8554 \
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIitiukSKI dnevnik
S°tgr»pr,M Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 34 (10.233)
TRST, sobota, 10. februarja 1979
°RlMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni »Doberdoba * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MANDATAR ANDREOTTI ZAKLJUČIL PRVI KROG POSVETOVANJ ZA PREMOSTITEV KRIZE
Demokristjani vztrajajo pri enobarvni vladi Koncesije ostalim strankam, a ne komunistom
Socialisti ostajajo pri zamisli o paritetni vladi - Craxi poziva oslale stranke k večji elastičnosti - Glasilo KPI l/Unita ponavlja kritike Andreottijevi vladi
RIM — Krščanska demokracija je zavrnila komunistični predlog * Nadi, ki bi jo sestavljale stranke večine. Nalogo si je prevzel stran-tajnik Zaccagnini, ki je po srečanju med Andreottijem in demo-n» ansko delegacijo izjavil časnikarjem: »Mandatarju smo ponudili ^apotek, ki jih bo lahko uporabil za konstruktivne predloge v skladu
možnimi spremembami vladnega-------------------
"grania, z njegovim hitrim in
Jaotrnim izvajanjem in glede funk-
onalne strukture vlade. Prikazali mo tudi način za drugačno politič-
ravnotežje v vladi, ne da bi od-mPali od našega zadržanja do KPI.»
.Kljub skrotovičeni izjavi je vsem jr8®0, da so Andreottiju zavezali ro-tali a" ^olje, omogočili so mu le k° delovanje, ki mu je sam na-,°toval od vsega začetka: vlado Komunisti v opoziciji. Stališče kronske demokracije je torej še bolj g0. kot se je pričakovalo. Popol-„ m® jasne so zato včerajšnje Do-1 Cattinove izjave, ko je časni-
karjem dejal, da je njegova stranka že skrajno popustila in nihče ne more pričakovati nobenih novosti. Zaccagnini nakazuje v svoji izjavi spremembe vladnega programa, a istočasno utesnjuje gospodarsko politiko bodoče vlade v spone gospodarske triletke, ki ji nasprotujejo komunisti in sindikati. Demokrščan-ski tajnik dopušča možnost ministrov, ki ne bi bili člani KD, in previdno odpira možnost imenovanja tehnokratov na važnejših mestih. Previdnost, ki jo je čutiti ob tem predlogu, pa izključuje socialistično zamisel o paritetni vladi. KD torej še vedno ostaja pri svoji ideji
I
^'etro Nenni in Bettino Craxi na včerajšnji seji vodstva PSI. Socia-'lsti Ponovno postavljajo predlog o paritetni vladi in obenem trdijo, sami nočejo nositi odgovornosti za morebitne predčasne volitve. irt. ni*hovem mnenju je osnova vprašanja izključno v odnosih med KD in kpi	(Telefoto ANSA)
o enobarvni vladi, pripravljena je le na minimalne koncesije. Politična vsebina Zaccagninijevih besed je jasna: KPI naj se vrne v vladno večino, ne da bi zahtevala nič drugega, saj bo «Krščanska demokracija nadaljevala, izboljšala in razvila politiko demokratične solidarnosti*. Oblika te politike pa bo taka, kot se je do sedaj odražala. V takem položaju je soočenje med strankami bolj podobno dialogu med gluhonemimi, kot iskanju izhoda iz krize. Komunistična partija je v bistvu izstopila iz vladne večine prav zaradi negativne politične ocene zadržanja KD, ki se je od leta 1976 napotila po rakovo na poti sodelovanja.
