Kdo bo reševal Evropo? 141 aniversario de la Revolucion de Mayo El 25 de Mayo de 1810 es le dia de nacimiento de la Independencia politica Argentina. Los grandes patriotas como Manuel Belgrano, creador de la insignia patria, Mariano Moreno, Cornelio Saavedra y otros formaron entonces el pri¬ mer gobierno nacional y rompieron los vinculos de la esclavitud politica de los Argentinos al imperio espanol. Desde aquellos tiempos empezo la Argentina su marcha de constante pro- greso. La Argentina era politicamente libre pero no economicamente. Esa liber- tad dio al Pais actual Presidente de la Nacion gral JUAN D. PERON y asi ase- guro a la Nacion su soberania completa. Ahora todo el mundo esta admirando la grandiosa marcha pregrešiva de la nueva Argentina como un Pais del trabajo, bienestar y de la paz. « 141? aniversario de la Revolucion de Mayo, que este aiio, de acuerdo con una medida adoptada oportunamente por el gobierno de la Nacion, coincidira con la conmemoracion del Dia del Reservista, sera celebrado en toda la Republica con gran fervor patriotko. En la Capital Federal en la Catedral Metropolitana a las 12.30 del viernes sera oficiado el tedeum con asistencia del primer manda- tario gral. JUAN D. PERON, su esposa Dona EVA PERON, miembros del P. E. y del poder legislativo y judicial, jefes y oficiales de las fuerzas armadas, los representantes diplomaticos extranjeros y funcionarios de elevada jerarquia de la Administracion del Estado. Al finaiizar la ceremonia en la Catedral Metropolitana empezara el magnifi- co desfile de 200.000 reservistas ante el Presidente de la Nacion. 141 obletnica Majske Revolucije 25. maja leta 1810 je rojstni dan argentinske politične neodvisnosti. Veliki rodoljubi kot Manuel Belgrano, ustvaritelj narodne zastave, Mariano Moreno, Cornelio Saavedra in drugi so tedaj ustanovili prvo argentinsko narodno vlado in razbili vezi politične sužnosti Argentincev španskemu imperiju. Tedaj je Argentina nastopila svojo pot stalnega napredka. Bila je sicer po¬ litično svobodna, ne pa gospodarsko. To svobodo ji je dal sedanji predsednik re¬ publike gral JUAN D. PERON in tako republiki zagotovil njeno popolno su¬ verenost. Ves svet danes občuduje veličastni vsestranski napredek nove Argentine kot dežele dela, blagostanja in miru. 141. obletnico Majske revolucije, ki to leto sovpada tudi z Dnevom rezer¬ vistov, kakor je nedavno odločila zvezna vlada, bodo v vsej republiki slavili s plamtečo rodoljubno vnemo. V prestolnici bo ob 12.30 uri v katedrali slovesni Te Deum, kateremu bo prisostvoval predsednik republike gral JUAN D. PE¬ RON, njegova gospa EVA PERON, vsi ministri, poslanci in senatorji, poveljni¬ ki oboroženih sil, predstavniki diplomatskega zbora in ostale ugledne državne in cerkvene osebnosti. Po končanem cerkvenem opravilu se bo pa pred predsednikom republike za¬ čel veličastni mimohod 200.000 rezervistov. Vse svetovno javno mnenje je pod vplivom velike debate, ki je nastala v USA zaradi odstavitve generala Mac- Arthurja. Kongres sam je več dni za¬ sliševal odstavljenega generala, temu pa so nato sledile dolge izjave Marshalla in pa generala Bradleya. Obe tezi sta se v glavnem vrteli okoli tega, kje je tre¬ ba s komunizmom odločilno obračuna¬ ti: v Aziji ali v Evropi. Oba tabora sta si edina, da nastopa na obeh straneh isti sovražnik, MacArthur terja le, da je tre¬ ba vreči vse sile v končni obračun s ko¬ munizmom in to na Korejo, dočim za¬ govarja Trumanova vlada mnenje, da je konflikt na Koreji samo lokalen spo¬ pad s komunizmom, ki se še ne sme razviti v splošen vihar tretje svetovne vojne, ker da USA oborožene sile na tretjo vojno še niso pripravljene. Napo¬ vedujejo, da bo ameriška vojska šele v letu 1952 dosegla tako premoč v oboro¬ žitvi z atomskimi bombami, da bo vlada mogla tvegati “ultimat” sovjetom. Ob vojskovanju na Koreji pa se ogla¬ šajo v raznih ameriških revijah številni strokovnjaki s svojim razglabljanjem o tem, katera vrsta oborožene sile bo tista, ki bo v modernem vojskovanju morala nositi glavni del bremen in si nazad¬ nje lastiti tudi primeren delež v končni zmagi. Po zmagi 1945 se je v ameriški javnosti utrdilo naziranje, da je bilo letalstvo tisto, ki je pripravilo zmago nad nacizmom in to s svojim silnim bombar¬ diranjem nemškega ozemlja. Pehota in tanki so na kopnem prodirali po cestah, ki so jih poprej očistila letala. Velik delež pri uspehu v Evropi pa je imela tudi mornarica, ker jer bila ona tista, ki je izvedla izkrcanje najprej v Afriki, nato na Siciliji in v južni Italiji in na¬ zadnje v Normandiji v maju 1944. Veli¬ ki so bili prav tako tudi uspehi morna¬ rice v Pacifiku, kjer se je MacArthur približal Japonski po celi vrsti težkih in uspelih izkrcanj na posameznih oto¬ kih. Po letu 1945 se je med pristaši mor¬ narice in letalstva razvijala javna in včasih zelo napeta debata o tem, kdo je imel levji delež pri zmagi v drugi sve¬ tovni vojni. Zmagali so pristaši letal¬ stva na veliko jezo admiralov. Vlada je šla za tem naziranjem celo tako daleč, da je v letu 1949 ustavila gradnjo neka¬ terih največjih križark in letalonosilk. Ko je izbruhnila vojska na Koreji, se je pokazalo, da letalstvo ni zmoglo ohra¬ niti svojeg-a slovesa iz druge svetovne vojne in naročila za ladjedelnice so se povečala. V aprilski številki ameriške revije “Foreign Affairs” razpravlja vojaški u- rednik New Herald Tribune, Walter Mil- lis, o tem starem konfliktu med letal¬ stvom in mornarico in o njuni vlogi v ameriški strategiji. Uvodoma takoj po- vdarja, da ni verjeti, da bi bodisi mor¬ narica, bodisi letalstvo v bližajočem se spopadu s komunizmom moglo izsiliti končno odločitev. Dosedanji boji na Ko¬ reji so pokazali, da bo vkljub celi vrsti modernih vrst orožja vojak na kopnem tisti, ki bo moral izvojevati zmago in to v tesnem spopadu z nasprotnikom. Le¬ talstvo bo odločilno le za uničevanje so¬ vražnega zaledja, med tem ko bo mor¬ narica ohranila svojo veliko vrednost za izvedbo izkrcanj na sovražnem ozemlju. To kar se danes dogaja na Koreji, ki je polotok, se bo v glavnem metežu doga¬ jalo v Evropi, ki je tudi neke vrste pol¬ otok, ki ga lahko odrežemo od ostale Evrope in Azije na črti Koenigsberg v vzhodni Prusiji in Odesa ob črnem morju. Ta črta je samo enkrat tako dol¬ ga, kakor pa je dolga severna meja Ko¬ reje z rusko Sibirjo. Na Koreji primanjkuje ameriškemu poveljstvu vojakov; tam se na terenu danes vojskuje v skupni vojski UNO 90% ameriških vojakov, le 10% so dali ostali člani UNO. Dejstvo, da je danes na Koreji okrog 300.000 ameriških vo¬ jakov, se že občutno pozna v ameriški industriji, kjer je bil ameriški delavec najbolj izurjen in sposoben. Kakor USA ne bodo mogle najti dovolj lastnih voja¬ kov za boje na Koreji, ako se vojska tam preveč zavleče, tako ne bodo mo¬ gli Amerikanci dati kaj več vojakov za boje v Evropi. Za vojskovanje na kop¬ nem ameriško poveljstvo ni kos neiz¬ črpnim virom, ki jih ima sovjetsko po¬ veljstvo pri zbiranju svojih pehotnih di¬ vizij. Za boje v Evropi se mora tedaj ame¬ riško poveljstvo nasloniti samo na svo¬ je zaveznike v Evropi. Ti zavezniki bo¬ do morali nuditi glavne kopne sile, ame- meriško poveljstvo pa jih bo podpiralo samo s takozvanimi “amfibijskimi” o- peracijami, to je z izkrcavanjem in le¬ talskimi strateškimi bombardiranji so¬ vražnega zaledja in njegovih strateških centrov. Vsak zavezniški vojak v Evro¬ pi bo tedaj izredno dragocen in krvavo potreben, v Evropi bo obramba in ofen¬ ziva slonela samo na evropskih formaci¬ jah, opremljenih z ameriškim orožjem, v Sredozemlju in v Severnem morju pa | Glavni gospodar v Panami ni pred¬ sednik republike, ampak poveljnik poli¬ cije, ki je obenem tudi poveljnik vseh oboroženih sil, ker sta v Panami vojska in policija eno in isto. Tej policiji ali vojski že od 1. 1946 poveljuje polkovnik Remon. Vsi predsedniki republike so se aosedaj trudili, da bi se Remona otresli, toda vsi brez prave sreče. L. 1949 se je predsednik Chanis skušal s posebnim ukrepom otresti Remona, toda Remon ga je odstavil in poklical na predsedni¬ ško mesto Arnulfa Ariasa, ki je bil vča¬ sih že njegov nasprotnik. Ker je Arias 1. 1948 kandidiral kot kandidat opozicije proti Chanisu, je Remon po odslovitvi Chanlsa odredil, da so še enkrat prešte¬ li glasove tistih volitev in so res “ugo¬ tovili”, da je bil Arias dejansko tisti, ki da je tedaj dobil večino. — Pred nekaj dnevi je Arias objavil ukrep, s katerim razveljavlja sedanjo ustavo in proglaša Za veljavno ono iz 1. 