilo znano, da je oče našel Miro na cesti, da jo je pripeljal domov, in da se je še isto nož odpeljala s Klavdijem. Mislila je, da si jc bil vzel dopust, da se odpočije, in bila je mnenja, da sta oče in mati skregana radi zadeve pri sodišču.
Cecilija je jokala. Ljubila je Klavdija, kolikor ga je mogla ljubiti s svojo romantično naravo. Čutila je, da ga še nikoli ni ljubila tako, kot v tem trenutku. In vendar se je morala odpovedati svoji ^reči, in ni nikoli mogla postati Klavdijeva soproga. Klavdij Mortin, kojega življenje je bilo vedno pošteno, ni mogel poročiti sestre ponarejevalca čekov. Dekle si je dejalo: naša rodbina je onečaščena. Imeti moram pogum, da pišem Klavdijtt ter mu vrnem njegovo besedo.
Obrisala si je solze ter sedla za svojo majhno pisalno mizo. Vzela je papir in pisemski ovoj ter začela pisati. Toda komaj je bila zapisala prve besede, je zaihtela:
—	Ne, danes ne, danes ne morem «
Ni se mogla tako naglo odločiti, da «
Z našo UMETNO
moStovo esenco „M©sfln"
si lahko v&akdo z malimi stroški priiirnvi Iz"«1."" obstojno in zdravo il»nia'"o pijačo. Lenal »loj™ nloi /.a lili litrov Din Sir—, po poS i »in™ • Dobi KO samo v droitorijl A. Kun« sinovi, r. «•' IJana in drogeriji VVolfrnm nosi. M. Mar- M"rl l:or, Go»i>o-,lia ulica 5S.	...
odpove sananjani sreči, Klavdijevi ljubezni. Vedno bo še dovolj zgodaj, da napiše to poslovilno pismo.
Gospa Arnatova je sedela sama v svojem malem salonu. Stemnilo se je že, toda luči ni prižgala. Ni jokala, zakaj njena bolest je bila pretežka.
Zleknila se je v naslonjač, in la poprej tako odločna ženska se je čutila uničeno, Domače ognjišče, ki se ga je bila zgradila s toliko ljubeznijo, je bilo skoro razrušeno. Njen mož je ni več ljubil. Jzpraševala se je, ali jo je sploh kedaj ljubil. Njun sin Lucijan je bil v ječi. Mladi gospodje, ki so se prej neprestano vrteli okrog Cecilije, jo bodo komaj še pozdravljali. Da bo pa Klavdij poročil njo, o tem ni dvomila niti gospa Arnatova niti njen soprog.
To je bil uspeh tolikega truda in skrbi! Vse živlenje je delala za srečo svoje družine, sedaj pa se je na žalost vse tako končalo. Odpora ni več čutila v sebi. Vedela je, da je njena naloga končana, in da nima ničesar več delati niti v tej hiši niti v življenju.
Spominjala se je svojih nekdanjih sanj, ko je bila srečna soproga in mati:
— Živeti vse življenje poleg soproga, preživeti v njegovi družbi starost, sredi otrok in vnukov.«
Te sanje se ne bodo uresničile. Bodočnost za njo ni obstojala.
Tiho so se odprle vrata salona. Cecilija se je približala materi. V polletni sta se pogledali, ne da bi rekli besedo. In vendar sc še nikoli nista tako dobro razumeli.
Mati je videla še rosne oči svoje hčerke. Ali bo morala gledati tudi njen obup?
In kaj naj odgovori, ko jo je vprašala:
—	Zakaj je hotel moj oče vse to?«
Prijela je v svoje roke mladi obraz, zakaj
bala se je, da ta otroška duša ne bo mogla prenašati trpljenja, ki ga nikoli ni poznala. Pritegnila je hčerko nase ter ji priznala:
—	Cecilija, sedaj imam samo še tebe!«
Potem pa je pozabila svojo lastno bolest, in mislila, kako mora biti hudo dekletu, ki je imela radi svoje mladosti še pravico na srečo.
Cecilija je bila kljub svojim dvaindvajsetim letom še otrok. Hitro bo pozabila svojega nestalnega zaročenca. Lepa je in mlada, pustimo, da preide nekaj časa, morda še ni vse izgubljeno.
Medtem ko sta obe ženi druga drugo tolažili, je Arnat, ki se je bil zaklenil v knjižnico, polagoma prišel do spoznanja, kako veiiko zlo je bil storil svoji soprogi. Spoznal jc, da ga njegova žena in hčerka sovražita, ker je s svojo trmoglavostjo spravil rodbino v nesrečo, toda nihče ni vedel, koliko tudi oa trpi.
Sedeč pri svoji pisalni mizi, z glavo naslonjeno na roke, ni videi, da se je napravila noč. Hudo mu je bilo, ker bi bil mora! iti k večerji in prenašati neme hčerkine in soprogine poglede. Najrajši bi se zjokal.
Mesec dni je preteklo. Gospa Arnatova je zbolela. Nenadoma je dobila krvavenje v
Hranilnica na Jesenicah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš cteKtatr
Uraduje vsak delavnik od 8,—12. in 14,—17., v nedeljo od 15,—17. ure.
možganih in je umrla. Smrt je bila zanjo rešitev, o kateri ni mislila, da bo prišla tako hitro!
Soprog je ni tekom bolezni zapustil niti za trenutek. Zahvaljevala se mu je s pogledi in videla je, da se kesa, oprostila mu je vse, in hotela je odnesti s seboj samo spomin na nekdanje srečne ure.
SCaj smeš storit!
v skrajni sili.
(K novemu kazenskemu zakonu).
Dejanje v skrajni sili se imenuje v kazenskem pravu dejanje, s katerim hoče kdo odvrniti od sebe ali koga drugega istočasno nevarnost, bodisi za življenje, zdravje, svobodo, čast, imovino itd., ki se ne da odvrniti na noben drug način nego same* s tem dejanjem, toda le, če poškodba, ki je s tem dejanjem uči-njena, ni večja od te nevarnosti. Tako dejanje je sicer protizakonito, toda z ozirom na okol-nosti tega dejanja ga zakon ne kaznuje.