KD prikazuje kar se da pozitiven obračun zadnjih dveh let in se sklicuje na odgovornost drugih, da bi lahko nadaljevala po stari poti. Socialisti so r.a včerajšnji seji vodstva poudarili, da računajo predvsem na svojo zamisel o paritetni vladi med KD in «ostalim svetom*. Ta zamisel pa je za komuniste nezadostna, če h' jih izključevala, za demokristjane pa je skrajna meja do katere lahko še popustijo, a se ji bodo do zadnjega upirali. PSI se trudi, da bi se oddaljili od de-mokrščanskega veta o vstopu komunistov v vlado in zato nasprotuje svojemu vstopu v kako «začr sno* večino, nasprotuje podpori z vzdr-žanjem tribarvni vladi KD, PRI, PSDI ali enobarvni, nekajmesečni vladi. Ob tem je bilo socialistično vodstvo enotno: Lombardi je celo govoril o «packarijah» in je zavrnil kakršnokoli možnost socialističnega «samožrtvovanja». Manca je zavrnil tezo, da je usoda zakonodajne dobe v rokah PSI, Landolfi pa je priporočil »zlato sredino* med izbirami obeh največjih strank. Socialiste predvsem skrbi razvoj krize, ki s svojim slabšanjem zmanjšuje manevrski prostor PSI med večino in opozicijo. Prav zato je Craari, kljub splošni podpori sVojirh smernicam, priporočil največjo pazljivost in svetoval strankarskim tovarišem, naj se za nekaj dni izogibajo časnikarjev. Craxi je zaključil s pozivom drugim strankam, naj bodo pogajanja bolj «elastična», naj torej ne postavljajo ostrih meja nobenemu in naj ne izrekajo dokončnih predlogov.
«Istočasna salomonska obtožba KD in KPI, ki naj bi ju vodili strankarski interesi - komentira 1'Uni-ta včerajšnje sklepe socialistov —
je jalova. Danes ne bi imeli krize, če bi politika reform napredovala po svoji poti, če ne bi prihajalo do jasnih in kričečih protislovij med vsebino in vodenjem.* Ob vsem tem Andreottiju ne preostaja drugega, kot da zavlačuj.- in upa na boljše čase. Pogajanja bo ponovno začel v torek, Včeraj je poslušal mnenje liberalcev, ki zagovarjajo večino brez komunistov, mnenje Democrazie proletarie, ki nasprotuje vetu do komunistov, in radikalcev, ki «ne bodo v opoziciji, če bo bodoča vlada opustila načrtovanje jedrskih elektrarn h. zmanjšala izdatke za vojsko*. Predstavniki SVP pa so sc omejili na svoje nasprotovanje predčasnim volitvam.
MINO FUCCILLO
Še vedno kritično zdravstveno stanje Edvarda Kardelja
LJUBLJANA — Zdravstveno stanje Edvarda Kardelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZK J, je še vedno izredno kritično. Kljub intenzivnemu zdravljenju v kliničnem centru v Ljubljani včeraj niso zabeležili nobenega izboljšanja. Tako piše v poročilu zdravniškega konzilija, ki so ga izdali včeraj popoldne v Ljubljani.
PO OBSODBI NA SMRT
Pozivi za pomilostitev bivšega premiera Bhuta
RAVALPINDI — Italijanski predsednik Pertim, jugoslovanski predsednik Tito, predsednik Sovjetske zveze Brežnjev; skoraj ni predsednika republike, osebnosti svetovnega slovesa, ki se ne bi zavzela za pomilostitev bivšega predsednika pakistanske vlade Ali Buta. Vrhovno pakistansko sodišče mu je namreč potrdilo smrtno obsodbo, ki bi jo morali izvršiti z obešenjem prihodnji četrtek, če ne bodo bivšega premiera pomilostili.
MED DRŽAVNIŠKIM OBISKOM V SIRSKEM KLAVNEM MESTI)
Prisrčno srečanje med Titom in predsednikom PLO Arafatom
Nadaljevanji1 razgovorov z Asadom - Razgovori (udi na ravni zunanjih ministrov
DAMASK — Sirski predsednik Hafez el Asad je včeraj obiskal jugoslovanskega predsednika Tita v njegovi rezidenci v hotelu Che-raton v Damasku. Ob tej priložnosti sta državnika nadaljevala v četrtek zvečer začete pogovore. Izmenjala sta mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vzajemno sta se obvestila tudi o gospodarskem razvoju Jugoslavije in Sirije, zlasti na kmetijskem področju. Med pogovori, ki so — kot poroča Tanjug — potekali v prisrčnem vzdušju, je tekla beseda tudi o nekaterih drugih vidikih dvostranskega sodelovanja. Pri sinočnjih pogovorih je sodeloval tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Tanjug v novici iz Damaska dodaja, da
bosta predsednika Tito in Asad danes nadaijevaia pogovore skupaj s sodelavci.
