V spomin
VERA MORETTI
Eno svojih tmdnjih aktlvlstlčnih nmlog Je opravljala v odboru tdrutenja borccv NOV krajevne skupnosti Brinje. Btla je predstrdnica komisije t* rasvijanje tradlcij naše revotucije, Ni hodlla samo na seje in nikolt ni bila -oflctal-n*dlsku(antka-. Vleklo jo je med mlado gencracijo. violo, k tntadincem, pionirjem. tabomikom. Seznanjala jih je t vjorl ix na&ega narodnoosvobodilnega boja Jn x njegovimi etičnimi prvinami ter organisirala srečanj* z borci. ki si xnajo * tivo besedo utreti pot v mlada <rca fn jim krepHi Ijubesen do voctaltstlčne domovint. Vsak njen nastop je mladim pomenil doitvrtje, saj jim je znala nevslljivo /n preprl^ljivo povedati, da ves naš razvoj in njegova nadalj-nja smer temtljita na desetietja Irajajočem revolucionttr-nem boju delmvskega razredM in komunistlčne partije, v katertm Jf i/*t(i obdobje NOB bogata takladnica spodbud in zgledov ta današnji /n prihodnji čas.
To Je bila tuvariitica Vera Moretti. borka In akttvlstka NOV ter ncutrudna drvtbrnopolltična delavka. Bllaje... Boleie tvimita ti dve besedi, kajtt predkratkim)0 je iztrga-la it naših vnt dolgotrajna, tahrbtna bolezen...
NJena borbena pot se Je xačcta te zdavnaj, ko je bila še dljakinja. Postala je skojevka, lato so fo izključili izgimna-Mije. Po sovratni okupaclji se je x dušo in srcem pridrutlla narodnoosvoboditnemugibanju. Delalaje vitegatni tiskar-ni v Novem mestu In ie Itta 1942 odšla k partizanom. Dotiveia Je veiiko budega in tudt lepega, a najrajši se Je tpomlnjala skojevskcga tečaja, ki se ga Je udeleiila po nalogu okroknega komiteja. -Kako lepo Je bi)o takrat, kakino tovarištvo je viadalo med nami in kako sem bila srečna!- jt včasth pripovedovala. Po kapitutacijt Itaiijeje postala gekretarka SKOJ novomeškega okroij*. Bila je prijamo. netno dekle, a ni nikoli klonila pred stalno grow čo nevamostjo sovrašnlkovlh •hajk- in je sglcdno vodita skojevsko organixacijo.
Po osvoboditvl j? itudirala in postala inienirka strojniš-tva trr se naposled posvetila prdagoikemu delu. lx srca /e dajala mladim - tako v šoli kot sunaj nje - kar Je Imela najboltšega tn najlepšcga...
Lanako leto ob tem času Je tmčela pripravljati **M &*• aov naštga Mdruievanja na Pohorje, k spomeniku Pohor-skega bataljona. ImM je btl v tgodnji pomladi, a nje nt btlo nm tbomo mesto. »KJe Je?- smo sr spraševalt. -Bolna je, ne tnore,- Je icl iepet od uat do ust. Bilo B»m )e muino, a totaiiti smo 9« i raisl>o, d* j( bo odleglo in d« je v duhu z namim. Potem, ko si je malo opomogla, je začela dtlatl kakor prej.
TaA.«n* Jt bila in tak&na Je oatala kljub nekaj bridkim raMOčaranJem, kl jih je moraim doiivetl kot marsikdo immed njealh tovarl&tv in tovarišic.
Zmdojlkrat Jr blla na seji odbora borcev NOV krajcvne skupnostl Brinjt malo pred novlm Irtom. Sa dnevnl redje piiSlo tudi tetko Itgvvorjeno vprašanje nadaljnjega oprav-IJanja nalog vodjr komisije xa ratvijanje revo/ucionarnih tradictj, Vsi smo uprli oii vanjo, v njen Izklesanl. rahlo smthljajoči se obram, kjcr ie te rahlo odseval Ittsk bliiajočt se smrti. Odgovorlla Je: *Doklcr bom mogla, bont delala.-
Naie V«re ai vei... KmJ bl dalf, da bl bila ie med nami.'
FRANCE ŠUŠTERŠIČ