1946. Ker mu se¬ daj predsedniška doba poteka, je mislil, da si bo tako svoje službeno mesto za dve leti podaljšal. V glavnem mestu so zaradi tega nastali nemiri in prvi hip je Remon počakal, da vidi, ali je Arias mo¬ goče s svojimi pristaši v večini. Ko je videl, da je večina proti Ariasu, je sam s policijo stopil na stran opozicije in z orožjem spodil Ariasa iz predsedniške palače. V bojih je bilo nekaj oseb mr¬ tvih. Iz predsedniške palače je Arias še telefonsko klical Belo hišo v Washingto- nu, da bi osebno prosil Trumana za po¬ moč. Ta klic je res dosegel Trumana, to¬ da ta slušalke ni hotel vzeti v roke, to pa zaradi tega, ker da mora vsak tele¬ fonski pogovor predsednika republike USA z inozemstvom biti pripravljen diplomatskim potem in to čez ameriško državno tajništvo. Arias je sedaj v za¬ poru. predsedniško mesto pa je prevzel podpredsednik republike Alcibiades Aro- semena. V Boliviji so po dolgih letih imeli volitve, ki so bile najbolj demokratske v vsej bolivijski zgodovini. Več strank je postavilo več kandidatov za predsedni¬ ka republike. Toda v Boliviji volijo ze¬ lo čudno: predsednika republike pose¬ bej, člane kongresa pa po drugem tur¬ nusu. Kandidat za predsednika mora do¬ biti absolutno večino oddanih glasov. Ako te absolutne večine nima, tedaj izvoli kongres za predsednika izmed treh kandidatov, ki so prejeli naj¬ več glasov. Največ glasov pa je tokrat dobil vodja revolucionarnih nacionali¬ stov dr. Hortensio Paz Estonsoro, ki pa živi v emigraciji. Kandidat dosedanje vlade je prišel na drugo mesto. — Ko je bilo štetje glasov zaključeno, pa je do¬ sedanji predsednik republike Urriola- goitia odstopil in predal vlado v roke vojaški junti (odboru), ki je takoj okli¬ cala obsedno stanje v vsej republiki m napovedala, da bo vladala dve leti in na¬ to razpisala nove volitve. Ko je Urrio- lagoitia odhajal v inozemstvo, je povda- ril, da je predal vlado generalom, da ohrani demokracijo v Boliviji. Nova vojaška vlada je takoj razvelja¬ vila rezultate zadnjih svobodnih pred¬ sedniških volitev. Kakor prejšnja, med bodo skupine ameriškega brodovja in le¬ talstva obskrbovale in nadzirale bojišče tostran črte Koenigsberg — Odesa. Ve¬ like skupine ameriškega brodovja so že v Sredozemskem morju, skupine ame¬ riških dolgoprogovnih bombnikov so že v Angliji. Glavni del vojskovanja pa bo prisojen pehoti in motoriziranim oddel¬ kom, toda te bo treba najti v Evropi. Oskrbovanje te vojske se bo vršilo z do¬ vozom po morju, zato je za to dobo goto¬ vo premoč na mornarici in ne toliko na le¬ talstvu. Tisti, ki ima v Evropi več svo¬ jih divizij, pripravnih za boj, tisti je za ameriško strategijo pomemben, vsi dru¬ gi vidiki stopajo v ozadje. Zato in od¬ tod večji interes za Jugoslavijo jcot za Italijo, večji interes za zahodno Nem¬ čijo kot pa za Francijo, večji interes za vojaško trozvezo Turčija, Grčija, Jugo¬ slavija kot pa za sredozemski pakt z Italijo in Francijo. narodom ne uživa zaslombe ter je radi tega prišlo na več krajih že do spopa¬ dov med pristaši revolucionarnih nacio¬ nalistov in policijo odn. vojsko. Časo¬ pisje tega političnega gibanja ostro na¬ pada tako prejšnjega predsednika, ki je s svojo vlado spravil državo v izredno teško stanje in za zahteve delovnih slojev za zboljšanje socialnega in gmot¬ nega položaja ni kazal nobenega razu¬ mevanja, kakor tudi sedanjo vojaško vlado in zahteva, da se spoštuje volja naroda, ki jo je izrazil pri zadnjih vo¬ litvah. Prejšnji predsednik je iz Bolivije od¬ potoval v Čile, odkoder misli nadaljeva¬ ti potovanje v Washington. Ker ga nje¬ govi politični nasprotniki nazivajo “a- genta sedanje vojaške jante’’, bo postal verjetno zastopnik te vlade v Washing- tonu. Za ameriško industrijo je Boli¬ vija izredno važno področje, ker ima de¬ žela mnogo za vojno proizvodnjo važnih surovin. Časopisje v Buenos Airesu je v zvezi z državnim udarom v Boliviji objavilo tudi razgovore urednikov teh listov s Hortenzijem Paz-om Estensoro-m, ki ži¬ vi kot emigrant v Argent. in ki je pri zadnjih predsedniških volitvah v Bolivi¬ ji dobil večino. Za člane sedanje vojaš¬ ke vlade je dejal, da so vsi v zvezah s predstavniki tujih magnatov, ki eks- ploatirajo bolivijskorudninsko bogastvo. Na trditev policije v La Pazu, da se je narodno revolucionarno gibanje, ka¬ terega vodi dr. H. Paz Estensoro, zvezalo s komunisti za prevzem oblasti, je pa dejal, da je taka trditev nesram¬ na in absurdna, ker narodno revolucio¬ narno gibanje ni komunistično in tudi biti ne more. Jedro tega gibanja tvori¬ jo pripadniki meščanstva, srednjega stanu, poljedelsko in industrijsko de¬ lavstvo ter rudarji. Lani se je od komu- Ko je pozimi 1950 general Ridgway prevzel po smrti, generala Walkerja po¬ veljstvo 8. armade na Koreji, so v času splošnega navala kit. komunistov proti jugu Koreje računali s tem, da bo on tisti, ki bo znal uspešno organizirati drugi “Dunquerque” na Koreji — umik ameriške vojske s polotoka. Toda Rid- gway se je proti vsem računom ustavil in uprl kit. prodiranju pri Wujonu; u- stalil je fronto na razmeroma najožjem odseku bojišča in nazadnje prisilil ko¬ muniste k umiku proti 38. vzporedniku. Temu uspehu so se v glavnem povelj¬ stvu ameriške vojske zelo čudili, Rid- gway je začel prejemati naziv “ameriš¬ ki Rommel” in pozornost strokovnjakov se je od gostobesednega Mac Arthurja začela prenašati na molčečega Rid- gwaya. Ko je Ridgway prišel na poveljniško mesto, je bilo prvo, da je v nekaj urah s svojim helikopterjem obiskal vse šti¬ ri štabe podrejenih divizij. Uspeh: v nekaj dneh je poslal nazaj v USA veči¬ no članov divizijskih štabov in jih nado¬ mestil s častniki iz prednjih linij. Ko je nistov odcepila neznatna vseučiliška skupina in se pridružila narodno revo¬ lucionarnega gibanja je pa Hortenzij kakih 500. In to sedaj policija objavlja kot veliko odkritje. Glede bodočih načrtov narodno revo¬ lucionarnega gibanja je pa dr. Viktor Paz Estensoro dejal, da bodo obstojali samo v tem, da se bo spoštovala volja, ki jo je narod izrekel pri volitvah. To voljo je treba spoštovali, ker je to vo¬ lja naroda. In v tem bo narodno revolu¬ cionarno gibanje zmagalo. Ko bo pa prevzelo oblast, bo spoštovalo vse med¬ narodne pogodbe, ki jih je sklenila Bo¬ livija ter bo korakala ob strani USA in vseh ostalih držav na tej polobli, ker pristaši M. N. R. niso ne nacisti in ne komunisti, ampak demokratje, priprav¬ ljeni braniti pravice bolivijskega naroda z vso odločnostjo. prišel na obisk v prve linije, je med vojaki ugotovil veliko nezadovoljstvo za¬ radi oskrbe in prehrane. Čez nekaj dni je v strelske jarke med navadne vojake prišla hrana in oprema v zabojih, na ka¬ terih je pisalo: samo za jedilnice čast¬ nikov in uporabo oficirskega zbora. Ko je bil izdelan načrt za kak protisunek, je Ridgway pustil izvedbo načrta svoje¬ mu namestniku v štabu, sam pa odšel v prvo linijo in tam ob strani svojih napa¬ dalcev sledil ukazom svojega namestni¬ ka iz štaba. Težke in dolgoprogovne bombnike je v krajevnih akcijah nado¬ meščal s helikopterji, tanke pa z moder¬ nim topništvom. Ridgwayeva strategija na Koreji se je uveljavila in obstoja v naslednjem: sovražnika je treba privesti na najožji. odsek in ga zdecimirati, ali pa njegove napade dopuščati tako, da so njegove iz¬ gube ogromne. Na tem omejenem odseku pa je treba nato sovražniku z modernim o- rožjem ustvarjati tak pekel, da bo na¬ zadnje odnehal v spoznanju, da ne mo¬ re s svojimi sredstvi izsiliti odločitve. Ta strategija je sedaj tista, ki podpira Borba za perzijski petrolej Položaj v Perziji je iz dneva v dan slabši ter napetost med Anglijo in Per¬ zijo zaradi nacionalizacije Anglo - Per- sian Oil Companv stalno narašča. V Te¬ heranu so bile v ponedeljek velike pro- tibritanske demonstracije, Attlee pa je za torek sklical izredno sejo vlade. Te¬ heran in London sta izmenjala že celo vrsto not, vendar perzijski parlament vztraja pri takojšnji izvedbi nacionali¬ zacije petroleja. Sovjeti so že dvakrat v preteklih dneh ponudili Perziji svoje pe¬ trolejske strokovnjake, medtem ko A- merikanci opozarjajo Anglijo in ZSSR, naj ne storita nepremišljenih korakov na tem področju. Menijo, da ima Anglija tri poti za rešitev perzijskega vpra¬ šanja: 1. Ker je Perzija odbila britansko zahtevo po posredovanju, jo lahko An¬ glija postavi pred mednarodno sodišče; 2. Začne z gospodarskimi sankcijami proti Perziji in 3. nastopi z vojaško si¬ lo. Nevarnost položaja je označil bivši amer. podtajnik Clayton z izjavo: “Zbi¬ ranje sovjetskih čet na severni perzijski meji in grožnja britanskih padalcev pro¬ ti južni Perziji dokazujeta, kako blizu smo eksploziji na Bližnjem vzhodu. Pa¬ dec Perzije v sovjetsko območje bo po¬ rušil svetovno ravnotežje sil, ki ga svo¬ bodni svet ne bo mogel dopustiti: po¬ menil bo svetovno vojno... To se bo zgodilo letošnje poletje.” 10. junija spominska počastitev žrtev komunistične revolucije in padlih borcev. Trumanovo politiko omejenega konflik¬ ta na Koreji. Ti omejeni konflikti naj nato komunistom pokažejo, da je nemo¬ goče prebiti se skozi pekel obrambe in da jim invazije ne morejo prinesti no¬ benih posebnih koristi. Poravnajte naročnino REVOLUCIJI V PANAMI IN BOLIVIJI Pidgwayeva strategija odgovarja Trumanovi politiki Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. V. 1951 f Prelat profesor Josip Turk Profesorski zbor ljubljanske teološke fakultete, ki je bila ustanovljena takoj po končani prvi svetovni vojni med prvimi fakultetami nove univerze v Ljubljani, je bil kmalu polnoštevilen in dobro izbran. Upati je bilo, da bo mo¬ gel v tej zasedbi delovati lepo število let. Toda kmalu je zbolel za neozdrav¬ ljivo boleznijo in odšel v pokoj redni profesor za cerkveno zgodovino dr. Ja¬ nez Zore, ki je znan po knjigi V tem znamenju boš zmagal in po prvih zvez¬ kih Življenja svetnikov. Tri člani pro¬ fesorskega zbora so v naslednjih letih odšli na škofovske stolice: prof. Srebr. nič je postal škof na otoku Krku, prof. Rožman v Ljubljani in prof. Ujčič nad¬ škof v Beogradu. Smrt je prvih dvajset let prizanašala profesorskem« zboru. V tretjem deset¬ letju pa je bilo drugače. V pozni pomla¬ di 1. 