Predsednik Tito je včeraj v Damasku sprejel tudi predstavnike jugoslovanskih gospodarskih orga nizacij, ki sodelujejo pri graditvi različnih objektov v Siriji.- Seznanili so ga z nalogami svojih podjetij v tej arabski državi in krepitvi nadaljnjega investicijskega in trgovinskega sodelovanja med državama. Tito je izrazil zadovoljstvo ker so jugoslovanske gospodarske organizacije dosegle velik ugled v Siriji in drugih državah, nato pa je vsem' navzočim zaželel nadaljnje uspehe in . jim priporo-, čil, naj tudi v prihodnje dobro delajo in spoštujejo dogovorjene ča sovne roke. Hkrati je tudi opozoril na nujnost in možnost poglobitve
..................
POROČILO NOTRANJEGA MINISTRA V POSLANSKI ZBORNICI \
Rognoni vsaj delno potrdil informacije tednika «Espresso» o ozadju zadeve More
Levica dokaj kritično ocenila ekspoze - Sodniki zaslišali še dva časnikarja
RIM — Vse kaže, da članek tednika «L’Espresso» o stikih med de-mokrščanskim senatorjem Cervone-jem in nekim domnevnim teroristom, ni bi) iz trte izvit. Če je najbrž res, da je bil zabeljen z nekaterimi malo verjetnimi trditvami (med te sodi obtožba, da naj bi nekateri karabinjerji sodelovali pri pokolu v Ul. Fani), je pa zelo točen in dokumentiran tisti del, ki opisuje stike z domnevnim teroristom in načrtovano ukrepe notra njega ministrstva. To dokazuje med drugim včerajšnje poročilo notranjega ministra Rognonija komisijama za notranje zadeve in obram bo poslanske zbornice. Minister je ob koncu poročila poudaril, da vlada ne nasprotuje ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, če so politične sile prepričane, da bo lahko vsaj delno osvetlila ozadje zadeve Moro.
V uvodnem delu svojega ekspo-zeja je Rognoni na kratko obnovil informacije, ki mu jih je del sen.
"""'»tii.nn,,,,,,,,,,,,,, iiiiiiiiiimiinm      iiiiiiiiiiiiiihihhmihhiiiii 1111    m  
GEN. DALLA CHIESA ZADAL NOV UDAREC TERORISTOM
MILAN — Obsežna protiteroristič-
Zagonetno Vprašanje
Vč
pjSj,era.i se je v italijanskih časo-Po krajšem premoru zopet Jra vcst v zvezi z umorom Dir-]pv *’aTnerja na Korziki. Hamer-Geerd je namreč v Italiji Vib,1.’ sodnim oblastem princa na akcija, ki so jo posebni oddel-fM,0ria Emanuela Savojskega za- j ki policije in karabinjerjev zaceli (iu "mora in njegovo ženo Mari- pred dobrim tednom v severni Ita-zaradi ščuvanja k zleči- 1 liji pod vodstvom gen. Dalla Chie-Utnn Pijavi je rečeno, da je za jse, se bogato obrestuje: po odkri-1. r nric*»i_.. si.,,!—■— —— tju skrivališča pri švicarsk' meji,
so včeraj preiskovalci odkrili skrivališče pripadnikov «prima litiea* v neki vasici pri Verbanii. v Milanu pa so aretirali štiri domnevne brigadiste in zaplenili znatno količino «zelo zanimivega dokaznega gradiva*.
