MESEČNI NOTRANJEPOLITIČNl PREGUED Razvoj teče Medtem ko je idecehiber po- 1 tekal y živahnih razpravah o resoluoijd družbenega razvoja za leto 1976 in je bllo glede tega programa doseženo popol- ' no soglasje na vseh samoup-¦ravnih ravneh, o'd občin do' le- • deračije, se je začelo hovo le-to v republiki Sloveniji s poli- , tičnim dogodkom,- ki bo še ,¦ dolgo ostal v ospredju našega družbenega življenja. 6. Ln 7. januarja je bila na- . mreč težko pričakovana V. se-ja CK ZK Siovenije." če pra-virno: težko pričakoyaiia, iioče--mo poudariti, da si je repub-liška skupnost obetala od te . seje kampleks terheljniii us--meritev in regulativov, kd jih družba ne more pogrešati, navzlic temu, da takšne usme-ribve že imamo, od siprejetja nove ustave in od VII. kongre-sa ZKS, X. kongresa ZKJ in kasnejšlh partijskih sej; Vse ocene sogla&ajo, da je V. seja ne samo do popolnosti iapotaila pričakovanija sloven-akega paortijskega članstva in vseh naprednib. družbenih sil, teniveč je zaradi svpje iajean-itio skrbne pripiwljenosti pii-čakovanja celo presegla. To pomeni, da ji je na "eni strani uspelo u&kladiti naročila usta^ ve in kongresov z vsemi aktu- ¦ ailnimi zahtevami sedamjega družbenega trenutJka, na dn^i. strani (pa vnesti v ta* mometit ustreane nove pobude. Uvodnd referait Vlada Janži-6a,. razpravini prisipeviki Serge-ja JECnaigherja, Romana Albreh-ta, Milana Kučana, Janesa Barbosriča m ~dešetin drugih udeležencev seje, pa naposled ' sprejeti dpikumenti in sklepi — " vsa ta gradiva predstavljajo prarro aakladinico misli, kon-struiktiviae kritike ter akcijskjji > zasnov za sedanjo in juterišnjp •ž-iBtapo naše daružbene material- ^ne iagradnjfe ter izgradnje pro- :- izvodmh m človešldh odnosov. Zdaij preastane odgovorni tn neraalo težavmi dr^i" dei pos- la: firopta zdrtšenega dela, in ScKsiaJJštične zveze mora vse to gradivo osvojiti. Treba je po-iskati načime in. ofoOifce, da se bodo delovni ljudje lahko do-dobra- seananili z dosežki seje, hkrati pa vložlli velike napore, da se bodo nova revolucionar-na špoaananja strnila z žMjenj-sko prakso delavskega razreda in delovtriih ljudi. Naloge občinskih vodstev ZK Prostor nam ne dopušča, da bi se v tem komentarju zausta-vili celo samo oto najbistvenej-ših dosežkih V. seje. Oglejmo. si zato v&aj tiste raadelke Škle-pov, ki govckre o nalogah oti-činskdh vodstev ZK. »Občinska vodstva morajo«, zahtevajo Sklepi, »ob sodelo-"vanju osnoviiih organizacij v TOZD im krajevnih- skupnostih anaiiziraii praktično uveljav-ljomje delegabskega sistema kot organiaacijske podlage ce-lotaiega skupščinskega sistema iti s tem enega najpomenibnej-ših vzvodav sam.oupragle-de napotkov, kako dosegatd fca cdlj. Pred-vsem je treba poživita oorganizirano in aktrvno idejno-politdfeo delovanje ZK v ašod-acijah, ki zajemaijo naijvečje množice delovsnilh ljudi, torej, kot že rečeno, v delovnih orga-nizacijah in krajevnah skuipno-sfeih. Predvsem gre za konti-nuirano sbvarno delo, ne pa za število seminarjev in sestan-kov in za paipimato ofenzdvo, kar vse zelo obremenjuje naij-ustvarjalnejše družbene delav-ce, a je dostokrat zgolj samo sebi namen. Z dejanji in vse-bino ukrepov je treba ypEva-ti, da se med množioami uve-ljavijo enotaost afccije, soli- darnost v ^fcupni gradnji, xis-meritve h ključnim vpraša-haem raavioja, novi dobodkov-ni ¦ odrtosi in uresničevanje ustavpiii načel. Ne sme se do-gajati, da bomo govorili eno, delali pa čisto" riekaj drugega — zlasti tisto, kar nam priše-petavajo osebni, skupinski, lo-kalni ali občinski interesi," mi-rno dejanske koristi celotae skupnosti. .To se tudi ne bo