; Samo 50 komadov Koledarjev imamo Se v zalogi, toraj še po teh! List slovenskih delavcev v Ameriki. S-ber^. 3. JŠTo \A/ 23. 1898. Xjo-fco VL Nesreča jjfi zločin? Vojna ladija rfM&i&e" na dnu morja. 253 pomorščakov mrtvili. Lastniki rešeni. Pomorščaki so spali, ko jih je grozna smrt dohitela. t Havana, 16. febr. Grozua katastrofa je včeraj večer med 9^ in 10. uro obiskala amerikansko vojno ladijo ,,Maine". Zapovednik, kapitan Sigsbee, je bil ob času razstrel-be v svoji kajiti, in bežal golorok na krov, da prevzel zapovedništvo. Med možtvom, ktero je uteklo smrti je vladala popolna disciplina. Kapitan je bil spočetka mnenja, da je ladijo mogoče rešiti, ali ko je sprevidel, da je to nemogoče, pričel delovati, da reši kar je še mogoče. Sigsbee pravi, da se je razstrelba dogodila na prednjem delu ladije. Ladij a se je tako silno pretresla, da so Častniki popadali iz postelj. VeČjidel moštva, ktero je imelo spalnice blizo shramb za strelivo, je bil usmrten. Deset do dvanajst možje bilo v kosce raztrganih. Oni, kteri niso bili na prostoru usmrteni ali ranjeni so utonili. Le malo se jih rešilo s plavanjem in jih rešili v čolne druži h ladij. Število usmrte-nih znaša 253. Uzrok grozni nesreči še do danas ni znan. ipo ved dveh pomoršča-__ ko v. James Rowe, kuhar na ladiji je | I povedal: ,,Kako je razstrelba na-' 'stala je zagonetka. Ob 8. uri sem šel k počitku ob 9. uri čul nekako tolčenje, potem pa čutil, da sem bil skozi zrak vržen na krov. Vse okolu mene je bilo v dimu smodnika, krov je bil z vodno površino enak; potem sem skočil v vodo in bil rešen od moštva Španske ladije. Mrtve in ranjene sem videl okolu sebe, ko sem na okolu ozrl pred no sem skočil v vodo." Cronin pravi: ,,Zbudil 6em se po hudej razstrelbi in takoj ležal na tleh. Zlezel na krov ladije in videl, da prednji del gori. Hud veter je pihal in ogenj še bolj plapolal. Čul sem zapovedi častnikov, kteri i so bili hladnokrvni. Zaman smo poskušali ogenj pogasiti. V oguju je bilo čuti več razstrelb. Vlomili j smo v skladišče smodnika in vrgli Iz južne Afrike y Alasko. Vavta vas, 3. febr. Ko smo se zopet vozili ob vročem morskem obrežju dau in noč, smo' prišli dne 16. decembra zopet v bolj veliko mesto z imenom Maca-bique, glavno mesto portugiške naselbine enacega imena. To mesto ježe staro, ima ozke ulice in v dva-nadstropja visoke zidane hiše, nekaj je zelo modernih. Lepa, velika | bolnišnica je v mestu, a v njej dovolj bolnikov. Močna trdnjava pa varuje mesto, veliki topovi mole raz nje. Poleg mesta je tudi velika kaferska naselbina; Kafri so nam prinesli vsakovrstne školjke ka-koršne niso kmal*~ &akem kraja, zato smo jih . aeboj vzeli. Ker niso imeli na parniku dosti ppravila, p io že zjutraj dne 17. dec. [opet nadaljevali našo pot proti iveru. Dne 19. dec. smo dospeli v mesto }ar es Salaam, to mesto je že nemško in sicer glavno mesto nemške vshodne Afrike. To mesto je pri-hazno, ima lepo zidane hiše prav po lomškem načinu. Obilo gostiln tam in prodajajo importiramo ivo ; dobiti je L*gerBier, Miinch-Bi«r, Edal Wein, Pilsner Bier, Vojna ladi.ia ,.Maine4'. v morje, kar nain je pod roko pri- ( ogne trčenju z osobnim parnikom, v šlo. Po polurnem delovanju smo j ladjestajo in na dno morja pognala sprevideli, da nemoremo ladijo re- ' prevlačevalno ladijo železnice. Dne šiti. Prva razstrelba je mnogo ljudi usmrtila, ranila in v vodo vrgli. Skočil sem v morje in se zavedal, ko bo me prinesli na kopno". Vojna 1 a d i j a „M a i n e". ,,Maine" je bila vojna ladija dru- 1. avgusta 1895 je nastal, ogenj na ladiji in dne 7. febr. 1897, je zadela ob drugo oklopno ladijo in nje stolpi so bili poškodovani. Meseca julija 1S96 se je zarila pri"Key West na pečine koral; februarja j . ,. ■ , - . 1897 se je razletel na njej zadnii zega razreda in veljala nad tri mi- , , . t , - ™ , ■ *• j , - ta io , del topa v luti Charlestona, več lijone dolarjev. Dne 18. novembra f, , . . i&ork 4-1- ■ v pomorščakov je bilo ranjenih 1890 sojo spustili v morje v J J ' Navy Vardu v Brooklynu. Prostora je imela za 6682 ton in dva vijaka. Imela je dvojna tla; dolga bila 310 čevljev, široka 57, globoka pa 21 i čevljev; stroji so imeli s750 konjskih moči. Glavni krov je bil 14 čevljev nad vodo. Ladijo so obdajale 10 A palca debele jeklene plošče. V dveh vrtečih stolpih sta bila v vsakem po dva velika topova, ktera sta po 12 do 15 čevljev daleč naprej molela. Glavna baterija je imela 4 topove s k rog'.j a m j v obsegu po 10 palcev in 6 po šest palcev v obsegu; pomožna baterija je imela 7 topov z Grozen prizor. Nastopne podrobnosti so pripovedovali gledalci nesreče. Ob 9. uri 45 min. zvečer je bilo nebo za tr<opisom in pošiljatvam naredite llovont: „Glas Naroda", 109 Greenwich fit. New York City da ntčemo videti njih ladij v naši luki. Havana, 21. febr. Kazstrelba Ulinamit bombe je prouzročila po-islednjo ob 12. uri v isizoa gledališču velik strah. V-ie luči so pogasili le in več minut je trajata velika zmešnjava. N^kaj Ž3nsk je omedlelo, druge pa kričale, da se je vuč bloku v daieč slišalo. V mestu so bili mnenja, da ho je ameriška eolninoku ladija „Fern't razletela, ali bolje bila v zrak pognana : iz vseh klubov so ljudje tekli k t proti Havani. »bali. Oficijelno se je priznaio, j V New Yorku in Brooklynu so da je tej razstrelbi uzrok star pre-i imel i v torek 22. febr. zadušnice za že migljej, da naj bode pripravljena. K ljubu tem poročilam pa so zopet čuti druge vesti, da bode Mc-Kinley kongresu predlagal, da naj se raje prostost za Kubo odkupi od Španije, Zjed. države pa prevzamejo poroštvo v platež zahtevanega zneska. Vse tajno. Havana, 22. febr. Zvezna komisija, ktera ima preiskovati uzrok razstrelbe na vojni ladiji „Maine" je imela danes drugo Bejo na parni-ku ,,Mangrove4'. Ne člani komisije, niti zaslišane priče ne smejo nikomur nič povedati o zadevi, dokler komisija dela ne dokonča. Potop-Ijalci opravljajo svoj posel. Od par-nika ,,Mangrove" si» napeljali žico proti „Maine**, da boao potopljalci dobili elekrično razsvitljavo, po telefonu pa poročali kaj vse najdejo. Potopljalci so dobili stro uzkaz nič poročati časnikarjem ali drugim osobam v kakem položaju se ,,Maine" nahaja. Toliko je znano, da so potopljalci našli obilo trupel, a jih niso mogli zvleči na površino, ker jih obdaja zapogneno in zlomh" no že-lezje. Rešili so tudi iz kajitj kapitana srebrno posodo, njego icikle in stroj za pisanje. Popob-dne so vzlekli kartušo topa, od spr Jujega dela ladije. Ta je bila pop luoma cela in bila v Bprednjem skladišču za smodnik; iz tega sklepajo, da se to skladišče ni vnelo. Proti večeru ho zvlekli 12 trupel iz ladije, dose-daj skupaj 