Primer: Na odprtem morju plove ladja, na kateri se vozijo potniki in blago. Nenadoma postane ladja vsled nekega vzroka pretežka (n. pr. da se nalepi na spodnji del ladje ogromna množina školjk itd.). Ladja je v nevarnosti, da se potopi in ni druge pomoči kot da se (ladja) primerno razbremeni. Zato zmečejo v morje n. pr. tretjino vsega blaga. — Nenadoma pa ladjo zgrabi vihar ter jo trešči ob nevidno skalo. Vsi potniki z ladjo vred utonejo, le eden se reši na večjo plavajočo desko; tedaj zagleda, da se oprijemlje deske še neki drug potnik, ali dveh deska ne more
35
mm
Kažipof. Gospod: »Vaš časopis raj vzame vrag!« - Urednik: .Zakaj vendar?. - Gospod. »Predvčerajšnjim ste pisali, da |e v moje stanovanje vdrl 'a' in mi ukradel veliko vsolo denarja in da k "tči ni ukrade! Je ziate "rt, ki je ležala zraven "predalu.,, . Urednik: Mar ni bilo pravilno to Poroči o?« - Gospod: pravilno, toda tat ie
f™So noč spel prišel in "» Ukradel še uro,«
Prazna denarnica. Str-plcii so izpraznili v dav-k?r'|i denarnico do zad-»K pare. Ko se je vračal "om°v, je našel na poti us"|ato denarnico, ki jo |c v<"s vesel pobral. Ni P« se dolgo veselil svoje ■reče, zakaj denarnica je ?'"> prazna. - »Hudirjal«
!e nevoljno zamrmral, »ta prisd t,,di iz
Prekop od Soluna do Uonave. Načrt takšnega l^opa je že zelo star. 'Mi pred vojno so več-govorili o njem, la-K« zlasti leta 1909, Da '"nteresirajo ameriški Si-
ilP» llftli
L
nfo An .rfti«............ i —«i»H'i
Lorenski učitelj
Roman.
In vihtela je od bede prozorne pesti.
Glejte, ako bi to bilo res, bi se rajši izselila iz župnije... Drugod bi mi morda ne dali šest funtov kruha na teden, a bi vendarle šla!«
In kam bi šli?«
Ubožica je skomignila z ramo in pokazala proti nemški strani.
Tod vendar nikar!«
Suha, brezzoba usta so se ji nasmehnila. Ko je pa spoznala, da nima moči in da njena misel ni nič prida, je sklenila roke:
Gospod Jakob, pomagajte nam! Duš ne smemo prodati!«
v Le pojdite, mamica, nikar se prezgodaj ne vznemirjajte!«
Rada bi bila zavpita: Pač, treba se je vznemirjati, preden je nevarnost tukaj, da jo prehitimo, da se zavarujemo!«, a si ni upaia. Baltus je šel naprej, zakaj ko ga je videlo, da se pogovarja z Lužarjevo — in uganilo o čem — več žensk, ki so pometale po vežah ali po tlaku pred vrati, so se pripravljale, da bi posnemale Lužarjevo mater. Prežale so nanj: ostale so zunaj, da bi ga srečale in ustavile. Ena izmed njili se je tri korake od praga naslonila na držaj pri metli in nepremično čakala občinskega tajnika. Baltus je stopil hitreje. Med potjo je čul, kako sta Lesarica in Hočevarica, Poljanka in Seljačica, dve stari, dve mladi, na njegov naslov govorile iste be-
sede, ki so od desne in leve padale preko ulice kakor žege na igrišču:
Ne maramo francoske brezverske postave! — Gospod Baltus, take naj bodo naše šole kakor doslej! To je naša pravica! Povejte županu!«
Bila je ura, ko gredo ljudje h kosilu, a zlasti učitelj ne bi bil rad srečal l judi, ki jih je zagledal na cesti, prišedši nekoliko niže. Ni se ozrl v tisto stran, a nejasna slika mu je le prišla pred oči. Ni mogel več dvomiti: gruča se je podvojila. In komaj je Baltus naredil zunaj pet korakov, že se je dvignil krik petnajsterih Križanov:
Živel učitelj!« Ta klic so gotovo slišali v županovi hiši. Takoj nato je soglasje prenehalo; za Balhisom, ki je stopal proti šoli, so se oglašali posamezni glasovi, ob katerih so se vso pot odpirala okna:
Hočemo, da ostane! Proč s tistimi, ki so ga izdali!«
Ali vedo ljudje že kaj drugega? Ni li njegovo pre-meščenje že sklenjeno? Kaj 5e je pismonoša že ta večer z drugo pošto prinesel uradno novico? A ta misel mu je samo preletela duha; da pa prebivalstvo že v6, da mu prete s premeščenjem, ni mogel več dvomiti. Po navadi ga je pozdravljala večina vaščanov, a danes se mu je odkrivala cela ulica. Rudarji iz ponočne skupine so se brili v nizkih hišah in se z milnico namazani sklanjali skozi okno. Gospodinje pri pogrnjenih mizah so ga zapazile, prenehale rezati kruh in kar z nožem v roki mahale v pozdrav: »Zdravi! Vemo, kakšna krivica se pripravlja! Preprečimo jo! Zdravi! Vi ste veljak na Križu!«
Kdo sta pa ti dve, ki ga čakate? Saj res: sestri iz dekliške šole! Obe sla prišli, ker se ne bi spodobilo, akq bi kdo videl, da se katera sama pogovarja z g o-
nositi in zato prvi sune drugega od deske oz. udari po glavi, da ga onesvesti, da na ta način sebi reši življenje.
To sta dva primera dejanja v skrajni sili. Da bo stvar razumljivejša, še dva primera iz običajnega življenja. Lončar ima na trgu razstavljeno lončeno robo. Nenadoma pridirja tja neki razdivjani konj in ljudje, ki stoje pred to razstavljeno posodo, se ne morejo ogniti nevarnosti drugače, da pobegnejo preko posode. — Siromak bo umrl od gladu, ce ne zaužije nekaj hrane; ker ni drugega sredstva (n. pr. da niu nihče noče ničesar dati), gre in ukrade hrane, da se nasiti — event. jc vzame tudi s silo.
Podana mora biti tedaj nevarnost za neko mojo ali tujo dobrino. Ta nevarnost mora biti tolika, da je jasno, da bo ta dobrina poškodovana ali uničena, če pravočasno ne storim nekega dejanja, s katerim to nevarnost odvrnem (v navedenih primerih: če se blago ne zmeče iz ladje, bo ladja utonila; če ljudje, ki stoje pred lončeno posodo, ne pobegnejo, jih bo poškodoval konj itd.)
Dalje mora biti to dejanje istočasno kot obstoja nevarnost, ne sme biti storjeno ne preje, ne pozneje (n. pr, ne bi bilo dovoljeno pobegniti preko lončene posode, dokler je še konj daleč in je še mogoče ogniti se okrog posode.
Velike važnosti je, kakšno naj bo to dejanje Prvič mora biti to edino sredstvo, s katerim morem odvrniti obstoječo nevarnost; če le obstoji še kaka druga možnost za odvr-nitev te nevarnosti, potem moram vporabiti to možnost (n. pr. če se je mogoče rešiti z begom, potem moram storiti to. Dejanje v skrajni sili je torej dejanje, ki je najskrajnejše
sredstvo za cdvrnitev nevarnosti (ce bi plavajoča deska iz zgorajšnjega primera vendarle mogla vzdržati dva popotnika iz potapljajoče se ladje, ne bi smel prvi drugega suniti od deske).