moglo dogajati, če bo politič-no delo poživljeno, če se bodo krepili usta-vno opredeljeod od-nosi, če se bo postopno zmanj-ševala delavčeva odfcujenost in če se bo hiitrej^presegala nje-gcwa nerazvita zavest' Seveda bo treba iti v vse od-lodnejši boj zoper tiste tehno-birokrateke sestavine, ki hoče-jo še zmerom ukrepati mimo delavskega vpliva ter razvijati ( egoistično, zasebnišiko in parti-' kularisti&no obnašanje. Komu-nisti so ,tisti, ki morajo delav-cem neprestano odpirati oči, da jih ne bodo birofarati »oikoli prinašali« ia jim vsiljevali bakšne prootzvodne, planske, in-vesticijske in delitvene rešitve, ki. ne temeljijo na ustavi in na dohodkovnili odnosih. Potrebno je nenehno ocenjevanje Delavskoraaredna, samcnip-ravna mdsel mora noč in dan bdeti nad delom skttpščinskih in drugih organov v občinah. Sklepi V. seje izreono poudar-¦ jajo, da je treba z vsemi sred-stvi aagotoviii, »da bo delova-nje izvršilnih in upravnih or-ganov y skladu z iyihovimd us-tavnimi pooblastdli in vlogo ter ,da bo v vseblni in načinih de&a skupščta odstramjeno vse, kar lahko vodi k prevladi iz-. TjEŠilnSi in upravitih organov ter strofcoTOih služb pri dolo-danju- vsebine družbeno-eiko-nomskih vprašainj, ki nepos-reptaio zadevaijo delavce in diru- ge deloroe Ijw3i in za katerih rešitev so bila ofolikovana šta-Mšča na zborih delovmih lju-di. to občanov aOi- v njibxwih delegacijah«. ¦ Ti poudarki so jasno saaper-jeni proti početju, da je bilo delegatsko delb doslej. pogo--sto deleano izikrivljanja in for-maiizacije. Ker se je tako doga-jalo, odiooitvena moč in učiruco-vitost .delegatskega dšla nista bila tolikšna,. kot bi morala ¦biti. Moč je bila speljana izven delavskih pobud, .bila je osre-: dotočena v- strokavniii in up-raviuh službah — to pa'je prav v nasprotju z duhom ustave in s karistmi, ki jih vsa naša družba pričakuje od razVoja delegatskega sistema. Delegat-skd odnpsi so pri nas pač sino-. nim za odločitveno mo6 delav-skega raareda, delovnih ljudi, uštvarjatoih občainov! In kje, vidimo pogoo, da bo razvoj y občinah šel v to za-želeno -smer? V. seja spet ne-dvoumno pdgovarja: »Komu-nisti se morajo odločneje. in zavestneje vpreči y delo druž-benopolitidnih organizaoij, še zlasti v SZDL kot najšiiši po-litični opori saraoupravljanja. v, SZDL dos^ajo delovni lju-dje iin občani ter njihove or-ganizacije socialistične sile svojo politično i'n akcijsko enotntet pri usmerjanju druž-benega razvoja in pri reševa-nju družbenih vprašanj.« Zares moramo bitti toliko sa-mokritidni, da prianamo, da rrmogi komunisti doslej niso dovolj delali v organizaciji so-cialistične zveze. Nisp.bili v za-dosfcni meri pobudniki, organi-zatorji in usmerjevalci politič-ne aktivnosti delovnlii ljudj. Prizadevati si moramo, da bo po V. seji drugače,. da bodo člahi ZK aktivheje delali v ce-lotnem sistemu socialisti&ie samoupravne demokracije. Da bodo znotraj SZDL in drugih družbenopolitidnih organizacij odločneje skrbeli za njihovo kadrovsko krepitev ter razvi-jali množlono družbenopolitič-no delo. Da bodo pozorn&je skrbeli, kako naj pridejo y skupščine, interesne skupnosti itd. pristne, neposredne pobu-de delovnih ljudi, Da bodo na-posded sfcorill vse, da bi izbolj-šali delo krajevnih organlzacij SZDL, razvili lastno ustvarjal-nost ter -vMjučili čimveč obča-ri6y v delo taim, lcjer le^ta pre-bivajo. TP, kair smo naivedli, je-sa-mo skrajno ožek, vendar zelo pomemben izsek nalog, ki ča-kajo komumiste in : članstvo Socialistdčne zv&ze v združe-nem delu in predvsem v občin-. ski samoupravi. Vsi skupaj si torej obljubimo: brez odiaša-nja na delo! Zvone Kržišnik