158. Merritt Wreking Comp. bode prevzela dvignenje ,,Maine" za $200.000. Najmočnejša ladija v ta namen je ,,Monarch" in že odpljula pir dveh strunk tajne družbe, ktere člani sa v^inoma zamorci. Ranjene št štiri oaobe. M c K i n 1 e v n e č e vojske. Washingto n, 21. febr. Razburjenost minolega tedna vsled nesreče „ Maine" se je nekoliko pole-la^JdjjiUirs^mu, da še vedno do-' hajajo poročila, da razstrelha ni nastala v nctrajščiui ladije. Nekaj ljudi je mnenja, da ako je istina, da se na ladiji ni dogodila nesreča? zakaj naj bi ne Spancem prizanesla vojna? Govori se, da hoče McKin-ley vse storiti, da ne pride do vojne z Španijo, na drugei strani se pa prav marljivo na njo pripravljajo. Ob vsej obali delajo neprestano, tudi na prazuik bodo delali v Navv rardu v Norlolku ; monitorja „Ter-■ror" in ,,Puritan" morata biti v 48 urah pripravljena za odjadrati. Na vseh delih ob obali spravljajo v trdnjave topove, skupljajo strelivo in druge potrebščine. j^Tovarne imajo mnogo naročil za topove, kroglje, puške, naboje in druge stvari. Ustanovljajo se od- dva dneva smo si ogledovali mesto in zanimivosti: tretji dan se pa podali v mesto Torre Anunciata, ravno pod hribom Vezuva. Tam vzela voz in se peljala v izkopano mesto Pompej, ktero je bilo leta 72. po Kristovem rojstvu zasuto z lavo, ktera je prihrumela iz ognjenika Vezuva. V mestu ne biva nihče puste vse tako kakor najdejo pri topa vanju ; samo lavo odstranijo. Videti so ozke ulice vse z lepim imenom tlakovane, mnogo dobro iranjenihhiš in tempeljnov. Pom-ej je jako znamenit in zanimiv, i to pa prihaja sem vsako leto do J.0QQ tujcev si to nesrečno mesto iqjiedati. Ko smo si to zgodovin-fco znamenito mesto ogledali, po-ili smo se na ognjenik Vezuv. Celo smo se vozili z vozom iu ko do-itrmine, vsedla na konje in dobro uro in pol na |spe. 6a na vrh, že blizo jrega se vali dim in ogenj, fla konje in šla peš po ter se prav približala kterem vedno bobni in emetava gorečo lavo, ali zapazila, da so naši ini, zalo se podali iali nazaj proti ^peli še le zvečer ?m se zopet na ^v večni Rim, 5b 9. uri. usmrtene pomorščake na ,,Maine' Pravda proti morilcem delavcev. (Dalje.) Dne 9. febr. je bil kot prva priča zaslišan premogar John Yourshe-kowicz. Povedal kako je marčal z štrajkarji proti Lattimer. Nikogar niso silili ž* njimi marčati, med potjo so se jim delavci prostovoljno pridružili; na predvečer so sklenili, da ne sme nihče orožje seboj nositi. ,,Pri zapadnem Hazletonu so nas napadli šerif in njegovi briči. Šerif me je prijel za suknjo in z njegovim revolverjem v obraz suval. Nič mu nisem storil. Našo ameriško zastavo so nam deputiji raztrgali in nas s ceste odpodili. Videl sem kako so deputiji po štrajkarjih tolkli. Pri Lattimer je šerif dva štrajkarja iz vrste potegnil; njegov revolver sprožil in ustrelil, potem so še le streljali deputiji, potem sem bežal", tako je povedala ta priča. Pokazal je Ario Pardee Plata, daje ta raztrgal ameriško zastavo. Pri spraše- Nastanil sem se v dobrej gostilni, potem se pa podal po mestu. Rim je jako zanimiv; v njem vidiš zi- 1 danja po več nego tisoč let stara, i krasne cerkve in največjo sv. Petra Ogledal sem tudi Vatikan in njegove muzeje. Vse popisati mi ni mogoče ker zahtevalo bi zelo mnogo prostora in časa. Po tri dnevnem i bivanju v Rimu sem se zopet podal na kolodvor in podal čez Florenco, Bologuo, Padovo v Benetk- kjer ee pa nisem dolgo mudil; pc tem pa odpeljal v Trst in Ljubljar " Na j viaku iz Trsta proti Ljubljani sem po dolgem času prvikrat č, in go-;voril slovenski jezik. Tu Ljub-; Ijano sem si ogledal in se zAo pri-drugačila po osodepolnem j otresu, potem pa šel na kolodvor in odpeljal s ,,kofemalnom" proti Novem Mestu in Straži. V domači, j rojstni vasi našel vse svojce zdrave j in vesele, kteri so me že davno pričakovali. Ko Vam pa to pišem gospod urednik, sem se že z Dunaja zopet domu vrnol, kjer sem bil Be-dem dni. Kmalu se zopet poslovim od doma in ohiščem moje ameri-kanske brate in Vas obiščem, potem pa dalje proti ledenem Klou-difeu. Y. sklepu srčni pozdray vsem r^ in zn&ocem, posebno r^ia* >du" in njegovim so-Josip Duller. pa „Glak trudnikom. vanju po zagovorniku zatoženih tudi ta ni nič opravil z svojo zvijačo. John Tusko je pričal, da je bil pri Lattimer od necega deputija s puško na tla pobit, da dva meseca ni mogel delati. Sodnik ga je vprašal zakaj? ,,Ne vem, nisem nič krivega storil, niti eno besedo zgovo-ril". Povedal je, kako so ga po klanju vrgli v voz, potem odpeljali vječo, kjer je bil dva dni, nato so ga še le oddali v bolnišnico. Videl je, kako je šerif nekemu možu revolver na prša nastavil, dasi ni prav nič naredil. ,,Mirni smo bili, nihče se ni dotaknil šerifa", je rekel, „a vsejedno Bo'streljali na nas, evo moj klobuk kako je razstreljen". Zagovornik morilcev je hotel z silo, da priča prizna, da je imel kamen v roki, a ta mu cdločno rekel d a n e. Milary Bonin, pogrebnik iz Haz-letona je prisegal, da je pokopal 13 mož, kteri so bili v Lattimer usmr-teni in popisal rane nekterih. Priča John Andreosky je izpovedal stvari, ktere so napravile velik utis. Ko je bil vprašali, ako so imeli štrajkarji orožje, je odgovoril: „Nikakih, le Bog jih je varoval!" Potem v prostih besedah naslikal prizor pred šolo. Prvi strel je prišel od smeri od šole, potem pa salva, takoj sem se vrgei na tla in po salvi pogledal navzgor in videl šerifa in dva deputija ko so iz vrst stopili. Cul sem kako je vitek človek klical drugemu, ki je bežal: „ako nazaj ne prideš p ..... te že fiksam", oba moža sta pomerila in dvakrat ali trikrat ustrelila za bežečim pre-mogarjem". Ni pa mogel povedati imena tega vitkega moža, pokazal je deputija Frank Clarka, a ni mogel se zagotovostjo reči, da je on. Dne 10. febr. je kot prva priča nastopil Moric Engelman ter pričal kar Be je v tej pravdi že večkrat slišalo, da so deputiji samo čakali na priliko, da bodo streljali in morili. Ko se je dne 10. sept. domu vračal iz zapadnega Hazletona je videl deputise v vrsti stati in puške so imeli v rokah, njemu pa rekli: „Glej, da domu prideš, ako nečeš biti ustreljen 1" Daniel Terry, rojen Ire je pod prisego izrekel, da štrajkarji niso bili oboroženi, niti palic niso imeli. Videl je raz voz, kako je na prvi strel padel velik Magjar, temu strelu so sledili še drugi; štrajkarji so bežali na vse strani, a krvniki za bežečimi streljali. Pri železničnem nasipu je videl moža, kteri je bil ranjen in je poskušal prekoračiti nasip, ali zopet so na njega streljali in ga tudi ustrelili. Priča je z imenom imenoval in tudi pokazal one, kteri so streljali, posebno pa še omenil William Rough, kteri je za bežečimi