Cc bi pa ostalo dejanje v skrajni sili ne-kaznivo, če bi (v zgor. primeru) na desko se rešivši popotnik odtrgal od te deske drugega popotnika zato, da bi rešil vrečo denarja ah kak drug dragocen predmet; zakaj nobena vreča denarja ne odtehta vrednosti človeškega življenja. Ce imamo v isti nevarnosti dve dobrini raznih lastnikov, smem svojo na račun druge rešiti le, če je moja dobrina iste ali vsaj enake vrednosti — ne pa, če je manjše! Seveda je dckajkrat v takem slučaju težko na hitro presoditi to vrednostno razmerje — in zakon se ozira tudi na to; zato dovoljuje sodniku, da sme (a ne mora) v primeru, da je dobrina, ki jo branim, manjše vrednosti, kazen po svoi svobodni oceni omiliti. Vsekakor se mora to vrednostno razmerje meriti po nekem obče priznanem nravnem merilu (a ne po denarni vrednosti, razen če gre le za nevarnost dveh navadnih predmetov — življenje je višje vrednosti ko kakršnakoli imovina, tudi zdravje, svoboda več ko imetje itd.
Ali je možen na strani tistega, čigar dobrina je z dejanjem v skrajni sili napadena, silobran? Vsekakor. Ce tedaj potnik, ki se je reši! na plavajočo desko, odrine drugega, ki se jc hoče oprijeti, ima ta pravico, da se brani,
knjiga 4 zvezkov Kari May-jevih spisov — ae dh l-lju-ie v koilgi: ..Po divjem Knnllslanu . ki bo obsojala tudi 4 zvezke. Prvi o - teh je že izSol v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru iu stane Diu 13'
če treba tudi s skrajnimi sredstvi, da si reš, življenje. V tem primeru gre cberna za živ ljenje iu vsakemu je lastno življenje iste cene — zakaj samoohranitveni nagon je v človeku kot v vsakem živem bitju najjačji nagon, ki zlasti v takih slučajih pride do izraza. Pa ne le v takem, temveč v vseh slučajih dejanja skrajne sile je mogoče silobran.
Ne ostane pa nekaznivo dejanje v skrajni sili za tistega, ki je dolžan izpostavljati se nevarnosti, tako: vojak, mornar itd. Mornarji smejo v slučaju katastrofe gledati na svojo rešitev šele, ko so rešeni vsi potniki, kapetan ladje šele, ko so rešeni vsi drugi.
Dr. —k:
Snujte društvene knjižnice.
i.
Dobra knjiga je zlata vredna. Čeprav ste že večkrat slišali in brali, kaj vse nam dobra knjiga nudi in koliko nam v duševnem oziru koristi, hočemo o tem prevažnem vprašanju spregovoriti tudi v »Domoljubu«, ker se živo zavedamo, da bomo postali Slovenci resnično viseko kulturen narod šele tedaj, kadar bomo dobro knjigo spoštovali in ljubili, jo občutili kot za življenje neobhodno potrebno, jo kupovali ali izposojali v knjižnici ter jo tudi zares brali. Zakaj dobra knjiga je najčistejši, najlepši izraz duhovnega življenja, ki nas dviga nad tolikokrat grenko in trpko vsakdanjost, nam odpira pogled v višji, svetlejši svet, nas na-
spodorn Ealtusom. Toda koliko strahu sta prestali, preden sta vrli učiteljici, ki sta bili vajeni samo pota v cerkev in sta se izogibali svetu, kolikor sta se mogli, prišli pred trg čakat občinskega tajnika! - Starejša, >prednica«, po obleki nič drugačna, s črno kopreno na glavi in v črnem, prav do tal segajočem krilu, je stopila naprej in pozdravila:
>Oprostite, gospod učitelj, ker sva tako predrzni! Pravijo, gospod Baltus, da ste govorili z odlično osebo iz Pariza.«
>Da, draga sestra, z nekim slom ...«
>Ker je govoril z vami, gotovo veste, kaj nameravajo z našimi otroki in z nami? Je li vam povedal, če smemo kaj upati?«
Baltus se ni mogel ubraniti smeha.
.Draga sestra, poznate pregovor: Sreča pride speča«? Menim, da se bo Lorena rešila, ker ne bo speča. Groze ji, da ne bo več taka, kakršna je: seveda, če bo sama v to privolila. Vsak naj po svoje odbije napad!...
Postal je dobre volje, pri čemer sta sestri uganili, da je on voditelj, kajti obe sta naenkrat pogledali .vanj.
>Goreče molita, dragi sestri in živela Lorena! :
/Hvala, gospod Baltus!«
Šel je dalje po trgu. Ko je bil že skoro na vrhu, je v pekariji zapel zvonec. Ozrl se je: to pot je bila gospa pekarica. Stopila je za njim odločna kakor vselej, prijazna ali je mogla biti drugačna? — pa silno natančna.
»Gospod Baltus, pravijo, da nas b^ste zapustili?*;
>Meni ni nič znanega, gospa. Kdo vam je povedal?«
»Naj bo res ali ne, povedati vam moram, da je Y pekarni vaši ženi zrastel račun že precej visoko.«
»Koliko?«
»Tri sto devetnajst frankov ppt in osemdeset do včeraj. Danes-je seveda znova vzela ...«
Učitelj, ki ni bil uljuden z ljudmi, če so tako z njim govorili, je prijel za klobuk, ne da bi pozdravil:
Še ta popoldan vam bo Orana vse plačala, tudi tisto, kar je žena danes vzela.«
Vdovica se je mirno ugriznila v ustnice, česar Baltus ni več zapazil. Hitel je domov. Imeli so ga torej za odhajajočega uradnika; trgovci so postali previdni in pošiljajo račune!
Prispel je domov. Da bi le Marija ne zvedela teh stvari! Na srečo se zdaj izogiblje vsem prilikam, ki jih je včasih iskala, da je pokrainljala s kumicami v trgu. Kje pa je? V kuhinji? V pisarni? Tod ni nikogar.