, Izhodišče za celotno milansko preiskavo je bila, kot se je zvedelo, najdba aktovke, ki naj bi pred časom »izgubil* ali «pozabil» na Trgu Durante eden od sedaj že številnih «pozabljivih teroristov*. O vsebini torbe ni bilo mogoče zvedeti veliko, vendar kaže, da je vsebovala zelo pomembne dokumente, s katerimi naj bi policija
V Milanu karabinjerji aretirali še štiri domnevne pripadnike RB
Dva naj bi sodila v zgodovinsko jedro organizacije
ker'”. Pristojno italijansko sodstvo, lljiJ® Pač do zločina prišlo na ita-lijai5*"®1!! ozemlju oziroma na ita-biajiki' ladji. Italijanske sodne o-iw’ Pinrajo torej — pravi Ha-"če — preganjati Viktorja kot vsakega navadnega
TukCa'
čc j a.i ne bomo razglabljali o tem, (ii-j Prijava utemeljena ali ne. Hje za izredno zagonetno vpraša-lans^^Karodnega prava in itali-h„ keSa pomorskega prava, ki ga "'k c,'ra* Pač razvozlati rimski sod-h|j ^"Ptacroce, kateremu so povedi Jjriskavo. »Italijansko ozemlje* v lnV}reč le ladje in letala, ki so ftie^KHarodnih vodah oziroma v kar ar"dnem zračnem prostoru, lja pa za Hamer.jcv primer ne va-
Mj
^"ja*0 ^ega s,ro«" Pravnesa vpra-bkii ’ Pa se vendarle velja neko-Vsl/aUstav'ti problemu «itali-ozemlja*. To italijansko kivje Je je namreč jahta Mapagia *i*j4 ga Predsednika republike Lco-4t|,jh' abta sama nosi ime po za-"ov \rioglh imen Lconejevih si-Vsc|v*aura. Paola in Giancarla. dokaj *lor Pa postavlja ta vest v itdn), *|tačilno luč bivšega pred->Waa. Italijanske republike. Princ, Vem “"'k na italijanskem kralje-ki , Pvestohi, se nahaja na jahti, k4 " bi|a last bivšega predsedni-
CP«blike!
Pa*- da pojem demokracije ne 'saj n'e.ia, vendar pa obstajajo, *4vi **ste ljudi, ki nosijo v dr-"'vje *“iučne odgovornosti, druge 4	"1 jih narekuje morala, če
"Ivji "ilbova funkcija. Leone, kot PiOfai Predsednik republike, bi se ''lika . Ver«darle zavedati, da repu-biti ,n. monarhi ja nista združljivi, ion, a Jahti pod vročim korziškim **»»• (bbr)
Domnevna teroristka Patrizia Biauchi
in karabinjerji pribili na zatožno klop marsikaterega aretiranega terorista Na tej osnovi ie bil najbrž pripravljen načrt za obsežno akcijo, ki so ga nato sproti izpopolnjevali na osnovi gradiva, ki so ga zaplenili v odkritih skrivališčih.
A preidimo k včerajšnjim aretacijam. Kot je sporočil milanski državni pravdnik dr. Gresti, so karabinjerji aretirali v njunem stanovanju v Casalpusterlengu zakonca Giuseppeja Livraghija in Patrizio Bianchi, ki sta bila prijavljena sodišču z obtožbo združevanja v prevratniške namene. V okviru iste akcije sta bila priprta tudi Andria-no Čamelutti in Giacomo Cattaneo.
Če sta bila zakonca Livraghi policiji do pred nekaj dnevi še neznana, sodita Carnelutti in Catta neo v zgodovinsko jedro rdečih brigad. Oba sta bila vpletena že v ugrabitev inženirja Idalga Macchia-rinija, obema so sodili lani v Tu rinu, kjer so ju obsodili na nekaj let zaporne kazni in ju nato izou-stili, ker je potekel rok preventivnega zapora. Njuna aretacija je zato le začasna, dokler jima sodniki ne bodo dosodili prisilnega bivališča.
Očitno je torej, da so osebe, ki so bile aretirane včeraj, le ribice, domnevni pribočniki ali kvečjemu vojaki v teroristični organizaciji. Veliko hujši udarec naj bi bil za RB sobotna aretacija Rina Cristo-folija, Marie Carle Brioschi, Vale ria De Pontija in Marie Campione. Sodnik jih ni obtožil samo članstva v oboroženi tolpi kot vse ostale, pač pa tudi članstva' «v organizaciji, ki zasleduje prevrat družbene in gospodarske ureditve v državi, spremembe ustave in ustavne ureditve s protizakonitimi sredstvi.* Dolžijo jih nadalje spodbujanja k oboroženi vstaji in kopice drugih hudih zločinov, za katere kazenski zakonik predpisuje dosmrtno ječo. Sodeč po obtožbah in po glasovih,
ki se širijo v milanskih sodnih kro gih, so preiskovalci prepričani, da so z njihovo aretacijo obglavili milanski vod «Walter Alasia*.