tekel do železničnega nasipa, dobro pomerjal na ljudi in streljal. Josip Zappa je po tolmaču izpovedal, kako je bil v hrbet ranjen in mu kroglja prišla na prsih nad srcom vun. Moral sleči suknjo, telovnik in srajco, ter se pokazal porotnikom. V dvorani so bile ženske in amrtna tišina je nastala, ko je stopil pred porotnike; celo kapitalistični krvniki so postali resni, ko so porotniki ogledovali rane žrtve. Poljak Avgust Cascotski je pričal v dobrej angleščini, da je šerif po-tegnol revolver in ukazal, da ne smejo dalje korakati v zapadnem Hazletonu, potem so pričeli briči s puškami suvati in kopiti tolči štraj-kujoče. Policija jim je po drugi poti pokazala proti Lattimer. Deputiji so poskakali v voz električne železnice in rekli: „Le počakajte, da v Lattimer pridete, tam bodemo streljali". Pred Hechnanovem hotelom mu je rekel nek mož, da naj ne hodi dalje, da bodo deputiji streljali. Ko je stopil v Farleyev hotel je čul streljanje; njegov brat je nazaj prihitel in bil \ roko ustreljen. Dalje je videl mrtve, ranjene, a pri nikomur orožja. John Pentrick, John Urich, in J-jžef Mekkie so izpovedali kakor že drugi popreje, da so deputiji v zapadnem Hazletonu že rekli, da bodo vse štrajkarje po streljal i kakor pse. Urich je bil v hrbet, Mekkie pa v roko ustreljen, oba sta s^ morala sleči in pokazati rane. Dne 11. febr. seje pri nadaljevanju pravde pokazalo kako grozno uplivajo odvetniki zatoženih na porotnike in kako nesramno pri-stranak je sodnik ter voljno orodje zagovornikov in kapitalistov. Tudi ta dan so kazali rane porotnikom in sodnikom. Prvi nesrečnik je bil Frank Tagv, kteremu so krvnožejni lopovi v hrbet ustrelili sedem krogelj. (Sliko smo predo-čili v zadnjej številki.) Adam Lapinski je izpovedal tako kakor vse prejšnje priče; zatrjeval, da štrajkarji niso bili oboroženi. Pokazal rano, ker mu je kroglja predrla roko. Zagovornik lopovov ga je vprašal od kod je doma in ta povedal da iz rusko-poljske. Vprašal ga je ako pričakuje odškodnine od Zjed. držav, in ta rekel, da ne ve. Zagovornik je zaničljivo govoril, da hočejo Avstrijci in Rusi^zahtevati odškodnino in s tem nameraval pri porotnikihn vzbuditi "nekak gnjev proti tem ljudem. Tožnik je protestiral proti temu postopanju zagovornika, ali kapitalistični sluga sodnik mu dovolil, da sme govoriti in zpraševati take stvari. Mike Groshach je prisegel, da je bil v prvi vrsti in videl šerifa z revolverjem v roki; nekdo je ukazal streljati in nato se pričelo morenje. Nek deputy je rekel smrtno ranjenemu, kteri gaje prosil vodi: „Pe-kel ti bodem dal". Ali zagovornik lopovov je protestira! tej izpovedi. Sodnik pa odjenjal. Andrew Mayer, 16 let stari deček je ob berglji prišel pred sodišče (naslikan v zadnji številki). ,,Kje si se poškodoval Andrew?" ga je vprašal javni tožnik. „V Lattimer so me deputiji ustrelili", je deček odgovoril. Potem povedal, kako je bil ranjen, ko je bežal. Zagovornik je dečka spraševal z vsemi zvijačami in ž njega zvlekel, daje zato šel v Lattimer, ker se ni upal odreči štrajkujočim. Potem je javni tožnik zahteval, da naj se dovoli, da priče povedo kaj so slišale od deputijev pred, med in po streljanju. Sodnik je rekel, da to ne spada sem, sedaj so se oglasili tudi zagovorniki zoper to; javni tožnik je hotel dokazati, da so deputiji z namenom pestrelili š^rajkujoče; ali „pravični" ( 1?) sodnik je zopet „pravo" priznal kapitalističnim morilcem. Martin Lacher je prisegel, da je videl, kako je nek krvolok ranjenega in nezavestnega Mayerja na tleh ležečega še z nogo suval. Zagovornik je hotel dokazati, da je ta šel zato v Lattimer, da bi tam škandal delal, ali priča gaje dobro zavrnol. Dne 12. febr. Danes je eden odvetnikov rekel pri sodniji, da so imeli deputiji popolnoma pravo streljati, in da Hodo prinesli spričevalo zato. Šerif mora z vsemi sredstvi gledati, da vzdrži mir in red. (O lep red neoborožene in mirne ljudi poBtreliti!) Drugi advokat general Palmer, se je celo izjavil, da bode ta pravda dokazala pravo in dolečila tudi v bodoče kako se ima postopati. (Tako Bvest si je oproščenja zatoženih ; štrajkarji bodo pa tudi v bodoče vedeli kako bodo postopali!) Odvetniki so se izjavili, da bode sodnik najbrže poroto odpustil, ker ni dovolj dokazov za zatožbo. (Če ni to najskrajnejša nesramnost potem pač ne vemo kje se nesramnost prične, ali mogoče je, da kapitalistični lizun to stori, v deželi dvojnega prava je vse mogoče. Uredn.) Priča Mike Krupka je povedal kar so drage priče že preje povedale Odvetnik Palmer ga je vprašal zakaj se je pridružil štrajkarjem? „ Večji zaslužek sem hotel imeti, k«r od prejš jega niBem mogel živeti !" je dobil za odgovor. Služk inja Mary Kohler je povedala, da so bili štrajkarji mirni ko so v Lattimer marčali. Pri spraševanju advokatov je rekla, da so se ženske bale, ko so delavci marčali v Lattimer. To je prouzročilo veselje med advokati, ker rabiti so hoteli kot dokaz, da so se delavci ■labo obnašali, ali vse veselje jim je pokvaril pomožni pravdnik, ker je dekle vprašal: „Zakaj bo se bale?" — ,,Zato ker so čule, da bodo deputiji streljali", je bil izvrsten odgovor. Advokatje so pa bili kakor politi pudeljui. John Patiska je izpovedoval, da je^idel kako so deputiji šli iskat pj^H^f neko prodajalnico sč žele- zom. Čul jih je ko so se pogovarjali kako bodo štrajkarje postrelili. V Lattimer je videl kako je šerif štrajkarje z revolverjem v obraz suval. Popisal grome prizore mo-renja kakor drugi pred njim in povedal kako so deputiji na bežeče deiavce streljali. Pri spraševanju advokatov krvolokov je priča odločno izrekla, da šerif ni bil v ni-kaki nevarnosti. Dne 14. febr. Prva priča ta dan John Putsi je povedal, da je marčal z štrajkarji v Lattimer; tam jim je prišel nasproti šerif z velikim revolverjem v roki. Kmalu nato so pričeli streljati. On je bežal, a dobil kroglo v koleno; padel je in videl kako so deputiji mimo njega tekli in streljali na bežeče štrajkarje. Andrej Stulp je pod prisego izrekel, da so pri zborovanju skleuoli marčati brez palic in brez orožja; sam je nosii ameriško zastavo; videl je, kako je šerif moža iz vrste potegnil; dva štrajkarja sta ga hotela mu iztrgati, na kar jima je šerif revolver nastavil in večkrat sprožil. Marcy Grunvage je šel z štrajkarji do zapadnega Hazletona, tam ga prijel eden deputijev in rekel, da bi bilo boljše, ako grfe domu, ker tam se bode „nekaj" zgodilo. Sel v Lattimer in čul kako je šerif zapove-dal streljati. Jurij Rexter je videl, kako je padel zastavonoša. Takoj po prvih strelih je padel. Našli so ga v ne-kej luži; zastavo pa še trdno držai, ko se je boril z smrtjo. Priča John Mense je v petek pričal in ko je v soboto v Hanvood nazaj prišel na delo, ga je superintendent vprašal: ,,Ti si včeraj v Willkesbarre zoper nas pričal, ali ne? Ti—. Le pojdi, tukaj ni dela za tebe." Tako postopajo ti plemeniti gospodje. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. 3Iempkis, Tenn., 19. febr. Gospod urednik, blagovolite moj dopis uvrstiti v predale cenjenega nam delavskega lista. Dragi rojaki iz čabarskega okraja, znano Vam je, kako je žid Kraus v jeseni pisal v Oabar svojemu agentu Bro-vetu, da mu naj pošlje 150 do 200 šumskih delavcev v Ameriko, da bodo srečni in dobili pri njem dober zaslužek, spreten delavec bode zaslužil po^ 10 gld. avstr. velj lia dan, najslabeji pa po 6 gld. na dan. Ta židovski agent Brovet je na vse mogoče načine nagovarjal siroma-§ki narod, da naj gredo moški v Ameriko in to vse, da je naredil dober ,,Trinkgeld", saj je itak njegovo načelo „Ubibene, ibi patria". A žalibog na našo veliko nesrečo, verjelo nas je mnogo njegovim besedam in smo se zelo prevarili, kr>r ko smo došli na imenovano mest«», to je na toliko pohvaljene jagode z velikimi košaricami, pa jf bilo vse drugače nrgo so nam obečali in niti polovico ni istine. Žid Kraus nas je izročil kakor sužnje svojemu poslovodju Koblerju v Shrevepurt, La. A ko seje ta siromašni narod zavedel kaj ima prestati pred ozko-srčnim zidom in pričel se pritoževati jim je odgovoril: „Idite k vragu". A kaj hočejo siromaki, jezika ne znajo, ne vedo se kam obrniti in nikomor pomagati, zato delajo, da se prežive, a doma je pa večina njih vzela novce na posodo po 150 do 200 gld., zapustili ženo in deca, nemajo kaj obleči niti jesti ter željno pričakujejo, da jim pošljejo možje kake novce, da si najpotrebneje kupijo, a to se pre-mnogokrat zgoditi nemore, ker požrešni Zidje in njih bosi ne dajo zaslužka. Poslovodja Kobler nas je izročil bosu Lipovcu, pravemu pijancu, ta bi pa trpinom rad kri spil, ker krvavo prislužene novce odbija in utrguje, najraje bi kar vse vzel. Lansko leto je temu delavskemu oderuhu doma pogorela hiša, a naj bode si svest, da ga bode Bog še potipal, ker dela toliko krivice. Ali dovolj naj bode o tem. Dragi rojaki, šumski delavci, po Texastr, Mississippi^ Arkansasu in druzih krajih širne Amerike, na- znanjam Vam, da se dne 22. febr. vračam v staro, milo mi Hrvatsko domovino, ter Vam priporočam, da kadar se bodete tudi Vi domu podali, obrnite se na g. Fr. Sakserja v New Yorku, ta gospod Vas bode lepo sprejel in tudi dobro oskrbel za Vas vse, ter po dobrem potu domu poslal; drugače Vas bode pa žep bolel. Pri mojem odhodu Vam želim ljubo zdravje in Vas prav srčno pozdravljam, Bog Vas obvaruj pred vsem zlom, posebno pa pred Židi: Krauz in Koblerjem in od njih „bosa" Lipovca. Vaš rojak Alojz Resman« Sparta, Minn., 18. febr. Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim za vsprejem mojih par vrstic v našem cenjenem listu. Poročati imam žalostno novico iz našega mladega mesta; zopet je bleda žena smrt dvignila koso in mahnila ž njo po našem rojaku. Dne 16. febr. zjutraj je šel mladenič Frank Zlatorepec zdrav in vesel na delo, a okolu desete ure dopoludne, ko je delal na svojem prostoru, se je utrgal velik plaz rude in padel nanj ; zlomilo mu je nogo, po telesu pa tako poškodovalo, da je takoj umrl, ko so ga iz rova pripeljali. Pokojnik je bil jako priden mladenič v najlepših letih, ker star je bil 27 let. V stari domovini bodo po njem žalovali stariši, trije bratje, sestra, tukaj pa žaluje po njem brat. Doma je bil iz Bruliajne vasi, župnija Dobrepolje. V društvu ni bil nobenem. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Pokopal ga je dne 17. febr. na Virginiji čast. g. M. B i 1-b a n. Toraj zopet krije rojaka slo-bodna zemlja amerikanBka. Se nekaj imam poročati dragim rojakom.Tukaj ima rudokop'Minne-sota Iron Co., z imenom Genoa Iron Company. Ko je pokojnika ubilo, ostavilo naB je delo precejšnje število Slovencev in tudi nekaj Fincev kakor je običajno in isti dan doma ostali. Ko smo drugi dan zopet prišli na delo, zvemo od „timekiperja", da mu je superintendent rekel, da za včerajšnji dan nima nobeden mož šihta, tudi pol dneva ne dobimo plačanega, ker smo šli domu. O polu dne smo šli iz rova in se najprej podali k keptnu Harst, ta nam je rekel, da nima nič pri tej zadevi, in rekel pojdite k auperintendentu, kar smo tudi storili; a ta nam je povedal, da nam nič ne plača za včerejšnji dan. Toraj taki so ti oderuhi. Superintendent je še mlad neizkušen človek, keptn Hary pa ničvreden, saj ga rojaki dobro poznajo. To je oni mož, ki je bil pred par leti v Towru za keptna in mu je ob času štrajka zelo slaba predla, ker ako se ne bi skril, bi jih dobro skupil. Mi smo pa na to umazanost delo popustili, ker se nam gnjusi za tako haudo delati, ktera se je polakoninila naših trdo prisluženih novcev. Ne smem pa reči, da vsi, nekaj jih je takoj popihalo v rov na delo; žal da tukaj v MinneBoti ni sloge, posebno med našim narodom, kt-r dosti jih, ki bi šli za vsak denar delati. Z Bogom rojaki. John Vidic. Bazne vesti. De Lome odpotoval. Španski, bivši poslanik v Wa-shingtonu Dupuy de Lome je mi-noli petek z svojo družino in več služabniki odpotoval iz New Yorka s parnikom ,,Britannic". Pred odhodom parnika je več časnikarskih poročevalcev hotelo pozvedeti njegovo mnenje o ponesrečenju,Maine' v Havani, ali mož ni hotel nič o tej zadevi govoriti. Policaji bo ga stražili do poslednjega trenotka, da bi se mu nič žalega ne storilo. Hranil $800, zgubil $100.000. Bivši governor Morton je vsled hranenja $800 na leto, zgubil $100.-000. On je namreč posestnik hiše štev. 114—118 Nassau Str., ktero je uničil ogenj pred kratkem kakor smo omenili v poslednji številki. Do srede je imel poslopie zavarovano za 8250.000. V četrtek je potekel rok zavarovanja za $100.000, a Morton ga ni hotel podaljšati iz edinega uzroka, da prihrani $800 na leto. Štiriindvajset ur nato je ogenj poslopje uničil. 4 msefsssssisaa Naznanilo. Francoska parobrodna fžba je ".nižala ceno prevož-i listkom do Innsbruka od 10 na I30.10. To velja le do preklica. Naše Čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav. Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co. "liliji1^'Hi«i -«*Hi..ndlii....i T - . O 1/L .i/>/. Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y rafc a- Hfc......mil:....ju.......■■ii!,.mti.....