Marija! Marija!« Tudi cd zgoraj ni nobenega odgovora. Nemirno odpre vrata na hodnik, po katerem se končno pride na vrt. Tukaj sta prav na koncu valovitega, obdelanega, mestoma cvetočega sveta >obe Baltusovi gospe;, kakor so govorili na Križu, trgali ribez, da bi ga vkuhali. Pred vsako je stala košara polna sadežev: od daleč med listi rdeča potonika. Obe se gibčno jiripogibljeta; cd tamkaj prihajajo mirne, nerazločne besede različnega značaia; vidno so bile bi 'ez globljih misli, božajoče dušo in preprosto nežno ponavljajoč se od ene do druge: »Srečna sem poleg vas, poleg tebe, lepi sadeži, lep dan; mir je med nami, naj bo, ljubimo ga!«
Jakob posluša to godbo in uživa radost drugih. Potem se trudi, da najde mladeniški glas:
-Marija, Oranal Poldan je že minul!«
Ne slušata takoj. Marija trga zadnje grozde z ribeza, ki jo na pol zakriva. Orana je odvrnila: »Prideva! Vse je pripravljeno! Danes kislo mleko!«
Ta lorenska ied je očetu jako všeč. Marija vstopi
nančni svet zanj, so predložili načrt i. 1920. društvu zasebnih inženerjev v Newyorku. Izhodišč« bi bilo Smederevo ob Donavi, Morava bi se p nabila v dolžini 155 kilometrov. Od Morave do Vardarja bi bilo nadaljnjih 198 km. Konec bi bil pri Solunu. SkupM dolžina bi znašala na« 600 km, stroški so pK-računjeni na 166 milijo; nov dolarjev. Kanal mogel nositi rečne ladj« do 1800 ton z globinsko gazjo do 4 m. Polom Do; nave in Rena bi bili kraji ob prekopu zvezani ' Beigradom, z BudirapeSt« (Madžarska), Regensbur-gom, Koinom (Nem£i|4 Rotterdamom, Antwerp-nom (Belgija), Hambur-gom itd.
Žensko maščevanje. ' Živela sta mož in žena. Mož je bil slep. Neko! je rekel ženi: .Ti, ze"^ ti si klobaso kuhala, P« meni nisi nič dala. Sem dobro vohal!.. Žena 1« trdila, da ni res, toda nt nič pomagalo. Bila ie zato huda na moža. Neko« sta šla mimo vrbe, K™ naprej, mož za	.
nal ki ni pozabila prep'™ zaradi klobase, se je tela maščevati in m »' povedala možu, da se Se. Mož butne z vso « v vrbo in zaknču
polnjuje z nekim plemenitim notranjim veseljem, nam Siri obzorje ter nam je vodnica, prijateljica in tolažnica.
Vrednost dobre knjige je tolikšna, da si višjega, kulturnega življenja kakega naroda 1:rez nje sploh predstavljati ne moremo. V knjigi se narod takorekoč šele, zave samega sebe, duševno doraste in dozori ter začno živeti samostojno življenje, stremeč vedno višje in višje, dokler ne doseže svojega največjega razmaha notranje moči in lepote. Tedaj sele preneha biti narod zgolj čreda žunanje združenih posameznikov brez skupne zavesti svoje lastne duševnosti, brez no-Iranje enotnosti in višjih ciljev, ki ga ženejo , da se poglablja sam vase in črpa iz sebe zaklade neminljive lepote, dobrole in resnice. Tedaj šele stopi narod kol enako in polno vreden član človeštva na tla zgodovine.
Da, v knjigah so zbrani neprecenljivi duhovni zakladi naroda, ki predstavljajo njegovo največje bogastvo, so neizčrpni vir vsega dobrega, ki se razliva med ljudstvo, ga vsega prekvaša, nravno oplaja in duševno pomlaja, da ostane vedno krepak in bister, dovzeten za vse, kar je višjega v življenju, da je vedno modrejši in boljši, ponosen na svoje notranje bogastvo, na to edino človeško odliko, ki je vredna največjega napora in najhujših žrtev.
Toda bogastvo, ki je nakopičeno v do-irih knjigah, ostane lahko neizrabljeno, lahko obleži kot mrtev kapital, ne da bi imel i arod od njega kakšnih koristi. Če gre na-i jd mimo kupa razbitih črepinj, ki so brez vsake koristi in vrednosti, je podoben člo-nku, ki ima shrambe polne živil, pa umira
od lakote, ker se ne zna okoristiti ž njimi. Tako bogastvo je torej za življenje brez vsakega pomena. Kaj pomaga narodu, če ima v svojih lepih knjigah shranjenega še toliko bogastva, če pa tega bogastva ne uporablja in izkoriščal Če se nahaja samo v rokah listih, ki sami kulturno ustvarjajo, in onih redkih posameznikov, ki so spoznali njegov pomen In vrednost. V takem primeru bi mogli pač reči, da so kulturno bogati le nekateri člani naroda, dočim je splošnost siromašna in bedna. V takem primeru ne moremo govoriti o resnični kulturi naroda, ker kultura ne obstoji samo v tem, da se duhovne vrednote ustvarjajo, marveč tudi v tem, da te vrednote najširše plasti uživajo in jih sprejemajo v svojo popolno lastnino.
Vsakdo brez izjeme imai pravico in dolžnost, da si v najvišji meri prisvoji vse duhovne dobrine, ki jih je narod po svojih najboljših, najvrednejših možeh in ženah nabral v teku stoletij. To danes ni več težko doseči, odkar je šolstvo, od najnižjega in najvišjega, odprlo vsakemu, ki stremi po izobrazbi. Danes se tudi ne more nihče več izgovarjati s tem, češ da so mu knjige, v katerih so duhovne dobrine tako rekoč spravljene in skrite, predrage in zato nedostopne. V naših društveni h knjižni c a h , katerih važni kulturni pomen in pravi namen je med našim ljudstvom še vse premalo znan, so najboljše in najlepše slovenske knjige proti neznatni odškodnini, ki jo zmore vsakdo brez izjeme, slehernemu na razpolago. Društvene kniižnice so zakladnice najlepšega in najboljšega, kar so naši največji možje na duhovnem polju ustvarili in sicer za vsakega izmed nas —
so zakladnice najdragocenejšega, kar naš narod sploh premore. T«? zakladnice pa niso varno zaklenjene in zastražene, marveč so vedno na stežaj odprte: zatorej ne hodite slepi, ali z omalovaževanjem mimo, .marveč jih pogosto obiskujte, radi in z veseljem ter izbirajte, kar se vam zdi primerno za vaše srce in dušo. Tako boste notranje bogateli, postali boste boljši in plemenitejši, vredni sinovi in hčere slovenskega naroda, ki bo po vas postal tudi v celoti boljši in srečnejši. Šele tako boste postali zares živi udje narodnega telesa.
(Nadaljevanje.)
Meh m smeh.
Kupec: »To pohištvo, katero sem izbral, takoj plačam.«
Trgovec s pohištvom: »Prav. Toda, to je nekaj tako nenavadnega, da bo pač potreba, da se legitimirate.«
*
Ona: »Ko sem te vzela, sem mislila, da si korajžen mož.«
On: »Tako so mislili tudi vsi drugi.« *
Vandrovec je potrkal na vrata: »Gospa, bolan sem. Zdravnik mi je dal tole medicino, pa je ne morem vzeti«, je dejal, ter ji pokazal steklenico.
: Ubožec. Žlico rabite in kozarec vode, kajne?