Kar zadeva skrivališče, ki so ga odkrili pri Verbanii, se je zvedelo bore malo. Po vesteh, ki so pro-nicnile skozi zid molčečnosti, naj bi še do pred nedavnim obiskovali osamljeno hišo dva mladeniča in neka ženska, katerih istovetnost pa zaenkrat ni znana. Po mnenju nekaterih naj hi fanta bila Antonio Marocco in Daniele Moratto, ki sta bila aretirana v začetku januarja po oboroženem spopadu s karabinjerji pri Bagnolu Cremascu. po vesteh iz drugih virov Da nai bi preiskovalci odkrili njuno domnevno skrivališče nekje pri Comu. (vt)
Cervome. »Daši sem bil precej skeptičen glede verodostojnosti teh informacij — je dejal — sem pa vendarle menil, da je moja dolžnost preveriti tudi te govorice.* Sporazumno obrambnim ministrom Ruffinijem je zato odredil nekemu posebno izurjenemu vojaškemu odredu, nai bo pripravljen na poseg. Pojasnil je tudi. da so vojaki in častniki tega oddelka «agenti sodne policije*, zaradi česar je od-Jočno zavrnil obtožbe, da je s tem ukrepom kršil zakon.
Potem ko je poudaril, da je načrt, da bi zajeli celotno teroristično vodstvo, splahnel, ker se vrh teroristov ni sestal, je minister de jal, da je preiskavo zaupal gen. Dalla Chiesi. Ta je skušal ugotoviti istovetnost skrivnostnega domnevnega terorista, vendar zaman. »Morda bi mu bilo uspelo — je naglasil — ko bi zadeva ne prišla predčasno na dan.* V tem okviru je poudaril, da kolikor mu je znano, je gen. Dalla Chiesa stalno poročal sodstvu o svojem delu.
Končno gre iz Rognonijevega poročila omeniti še dejstvo, da je časnikar Viglione konec oktobra opozoril karabinjerskega generala na možnost, da bi nekaj dni pozneje prišlo do atentata. Dalla Chiesa je res okrepil vse nadzorstvene službe v severni Italiji, teroristi pa so napadli na Jugu in pri Patrici ubili državnega pravdnika Calvoso in njegovo spremstvo.
V razpravi so predstavniki levice dokaj kritično ocenili ministrov eks-poze. Socialist Accame je dejal, da ie »vest o obstoju posebnih oddelkov zaskrbljujoča* in se je vprašal, ali ne bi raje za boj proti teroristom usp'sob>!i karabinjerje in policijo. Prav tako kritičen je bil v tem pogledu njegov strankarski tovariš Mancini, ki je dejal, »da demokracijo v nevarnosti branimo le s širjenjem demokratičnih svoboščin in ne s posebnimi oddelki*. Dodal je tudi, da se je po pokolu v Ul. Fani vlada obvezala, da bo pojasnila ozadje afere Moro, vendar tega dolga ni še poravnala.
Demoproletarec M1 lani in predstavnik LC Pinto sta obtožila ministra molčečnosti, ker ni že oktobra seznanil parlamenta s stiki med sen. Cervonejem in domnevnimi brigadi-sti. medtem ko je komunist Di Giu-lio poudaril, da Rognoni v svojem poročilu ni odgovoril na številna zaskrbljujoča vprašanja. Potem ko je
povabil ministra, naj seznani parlament z vsemi razpoložljivimi podatki, sicer »jih bomo prej ali slej brali v časopisih*, je Di Giulio poudaril, da bi moral Rognoni vendarle dati vsaj kratko oceno o dvoumni vlogi časnikarja Viglioneja. Zaključil je z ugotovitvijo, da je nujno potrebna ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije in izrazil upanje, da bo parlament, kljub vladni krizi, lahko že prihodnji teden začel z razpravo o ustreznih zakonskih osnutkih. 4
strovo poročilo, je bil demokristjan Zaccagnini, ki je tudi poudaril, da je Rognoni ravnal s prepotrebno previdnostjo. Tudi on je soglašal s potrebo po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, vendar je v nasprotju s komunisti naglasil, da bi morala komisija «raz!skati tudi korenine nasilja.* Dodal je, da komisija ne sme zavirati delo sodstva, pač pa mora sodelovati z njim in ga spodbujati.