-m,- --i- HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek lastnik. Priporoča posestnikom Be r Sal .nov in gro erijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o tke (Cigars) p. - jako nizkei ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r i i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik Prič-- list). Naročila se vestno in točno izvršuj ; . Uzorce (Samples) kakor tudi večj:i i:ar- -ila pošiljam po ExpreBu prosto in se pri sprejemu nič n- i lača, ai mi gotovi novci* M one v Order ali chek pošlje z naroč'-. • vr-d. N ■ vc se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda 4. Moj naslov }■■: F. A. DUSCHEK 345 E. 78 STR. Spretni agentje se sprejmn proti obodnim pogojem. NEW YORK, city. Svoji k svojim! i. V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo | parobrodne in zelezniške listke I po najnižjih cenah. Slika predslavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo ^>15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaajem: Jakob Stonich, KibJS. MADISON STREET. CHICAGO. ILL. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je cudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nja za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. p0. polne orgije, ktere igrajo 300 komadov, - - . veljajo le $6. Sedai ie čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam $3 in mi vam pošljemo in instrument, ostal« $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče Drino znalnih pisem. F Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil m t - s .. Rud. Pochauer Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom Klane V mojo prodajalno vabi kupce. (Kratkočasi ure. Ad. Jersich. HRVATSKE DOMOY IKE SIK glasoviti iu proslavljeni zdravnik BrMJWAM PO sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave, KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega n.-mšk.^a vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jed< n ijajprii i! i iravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakcvrstnili netranjili Mor tudi vnanjll bolezni). j Glasoviti in pro-| stavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čili zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 ietno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v {to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami .Dr. G. IVAN POHEK, jega rojakajDra. Gjura Ivana P, heka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov iu dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi t<^ga naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstuihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-j i na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati j /ojemi rojaku in bratu, po krvi in rodu. T rOHB Denar zaslužim z organom. Vsi Naslov P. 0. Box 1355. ga ljubijo. John Zoblich. STANDARD MANUFACTURING CO 45 Vesev Street, IV'sk York. Ur. G. IVA IS seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk iu otrok: v tem je nedosegljiv. vsi oni, kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi. daje bolezen neozdravljiva, on to' pove detični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem' svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 6th & Minnesota Ave., KANSAS CITY, , KANr ,.VigEeay&4* dospela. Španska vojna ladija newvorSki luki. Strogo jo bodo stražili. Španska vojna ladija ,,Vizcaya", ktero so že nekaj dni pričakovali v newyorfiki luki, je dospela v petek ob 4. uri popoludne, Na obali so bili ljudje zelo razburjeni. Tisoče ljudi iz sosednih krajev je hitelo na obali gledati ladijo. Ob 6i uri se je ,, Vixcaya" zasidrala v bližini Fire Island in še ni gotovo, ako bode dospela v luko. Vsa policija je na nogah, policijski mali parniki z 67 možmi jo bodo v bližini stražili in obdali s kordonom. da se jej nič ne pripeti; nihče se ne -bode smel bližati španskej vojni ladiji. Sklicali sn tudi vso policijsko rezervo, da bode stražila na obali in ljudstvo ne bode prouzro-čalo sovražnih demonstracij. Mali parniki iz Navy Yarda bodo tudi stražili to ladijo. Vojna ladija ,,Vizcaya" je največja in najlepša ladija španska mornarnice. Leta 1891. je bila do-gotovljena in delana po uzorcu „Infanta Maria Theresa", ktera je bila ob času čikaške razstave v New Yorka. Dolga je 340 čevljev, v sredi 67 čevljev široka in ima prostora z 7000 ton, stroje za 13.000 koujskih moči in vozi po 20 vrst v uri. Veljala je 3 milijone dolarjev. Zapovednik na njej je I). Antonio En late. Z očetovim denarjem v Klondike. Advokat Lorenz Zeller, stanujoč 326 E. 124 ulica, je naprosil policijo, da poišče njegovega 24 let starega sina Willie, kteri mu je s #3000 ubežal v Klondike. Med odsotnostjo njegovega očita je Willie kolekti-ral novce zsf najemščino od hiš, ktere so bile last njegovega očeta in ta posel redno in pošteno vodil, dokler ga ni zlata mrzlica nad vladala. Minolo sredo, pred dohodom očeta je Willie vzel z banke $300*• ter kupil zase in mladega prijatelja Paragasa potrebne stvari za Klondike in jo tja popihal. Policija je obema za petami in upa oba kmalu zasačiti. Ni daleč prišel. Willie Zellerja in njegovtga solucijo iz humanitarnih uzrokov. Dolgi delavni čas iu prezgodnje delo otrok je zelo na kvar delavskemu stanu, in ako v jednem delu dežele delajo le 5S, v drugem 66 in celo 72 ur na teden, potem ni mogoče misliti na tekmovanje. Col. Orr in kapitan Smvthe, prvi bivši predsednik Piemont Manuf. Co. za ktero* del a 1400 delavcev, sta govorila zoper resolucijo. Ni sicer pričakovati, da bode že ta kongres kaj storil v tej zadevi, a vendar je dobro da se prične agitacija in ako bodo delavci vedno zahtevali, se utegne vendar nekaj zgoditi na njih korist. Vihar v Connecticut- A n s o n i a , Conn., 22. febr. Vihar, kteri je pričel minolo soboto razsajati še danes traja. Škodo, ktero je napravil tukaj in v okolici na vrto\ih in žici telefona in brzo-java. cenijo na S200.000. Promet električne železnice med Porrington in Winster je ustavljen, ker je žica na množili krajih potrgana. kteri je 30 milj od tukaj razsajal, je zgorelo sedem žensk. V sem Coun-tyu je uničenih 70 domačij. L;idija potopila. 30 p o m o r š č a k o v utonil o. Wood .<■= h a 1 1. Mass., 22. febr. Ladija ,,Asia" se j«* pri hudem viharju pri Nantucket Islandu potopila. Lesovje, jadra in več zavojev p rediva so vali vrgli na obal, del dolgega čolna z napisom ,,Asia" je našel član rešilne postaje na obali, tudi druge stvari te ladije so našli. .Azija"' j** vozila iz Manila proti Bostonu in imela^ i 1.000 zavojev prediva za tovor. Možtvo vlačilne ladije „McCanley" je našlo truplo moža z malo deklico. Deklica je bila z rokami ovita okolu vratu moža: mož je bil star kakih 40 let. Ali bode zopet št raj k. A 1 too n a. Pa., 17. febr. rovauje prem« garjev je variša so policaji že v Chicagi pri [jeli. Imela sta revolverje in vso »ripravo za Klondike, ter tri pse. Uileijelne številke. ban y ^ febr. Poročilo >misarja za delavsko statistiko, McDonough bode jutri postavo-ajalstvu izročeno. Mož pravi, da je bilo dne 31. marca 1897 927 delavskih orgauizacij z 142.670 člani, [dne 30. junija mu je 975 Unij na-cnanilo 151.206 članov in 30. septembra 1009 Unij z 167.454 člani, led temi je bilo 5702 žensk. Dne [31. marca je bilo 43.631 organiziranih delavcev brez posla ali 36. 