Vandrovec je odkimal: »Ne, radi tega bi vas ne nadlegoval. Toda, zdravilo moram jemati po kosilu. Ali vam je morda kaj ostalo od opoldne?«
36
mi nisi povedala!« Žena: »Zakaj pa znaš klobaso vohati, ko je ni, vrbe pa ne vohaš, ko je!«
Profesorska. Profesor: »Zmazič, imate vi kakega brata?« - Dijak: »Da, enega, gospod profesor.« - Profesor: »čudno, čudno! Vaša sestra mi je pa včeraj dejala, da ima dva,.,«
Evropa ima največ _
iensk. Evropa je edini zemeljski del, kjer je več «nsk kakor moških. Na '0C0 mož pride 1024 Kensk, v Aziji 958, v Ameriki 973, v Afriki S68, v Avstraliji 822.
Umona vsebuje 10 odmikov sladkorja. Zgor-»I« trditev je resnična in !° "o težko verjel, kdor le okusil kislo limono.
Ameriško šolstvo. Na podlagi uradnih poročil sklepa, da obiskuje letošnje polletje razne organizirane šole Združenih držav 29/75.000 oseb aH ludenlov, oziroma šolar-• Za vzdrževanje teh W mora ameriški narod
24mL °t5r<™n° vsoto ■400,000.000 dolarjev (to ^ Približno dve in pol u 'arS dolarjev), števi-. učiteljev in pro-
n„°/|CV "? teh S°lah pa
-naša približno 919.000.
za hčerko in se vsedejo. Že mesece in mesece ni bila mati tako mirna. Govori pametno o gospodinjskih in bližnjih stvareh. Baltus želi — in sicer prvič — naj gre danes iz vasi. Pridejo očetje, matere, nemirno poprašujoč: Ali je res?«
Dan je bil tak, kakor je slutil. Obiskovalci so prihajali drug za drugim. Na srečo je odpirala vrata Orana, ki ima tenko uho in jasno glavo ter vedno pripravljen odgovor: .Hvala! Zdaj so oče v šoli. Ne smem jih motiti. Sporočila jim bom, da ste bili tukaj.« Ubogi učitelj je največjim učencem razlagal načela slovnice in štel, kolikokrat je zvonec zapel. Vselej si je mislil: »Če je Marija pri vratih, bo zvedela novice in kaj bo z njo? Marija pa je bila zunaj hiše in begala po polju. Ob štirih je učitelj nenadoma zapustil učilnico in pustil, da so otroci prekucujoč in valeč se kričali po trgu, kakor da nimajo ne reda ne straha... Prav tedaj je stala Orana na hodniku:
Gotovo ste gladilejši ko ponavadi, oče. Sem že pripravila ... Pridite!«
Orana je bila izmed tistih žensk, ki jasno vidijo, kaj je storiti v vsakem slučaju v življenju. Ni se uda-jala preživim nagibom, tudi ne tisti dobri ali napačni nestrpnosti; zato jo je oče rad poslušal, ne da bi se pozneje kesal. Nepreklicno je sodila o vsem z ravno-dušnosljo in to je Baltus občudoval. V hčerkinih očeh je iskal tisto zamišljenost, ki jo je bil zagledal, kakor se mu je zdelo, opoldne, nekoliko poprej, preden je prišel iz vrla. Oranine oči so bile neustrašene in lepe v pazljivem in oboroženem miru, ki je vrlina Lorenk. Zdaj je molčala in oče je ni prašal.
Napočil je večer. Po polju je zavonjalo po novem kruhu: po zoreči pšenici.
Marija se je vrnila.
Jakob je objel trudno in v sanjah smejočo se mater; Orana je to videla in mrmrajoč odprla vrata:
Rekel bi kdo, da je en mlad par, pa bosta kmalu dva...«
Ta iako pomembna beseda je očeta silno prevzela. Kako si je drznila ... Kruna Marija pa je še vedno sanjajoča odvrnila:
»Zakaj pa ne? Saj je dorasel!« In v očetovi duši se je nenadoma posvetilo: sklenil je materi razodeti, da je hčerka zaljubljena.
Zvečer je sedel za pisalno mizo, hoteč urediti papirje, da bi jih v dveh ali treh dneh izročil novemu občinskemu tajniku. Marije ni bilo več v kuhinji poleg njega. Samo Orana je bila tu in šivala pri luči.
Po preteku ene ure se je učitelj naveličal brskati med papirji. Prenehal in se slučajno ozrl po razvedrilu za kako minuto, preden bi se znova lotil dela. Kar zagleda pred seboj med velikim tintnikom in robom mize odprto knjigo, ki je poprej ni bil opazil. Knjiga je bila majhne oblike, srednje debela in oguljena, eno izmed del župnijske knjižnice, s katerimi ravnajo brez usmiljenja. Knjiga ni bila samo odprta, tudi papirnati trak je značil namero. Baltus je vzel knjigo v roke in začel čitati iz »Življenja svetega Petra Veronskega«:
»Krivoverci Kathari, kakor so se tedaj imenovali, so sklenili, da bodo umorili tega pravovernega moža, kadar se bo napotil iz enega mesta v drugega. Najeli so razbojnike, katerim so kri pravičnega naprej plačali. Peter Veronski je zvedel, da ga čakajo v zasedi, a ni se hotel vrniti. In ne daleč od Milana, v barla-zinskem gozdu, so mu z motiko podrobili glavo. Razbojniki so pobegnili, misleč, da je mrtev. Toda Peter' Veronski se je zavedel, junaško pomočil prst v lastno kri in v cestni prah napisal: ,V e r u j e m v Boga';
4'
Sirca 238
I LOVEN 1C
DOMOLJUB
IteflJoPMrdi ra mehki kttkS m hOSaSkl premog Vaul nudi oiu!ba lliri.s, Ljubljana
Dunajska c. M. Telefon Ssii)
Stev. 18
Edios najijoij$i strop tii pletilni svit, __ ..Ouhisd siraji ter kolesa
katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh r ba-krotisku. — Stane ca mesec 2i Din. Pišite, da se Vam oošlje na ogled. -Naslov: »SLOVENECt.LJUBLJANA. JUGOSLOVANSKA TI S KAP. NA
š-- ■ znani. kot največji skopuhi na svetu. I*a je temu res tako. dokazuje naslednje.
Andersoa je po večletnem potovanju vračal v domovino. Brata, ki s'a bila doma. sta prišla v pristanišče, da kot prva pozdravita toliko let odsotnega. Andersan pa -e je zeio začudil, ko ju je opazil, kajti oba sta nosiia dolgo brado.
Mar ; tu zdaj taka moda"? je začuden vprašal Anderson.
Starejši brat ie odkima). Xe, nikak-šne moda. Ali ne veš. da si ti ".zel s seboj britev?