1942 je padel na ljubljanski ulici zadet od komunistične krogle prof. Ehrlich; ta, ki to piše, je imel takrat ža¬ lostno dolžnost, da se od njega kot de¬ kan v imenu fakultete poslovi. Tri leta Ijozneje se je fakulteta razklala. Na o- nem delu fakultete, ki je ostal doma, je 1. 1949 umrl dr. Ciril Potočnik, redni profesor pastoralnega bogoslovja; na tem, ki je za slovenske bogoslovce v tu¬ jini, pa letos, 3. maja, redni profesor dr. Josip Turk. Od 1. 1945 sicer zaradi odsotnosti ni več dejansko predaval na naši fakulteti, toda ostal je njen član. Profesor Turk je prišel na stolico cer¬ kvene zgodovine za prof. Zoretom. V mladosti ni mislil, da bo kdaj cerkven zgodovinar. Po svoji naravi je bil nag¬ njen k filozofiji. Škof Jeglič mu je tudi naročil, ko se je po odlično dovršeni gimnaziji v Novem mestu kot delni in¬ valid iz prve svetovne vojne priglasil za bogoslovje in bil poslan v rimski Ger- manik, naj se na gregorijanski univer¬ zi zanima zlasti za sholastično filozofi¬ jo. Ko pa se je mladi dr. Turk 1. 1923 po sedemletnem študiju v Rimu vrnil v Ljubljano, je bil prof. Zore že hudo bu- lan. Ponudili so Turku, naj se pripravi za njegovega naslednika. Po kratkem oklevanju je ponudbo sprejel in odšel v Munchen, da se specializira za cerkveno zgodovino, čez leto dni se je vrnil in prevzel za onemoglim Zoretom predava¬ nja iz cerkvene zgodovine. Šel je po stopnjah akademske kariere; v 1. 1940|41 je bil dekan fakultete. Umrli profesor Turk je bil značilen pojav v našem profesorskem zboru. Po postavi velik in močan, a z boleznijo na srcu in v ožilju, se je gibal umirjeno, prej počasi ko hitro. Predaval je z za¬ nosom, a patos, v katerega je večkrat zašel, ni bil nikdar banalen. Svojega filozofskega nastrojenja pre¬ lat Turk tudi pri zgodovini ni zatajil. Zato ni ostajal pri zunanjih dogodkih, marveč je v smislu Avguštinove filozo¬ fije o zgodovini iskal sledi božje Pre¬ vidnosti. Turkov znanstveni ideal je bi! veliki jezuitski znanstvenik kardinal Ehrle. V svojem znanstvenem delovanju se je od¬ likoval zlasti po kritičnosti in natanč¬ nosti. Ujegova znanstvena žetev sicer po obsegu ni obširna, a to, kar je izdal, je bilo napravljeno z vso vestnostjo in natančnostjo. Drugo, kar je odlikovalo profesorja Turka, je bila izredna ljube¬ zen do papeškega Rima in katolištva. Bavil se je 1 prof. Turk sprva z doma¬ čo cerkveno zgodovino, s škofom Hrenom in njegovo dobo. Pri tem je prišel v nasprotje s prof. Kidričem. Ob zbiranju snovi za doktorsko disertacijo o zgodo¬ vini cistercianskega samostana v Stič¬ ni, ki jo je predložil eden izmed Turko¬ vih učencev, je prišel prof. Turku v ro¬ ke rokopis, ki ga je hranila ljubljanska licejska knjižnica. V njem je Turk od¬ kril enega izmed najstarejših prepisov cistercianske regule charta caritatis. “Znanstvena sreča se mu je nasmehni¬ la,’’ kot je zapisal rimski kritik v oceni Turkove izdaje omenjenega i-okopisa. Turk je postal znan v mednarodnem znanstvenem svetu. Njegovo odkritje o- menjenega prepisa, ki je pomembno za zgodovino cistercianskega reda, mu je zaslužilo hvaležnost tega reda in mu prineslo naslov papeškega hišnega pre¬ lata. Prof. Turku je stala pred očmi či¬ sta zgodovinska znanost in nje raziska- vanje. Popularizacijo znanosti ni maral. Mrzelo mu je nestrokovno podajanje zgodovine, kakor tudi poetično opisova¬ nje zgodovinskih dejstev ter sklepanje, ki se opira na domišljijo. Zato je ostro kritiziral Jerajevo Cerkveno zgodovino, kakor tudi Terseglavovo knjigo Med nebom in zemljo. Kljub svoji vnemi za čisto znanost je pa vendarle včasih sto¬ pil s svoje katedre in posegel v vrvenje TZi TEDNA V TEDEN ARGENTINA Iz svobodnega sveta USA: Zasliševanje gen. Bradleya, še¬ fa ameriškega štaba, ni prineslo poseb¬ nih odkritij po pisanju ameriških dnev¬ nikov. Bradley je pred komisijo izjavil, da imajo MacArthurjeve zahteve po bombardiranju Mandžurije in uporabi kitajskih nacionalistov na Koreji neizbe¬ žen vojaški pomen, da pa bi lahko pri¬ vedle v novo svetovno vojno. USA pa po njegovem mnenju še ni pripravljena za spopad z ZSSR. Bradley ugotavlja, da je korejska vojna ena od bitk, ki jih bo svobodni svet moral izvojevati proti komunizmu, če bo hotel ostati svoboden. Komisija je od Bradleya zahtevala tu¬ di izjave o njegovih osebnih razgovo¬ rih s Trumanom, kar je Bradley odklo¬ nil. Senatorji so nato glasovali o vpra¬ šanju in so z 18 proti 8 glasovom za¬ vrnili zahtevo “zaradi neprikladnosti iz¬ dajanja tajnosti”. Za Bradleyem pride- dejo na zaslišanje sedaj še šef letal¬ stva Vandenberg, šef vojske Collins m šef mornarice Sherman. Truman je z izjavo, da je na odstavi¬ tev MacArthurja mislil že pred enim letom (korejska vojna se takrat še ni pričela), povzročil ogromno preseneče¬ nje v ameriški javnosti, posebej pa med člani preiskovalne komisije, ki so izja¬ vili, da “ta izjava meče popolnoma no¬ vo luč na celoten problem” in so neka¬ teri mnenja, da “bo treba ponovno pri¬ četi z zasliševanjem in še večjega števila oseb.” Presenečen je bil tudi MacArthur, ki je dejal, da “ne more ra¬ zumeti, kako je Truman potem prišel na otok Wake.” širi se mnenje, da je Truman morda odstavil MacArthurja popolnoma iz osebnih razlogov, ker je ta pridobival na popularnosti, Truman pa zaradi Achesona izgubljal. Dean Rusk, amer. strokovnjak za Daljni vzhod pri zun. ministrstvu, je izjavil, da “Čangkajšekov režim pred¬ stavlja stališče velikega dela kitajskega naroda in ima več pripadnikov, kakor Maocetungov.” Izjavo smatrajo kot uvod v odločno spremembo ameriške po¬ litike v prid Čangkajšku, kakor tudi v pojasnitev, zakaj je USA poslala na Formozo zadnji čas večje število svojih strokovnjakov in pričela z velikimi po¬ šiljkami orožja in drugega vojaškega materijala. Po mnenju senatorja Morse-a bo USA prihodnje leto v takšni atomski nadmoči nad ZSSR, da ji bo lahko postavila “atomski” ultimat. V najkrajšem času bo USA imela v masah manjša atomska orožja, ki bodo lahko “tudi na Koreji prisilila komuniste na sklenitev miru.” Ameriška atomska industrija je izdelala štiri vrste novih atomskih orožij, ki so vsa vodena po radiu. Glavni tipi so: Izstrelki za sestreljevanje sovražnih le¬ tal; letalski izstrelki proti sovražnim le¬ talom; letalske bombe za bombardiranje suhozemskih objektov in topniški atom¬ ski izstrelki. Poskusi z najnovejšimi modelnimi re¬ troaktivnimi letali so se v USA odlično obnesli. Letala lete vodena po radiju v višini 40 km z brzino 3800 km na uro. Amer. radijski komentator Pearson je izjavil, da “namerava Truman v bližnji bodočnosti obiskati Evropo, da bo trd- naših dni. Tako je za mlade katoliške inteligente napisal zgodovino sholasti¬ ke; objavil je par aktualnih člankov v Reviji Katoliške akcije in napisal zani¬ mivo razpravo o pomenu naroda v več¬ nosti. Sodeloval je pri sestavi Kirchenlexi- kona. Bil sotrudnik Bogoslovnega vest¬ nika in Glasnika Muzejskega društva v Ljubljani. Prof. Turk se je zavedal vrednosti, ki jo ima znanstveno delo v svetu sploh in v kulturi posameznega naroda še pose¬ bej. Cenil je znanstvenega delavca, ni čudno, da tudi v sebi. Zato se je zdel na zunaj vzvišen in mogočen, nekako zaprt vase. Toda pod to vzvišeno pozo je bilo dobro in mehko dolenjsko srce. Znancem je bil dober in zvest prijatelj. Kot begunec je v začetku hudo trpel. Odtrgan od doma in od znanstvenega dela, se ni mogel znajti v tujini, ki nas ni hotela ali ni mogla razumeti. Hudo je pogrešal katoliškega univerzalizma in smisla za vrednotenje znanstvenega dela tudi tam, kjer bi to dvoje moralo biti. Iz Tirolske in Švice je pred par leti odšel v Kalifornijo. Tam je čez čas na¬ šel sebi primerno delo. Umrl je 3. maja letos star šele šestinpetdeset let. Nje¬ gova smrt je hud udarec za slovensko znanost. Al. Odar. neje povezal države atlanske pogodbe”. IRO je po zadnjih poročilih do 31 marca t. 1. preselila čez morje 916.157 beguncev, repatrirala pa 72.045. V oskrbi jih ima še 231.712. Nove atomske poskuse je po nepotrje¬ nih poročilih izvedla USA na otočju E-. niwetok na Tihem oceanu. Poskušali so tri različna atomska orožja: nove vrste atomsko bombo za težke bombnike, manjšo za lahke in topniške atomske izstrelke. Ameriški državni proračun bo v letoš¬ njem letu znašal 310 milijard dolarjev, 1. 1952 325 milijard in 1. 1953 345 mili¬ jard dolarjev. V 1. 1953 bo zaposlenih 69 milijonov ljudi v USA, 2 milijona brezposelnih in 3,5 milijona v vojski. Rep. senator Smith je predložil v kon¬ gresu spomenico, po kateri naj bi “USA enkrat za vselej odklonila jaltski in potsdamski sporazum z ZSSR. Temelji trajnega in pravičnega miru stoje na vi¬ sokih moralnih načelih, v Jalti in Pot¬ sdamu pa so moralna načela pokopali s samoljubljen in političnim mešetarje¬ njem.’’ Če bi USA sedaj zavrnila vred¬ nost obeh sporazumov, “bi pridobila v trenutku na milijone prijateljev širom sveta,’’ zaključuje spomenica. ANGLIJA: Delavska vlada ima v parlamentu sedaj samo še tri glasove večine. Te dni je prispela v Southampton! prva ladja z velikimi količinami mesa iz Argentine. Prihod ladje v pristanišče so pozdravile v pristanišču zasidrane ladje s tuljenjem siren. NEMČIJA: Angleški zunanji mini- star Herbert Morrison je prispel na 0 - bisk v Zahodno Nemčijo. V Bonnu je imel več razgorov s kanclerjem dr. Ade¬ nauerjem, ki so potekali v zelo prijatelj¬ skem vzdušju. Morrison je ob tej priliki povabil predsednika nemške vlade in zun. min. dr. Adenauerja na obisk v London. Dr. Adenauer je povabilo spre¬ jel. Nepovoljno pa se je Morrison izja¬ vil o pojavu neonacistične Državne so¬ cialistične stranke. Dr. Adenauer je izjavil, da bo vlada zahodne nemške republike začela naj¬ ostrejši boj proti neonacistom. Med dru¬ gim bo parlamentu predložila zakon o prepovedi te stranke. Za drugo obletnico Dneva ameriških voj. sil so bile v vseh večjih krajih am. zone v Nemčiji velike voj. parade, naj¬ večje v Frankfurtu. Berlinski letalski paradi je prisostvovalo 200.000 nemških gledalcev. Nemška vlada pozorno zasleduje raz¬ govore zah. zav. v Parizu, kjer raz¬ pravljajo o ukinitvi vseh omejitev pro¬ dukcije v Porurskem področju z dnem nastopa veljavnosti Schumanovega na¬ črta. Za popolno odpravo omejitev se zlasti zavzema Francija. AVSTRIJA: Ponovne volitve za pred¬ sednika republike bodo 27. maja. Izgle- de ima kandidat Ljudske stranke dr. Gleissner. FRANCIJA: Letalstvo držav Atlant¬ skega obrambnega pakta je imelo te dni skupne letalske vaje nad Evropo. Vodil jih je vrhovni let. poveljnik za centralno Evropo USA general Lauris H. Norstadt. ŠPANIJA: Na napoved splošne stav¬ ke, ki je bila včeraj, je vlada od¬ govorila s poostritvijo policijskih in vojaških ukrepov. Vlada je prepričana, da za vsemi temi nemiri stoje levičarji in je zato odločena že v kali zatreti vsak pokus motenja pavnega reda. Stavka je potekla v miru. GRČIJA: Grška vlada zahteva od Al¬ banije odstopitev Sev. Epira, tako je dejal vrh. poveljnik grških čet oficir¬ jem, zbranim v Janini. IZRAEL: Teroristični pripadniki ver¬ ske sekte Naturel Karta so hoteli za¬ žgati parlament. Vlada je proti sekti podvzela najstrožje policijske ukrepe. SIRIJA: Vlada je sporočila amer. in¬ teresentom, da z odobravanjem jemlje na znanje amer. ponudbo o poskusih novega črpanja petroleja na njenem ozemlju. Za železna zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Titovi ko¬ munisti so med državljansko vojno v Grčiji ugrabili tudi veliko grških otrok ter jih odpeljali v Jugoslavijo. Z vrnit¬ vijo teh otrok se je morala baviti tudi plenarna skupščina ZN ter je sklenila, da jih morajo vse države, v katerih se ti otroci nahajajo, vrniti njihovim star¬ šem v Grčiji. Tako je moral tudi Tito izvršiti ta sklep in so te dni izročili v Arandjelovcu grškim in švedskim pred¬ stavnikom Mednarodnega rdečega križa 200 ugrabljenih grških otrok. V Beogradu so zaprli biv. predsedni¬ ka sindikata kovinskih delavcev Lazar¬ ja Plasviča. časopisna poročila pravijo, da je bil v zvezi s kominformovci in je da je delal na zrušenju titovega re¬ žima. Tito je izjavil, da je “FLRJ prestala najhujše obdobje svojega boja proti sovj. nadoblasti.” “Ne gledam s preti¬ ranim optizmom v bodočnost,” je dejal Tito novinarjem, zbranim okrog njega na Bledu, “vendar sem optimist. Če nas bodo pustili pri miru, bomo ustvarili velike satvri, pri tem pa naših duš ne prodali hudiču, kot je nekdo na naš ra¬ čun rekel.” Jug. vlada je aretirala nekatere urad¬ nike češke ambasade zaradi špijonaže proti FLJR. V SEVERNI KITAJSKI gradi ZSSR veliko atomsko mesto za 200.000 delav¬ cev, ki ga bo po poročilih čangkajškove agencije vodil pobegli italijanski Žid Pontecorvo. ZSSR: V sovj. pristanišču Port Art¬ hurju so rdeče oblasti zadušile dve upor¬ niški vstaji ter pri tem zaprle in postre¬ lile več sito oseb. V priprave na upor so bili zapleteni poleg Kitajcev tudi številni Rusi, poročajo iz Hongkonga. SLOVENSKI TISK V IMENTINI Slovenska beseda, štev. 3/4, marec- april 1951. Vsebina: članki — Vstaje¬ nje. Domače šege in navade, šepčev -— Slovenska zemlja — Kočevska, K. Škulj, “Iluzije in stvarnost”, A. M. G., “Spo¬ mini na Leona Bluma”, Andrej M. Glu- šič, “Dr. Franc Kulovec”, Dr. W. D., “Makedonski Slovani”; prozo so prispe¬ vali Ivo Zaleski, K. Škulj, Andrej Niko¬ lajev, M. Radoš; objavljen je odlomek iz Hugo.jeve knjige Leto strahote; pes¬ mi so napisali D. Jošt, France Kolarič, Mirko Geratič, Mirko Kunčič; ponatis¬ njena sta dva soneta iz Novačanovega Petega evangelija. Objavljeno je zaglav- je Vzori Kulturni pregled, Gospodar¬ stvo, Slovenska gospodarska podjetja, Šport in Za mladino. ie izgube m Koreji Predsednik gral Peron je prejšnji petek zaključil II. konferenco, ki jo je imel z guvernerji posameznih pro¬ vinc in nac. področij. Na njej so bi¬ li sprejeti važni sklepi, ki se nana¬ šajo na načrtno nastopanje po celi republiki proti navijalcem cen, na izvajanja velikih javnih del na vsem državnem področju v novi gospodar¬ ski petletki in o vseh ostalih vpra¬ šanjih, ki se nanašajo na bodoče na¬ cionalno življenje Argentine. Vsi gu¬ vernerji so bili po zaključku konfe¬ rence povabljeni tudi na kosilo k predsedniku republike gralu Peronu v njegovo letno rezidenco v Olivosu, kjer jih je pozdravila in nagovorila gospa Eva Peron. Državni atomski zavod. Vlada je izdala dekret o ustanovitvi Držav¬ nega atomskega zavoda v Bariloche. Dekret o ustanovitvi tega zavoda našteva vsa področja v Bariloche, ki jih bo imel ta zavod. Za vodstvo za¬ voda bo imenovan ravnatelj, ki bo podrejen neposredno predsedniku re¬ publike. Nacionalni komisiji za atomsko e- nergijo bo predsedoval predsednik republike, člani te komisije pa so: minister za tehnične zadeve, general¬ ni tajnik tega ministrstva in ravna¬ telj Državnega atomskega zavoda v Bariloche. Argentina je v marcu mesecu iz¬ vozila v USA raznega blaga v vred¬ nosti 34,748.628 dolarjev, v istem ča¬ su je pa uvozila iz USA blaga v vrednosti 16,333.290 dol. V prvem trimesečju t. 1. je Argentina odpo¬ slala v USA vsega blaga za 87,775. 346 dol., iz USA je pa dobila raz¬ nih izdelkov v vrednosti 44,612.929' dol. Argentinski saldo torej znaša 48,162.417 dol. USA je v mesecu marcu v glavnem uvažala iz Argen¬ tine volno, meso, kože, kebračo in sir, Argentina je pa uvažala izdelke iz jekla in železa, električne stroje, strojne naprave za razne industrije, poljedeljske stroje, avtomobile, zdra¬ vila, farmacevtske in kemične iz¬ delke. V Buenos Aires je prispel rektor kat. univerze v Fordham R. P. Lau- rence McGinley. V Argentini je gost prosvetnega ministrstva. Socialna ustanova Eva Peron je poslala z letali, v El Salvador velike količine živil, obleke in zdravil za prebivalstvo, ki je bilo prizadeto po zadnjem hudem potresu. V Argentini se mudi številno bra¬ zilsko vojaško odposlanstvo. V pre¬ stolnici si je ogledalo razne vojaške ustanove. Člani tega vojaškega od¬ poslanstva so se tudi zanimali za de¬ lovanje raznih argentinskih socialnih ustanov, ki jih je postavila socialna ustanova Eva Peron. O njih so se zelo laskavo izrazili. V Evropo je odpotovala skupina uglednih argent. zdravnikov-speciali- stov. V raznih evropskih državah bodo imeli pred zdravniki predava¬ nja iz svojih strok ter bodo povsod izvrševali tudi težke operacije. James Bruce, ameriški veleposla¬ nik v Argentini od 1947—1949 leta, je imel v USA predavanje o Argen¬ tini in njenem razvoju. Ob tej prili¬ ki je govoril tudi o svojih vtisih o predsedniku gralu Peronu in njegovi soprogi Evi Peron ter je imel za oba polno pohvale in laskavih priznanj. mogli dovolj hitro nadomestiti izgub ali pa, da Kremelj pripravlja pot novim diplomatskim akcijam za “pomiritev” na Koreji. V zvezi s tem se tudi že ves teden trdovratno vzdržujejo govorice, da so sovjeti že storili korake v tej sme¬ ri, čeprav Washington taka poročila za¬ nika. Menijo pa tudi, da bi bile take sovjetske akcije samo pesek v oči za no¬ ve ofenzivne pohode, ki naj bi Ameri- kance za obletnico vojne na Koreji res¬ nično pognali v morje. mogoče dobiti tudi brez vojne prebegli sovjetski major Klimov Silovita komunistična ofenziva na Ko¬ reji je trajala polnih pet dni brez od¬ diha. Komunisti so valili vedno nove oddelke v zavezniški ogenj, ki je stra¬ hotno sejal smrt med kitajskimi in se¬ vernokorejskimi četami. V tej spomla¬ danski ofenzivi se rdečim tolpam kljub ogromnim masovnim napadom in prodo¬ rom na številnih mestih ni posrečilo zlo¬ miti ameriškega odpora ter so rdeče horde pomaknile bojno linijo samo ne¬ kaj desetin kilometrov čez 38 vzpored¬ nik. Uspehi rdečih oddelkov so bili v primeri s silovitimi izgubami silno majhni. V ofenzivo so zagnali 1,141.000 mož na 100 km dolgem bojišču. Amerikan- cem je po prvih rdečih sunkih r.a dveh mestih grozila obkolitev, vendar so se rešili obročev in zamašili prodore. Ves čas rdeče ofenzive je ameriško letal¬ stvo bilo noč in dan v zraku in tolklo so¬ vražnika na bojišču in v zaledju. Dnev¬ no je napravilo po 450 poletov. Komuni¬ sti so v petih dneh ofenzive imeli po uradnih cenitvah nad 96.000 mrtvih. Najhujše izgube so v nedeljo dosegle 24.700 v 24 urah. Zaradi strahotnih izgub je