6 odstot., dne 30. junija se je to število znižalo na 27.378 ali 18.1 ad-stot., dne 30. septembra pa na 23.230 ali 13.9 odstot. V prvem četrtletju so delali organizirani delavci povprečno 58 dni, delavke pa 63 dni, v drugem četrtletju so delali delavci po t>9, ženske pa 57, v tretjem četrtletju delavci po 67, delavke pa po 66 dni. Povprečni zaslužek organiziranih delavcev je zuašal v prvih treh mesecih leta 1897. za rnožke 8155.66, za ženske $85.63, v drugem četrtletju za rnožke S159.12, za ženske pa $81.39, v tretjem četrtletju za možke «174.40, za ženske 191.80. Prvič je poročal komisar McDonough tudi o zaslužkih farmerskih lelavcev. Od 1255 došlih poročil zračunal, daje znašal povrprečni ilužek teh delavcev po 99 centov ta dan po leti, 74 centov po zimi brez hrane. Mesečni zaslužek s hrano je pa znašal S 18.08 po leti, $13 87 po zimi, brez hrane S23.20 po leti, $14.95 po zimi. V poročilu pravi, da je položij poljedelcev ▼ državi zelo slab ker so delavski zaslužki vedno višji, cene pridelkov pa vedno nižji. ~ ivnem uradu za preskrbo-služb je iskalo 7315 osob petina teh je dobilo delo im posredovauju. Izkušnja la mož po 45. letu že težko lobi,ženska pa po prekoračenju ita težko dobi službo kot služ- ^ftbPraalni delavni dan. kW as h i n g t o n, 18. febr. Ko iposlednji teden mnogo govorili ^ongresu o dobrih časih, se je lil Diugley ter govoril o zuiža-,zaslužka tekalcev iu prejcev nahajajoči h se v štrajku. Mož lenja, da bi se tem delavcem pomagalo, ako bi zveza dobi-ivioo napraviti postave o de-[dobi in starosti delavcev v jvarnah. Zbornica je že do-lve resoluciji v ta namen in i je obravnaval justični odsek idevi. Lovering, Walker in srald vsi trije zastopniki iz ichusettsa so podpirali to re- Zbo-izdalo dani poziv na premogarie West Vir-ginie, Marv'and i allocking Valley, da se organizirajo, ker dne 1. aprila ima nastati strajk za o.semurno delo i u zvišanje zaslužka za 10 odstot., kakor bilo dogovorjeuo s podjetniki na čika^k^m zborovanju. Pričakovati je. da bode 50.000 delavcev štrajkalo. Delavci po centralni Pennsvlvaniji morajo do 1. aprila pridobiti osemurno delo in zvišani to- I zasluži-k. ali pa štrajkati. Motljeu pogreb. N e \v Castle, Pa., 22. febr. Ko so v Iloytdale včeraj hoteli blagosloviti truplo, so se udrla tla in vsi žalujoči padli v klpt. Dve deklici so tako tež vo .'poškodovani, da ni upati, da okrevati. Št raj k zaradi znižanja zaslužka. 1! e 1 1 a 1 r e . O., 21. i'ebr. Wheeling Iron A- Steei Co., so danes večer zaprli, ker so šli delavci na štrajk zaradi znižanja zaslužka od 5 do 50 odst >t. Predsednik C. R. Hubbard je odložil vsako priznanje in se izjavil. da bodo v tovarno sprejeti ljudi, kteri nis<> pri 1'niji, ako delavci ne b.)do odnehali. Španc ubit zaradi politike. C i n c i n n u t i, O., 18. febr. V bi žini Irleii'tov rova v Wellstonse je daneg bahal španski premogar imenom Ollandary Alexandro, da zamorejo Spanci z lahka Amerika ihv premagati. Zaradi tega seje pričel prepir z jednimAmerikancem s tem, daje Spanca ubil z udarcem njegovega krampa po glavi. Spanc je bil takoj mrtev. Morilca še niso zaprli. Altgeld za zvezni senat. Kast S t. Louis, 111., 21. febr. Kakih 150 odličnih demokratov iz južnega Illinoisa se je tukaj zbralo v posvetovanje in sklenoli bivšega governerja Altgelda predlagati kandidatom zveznega senata. Ravno tako so sprejeli resolucijo, da leta 1900. zopet priporočajo kandidaturo Brvana. Lineal i so «*a. Center, Ala., 20. febr. Pred štirinajstimi dnevi je zamorec Kel-log posi no oskrunil belopoltno de-klicu in potem u bežal. Zasledovali so ga nekteri ljudje, in so se čez par dni vrnoli ter izjavili, da ga niso našli. Sedaj so pa našli njegovo truplo v nekem grmu obešeno. • Izdelovanje sladkorja iz pese. B i n g h a m t o n, 20. febr. V Conklinu, kake dve mitje iztočno od tukaj kjer so voda, zemlja in vse druge okoliščine ugodne, bodo napravili veliko tovarno za sladkor iz pese. Farmerji sto milj ua okolu so napravili pogodbe za izdelovanje pese. Poslopje že zidajo, stroji so pa došli iz Evrope. V teku treh mesecev upajo pričeti delati. V Le-stershire se je tudi več kapitalistov združilo, da postavijo tovarno za sladkor. Sedem žena zgorelo. Columbia,«. C., 22. febr. Pri poskušanju pogasiti gojzdni požar, Kitajke odpeljali. Sau Francisco, 21. febr. V poslednjem tednu je bilo osem Kitajk odpeljanih iz kitajskega dela mesta. Kitajski konzul je bil v policijskem glavnem stanu in prosil pomoči od načelnika Lease. Ponudil je $1000 nagrade za vsakoga, kterega vlove in je bil deležen pri odpeljanju. Govori se, da ,,highbinders" preskrbujejo Bvoje rojake v druzih delih države z sužkinjami in dobč za vsako $200. Pohlep za zlatom. S a n F r a n c i s c o, 16. febr. Mrzlica in pohlepnost za zlatom se vedno bolj širi. Do danes sredo opoludne odrine od tukaj šest par-nikov proti zlati deželi in ž njimi potuje 2100 potnikov v Klondike. Seattle, Wrash., 16. febr. Ni-kakega dvoma ni več o utopljenju paruika ,,Clara Newada". Celo v pisarni družbe nimajo nikakega upanja več. George Peck iz Seaward City, Alaska, je poročal, da je videl kako [se je pamik potopil. V gosti megli je čul hudo razstrelijo na kar se je parnik potopil. Na njem je bilo 25 potnikov in 28 pomorščakov. Parnik ,,Rustier" iz Juneau je odpljul, da še reši, ako je kaj mogoče. Važno za potovalee v Alasko. V a n c o u v e r , B. C., 19. febr. Joyce, sergeant policije v Klondike je danes dospel iz Big Salmon se zapečatinimi brzojavi od governerja Walsh in povedal, da so pota v Klondike dobra, na saneh, v ktere so vpreženi psi se zamore z 250 fuuti tovora napraviti na dan 75 milj pota. Psi so na potu boljši nego severni jeleni. Joyce je tudi povedal, da nikogar ne puste čez kanadsko mejo, ako nima najmanjjza eno leto živeža. Kapitalizem v Klondike. Tac o m a, Wash., 20. febr. V Daw son City se je ustanovil inouo-pol pod imenom Bonanza-Eldorado Co., z glavnico 200 milijonov dolarjev ; ta družba namerava ob obeh teh potokih vse ciaime spraviti pod svojo kontrolo in obdelovati z stroji. James M. Scoville iz Syracuse je danes sem dospel, da kupi tvarino, da zveže rove z Dawson City z brzojavom in telefonom. Tudi Rothschildi se pripravljajo na obdelovanje rovov in nakup clai-mov. Štrajk delavcev pri bombažu na