Bi'a i c- velika nogometna tekma in ZdLavku s..- r<i ljubilo v "olo. Stopil je k te-Iff.nu ter poklical svojega učitelja: Halo, Zd?a*ko jf nekoliko bolan in obdržali ga bomo danes doma. '
- Kdo p« govori? ■ je vprašal učitelj
po i'J'f?OI)U.
Ziirevko it- -je izpozabil ter hitro odgovoril: Moi oče..
Kopisar: Štefelin, ali h že slišal, da
j je Rok začel z novo trg
rgovinoV
cuje
Š!eleiin: Ne, nisem. S kom pa kup-?
Kopisar: Čebelarjem prodaja ki es-j niee.
Štefelin. ki je postal zelo radoveden: | I, čemu pa jim bodo?
Kopisar: V panje jih dajejo tako, da • vidijo čebele tudi ponoči delati in napra-I vi jo več medu.
*
Klar.der: Sem zvedel, da ste kuha-I rico odslovili. Ali jo zelo pogrešate?
Fiander: >Ne same nje. Pogrešamo j tudi par čevljev, več srebrnih žlic. nekaj j platna, obleko moje žene, jaz pa pogre-j šam dobrega kosila.
7,:i rodbino, obri in industrije !e
j©§. PeieliRca
GriUr.tr, AJiier
N'a;nižje ceno' 'i'udi no oti:'ol.>i
blizu Prešernovega spomeniku Pouk v ve/enjn brezplačno f,pVtf>r! a tjraranc! ;:t
NEDELJSKI;
Naslov: »SLOVENEC« Ljubljano. Jugoslov. tiskarn
MENIC
i,a l(i velikih straneh in še s prilogo slik na 8 straneh v hakrotisku. — .Nojboliše nedeljsko čtivo. — Stane za coo četrtletje samo >0 Din
Bkn Imam
razpofesiK rofee
te'Jai izber rn lo, kur uii najbolje «Ie i/iMfd
T tpvci la li vrsl
fd:erK* u Eisa mil zdre h In
(milo «/ lili jirugt in!e';a, li ijinc .renie, iz rumen tri ce rno.o, bora isovo, latranovo, triv-ikoi. Cisto:'-« teh inil in nj liove zdrav i In • sesa vi ne ko rc los nnj holj&etfH <l«'o V8M A \ rb 1 itn« *>c li krasn1 vonii.
Za nesro obraza 11 prnii *ol£ni!u pegam vpo-rabljmn KLSA-CHEME-POMAD t.
Delajte tudi V teke- - pomagalo bode tudi Vam!
r, komadov !i!-;i-mila na iz' iro slane 52 Piu franlco Ce h- tienttr vpo-lji- naprej; po povzetju li- Illii.
2 lom a ii -.a Cren e poin::dr 10 - in frfuiknt-e ce denar vi oš je naprej: p< pov/.ct j« -»11 Din. Dobiva se p-> vsoti: Kjer ne, izvo itenaroi-it« naravnost pri: EUCEK V. FELIER, lekarnar, Sklica E s:1igSt 16.
Narod je vreden toliko, kolikor čuva zakonsko zvestobo.
to je fcila z:dn:a pridiga zoper zmoto Katharov in Vaidencev.
Učitelj je ie za trenutek zamislil. Senca je šla po > «'-•!•• Crsra je stopila k vratom, da bi odšla v svojo • ' • Oz-Ia • je. ne t'a bi se ustavila, pazeč, da ne bi kaj saropotalo in ie ne bi zagledal oče, ki bo slonel r,a ii :zr. mri kupi papirja. Toda ne: zagledal jo je, se ii resno nasmehnil ter izprtgovoril te dve besedi, ki jih je odnesla kakor zaklad:
Soboriteljica. i Ji! Ni se motil; vse je vedela. Pozno i noč je tudi on odšel. Senca je že dolgo pok', ivaia kriške hiše, polja okoli vasi in gozdove okrog pcl;a Angeli, ki krožijo med zvezdami in nami, zbijajo? molitve in neseč jih kvišku, so imeli to noč obilo posla. Več ko ena družina in celo nekateri otroci, pred katerimi je bil kdo izrazil bojazen, da bodo debili ljudi iz Pariza, so ?e culi pri ugaslih svetiljkah. Dobri sestri iz dekliške šole nista šli leč. Prav na konci vasi, proti Ovčji Hornji. s'a se pogovarjala mož in žena, mlada še ni obdarjena z otroci, oba sedeča in sloneča, žena krpajoč predpasnik šolarki. Govorila sla tiho, da ne bi zbudiia obeh hčerk, ki sla spali pri oknu. vsaka v tvoji posteljici.
Pravim, da moraš iti spat, Marjeta! Polnoč bo kmalu! .Jutri boš pa pomivala iri pospravljala in zajtrk kuhala pri belem dnevu!«
Ko bom sešila še tale rokav, da, grem počivat. A ne vero. če bom mogla zaspati. Srce mi kar poka, če pomislim na hčerki. Izgnati hočejo sestre, kakor pravijo.
Saj še ni gotovo, Marjeta,-Oh da, zame je prav gotovo: drugod so jih tudi!« : V Loreni si ne bodo upali! : ln vendar si upajo, Kvirin, ker se Boga ne boje Ne mislim, da sem boljša ko katera druga, a večkrat sem že mislila, da jaz sploh ne bi bila kaj prida, da

me niso vzgojile šolske sestre v Peltieru, ki so prav naše sestre in že tako dolgo... Cuj. obljubi mi!«
■Kaj pa?«
Obljubi mi, da naše hčerke ne bodo nikdar hodile v tako šolo, kjer ne ljubijo ljubega Boga. Meniš, da morejo biti take šole dobre, ko pa niso in niso?«
Kam bodo pa hodile?*
Ne vem: v Kreutz\vald, ki je velik. Če bo treba, se bodo vozile po železnici vsak dan; sama jih bom spremila in priporočila vlakovodju, ki to reč razume, saj irr.a tudi sam otroke... Slroški bodo pri iem, to vem, nič ne de: zadnji novčič born tvegala, da bodo hčerke imele celo dušo.
A čemu ti bo železnica. Marjeta, če bodo vse šele enake? Treba pomisliti, in ti ne posmisliš. Tukaj na Križu smo siromaki.«
Ne boj se. tega ne pozabimk-
Dveh šol ne bodo imeli, ker je predraga. In jaz nosim pisma, sem pismonoša in plačuje me država . .. Ti torej hočeš, da nisem nič ..
Govori tiše! Hčerk? se obračata v posteljicah ... Tako mučno je, ako otrok ne spi pri teh letih! ... Zdi se mi, da se starejša budi? ... Ne, sanje je imela. Pe>-trudila se bom. da dobro prendarim: ako te država prisili, da daš hčerki v tako šolo. kakršne mi ne majamo, kakor da so otroci državni in ne naši, jim boš rekel: .Nikdar!' in jaz bom zadovoljna!«
-Vzame mi službo!-.