rdeča ofen¬ ziva v ponedeljek na vsem bojišču ne¬ nadoma prenehala in so se kitajske če¬ te pričele naglo umikati proti severu pred ameriško protiofenzivo, ki jim je na begu prizadejala nove težke udarce. Preokret je prišel popolnoma nepričako¬ vano, ker so imeli komunisti za bojiščem nagrmadenega še ogromno svežega vo¬ jaštva. Samo še na posameznih mestih se ameriški protiofenzivi upirajo 'manj¬ še edinice, ki ščitijo glavnino rdečih ar¬ mad ob umiku. Opazovalci so ob tem novem umiku rdečih tolp mnenja, da komunisti niso Vojno proti komunizmu izjavlja Sovj. major Gregorij Klimov, ki je pred nedavnim ušel iz ZSSR, je te dni imel uvodno predavanje na tiskovni konferenci, sklicani ob priliki ustanovit¬ ve Lige rusko-nemškega prijateljstva. Klimov, ki je bil šef inženir sovj. voj. oporišča v Karlshorstu,, je med drugim dejal, da more zahod premagati Stalina tudi brez vojne, kajti milijone in milijo¬ ne Rusov bo lahko pridobiti za zahod¬ ne ideje. Ta idejni boj bo vsekakor tra¬ jal nekaj let, meni Klimov, vendar lah¬ ko od sveta odvrnei krvavo vojno; uspeh boja pa je odvisen od tega, kako ga bo zah. svet pričel voditi. — Z ustanav¬ ljanjem Lig rusko - nemškega prijatelj¬ stva so pričeli na vsem ozemlju zah. Nemčije. Sedež bo v Muenchenu. Glavna proslava bo v berlinski operi. Celotno aelo Lig bo usmerjeno propagandi, kako ruskemu ljudstvu povedati, da zahod ne gleda na ruski narod s takimi očmi, ka¬ kor bi to radi prikazali sovjetski mogot¬ ci svojim podložnikom. Buenos Aires* 24. V. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice tz S^ovencje- šolstvo v Sloveniji in tudi v ostalih republikah v sed. Jugoslaviji so komu¬ nisti preuredili po svojem sistemu ter mladino v svojem komunističnem duhu vzgajajo in kvarijo vse od otroških vrt¬ cev preko ljudskih in srednjih šol do uni¬ verze. Osemletna šolska obveznost zaje¬ ma mladino od 7. do 15. leta. Obsega 2 šolski stopnji: 4-razredno osnovno šo¬ lo in 4-razredno nižjo gimnazijo. Zato je danes v Sloveniji 186 nižjih gimnazij z 29.819 dijaki. Nižje gimnazije niso izbir¬ ne šole, marveč obvezne tkzv. “množič¬ ne” šole, kar je bistvena razlika od pred¬ vojnega šolstva. Ker pa ponekod še ne obstojajo nižje gimnazije, imajo v takih krajih osnovne šole še 5., 6., 7. in 8. raz¬ red iz katerih pa učenci iz višjih razre¬ dov lahko delajo izpit za prestop v 2. ali 4. razred gimnazije. Seveda povsod šol¬ ska poslopja ne odgovarjajo povsem šol¬ skim in higijenskim zahtevam. Splošni izobraževalni sistem dopol¬ njuje v Sloveniji 36 višjih gimnazij, ka¬ terih teritorialna razdelitev ni enako¬ merna ter ima n. pr. Ljubljana 11 pop. gimnazij, v Primorju sta pa samo dve. Kot poseben tip gimnazije je ostala še nadalje klasična g-imnazija z 8. razredi. Učiteljišč je 7. z 2.137 dijaki. Radi po¬ globitve splošne in pedagoške izobrazbe nameravajo učit. prihodnje leto razširi¬ ti na 5 letnikov. Razen teh šol deluje danes v Sloveni¬ ji še 189 nižjih in 36 srednjih strokovnih šol. Te šole so usmerjene tako, da da¬ jejo delovni kader sed. kom. gospodar¬ skemu ustroju. Posebnost srednjih stro¬ kovnih šol so delavski tehnikumi za de¬ lavce. Po zaključku te šole delavec po¬ stane tehnik in lahko študije nadaljuje na Visoki tehnični šoli. Za delavce so tudi ustanovljene še posebne delavske gimnazije. Za višjo splošno in strokov¬ no izobrazbo kmečke mladine deluje 19 kmetijsko gospodarskih tečajev, ki jih v zimskih mesecih obiskujejo kmečki fantje in dekleta trikrat na teden. Ta komunistični šolski sistem pa do¬ polnjuje še predšolska in izvenšolska vzgoja: otroški domovi, vrtci, pionirska in mladinska organizacija, šolskih vrt¬ cev je sedaj 107. Kaj je njihov namen pove jasno komunistični tisk, ko pravi, da je glavna njihova naloga “obliko¬ vanje strokovne zavesti ter vraščanje v našo družbeno stvarnost”. Da imajo mladino še bolj pod svojim nadzorstvom so komunisti ustanovili tudi celo vrsto dijaških domov. Letos jih je pri nižjih gimnazijah 47, pri vi¬ šjih in pri učit. 42, za učence v gospo¬ darstvu pa 97. V vseh živi in dela 20.000 dijakov in učencev. Zanje je določenih tudi 116 menz, v katerih se hrani 11.000 oskrbovancev. 34.000 šolskih otrok, di¬ jakov in učencev v gospodarstvu so lani poslali v počitnicah tudi na morje ali v planinske predele. Za štipendije je ko¬ munistična oblast določila letos kredit 59 miljonov din., to se pravi, da 7.500 dijakov srednjih šol prejema redne pod¬ pore. Ti podatki dovolj zgovorno prikazu¬ jejo vso skrb, ki jo komunisti posveča¬ jo slovenski mladini doma, da jo vzgo¬ je v svojem duhu in tako z njo podpro in podaljšajo svoj nasilniški režim, ki danes med narodom ne uživa nobene prave zaslombe. Čuden način trgovanja zagrebške “Na- Me” v Novem mestu. V sobotu 17. mar¬ ca zjutraj se je v Novem mestu na trgu ustavila potujuča trgovina zagrebškega Narodnega magazina. Takoj po prihodu so odprli trgovino na priklopniku, ki je nalašč zato preurejen kot majhen lokal. Kmalu se je nabralo v “lokalu” precej strank, največ zaradi radovednosti, ne¬ kaj pa je bilo tudi kupcev predvsem iz podeželja. In že čez dobre pol ure pa so se zagrebški gostje premislili in ustavili nadaljno trgovanje, kupce pa odslovili iz “lokala”. Med tem ko je nekaj uslužbencev pro¬ dajalo blago na priklopniku, so drugi v bližnji poslovalnici okrajnega magazina nakupili blaga v vrednosti okrog pol mi¬ lijona dinarjev (predvsem zavese), pla¬ čali z gotovino brez kakršnegakoli po¬ trdila ali računa, naložili blago in odšli naprej. Očividno uslužbenci zagrebške NA¬ ME niso kupili tega blaga za svoje pod¬ jetje, odnosno za račun podjetja, ker bi v tem primeru morali zahtevati račun ali potrdilo za izplačani denar. Bolj ver¬ jetno je, da so uslužbenci z denarjem podjetja kupili blago za svoj račun, to se pravi, da so ga kupili za preprodajo brez vednosti podjetja. Sicer je vse bla¬ go v prosti prodaji, vendar taki nakupi večjih količin blaga kažejo, da prekup¬ čevanje še vedno cvete. Vse to je zapisano v ljb. “Poročeval¬ cu” in je samo veren odraz Nereda in poloma kom. oblasti z uvedbo svojega komunističnega gospodarskega sistema. V goriški pokrajini bodo letos pokra¬ jinske volitve, pri katerih bi Slovenci z lahkoto dobili vsaj tri zastopnike It. ob¬ lasti so se pa še teh treh Slovencev, ki bi prišli v pokrajinski svet ustrašili, ker bi jim lahko stalno vzbujali vest radi krivic, ki jih trpi slovenski živelj tudi pod sedanjo Italijo. Zato je posebna ko¬ misija it. senatorjev in poslancev tako razcepila slovenske kraje in jih pridru¬ žila it. volilnim okrožjem, da je nemo¬ goče, da bi v kateremkoli volilnem o- krožju mogel dobiti slovenski kandidat dvetretjinsko večino. Na pritožbe slov. političnih predstavnikov proti taki vo¬ lilni razdelitvi slov. ozemlja, je goriški prefekt odgovoril, da med “slovenskimi kraji goriške pokrajine ni kontinuitete”. V Vidmu ob Savi namerajavo še to le¬ to postaviti tovarno za izdelovanje ro¬ tacijskega papirja, ki ga tudi Jugosla¬ vija mora uvažati. Tovarniško poslopje bo stalo tik sedanje tovarne “Celuloza”, postavilo ga pa bo novomeško gradbeno podjetje “Pionir”. Umrli so: V Ljubljani: Franjo Habe, žel. uslužb., Julijana Žaček, Franc Dre- nik, žel. kretnik; Gašper Abulnar, Eliza¬ beta Trček, Milan Černe, art. podp., Anica Sotler, roj. Butara, Ana Zajc. roj. Trkman, Karel Štukelj, cest, nadzornik v p., Franc Zupanc, žel. sprevodnik v p., Frančiška Pajk. roj. Preskar, Mari¬ ja Tomažin, Ana Pohanc, roj. Uhrova, Frančiška Ferkov, roj. Slovnik, Josipi- na Batista, roj. Cimerman, Frida Hof¬ man, Lojze Višnar, Joško Vaupotič in Jočefa Dugar, roj. Kavčič; Ignac Kavšek v Stični, Marjeta Žvan v Kamni gorici, Marija Pirnat v Kamniku, Mari¬ ja Peršin-Jankovič, roj. Suhadolnik v Tomišlju, Leopold Medvešček v Trbov¬ ljah, grofica Ernestina Batthany v Prekmurju, Marija Bervar, roj. Klezin v Celju, Marija Turnšek, roj. Cilenšek v Nazarju, Uršula Novak v Tacnu, Ivana Kranjc v Ptuju, Jože Škoberne v Dol¬ skem pri Rajhenburgu, Marjan Cerar v Trbovljah, Jakob Zalar v Mirni, Va¬ lentin Kompare na Vrhniki, Jerica Čret¬ nik v Št. Juriju pri Celju, Alojzij Dor¬ nik v Polju in Pavel Winkler v Idriji. Mariborski strokovnjaki so dosegli uspehe pri uvajanju lesenih vodovodnih cevi. Zato so sklenili, da je treba pro¬ izvodnjo lesenih cevi za mestna vodo¬ vodna omrežja povečati na širši osnovi. I Lesene vodovodne naprave ima n. pr. Beograd od Save do čistilnih naprav v { dolžini 3.6 km. “Mesec sečnje in spravila, ki je bil določen za letošnji marec se je v prvih dveh tretjinah neverjetno slabo obne¬ sel”, “tarna kom. tisk v Ljubljani. Po podatkih tega tiska je “nedržavni sek¬ tor”, to se pravi kmečki gozdovi izpol¬ nil predpisani “plan” samo za nekaj od¬ stotkov. N. pr.: Celje-okolica 3,5%, Gro¬ suplje 6,4%, Radgona 1,3%, Novo me¬ sto 7,7%, Ptuj 8,3%, Maribor-okolica 10 %, Ljutomer 4,7%, Ljubljana-okolica | 10,7%, Kamnik 9% itd. Marca meseca so imeli doma pretežno deževno vreme. S tem se kmetje tudi izgovarjajo, komunistični tisk pa te o- kolnosti dosti ne upošteva ter zato pri¬ jema tudi krajevne odbore in lesne od¬ seke kmet. zadrug, ker da niso storili “svojih nalog”. Svet za soc. skrbstvo so ustanovili v Ljubljani pri Min za soc. skrbstvo Pred¬ sednik sveta je resorni minister. Med drugimi so člani sveta sedaj: minister Mira Svetina, podpredsednik skupšč. LRS dr. Anton Kržišnik, podpredsednik sveta pionirjev Ada Krivic, Ana Ziherl, Jože Kopitar in Gustav Zupet. Svet za invalidske zadeve so istočasno opustili in njegove naloge prenesli na svet za soc. skrbstvo. Slovenci v Argentini Buenos Aires NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE V ARGENTINI Naročnikom Svobodne Slovenije v Ar¬ gentini, ki so še v zaostanku z naročni¬ no za leto 1950, je uprava lista poslala opomine za plačilo dolžnih zneskov. Vse tiste naročnike našega lista, ki so do¬ bili opomine, prav lepo prosimo, da nam blagovolijo zaostalo naročnino čim prej nakazati, da list zaradi visoke pošt¬ nine s pošiljanjem novih opominov ne bo imel novih nepotrebnih stroškov. Prav tako prav lepo prosimo vse na¬ ročnike, naj nam začno plačevati tudi naročnino za letošnje leto, ker moramo vsako številko sproti plačevati v tiskar¬ ni. Zato ne čakajte pismenih prošenj in opominov, ker nam s tem samo poveču¬ jete izdatke. Naročnino nam lahko pla¬ čate ali osebno v upravi lista na Victor Martinez 50 ali pa z giro postal. Naročnina za Svobodno Slovenijo za leto 1951 je: Za celo leto $ 50.