ju£u. C i tv o f M e x i c o , 19. febr. Vsi delavci Colmena in Barron prejnic so Jšli na štrajk zaradi znižanja plače. Governerju Villada so odposlali prošnjo za pomoč in se v njej izrekli, da so njih zaslužki zelo majhni sedaj iu nikakor ne morejo delati in živeti pri znižanemu zaslužku. Evropejske in droge vesti. Bern (Švica), 20. febr. Švicarsko ljudstvo je v narodnem glasovanju z 300.000 proti 175.000 sprejelo predlog, da železnice preidejo v državno oskrb. L o n d o n , 21. febr. „Pall Mali Gazette" poroča, daje likvidacija o premoženju kneza Frac Auersperga končana. Ta je namreč pobegnil, ko je velik del premoženja zapravil in se baje sedaj nshaja v New Yorku v nekem hotelu, da vozi z vspenjačo. London, 22. febr. Najugoza-padu Angleške * razsaja" že 48 ur vihar z snegom in je hud mraz. V Portsmouth ni mogoče hoditi po ulicah, sneg je na njih štiri do pet čevljev visok. Pri Cranmore je železniški vlaks*zamedlo. V trgu Harborough je kazal toplomer danes zjutraj 18 stopinj pod ničlo. Francoski parnik potopil. Francoski parnik „Flachat", kteri je iz Marseille pljul proti Colon, se je dne 16 febr. zjutraj razbil v gosti megli na obali otoka Anaga, s padajočem k Kanarskim otokom. Devetinštirideset potnikov in 38 pomorščakov je utonilo; kapitan, 12 pomorščakov in eden potnik so bili rešeni. Velika nesreča v premogokopn. Nad 100 premoga rjev mrtvih v Bochum na Nemškem. I-idjs^fcoIlsi- Pove rtno. (Povest iz Italijanščine. ) Zgodba njegovih mladih let je kmalu povedana. V grmu, pokritega z siromašno odejo, so ga našli. Nihče nI vedel kdo so njegovi stariši.. Ker ga',niso mogli pustiti, da bi tam pogiuol, so ga krstili in oddali v rejo neki starki, ktera t je zato dobila nekaj lir na leto. Prva leta njegovega življenja je ležal na pol gol, malo nadzorovan, ua ledini za vasjoj*inB solnce g£i je obsevalo. Dan za dnevom ga je obsevalo z ljubo gorkoto, da je dobilo njegovo malo telo zdravo barvo, njegove oči postale svitle, ustnice pa rudeče kakor zrele črešnje. Pričel je prevračati kozolce in tekati. ,,Ta žival", rekel je najstarejši občiuar, ko ga je ojlvzel stari ženici in izročil v hrano razdrobovalcu cestnega kamena. , Postal je bolj razposajen nego drugi poredneži njegovega krušnega očeta in se vedno ž njimi pretepal. Dasiravno je bil toliko tepen, da se je čuditi, da so nj-govi ravni udi vse to prenesti mogli, se je dan do dneva bolj razvijal. Kakor hitro je uekoliko odraste!, so ga poslali v šolo. Priučil se ni nič, kral pa je kakor sraka. Včasih je razdelil ukradeno, ker bil je dobrosrčen ; ljubil je. da se je nasitil iu imel sem in tja kako igračo. Pri veronauku seje slabo obnašal in ni kazal nikakega zanimanja. Najpretresljivi nauki in svarenja niso nič izdala pri njem : posmehoval se je razposajeno : pazzi! Temveč ko je bil tepen od svojih učiteljev, bolj koje trpel glad. — ker drobilec kamenja je najpreje dal svojim otrokom uborna jedila — tem glasueji in boij razsajal je. Ivo je prvič klečal v spoveduici, ni kazal nikakega kesa za sv>je grehe in župnik mu je šepetal : „ Povej mi Gaeteno, ali bodeš vedno ostal tako zloben, ali vendar pričneš postajati priden deček?" Deček je zaškripal se zobmi. „To je za Syndacos Antonio ali mlade Conti Calvo". Župnik se je stresel in mislil: popolnoma pokvarjen. Pri tem ni nič več pomoči. Gaetano je zapustil z slabo rav-nano dušo tako brez tolažbe cerkev, kakor je v njo stopil. Zunaj je meta i kamenje proti ptičjemu gnjezdu iu mencal proti domu. Ko je znal čitati in pisati, so ga vzeli iz šole. Tako je kmalu sedel poleg krušnega očeta na cesti in kamenje razbijal. Imela sta poleg sebe sodček vode in par kosov ..polente". Bila je vroča, prašna cesta, na kterej sta delala noge in mu spraznili žepe iskaje igrač ali kako skorjico kruha. Velika, črna, štirivoglata eoba v kterej so stanovali, je imela ilovnata tla, v kotih pa bili snopi koruzne slame za njih ležišče; v teh prostorih ni hotel ostati po dnevu. Raje bi d^lal zunaj na pripekajočem solncu. Tam je saj videl božjo krasoto, v zaduhlih prostorih pa samo siromaščino. Vse krasne gore v zlatim vijola-stem podnebju, mirna temnozelena jezera, doline z njih rumenimi kočami in lepo rastočimi kostanjevimi goizdovi. Mnogokrat mu je padalo iz rok kladivo iu on glednl predse v daljavo. Nekako srečen je bil, globoko vzdihuol, in nežno se je pobesilo njegovo oko. Hkrati pa čutil surovo pest na hrbtu. ,,Ti leni osel, ali zopet le-niš?" Zaničljivo je bljuuil in veselo tolči razgreto kamenje. (Dalje prihodnjič.) pričel Drobnosti. Dauašnjo številko smo delu naročnikom, kteri za letos niso še nikake naročnine poslali, list ustavili, ker nemoremo drugače postopati. Mi ne dobimo ne papirja, ne stanovanja, ne delavcev na ,,počak ', toraj tudi sami nemoremo kreditirati, ker pri tem največ mi zgubimo. Rojake opozorujemo na naročbo za ,.Mohorjevo družbo". Sest lepih knjig za en dolar! Poslednji teden je! Naročila sprejemamo tudi mi, ako v pravem času dobimo novce, na naročbo brez novcev nemoremo ozira jemati. * * * Iz C a 1 u m e t a, Mich., se nam p roča, da je dne 16. febr. v rudo-kopu ponesrečil Aleš Lakner, lajal, a gospodinja, ki je plazcc opazila, videla je tudi neznano bo v temi z bežati, je skoraj gotove da je ogenj zanetila zlobna roka. Ustrelil Be je v neki gostilni v Mt riboru trgovski pomočnik Ivan Ko"| renjak, rojen pri Sv. Barbari pv Ptuji leta 1874. — V mariborski kazini nastal je v nedeljo zvečer dne 30. jan. prepir med dragouskimi častniki in nekem doktorandom medicine imenom Atteneder. Nad-poročnik Wescher opazoval je baje ostro dijaka pri sosednji mizi, za kar ga je ta prašal po vzroku. Padle so od obeh strani zaušnice, ter so gostje le komaj ubranili dijaka čast-uiških sabelj. Drugi dan dne 31. jan. pa je bil napovedan med obema dvoboj na pištole, pri katerem je dobil medicinec krogijo v srce, da je na mesti umrl. Ljudstvo je baje zelo razburjeno. * * * 84. leto svojega življenja je dovršil dne 4. t. m. veliki biskup, veliki Slovan: Josip Juraj Stross-mayer. Ne le za Hrvate, — kakor pravi .,0bzora — ampak za vse avstrijsko slovanstvo je Stross-maverjevo ime emblem prava, nade in svetlosti. Vsklikuimo torej v bratskem objemu z narodom hrvatskim : Bog nam ohrani še mnogo let to svetlo zvezdo na našem obzorju ! * * * V sled pijance v anjaumrl. V Spod. Jaršah napil se je kmet Franc Zabavnik ter se viegel čez noč za peč v gostilni. Zjutraj našli so ga mrtvega. Zadel ga je mrtvoud. Raztresen. Profesor: „Tukaj je zelo mrzlo!'4 — Brivec: „Da, precej hladno je, gospod profesor i" — Profesor: ,.Ako mi ne zamerite, bodem pa klobuk ua glavi obdržal ta čas, ko me ostrižete!" Aleš doma tuš. Več prihodnjič. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za iz Oberlina. župnija Draga- *40f.°g^. avstr. veljave pri-r J & j dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. I m r 1 je dne 1. febr. v Preserji ondotni župnik č. g. Ignacij Podobnik. — V Borovnici pa je umrl isti dan nenadoma župan Suhodoluik. — I'mrl je dne 28. prosinca t. 1. c. kr. notar Fran Strašek v Starem trgu na Notranjskem. Rajni je bil požrtvovalen narodnjak in izgledeu domoljub N. p. v. m. ! * * * Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet je sklenil v svoji seji dne 31. dec. 1S97, petdesetletnico cesarjevega vladanja praznovati na slovesen način s tem, da zgradi nov most, uovo revno hišo, napravi mestno ljudsko kopelj in v spomin na ta dogodek nakloni mestnim revežem, šolam in uslužbencem razne podpore in nagrade, v kateri namen je votiral 5000 gld Pozor rojakoma ANTONU STRAHU in STIVE BARIČU; prvi mi je dolžan S62, drugi pa S300 iu to že nad štiri leta, t»ko mi le polovico plačata jima ostali .dolg drage !je odpuščam. M. SeVer, Box 19*., Ely, Minn. \ x Poziv. Podpisani opozoruje svoje ,,prijatelje", kteriui je bil v sili dober, da se name spomnijo in store svoj«-dolžnost, ker sedaj novce potrebujem in je tudi čas, da se izkažejo Strme serpentine so vodih* v kateri namen je votiral 5000 gld. l>ošteiljabe- Ob ovojem času sem k imenitnemu hotelu, potem dalje — Na sv. Jakoba trgu, kjer so zdaj lePe uoYce žr*voval in bi rad videl, skozi gojzde in doline, skozi siro- podrli nekdanji redutui poslopji, tla se mi Povr"pj°> drugače bodem mašne vasi z ubožnimi kočami, zgradila bode mestna občina to leto mo.ral. V8e_ dotične javno z imenom Na nasprotnej strani pa je vodila dvojih novih iu modernih poslopij ; i terJatl v Jlstu- Pozdrav: IgnacDei-proti Bolzanu, kjer dozore debele slov. dekliško osemrazrednico ter breskve in sočintto grozdje v vrto- župnišče. V Špitalski ulici se bodeti vih, kjer se nahajajo gostilne z podrli to pomlad ostali dve hiši, mehkimi posteljami, v kteri h potu- ki sta dozdaj ovirali še regulacijo, joči požeruhi prelenarija krasna — Mesto dobi do L 1899. ozir. 1900 poletna jutra in se pri njih jutro p" glavnih tr^ih, ulicah in cestah še le ob 1. uri čez poludne prične, nov tlak. Prihodnje leto se bode v Ako ni imel Gaetano ob nedeljah Ljubljani še ninogokaj zidalo. Pri-in praznikih nič opraviti, hitel je hodnjo jesen imelo bode mesto torej čez goro proti Bolzanu, stopil tam dovolj novih stanovanj na razpola-pred jedno teh gostiln in ogledoval ^o iu upati je. da poneha do tedaj dohajajoče, al; zapustivše te gostil- tudi sedanja že neznosna draginja, ne, pri tem pa imel svoje roke v * ^ * ga n z, ny. Pa. 11 Prospect Str., Alleghe- t žepu razdrapanega jopiča. Srkal je vonjavo pečenke, ktera je prihajala iz gostiln, gledal goste, kak< ■ so med oleanderskimi drevesi pred hišo sedeli in po četrt ure po jedilnem listu iskali, da so se milostno; odločili, ktero jed bodo zahtevali. Neko nedeljo po ieti — ko ves teden nista z rednikom nič delala Prenovljen je Ljubljane. Ljubljana šteje po potresu 130 novih. 40 prenovljenih hiš, čvetero prenovljenih cerkva in 4 novozgrajene zvonike. Ljubljanski grad je prišel po potresu v last finančnega | erara ; mestna občina ljublj. bi ga bila pripravljena za 5000 gld. odku-vsled dežja in tudi nič [zaslužila — a KnnuZn* oprava se ni hotela je stal pred tako gostilno z praznim ^ovolj i ti s to svoto, vsled česar želodcem in ta tako krulil kakor i t- b0d,0 P°ga"j-?uja nadaljevala, kaka mačka Največja in najlepša izmej dosedaj Ravno ko'se ;je naslonil ua zid j zgrajeuih 'poslopij so: Hiša meščan-poleg vhoda, ker slabo mu je pri- ?kpSa 7Akl.ad* L m F. Schreyerjeva hajalo, došel je nek gospod v svitlej h,lSa v *>P'ta]sk* uhci> v,adno P°" leteuski obleki. Njegov obraz se je s Pje °b ^f-1' artlleriJqka svetil od užitja jedil in pijač. Trebil vojašnica ob Dunaj.ki cesti, Maver- Kje je? ANDREJ PLC, za njegov naslov fci rad zvedel: John Rozman, 11. Prospect Str., Allegheny, Pa. Rojake prosim, da bi mi blagovolili naznanili njegov naslov. Kje je? .JOŽEF BUTERLE, pred dvemi le-ii je bival v Clevelandu. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: M. P i n t a r, Box 157, Granite, III. Kje je? MATIJA ZIME RMAN, dne 1. junija 1897 je odšel iz South Chicago z Mat. Speharjem. Njegov naslov ali bivališče naj se blagovoli naznaniti bratu : Jožefu Z i m e r m a-n u, 9166 Harbor Ave, South Chicago, IU. (1—3) Bochum, 17. febr. V rovih zjedinjenih Karolinenhiitte je da nes zjutraj nastala razstrelba plina, 36 trupel eo že prinesli na dan ; mnogo je poškodovanih, nad 50 je pa še v rovu zaprtih in ni upanja da jih rešijo. Bochum, 18. febr. Dosedaj so prinesli na površino zemlje 110 trupel ponesrečenih premogarjev; kakih 30 jih je še v rovih. si je zobe, potem zapalil smodko iu pomigal izvoščeku. V trenotku, ko je stopil v voz, je zagledal ozki obraz dečka prav pred seboj, videl dvoje očas, ktera so ga se srdom gledale. Nehote se je stresel. „Kaj pa režeš take obraze ti osel?" In se prete bližal dečku. Deček je postal bled. „Jaz režem obraze , . . Motite se g< spod". Debeluh mu je založil zaušnico in se odpeljal. Pri vratih se prikaže močna postava hlapca. Gaetano je zbežal kakor bi ga veter nesel. Necega dne se je Zia, bolehna, nagubana žena razdrobovalca ka-m^nja, vlegla na siromašno postelj mrla. Gaetano je moral sedaj mestovati mater. Muogokr; t 1 doma in kuhal ali pa naj-še dete nosil na naročju in i prepeval, gi otroci so se^mu obešali na m na je o mai pesi T>«.Hjn.n alri iiraz pomeni: siro maček. jeva in Frischeva hiša na Marijinem trgu, poštno poslopje, več privatnih hiš, trnovska cerkev iu zvonik sv. Jakoba cerkve. Ljubljanske župne cerkve so dobile skup 110.000 gold državne podpore. Ljubljana šteje danes 35.000 prebivalcev. * * * Nov vodovod — najdaljši in najdražji na Kranjskem, — pričeli bodo v kratkem graditi v Ambrusu, t. j. mej Žužemberkom in Strugami na Dolenjskem v kočev. polit, okraju. Stal bode čez 100.000gld., aoudotnemu kraju bode vodovod velika dobrota. * * * Štajerske novice. Dne 22. an. zvečer začelo je goreti gospodarsko poslopje posestuice Katarine Brumec v Strasgojncah pri Cir-kovcah. Predno je prišla gas 1 ia p imoč, zgorelo je gospodarsl- o p > slopje s hišo vred. Ker je neposredno pred požarom domač pg^Budo Francoska parobrodna dražba Direktna erta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton Street. La Champagre dne 26. La Bretagne ,, 5. La Gascogue ,, 12. La Ncrmaudie ,, 19. La Champagne ,, 26. La Bourgogne ,, 2. Glavna agencija za Zjed. in Canado: 3 BOWLING GJ NEW YORK.. '