In jaz bom zadovljna! Da. zadovoljna da se izognemo! Duše bodo naše in lepo v miru. Glej, znam katekizem. Moja mati ga je tudi znala. Ta ženska je osrečila svoj dom. Predragi moj pismonoša Kvirin. ne boš se smel obotavljati, tem razbojnikom boš odgovoril: Nikdar me ne vjamete! Iz Lorene sem doma in moja žena ie Marjeta, ki ima takšno srce, kakršno je imela njena mati!...«
Nemogoče. Slovenec in Italijan sta napravila stavo za 100 Din. katere naj dobi oni, ki bo povedal naineverjetnejšo zgodbo, Italijan je začel pra-iti: »Nekoč ic živel Italijan, ki je bil junaške in zveste narave .. .i - Stojte!- ga je prekinil Slovenec, - stavo ste že dobili.-
tlCetni oče. V Mn-I salu v Perziji je umrl ; 120 letni Šejk. ki je bil j do ??.dniega telesno čvrst i in duševno svež. Ostat il j je štiri žene in nad sto otrok. §e pred leiom dni je mož hodil po hiši iti nadziral gospodarstvo. Pred desetimi leli pa se mu je rodil zadnji potomec moškega spola, ki sedaj najbridkeje čuti izgubo očeta.
Je bila že poročena. V Genovi je neka šivilja dobila glav ii dobitek pri tomboli 300.030 lir. Štiri in dvajset ur potem, ko so listi njeno sr~čo objavili v svet, je šivilja ?c preiela preko sto ženit-nih ponudb. Toda snu-bači imajo to pot Pacalo smolo, ker je šivilja že — poročena.
Štrajbov v Češkoslovaški je bilo iani 258 (leto prej 2051, izgubljenih dni pa 1,800.00 (1,300.000). -Na mezdah je bilo izgubljenih 63,200.000 Kč (leto prej 33,900.000 Kč).
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ifetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo, poskusile najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki slane Din. 8—. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem inodro-zelerieni omotu l napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Po-Jljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno joskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Žlatorog, Oddelek
Oilorodont, Maribor. 57 —- — ——-
Kovači! ^iiiise koks
ICC kg Din 35'— Pri večjem naročilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
Ona: »Toda Francelj, Da menda vendar ne boš zahteval od mene, da bi celo življenje nosila to lisičjo kožo?«
On: Zakaj ne? Saj jo je tudi lisica celo življenje.«
Trščanska paroplovna družba
U
»»
Svetovnoznane, najmodernejše motorne ve!elad;e »SATURNU« n »VULCANIA« Najhitrejše b na.udobnejše zveze za SEVERNO in JUŽNO AjMERIKO.
Brezplačna po asnila daje: Podz. stopnik za Dravsko banovino:
Jakob Gorianc
LJUBLJANA - Miklšoičeva cesta 34 pri glavnem kolodvoru
Zadružna Gospodarska
Dolžnost žene
.ie gledati na to, da je njeno oblaf:ili> krojeno po obstojefli modi. Veletrgor. STEKMECKJt v Celju Vas lahko poslnži z • a.imodernejšo konfekcijo po zelo zmernih cenah. Zahtevajte tnkoj novi iluslriraui cenikzveč t 806 slikami, katerega dobite
popolnoma brezplačno. Pauislte obleke iz delena Din 8(1, 120, rim Din 130, etamin [)in 16«, iz svilenega poprih-,* Din 180, »mstn« svile Din 170, iz. volne-nega sukna 270. 370, blnze Din M, 51, 02, suknje 85, 115, pomladanski plašCi 290. 370, 500, oblekoe za deklice od Din 39 dalje. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi preko dinarjev 5:10 poštnine prosto.
Trgovski dom
STERMECKI ♦ Celje št. 19
Dravska banovina
V vsako hišo »Domoljuba«!
d. d.
BRZOJAVNI VLOGE NAD DIN 480,000.000 —
Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskemptira MENICE - Nakazi a - akreditivi — Borzna naročila.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000'
PODRUŽNICE: BLED	CELJE DJAKOVO
KOČEVJE KRANJ MARIBOR NOVI SAD SOMBOR SPLlT ŠIBENrK
Izvriuje vse bančne posle najkulantneje.
Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE.
Sales - deposits. — Prodaja srečk.
38
Gosta megla. - Mornar
pripoveduje: »Že marsi-kako meglo sem doživel, ampak take pa še ne, kakor lansko jesen, ko smo se vozili proti Av-itraliji. Včasih je bila že lako gosta in debela, da imo sc kar s hrbtom nanjo naslanjali. Nekoč so nam pa štirje možje v mor e padli, Iier niso zapazili da se je bila metla za našim hrbtom pretrgala.«
Živalska moda. Najbolj
elegantne dame so se zelo zavzele za živalsko modo. Prav zares! Cev-l|), klobuki, torbice, jo-in podobna drobnjav Je za take ženske izde-"lele iz kačjih in kro-kodilovih kož. Povpraše-po njih jc tako ve-™o, da so samo na Qto_
f °or»eo in Javi ubili ™*ko leto 800 tisoč ^■penih kač. Zastran *»de ie storilo lani in 'e,os Žalostno smrt pre-?n mil'i°n krokodi-7 m aligatorjev. Kače "krokodile loviti je to-Prav dobičkanosna
p N« ulici je bila gnječa, kmJ® , utuil	v
nfim' ner, se zad<> Me nr	- Kmet: »O.
prav veseli, moje ime |e Pa Janezi,
Mož ji je pobožal šivajočo roko.
»Ne ugovarjam ti nalašč. Po navadi dobro svetuješ, da. Vendar če bi ti zapustila Križ in jaz službo, kam bi neki šli potem?«
Za hip je bila v zadregi, saj ni nikdar na to mislila. Kje je rešitev? Nagonsko, brez premisleka je odvrnila:
V Francijo.«
Možu se je zdela jako nespametna. Žena je zamižala in povzela:
Kako bo trpela Lorena! Njen poklic je trpljenje!« Da, žena, človek bi tako rekel.« Mučijo jo tisti, ki jih ne ljubi, celo tisti, ki jih ljubi!«
»Kaj smo neki Francozom naredili?«
Razen te žene ne bi bil nihče odgovoril. A njen duh je bil gibčen; sestrice iz Peltiera, nekdanje učiteljice, so mu vtisnile plemenitih misli. Rekla je:
, Nad nami je znamenje, kateremu se nasprotuje.«
»Katero?«
»Sveto znamenje.«
»Križ, hočeš reči?
, Da, Lorenski križ z dvema prečkama; pa je tudi upanje'v njem!«
Začela je šivati hitreje, hitreje. Nočni angeli so nesli Bogu besede tega moža in te žene in francoski svetniki so si jih ogledali.