—. Za 1[2 leta $ 25.—. Za 1|4 leta $ 13.—. UPRAVA. Slovenski dan v Lanusu Zadnjo nedeljo je šlo na povabilo go¬ spoda Janeza mnogo naših ljudi, staro ■— in novonaseljencev iz vseh sloven¬ skih postojank Velikega Buenos Airesa v goste v Lanus. Koliko jih je bilo, je težko reči, kar so eni odhajali, drugi šele prihajali, a vseh skupaj jih je bi¬ lo morda kar petsto. Dopoldne je bila sv. maša, med katero je g. župnik spom¬ nil vernike na lujansko resolucijo, na tri Božje osebe, tri člane sv. Družine in tri božje čednosti, kar jim je popoldne pri šmarnicah še enkrat v spomin pri¬ klical. Na cerkvenem dvorišču se je med obema pobožnostima pekel asado in improviziral nekak veselični prostor izza ljubljanskega velesejma. Vmes so hodili naši ljudje tudi ogledovat lanuš- ke grunte, svoje in svojih znancev. G. Čamernik s svojimi pevci in morda kak¬ šnim gostom je delal v cerkvi Bogu čast, zunaj pa rojakom veselje. Dogodek tega dne je bil gospoda Ja¬ neza govor na veseličnem prostoru. Najprej je ozmerjal ojačevalno napravo, naj se zgubi stran, ker ima sam dovolj glasu, da ga vsi slišijo. Potem je pove¬ dal, zakaj je šel v to blato: naši lju¬ dje so pri kruh«, zdaj je treba duše loviti. Pa slovenska vas nastaja blizu njegove fare, 42 hiš na “slovenski par¬ celi’’, druge v bližini, še je revna njego¬ va cerkev sv. Jožefa, pa vendar že dru¬ gačna kot je bila pred letom dni. Dosti je še dolga kar pa je plačanega, so do 90%' dali Slovenci. Kar nehote smo se spomnili Barage in Podržajeve cerkve v Khariju. Prav podobno jo vozi tu g. Hladnik. In jo bo zvozil! Je iz tistih krajev, iz Rovt, ki dajejo take grče v lemenat, kot Janezo¬ vega strica — rajnega dekana, France¬ ta Gabrovška, Janeza Raztresena, ki so komunisti jermene rezali z njegovega hrbta, in našega gospoda Janeza. Dostojanstvena počastitev socialnih okrožnic V nedeljo 20. t. m. popoldne je med¬ društveni pripravljalni odbor povabil Slovence k prostavi obletnic izida pa¬ peških socialnih okrožnic v dvorano na Rio Bamba. Zborovalci, ki jih je bilo ka¬ kih 400, so šli najprej v zavodovo ka¬ pelo, kjer so bile litanije in slavnostni Te Deum. Pred dvorano so delili sporede in prodajali dr. Ahčinovo knjigo, oboje V umetniški opremi Bare Remčeve. Načrt za okrasitev odra je napravil g. Mazi, slike obeh avtorjev okrožnic in sed. sv. Očeta pa je izvršil Stane Snoj. Ko so zborovalci zasedli svoje prostore, je predsednik Pisateljske družine Fran¬ ce Balantič, pisatelj Joža Vombergar začel zborovanje in po pozdravu navzo¬ čim povdaril, da se danes tuk. slov. •skupina pridružuje vsem kat. narodom, ki proslavljajo veliki dejanji Leona XIII. In Pija XI., katerima se je prav te dni pridružil Pij XII. z nagovorom 50.000 kat. delavcem. G. Božo Fink je v svojem predavanju podal zgodovinski razvoj socialnega po¬ ložaja v Zapadni Evropi do monstruoz- ne pseudorešitve s strani marksizma, kateri daje edino uspešen izhod Cerkev. G. France Pleško in Maks Nose sta iz¬ menično podala glavne točke enciklik in odgovarjajoče komentarje. G. Rudolf Smersu, biv. poslanec in sedanji prosve- tar Družabne pravde je govoril o vpli¬ vu, ki so ga dosegle besede papežev v svetu, posebno pa pri Slovencih in v jugoslov. soc. zakonodaji. Ko je omenil glavnega izvrševalca papeških poslanic med nami dr. Janeza Ev. Kreka, so zbo¬ rovalci veličastno počastili njegov spo¬ min. Podal je tudi pregled prizadeva¬ nja slov. politikov — soc. delavcev za prilagoditev državne zakonodaje smer¬ nicam soc. naukov kat. Cerkve. Dvo¬ govor med delodajalcem g. Rudolfom Žitnikom in delojemalcem g. Makson Janom je odpadel, ker je prvi zbolel, a poslal toplo pozdravno pismo, nakar je g. Maks Jan v nagovoru zagovarjal od¬ poved razrednemu boju in ustvaritev korporacionizma, pri čemer se je spom¬ nil g. Svetozarja Hribarja, ki so ga ko¬ munisti ubili, ker je kot podjetnik pod¬ piral kat. socialni program. G. Lado Lenček CM je govoril o temi “Živimo okrožnice”. Ponovno se je spomnil dr. Kreka, nato žosizma in dela slovenske KA pri popularizaciji papeških okrož¬ nic, predvsem pa je dal besede pohva¬ le resnemu in temeljitemu delu Družab¬ ne pravde. Vsi govorniki so za svoja izvajanjd želi živahno odobravanje. Predsednik zborovanja g. Vombergar je nato prebral pozdravna pisma, na¬ menjena sv. Očetu, kardinalu Copello, nadškofu Solari-u in škofu g. dr. Rož¬ manu. S himno “Povsod Boga” so zboroval¬ ci zaključili lepo počastitev papeških socialnih okrožnic. M.M. Spominsko počastitev žrtvam komunistične revolucije in padlim boreem foo priredilo IBrnštvo Slovencev letos v NEIiEJLeJO 1®. •! 1 ’IV 1 •!A ob petih popoldne v dvorani c. šolskih bratov na Illli KAMI!A 650. Vse Slovence vabimo im prosimo, da se je polnoštevilno udeleže. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU ” Abraham Lincoln Nadaljenje razprave o tej pomoči v am. poslanski zbornici. “Pregled” Na¬ tional Committee for a free Europe, Re¬ search and Information Center. Odgo¬ vorni urednik dr. Miha Krek. Poslanec McDONOUGH je dejal, da sicer ni bil v Jugoslaviji, da pa ima informacije od Amerikanca, ki je rodom Jugoslovan in ki je bil med vojno član ameriške vojaške mi¬ sije na Balkanu. Ta njegov prijatelj se je pravkar vrnil iz Jugoslovije, ki jo je prepotoval od meje do meje. Govori je¬ zik domačinov. Ta mu je povedal med drugim: “Glede tistih 32 divizij mi je dejal, da so čista navadna bajka. Ako sploh obstojajo v Jugoslaviji kakšne oboro¬ žene sile, ki bi mogle priti na našo stran, bodo v primeru ruskega napada enostavno zbežale v gozdove, kjer bodo nadaljevale borbo proti Titu in komu¬ nizmu. Nihče' se ne bo boril za Titov režim. Tak up je prazna utvara. Voja¬ ške edinice, ki so oborožene, so slabo opremljene in še daleč niso tisti in ta¬ ki idealni vojaki, ki si jih mi v naši domišljiji predstavljamo, da nas bodo podprli v primeru ruskega napada.” “Moj prijatelj mi je tudi povedal, da je izvedel iz popolnoma zanesljivega vira. da je Tito nedavno kupil od An¬ gležev dve B-29 letali ameriškega iz¬ vora. Amerika jih je prodala Angle¬ žem, Angleži pa Titu. Znano je, da B-29 letala lahko prelete 10.000 milj ne da bi pristajala. Čemu potrebuje Tito letali, ki letita na takšne razdalje? Tito je li dve letali kupil, da bi na njih mogel pobegniti, kadar se bo ljudstvo dvignilo proti njemu, dvignilo pa zara¬ di tega, ker noče ne njega, ne Stalino¬ vega in ne Titovega komunizma.” “Prijatelj mi je tudi dejal, da če ta predlog o pomoči sprejmo, bo šel ži¬ vež za utrditev Titovega režima, za Titove vojake, ljudstvo pa, ki je lačno in podpore potrebno, ne bo dobilo ni¬ česar.” Poslanec DAVIES je govoril dolgo s statističnimi podat¬ ki v rokah. Dejal je: “Kaj smo do sedaj že dali Jugoslavi¬ ji ? Poročilo senatnega zunanje-politič- nega odbora ima natančen pregled vse pomoči, ki jo je Amerika dala Ti¬ tovemu režimu odkar je na oblasti. 1. Med Vojno: 1. Plan A (Ameriški del skupne po¬ moči) — 6,500.000 $. 2. Lend-Lease pomoč — 32.125.000 $. 2. Po vojni: 1. Ameriški del pomoči po UNRRA — 299.081.000 $. 2. Po prelomu s Kominformom: Avgust 1949: izvoz cele jeklarne iz USA. September 1949: Export — Import banka daje — 20,000.000 ?. Marec 1949: Export — Import ban¬ ka daje —- 20,000.000 $. Avgust 1949: Export — Import ban¬ ka daje — 15,000.000 $. 