Dolga, dolga noč. Jakob Baltus ni skoro nič spal. Izčrpali so ga včerajšnji vplivi. Pa tudi v njem samem je razburjenje čimdalie bolj naraščalo, kajti sklenil je, da bo, brž ko se zdani, Mariji povedal skrivnost, za katero še ni prav nič vedela: Oranino zaroko.
Ure teko. Mlečno bleda črta loči oknice od zidu. Jasni se čedalje bolj; na zrcalu se pojavi lok zlatih žarkov: dan je! Začele so ga ptice: peruti je zabrisala žarke na zrcalo, pa so se zopet prikazali takoj, nato
izginili in se znova še pojavili: letale so vrane, ki so ponoči sedele na smrekah v gozdu, hoteč k zarji, da se razprostro in nahranijo po vlažnih poljanah. Se malo in culo se je drdranje in ropotanje križkih voz. Kaj bodo ure, ki so se tako oživele, prinesle za šolo, za Baltusa, za Marijo, ki še tako mirno sniva?
Previdno je vstal iz postelje, se začel oblačiti, odprl okno in odrinil oknice, ne da bi zaškripale v tečajih. Stcpil je nazaj k postelji, kjer se mu je žena obrnila, a se še ni zbudila. V senci zastorov so se ji na prsih stikali konci prstov, veke so se ji povesile na prsih stikali konci prstov, veke so se ji povesile, dclge, pri koncu privzdignjene trepalke izza mladosti, so jih še vedno rjavo obrobljale — bila je v tisti otrplosti, ko duša zagospoduje, duša, ki je na konci noči že napol pri zavesti.
Marija!«
Odprla je oči in ga zagledala nekoliko sklonjenega ob robu postelje. Ob glasu, ki ga je cula in ki je bil bolj umerjen ko po navadi in ob obrazu, na katerem se ji je izražal nemir, pomešan s staro, zvesto ljubeznijo, se je popolnoma prebudila. V hipu se je zravnala.
Kaj je, Jakob? Nesreča?«
Prijel jo je za roke.
Ne, Marija, radost!«
Sin tukaj?«
Ne še... Upam, da pride dan. Danes ti moram povedati o Orani...«
Marija se mu je izvila iz rok, stegnila svojo rok« k možu, ga pritegnila k sebi in prav blizu prašala:
: Kdo pa je?«
Uganila je. On pa ni hotel vsega naenkrat povedati. Pripraviti jo je bilo treba, ker ji je 3latotno srce trepetalo pod srajco.
»Žena, lepa je tvoja hči Orana!*
ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO!
RIRMANSKA DARILA
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE, - LASTNv TOVARNA UR V ŠVICI
ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO I

Birmanske ure za dečke od Din 44'— napre\

SVARILOI Podpisana izjavljam, dfl bom proti vsakomur sodniisko posiopalu, ako bo šc kdo razširjal Icžko žalitev o mojem očelu Mici Požar, Dravlje 06.
Maill ogjiosraalc
Vsaka diobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo parno polovico, ako kupuje o kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslos oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Puhasto perje ^
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kje Potem čisto belo gosg. kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čištiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Eeui^rsiiep saienca
sprejme takoj Jordan Matija, Gorenja vas 51, p. Ribnica, Dol,
Pošljite notii m\
Vaš naslov! Dnevno Din 200'—', 300'— in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. »TEHNA« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Waisnca
mem tnkoj, Ivan Pe-ternel, krojač, Preska 37, p. Medvode.
ČeBlidrsiii stroj J"'
cilinder, predvojni, malo rabljen, prodam za 3500 Din. A. Piki, Šmartno oj Paki,
takoj sprejmem, hrana in stanovanje v hiši Josip Pcr, kovač, Men-geS.
Cesljorsiiep saienca
sprejmem z vso oskrbo. Dermastija Franc, Dravlje 85, Št. Vid nad Ljubljano.
Kupim češplji^r
za žganjekuho. Ponudbe na upravo »Domoljuba« značka »Slive« št. 4892.
Jtoslie vajence
sprejme pod ugodnimi pogoji Egidij in Karol Erjavec, Brod, Št. Vid nad Ljubljano.
Eesljarsliesa saienca
poštenih slaršev sprejme «i brezplačno. J. Aljančič, Ljubno 66, p. ^odnart.
PeHossSiena vajenca
pridnega in krepkega sprejmem v učenje s kompletno oskrbo pri mojstru. F. Ambrožič, B ed.
se "sled preselitve takoj proda, Ferdo Laznik, Radeče.
za mizarsko obrt sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Alojzij Golob, splošno mizarstvo, Pra-protno r.ad Š k o f j o
Loko,
Birmanske zapestne ure, sre-rne od Din 152— naprej. 14 karat zlato od Din 296 — naprej.
Srebrne vratne verižice (Coliier) od Din 20'— naprej vratne verižice (Coliier) od Din 85'— naprej
Zlate
MMK6S
J
Truhlarjeva Zorka je prišla v Ljubljano ter sedla na tramvaj. Ker je bila sama v vozu, je opazovala sprevodnika, ko je ta pisal v svoj izkaz. >To pa zelo težko vršite, med tem ko tramvaj vozi, kaj ne? je vprašala Zorka.
O, temu sem se cisto privadil, je od-
vrnil sprevodnik. Samo kadar hočem doma pismo pisati, takrat ima težave."
Kako mislite to? se je začudila ra-dovadna Zorka.
Vedno moram poklicati ženo, du ml med pisanjem mizo trese/ je pojasnil sprevodnik.
Ali se hočete brez nevarnosti osvoboditi protina,
REVMATIZMA
trganja v krilu in iilasat
Revmatizem je grozovita, zelo razširjena boiezen, ki ne prizanaša! ne revnemu ne bogatemu, svoje žr l ve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja tn bolezen in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot
revmatzem.
Sedaj so bolelina v udih in sklepih, sedaj zo;;et otekli udje, sključene roke in noge, trganje, xba-danje po raznih dilih telesa, da celo sleba oii so prav i o-go4o posledice revmatičnih m pr dinskih boli Kakor pa je raznol ka po'i(ba, ki jo nudi ta bolezen, tal,o mnogostianska ao vsa moleča in nemogoča sredstvu, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporoiajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kiatko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pit'em sludenčuice, ki je
pomagalo ie mnogim bolnikom.
Naše zdravljenje je izb irno in učinkuje naglo tudi pri
zastaranih, kroničnih boseznifc.
Da si pridobimo prijateljev, smo se odloČili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali
popolnoma zaslon/
našo zanimivo, zslo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se bere na nagel način temeljito osvoboditi siojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes!
AUGUST MfiRZKE, Berlin-Wllmersdorf
Bruchšalerstrasse 3, Abtaiiung 17.
«
I
Izda'alelJ: Dr. Franc Ki:lovec. 1'
Urednik; Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce«.