3. Druge ameriške pomoči: September 1949: Iz mednarodnega fonda — 3,000.000 $. Oktober 1949: Posojilo Mednarodne banke — 2,700.000 Oktober 1949: IMF (Mednar. fond) — 6 , 000.000 $. December 1949: Dovoljenje raznih Marshallovih ECA transakcij. September 1949: USA krije zahod- nonemško posojilo Jugoslavij — — 35,000.000 $. Skupno približno — 450,000.000 $. ‘To je torej Titov režim že dobil od Amerike: približno pol milijarde dolar¬ jev. Jugoslavija je UNRRINA darila prodajala in je s tem denarjem krila lj8 svojega državnega proračuna. Da ne bi navajal napačnih informacij, sem se obrnil na Državno knjižnico (Libra- ry of Congress) v Washingtonu s proš¬ njo, da mi razčleni pošiljke UNRRA v Jugoslavijo. Knjižničar mi je pisme¬ no odgovoril s podatki, iz katerih izha¬ ja, da je UNRRA poslala v Jugoslavi¬ jo blaga v vrednosti 430 milijonov do¬ larjev, od katerih odpade na Ameriko 299 milijonov. Vsega blaga, poslanega ZASTONJ v Jugoslavijo je bilo 2 mili¬ jona ton živeža: dovolj živeža, da bi moral dobiti vsak moški, ženska in o- trok po 150 funtov živeža na leto, 9 funtov teže blaga za obleko, 2 para hlač, 2 srajci, 3 popolne obleke, en površnik, 6 robcev. Vsa jugoslovanska vojska se je vzdrževala izključno od tega, kar smo pošiljali preko UNRRA. 12.000 tovornih avtomobilov, ki jih je darovala UNRRA, so uporabljali za prevoz dobav UNRRInega blaga po državi. Jugoslavija je dobila raznega blaga, ki je vredno več kot deset pred¬ vojnih državnih proračunov in več kot državni in narodni dohodek Jugoslavi¬ je v treh letih. Jugoslavija je bila ob¬ varovana pred popolnim polomom iz¬ ključno le s pomočjo tega, kar je daro¬ vala UNRRA. Poročilo knjižničarja Državne knjižnice pristavlja, da je Ju¬ goslavija blago, ki ga je prejela za¬ stonj, prodajala po visokih cenah in da je s tem krila 1|3 državnega proraču¬ na. Tako smo Amerikanci plačevali vi¬ soke davke, da jih Jugoslovanom ni bilo treba. Tako smo Amerikanci opre¬ mili in vzdrževali jugoslovansko voj¬ sko. Zgodilo se je tudi, da so naša da¬ rila, namenjena stradajočemu ljudstvu, šla v blagajne rdeče jugoslovanske vlade, ki je bila takrat kot je danes, pod vodstvom istega Tita.” “Poročilo Državne knjižnice pristav¬ lja: V Jugoslaviji se je zgodilo, da so komunisti s temi ogromnimi darili UNRRE ravnali kot svinje z mehom. Nikdo jih ni nadziral. Ljudje so mogli blago UNRRE kupovati samo v vlad¬ nih prodajalnah po cenah, ki so bile od 3 do 30 krat nad normalnimi tržni¬ mi cenami. S tem, da je Titov režim s tako ogromnim dobičkom prodajal re¬ vežem blago, ki smo im ga mi dajali zastonj, si je preskrbel sredstva, da je z njimi vzdrževal vojsko, v katero je vtaknil vsakega osmega moškega v državi. Niti naša država, ki je bogata, bi ne mogla vzdržati zapravljanja de¬ lovne sile v tolikšnem obsegu. Tako smo s svojimi lastnimi sredstvi poma¬ gali Jugoslaviji, da si je opremila svo¬ jo vojsko za šfi-jenje komunizma in ka¬ tero sedaj snubimo z novimi milijoni.” “So nekateri, ki pravijo, da bomo z 38 milijoni, ki jih bomo poslali, omehčali Tita vsaj toliko, da bo ta njegova voj¬ ska ostala nevtralna,, če nas Rusija Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. V. 1951 Besede zahvale Naj se iskreno zahvalim vsem, kateri ste na katerikoli način pri¬ pomogli k tako lepemu uspehu slo¬ venskega dneva v Lanusu. Najprej “Svobodni Sloveniji” za propagando in prodajalcem vstopnic. Posebno zahvalo sem dolžan''darovalcem dobitkov, ki se jih je nabralo 150 in samo drago¬ ceni predmeti, vredni tekme pri nakupu: šunke, likerji, izbrana vi¬ na, servisi, posodje, albumi, knji¬ ge in najrazličnejši predmeti za vsakdanje življenje. Zahvalo naj izrečem g. čuku za voditev dražbe, na kateri je torta, dar paternalskih sester, dosegla višino 132 Pesov. Posebno veselje sem doživel ob pozdravu s starimi znanci in pri¬ jatelji, ki so v tako lepem številu prihiteli v Lanus. Skoro vsi nek¬ danji sodelavci so se ta dan zbra¬ li in poleg velikodušnih daril pri¬ nesli s seboj tudi stare, lepe spo¬ mine. Hvala vsem. Sveti Jožef naj bo vsem dober plačnik. Janez Hladnik OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 19. maja sta se poročila g. Dušan Šušteršič in gdč. Ra- doja Kramar. Poroka je bila v kapeli Sv. Magdalene v Villa Martelli. Mlade¬ mu paru sta bila za priči g. Jože Mar- keg in g'. Janez Langus, čestitamo! I Mosario | Tokrat smo se tudi iz Rosaria kar dobro odrezali. Mislim namreč na skup¬ no slovensko romanje, ki smo ga prire¬ dili ob priliki I. Marijanskega kongresa Slovencev v Argentini dne 13. t. m. v Lujanu. Že nekaj tednov poprej smo opazili priprave tuk. Slovencev na tako pomem¬ ben slov. praznik. Vsega skupaj se jih je prijavilo za romanje v Lujan kar 40. Prav lepo število za prvikrat, kaj ne? Iz Rosaria smo odpotovali s posebnim avtobusom ob enih zjutraj in smo sreč¬ no prispeli med petjem in kramljanjem ob 7.15. uri v Lujan, kjer smo se pri¬ družili sprevodu onih Slovencev, ki so prišli iz Buenos Airesa in drugih kra¬ jev v Argentini. Mnogi izmed starih naseljencev so po dolgem času zopet videli slov. zastavo in bili pri slov. maši s slovenskim ljud¬ skim petjem. Marsikomu je poigralo srce in se orosilo oko. Udeležili smo se hudi slavnostnega zborovanja. Med odmorom smo se našli z znanci in sorodniki in se z njimi po¬ menili o vseh stvareh. Popoldne smo občudovali fante in dekleta v narodnih nošah in uživali ob veličastnem prizoru, ko se je po prostranem trgu pred bazi¬ liko vila dolga vrsta slovenskih romar¬ jev. Čas je vse prehitro minil in približa¬ la se je ura odhoda in z njo tudi slovo. Slovo, stiski rok in obljube, da se bomo čez leto dni ponovno dobili v Lujanu. V Rosario smo se srečno vrnili kma- Prispevajte r> tiskovni sklad Naročajte in širite SVOMOONO SLOVENIJO . « V nedeljo, 27 maja t. 1., priredi književna založba “Slovenska beseda” { l v San Martinu zababen popoldan v prostorih restavracije g. Antona ? I Dekleve na Calle Jorge Newbery Nr. 5568, tel. 54-1656 na višini Avda. ? j Cordoba ali Corrientes Nr. 6500. Na sporedu je srečolov z mnogimi krasni- ; | mi dobitki, slovensko petje, šaljive točke, domača godba na harmoniko, j ? klavir in violino. Za okusen prigrizek in pijačo je preskrbljeno Dobiček je i i namenjen Slovenski Besedi za kritje stroškov za publikacije, del pa za po- | i moč revnim žrtvam protikomunističnega boja v Sloveniji. J Začetek ob treh popoldne. Vstopnina za moške 2 pesa, za ženske 1 pe- | | so, za otroke prost. Srečke za srečolov bodo po 1 Peso. Dohod: Vsa promet- | f na sredstva, ki vodijo na Chacarito, od tam pa tramvaj 94, 95, kolektiv 39 j ! i f in drugi. j i Vljudno vabi odbor “Slovenske Besede.” j ? i ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel, 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) napade. Gospodje, ako 38 milijonov do¬ larjev, ki smo jih dali Titu še med vojno, ako 385 dodatnih milijonov do¬ larjev, ki smo mu jih našteli po vojni, ako vsi ti ogromni milijoni niso bili v stanju doseči tega, kako naj si sedaj domišljamo, da bo novih 38 milijončkov povzročilo čudež, ki ga skoraj pol mi¬ lijarde dolarjev ni moglo doseči? Ame¬ riški davkoplačevalec je do sedaj na¬ sul že skoraj pol milijarde dolarjev v komunistične blagajne samo v Jugosla¬ viji. . “Tito je po mojem mišljenju komunist črnega srca in brez značaja, kot je Stalin. Že sama misel, da naj glasuje¬ mo za to, da se denar ameriškega dav¬ koplačevalca vporablja za vzdrževanje komunistične vlade, komunističnega diktatorja, je zame bolj ogabna in bolj odvratna, kot katerokoli dejanje, ki bi si ga mogel zamisliti. Zagovorniki te pomoči se predajajo utvari, da bo naša radodarnost le zmogla vzbuditi pri Ti¬ tu čut hvaležnosti... Ni je večje u- tvare kot je ta. Besede hvaležnost ne pozna komunistični besednjak... Ko¬ munist je komunist, brez ozira na nje¬ govo narodnost. Komunizma ne bomo premagali z božanjem. Smešimo se pred vsem svetom, ko skušamo prido¬ biti komuniste v Jugoslaviji z boža¬ njem. Razmetavali smo svoje premo¬ ženje po vsem svetu v otročji veri, da se prijatelji lahko kupijo z denarjem. Prijateljev niti med svojimi zavezniki ne moremo kupovati z denarjem, da ne govorimo o sovražnikih.^ če bi mogli kupiti Titovo prijateljstvo, mislim, da smo do sedaj že dovolj plačali v te na¬ mene. Če pa to, kar smo že dali, ni moglo kupiti njegovega prijateljstva, potem pa mirno rečem, gospodje, da Amerika ni dovolj bogata, da bi bila v stanju plačati to prijateljstvo... Po mojem obstoja samo en način, da se komunizem 1 zaustavi, in to je, da se mu postavimo v bran in sicer odkrito, od¬ ločno in vztrajno, dokler ga ne prema¬ gamo. . .” Poslanec FULTON je nato predlagal spreminjevalni do¬ datni predlog, s katerim bi se Titova vlada prisilila k temu, da bi spošto¬ vala vse svoje obveznosti do Združe¬ nih Narodov. Na ta način bi se Tito ve¬ zal vsaj na ustmene obljube, ki jih je dal poslancu BATTLE-u, ko je dejal, da bo “natančno in vestno izpolnjeval obveznosti do Združenih Narodov.’’ V debati, ki se je o tem razvila, so prišli do zakjučka, da bi bilo vse to bob v steno, češ, da Tito ne bo držal nobene obljube, če od tega ne bo imel koristi. Sledil je spreminjevalni predlog poslanca YORYS-a naj se mesto darila Titu da posoji¬ lo. V debati, ki se je razvila, so prišli do prepričanja, da je to v praksi eno in isto. Tito ne bo nikdar vrnil posoji¬ la. Torej, čemu se ukvarjati s takšni¬ mi načrti. Poslanec GARY, ki je bil takrat v Trstu, ko so se odi¬ gravali usodni dogodki, je izvajal: ‘ Vedno sem stal na stališču, da pod nobenim pogojem ne bi smeli pomagati diktatorjem. Pri tem sem tudi ostal. Odkrito povedano, niti mezinca ne bi dvignil za Tita. Vendar pa sem neizmer¬ no interesiran na vsem, kar tiče Zdru¬ ženih Držav in sem pripravljen glaso¬ vati za karkoli,kar se mi zdi, da bi mo¬ glo pomagati moji domovini v sedanji svetovni stiski. V oktobru 1947 sem bil i v Trstu, ki je bil takrat središče razbo- <|»> Dekan in profesorski zbor slovenske teološke fakultete v San Luisu javljata žalostno vest, da je umrl 3. maja 1951 Msgr. Josip Turk, hišni prelat sv. Očeta, redni profesor za cerkveno zgodovino, doktor filozo¬ fije in teologije. Njegovo truplo čaka vstajenja v Kaliforniji. AL. ODAR, dekan fakultete lu po polnoči vsi veseli, da smo v Luja¬ nu preživali z ostalimi Slovenci tako lep dan. Zoran Pristavec. SLOVENCI PO SVETU VSA G. p. Klavdij Okorn bo 24 t. m. od¬ potoval v Avstralijo kot slov. kaplan za tamošnje slovenske naseljenice. G. p. Okorn je v Ljubljani neumorno deloval kat kaplan za Bežigradom, do¬ kler ga med vojno niso zaprli nacisti in poslali v Dachau. Iz Nemčije je po končani vojni emigriral v USA in je kat kaplan služboval na eni izmed fa¬ ra v Chicago. DRUŠTVENI OGLASNIK Vsa pojasnila o pridobitvi argentin¬ skega državljanstva, o potrebnih doku- cev iz Jugoslavije dobite v društveni pi¬ sarni na Victor Martinez 50. SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE 12. nadaljevanje 38. Cankar Ivan: Zbrani spisi. 20. zve¬ zek: Podobe iz sanj. (Dostavki ro¬ mantične duše. — črtice (1879— 1918). — Politični, satirični in po¬ lemični spisi. — 2.620 39. Cankar Ivan: Smrt in pogreb Jako¬ ba Nesreče. — 1.518, 1.518a 40. Cankar Ivan: Sosed Luka. (Kmečka novela) — 63, 63a K K O J A Š T V O Jože Praznik Cenjenim strankam sporočam, da sem se preselil in vse naprošam, da me obiskujete v novem lokalu CALLE VIEYTES 162 Banfield, FCNGR. 41. Cankar Ivan: V samoti. (Božična pripovedka). — 61 42. Cankar Ivan: Živeti. — 723 43. Cerar Anton Danilo: Dimež. Strah kranjske dežele. — 3.744 44. Cevc Emilijan: Ukleta zemlja. — 97 45. Christiansen Sigurd: — dr. Franc Bradač: Mrtvi med dvema živima. — 506 46. Cigler Janez: Kortonica. — Koroš¬ ka deklica — 1.062. (Bo sledilo) Zastarelo pošto imajo: Pismo od Ada¬ ma Žiška iz Lučove 45, p. Petrovci, dr. Franc Bajlec, Bevčar Anton, Beznik Ce¬ cilija, Bohinc Peter, Bohinc Stanko, Brajdin Marija, Erhovnič Peter, Erjavec Jože, Esih Jožef, Goglia Mary, Gorazd Hotimir, Gregorič Jože, Gutierres Ri- cardo, Jančar Franc, Kastelic Anton, Kien Rudolf, Klun Jože, dr. Kociper Stanko, Kočevar Ciril (2), Kopač Jakob, Kovačič Marija, Kožar Janez, Kranjc Janez, Kristina Carlos, Kukoviča Anton, Kunič Janez, Kuzman Miguel, Lavren¬ čič Franc, Lavrič Amalija, Markulin Alojzij, Medved Herman, Medveš Jaro¬ slav, Mehle Franc, Mlinar Anton (2), Ovniček Jože, Pangerc Anton (4), Pet¬ kovšek Vinko, Planinšek Kristina, Pleš- ko Albina, Pleško Franc, Podlesnik Miguel, Polončič Anton, Pristov Viktor, Prorazil Vaclav, Ravnik Anton (2), Re¬ ven, Selan Mija (2), Simčič Zorko (2), Šircelj Alojzij, škrabec Stanko, špar- hakelj Leopold, Šušteršič Jože, Taler Jože, Vintar Matija, Zakrajšek Janko, Zarnik Janez. Pošto lahko dvignete v pisarni Dru¬ štva Slovencev na Victor Martinez 50, v Buenos Airesu. Kdor je ne bo dvignil tekom enega meseca, se bo vrnila od- pošiljatelju. CERKVENI OGLASNIK Slovenska procesija Sv. Rešnjega Te¬ lesa bo letos v nedeljo, 27. maja, ob 10. uri dopoldne v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Najprej bo sv. maša, na¬ to procesija po vrtu pred zavodom. Red. procesije: 1. Križ. 2. Otroci. 3- Moški. 4. Narodne noše. 5. Pevci. 6. Du¬ hovščina z Najsvetejširn. 7. Odbor Dru¬ štva Slovencev. Odbor in člani SKS-A. 9. Žene in dekleta. Dohod: Iz postaje Liniers in Ramos Mejia vozi kolektiv 196 mimo Don Boscovega zavoda. Na Belgranu v nedeljo 27. maja ne bo maše za Slovence. Tradicionalno romanje starih in no¬ vih Slovencev v Lurdes bo letos 24. ju¬ nija. POIZVEDBA V Cordobi je pred leti živel na na¬ slovu Calle Colon No. 3052, Alto Alber- di Jože Nemanič, doma iz Gornje Lokvi- ce štev. 29, Metlika. Svoji sestri Mariji Nemanich, 1379 E. 43 St. Claire, Cleve¬ land, Ohio, USA se je zadnjikrat ogla¬ sil pred enajstimi leti, zatem pa nič več. Kdor ve za kake podatke o imenovanem, naj bo tako dober in jih naj sporoči ali Svobodni Sloveniji, Victor Martinez 50, Buenos Aires, ali pa kar naravnost na gornji naslov Marije Nemanih v USA. Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 lele evropske rane. Nekaj dni pred mo¬ jim obiskom je stopila v veljavo mirov¬ na pogodba z Italijo in smo morali skupno z drugimi državami izvesti ne¬ kaj sprememb v razpodelitvi naših voj¬ nih čet. Daši smo imeli tih dogovor z Jugoslavijo in Rusijo, da bo dovolj, če končamo s premikanjem čet do 10 ure naslednjega dne, smo od jugoslovanske strani dobili obvestilo, da moramo biti na novih postojankah že ob polnoči. Mi smo se po tem ravnali. Za tem je pri¬ šla nevarnost, da Jugoslovani zasedejo Trst. Prvi poizkus je bil zadržan zaradi neomahljivosti naših vojakov, ki so Ju¬ goslovane zadržali. Štiri tedne pozne¬ je smo pričakovali nov poizkus. Tisti večer sem stal z našim generalom Gait- herjem ne enem od balkonov miramar- skega gradu. Luna je obsevala tržaški zaliv. Na levici so se bleščale luči me¬ sta, razprostrtega ob vzmožju in po brdih zelenih hribov. Ko sem zrl na to božanstveno sliko, sem dejal: ‘General, zdi se mi, da je to eden najlepših raz¬ gledov, kar sem jih kdajkoli v življenju videl’. Odgovoril mi je: “Sedaj pa pomi- mislite, da je Maksimilijan imel vse to, a raje vse pustil in odšel v Meksiko, kjer so ga ubili. Jaz pa bom navzlic vsemu, kar imam tamkaj v domovini, nocojšnjo noč ostal in vztrajal tukaj, pa upam, da ne bom končal kot je on’ To naj pove, kako napet je bil takrat položaj. Danes ni v Trstu nobene nape¬ tosti več. Zakaj ne? Nekaj se ie zgo¬ dilo. Takrat leta 1947, nam je grozil Ti¬ to. Danes teh groženj ni več, ker je medtem Tito prelomil z Rusijo, in mi ve¬ mo, da nas Tito sam ne bo nikoli napa¬ del, če nima za seboj ruske pomoči. Za¬ to pravim: če se nam posreči, da ga s tem, da mu pomagamo, pridobimo zase se bo položaj za nas izboljšal. Glasoval bom za ta zakonski predlog in sicer ne zaradi tega, ker hočem pomagati Titu, ampak zato, ker sem mišljenja, da bo ta- pomoč pomagala Združenim Državam Amerike...’’ Po daljši debati o novem dopolnilnem predlogu poslanca Vorys-a je govoril. Poslanec FEIGHAM, ki je imel enega najboljših in najbolj dokumentiranih govorov k temu pred¬ met.!. Njegov govor je bil delno že objavljen, zato ga tukaj ni treba po¬ navljati. Samo nakazati je treba pogla¬ vitne črte njegovega dokazovanja. Uvodno je govoril o Titu, o katerem je dejal, da je “navaden, dasi nenavad¬ no energičen tip mednarodnega bandi¬ ta”; kje mu je ideološka domovina, ‘se lahko sklepa iz tega, kako on postopa s svojimi političnimi nasprotniki”. Na¬ to je poslanec pozival zbornico, naj se ne vdaja utvaram, marveč pogleda na stvarnosti. Kaj je Tito? Kaj predstav¬ lja? Kaj so njegovi ideali? Nadalje, kaj je Titov ambasador pisal o Ameriki pred komaj par meseci? Kaj je pisal Ti¬ tov propagandni šef Djilas o trdni odloč¬ nosti, da ostane Jugoslavija nevtralna v primeru spopada med vzhodom in za- padom? Kdo je zakrivil gospodarsko stisko v Jugoslaviji? Titova protikmet- ska politika. Kaj je stvarnost glede Ti¬ tove vojske? Sestavljajo jo miličniki, UDBA in redna vojska. Ali se bo jugo¬ slovanski narod zbiral okrog milični¬ kov, ki jih sedaj tlačijo in teptajo? Ali se bodo Jugoslovani zgrnili okrog UDBE, ki jih sedaj goni v zapore, jih muči in mori ? Ali naj kmetski sinovi, ki služijo v redni vojski, z navdušenjem gredo v borbo pod vodstvom komuni¬ stov, ki so jih preganjali z domov, njih starše poslali v prisilne delavnice, njih same pa stradali? — Poslanec je nave¬ del udarne dokaze, kako ljudje beže iz Titovega raja čez mejo v prav tako- velikem številu, kakor beže iz sovjet¬ skih satelitskih držav. Nadalje je popi¬ sal način Titovega vladanja s pomočjo policije, kjer je vsaka svoboda izginila- brez sledu. Jugoslavija je “dežela, ki je prokleta za radi svojih prisilnih taborišč, ječ in nočnih aretecij, kjer so sodišča postala goli politični uradi, ki mečejo nasprotnike v mučilnice komunističnih ječ’’. Poslanec je predlagal celo vrsto pogo¬ jev, ki bi jih bilo treba staviti Titu, predno se mu izroči kakšna pomoč. Ze¬ lo nazorno je naslikal preganjanje vere in zatiranje vsake svobode ter svoje trditve podprl s številnimi dokazi, ki so bili vsi nabrani na licu mesta v Jugo¬ slaviji. Naj zadostuje en sam citat: “Člani te zbornice nimajo nobenih u- tvar glede tega, kako porogljivo je go¬ voriti o verski svobodi v Jugoslaviji.... člani te zbornice brez dvoma takoj mi- siijo na lik Alojzija Stepinca, zagreb¬ škega nadškofa, kakor hitro slišijo be¬ sedo o verskem preganjanju. Da, ta pre¬ lat, ki se nahaja v ječi, je samo simbol Titovega neusmiljenega boja proti Bo¬ gu in njegove uničujoče vojne proti ve¬ ri. Toda noben član ameriškega kongre¬ sa ne sme pozabiti še na drugega mu¬ čenika, na zaprtega srbskega pravoslav- nega škofa Varnavo Nastiča, episkopa sajarevskega, rojenega v Ameriki...” V interesu ameriške demokracije o- pozarjam na monstruozno tiranijo, ki duši Jugoslavijo. Jugoslovani nam ne bodo nikoli odpustili, ako Titu pomaga¬ mo zgolj zato, da se jim bo še bolj trdno vsedel za vrat.”