Po razpravi je na kratko posegel še obrambni minister-Ruffini, ki je odločno zavrnil obtožbe o zlorabi »posebnega oddelka*. Dejal je, da je bil ta oddelek izbran le zato, ker je bil po splošni oceni edini primerno izurjen.
Medtem ko je parlament razpravljal o Rognonijevem poročilu in o oolikovanju parlamentarne komisije, je načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča dr. Gallucci nadaljeval z zasliševanji, v upanju,
.. jla bi ugotovil istovetnost skrivnost Edini, ki je v celoti odbbrtfHijif nega tčFflHsta, ki je navezal stike
s sen. Cervonejem. Vendar doslej, kot kaže, brezuspešno, Viglionejev kolega Salvadori je sicer priznal, da je bil prvi, ki je omogočil rimskemu časnikarju, da je prišel v stik z neznancem, vendar pa je dejal, da ne pozna njegovega imena. Prav tako ni osvetlil zadeve urednik »Giorna* Adolfo Maffei. Poleg njih je dr. Gallucci zaslišal še eno osebo, katere imena pa ni bilo mogoče zvedeti, (vt)
blagovne menjave s Sirijo, ki precej zaostaja za investicijskim sodelovanjem.
Predsednik Tito. ki je sinoči v Damasku sprejel tudi predsednika izvršnega komiteja palestinske 0-svobodilne -organizacije Jaserja A-rafata. Tanjug pordča, da se je zadržal v daljšem prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Arafrat je Tita segnanil z rezultati nedavnega zasedanja palestinskega nacionalnega sveta, s prizadevanji PLO za reševanje narodnih pravic Palestincev, spregovoril pa je tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki zadevajo trenutni položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Predsednik Tito je tudi ob tej priložnosti poudaril svoje prepričanje. da .je palestinski problem v ospredju reševanja bližnjevzhodne krize. Njegova celovita, pravična in trajna rešitev bo uresničena le. ko se bo Izrael umakni} z vseh zasedenih ozemelj in ko bo palestinskemu ljudstvu priznana pravica do samoodločbe in lastne države. Predsednik Tito je še posebej poudaril pomen, ki ga imata pri uresničevanju tega enotnost in usklajeno delovanje arabskih držav in palestinske osvobodilne organizacije.
V Damasku so se včeraj nadaljevali tudi jugoslovansko-sirski pogovori na ravni zunanjih ministrov in visokih predstavnikov partij obeh držav, (vb)
Pertini sprejel delegacijo Marzabolla
RIM — Predsednik republike Per-tini je včeraj sprejel delegacijo občine Marzabotto, ki jo je vodil župan Cruicchi. Predstavniki mu-čeniškega mesta so izrazili zaskrbljenost nad govoricami, da bodo nacističnega zločinca Walterja Re-derja izpustili na začasno svobodo.
PUEBLA — Dela na konferenci latinskoameriških škofov se bodo po vsej verjetnosti končala po predvidenem datumu. Vzrok za-tpude je nemara zelo živa diskusija znotraj vseli enaindvajsetih komisij, ki morajo opredeliti bodočo pot in postaviti smernice Cerkvi v Latinski Ameriki. Tako se bo konferenca v Puebli, ki jo je obiskal pred kratkim na svojem potovanju po Mehiki tudi papež Wojtyla, zaključila 14. t.m., to je en dan po predvidenem roku.
llllllllllflllllllllltllllllMIIIIIIIlllllllllllMIIIIMIIIIIIIIlIlHIIIIIMIIIIIIIIIinilllDtninilllllllllllllllllllllilllllllliiiiliimillllllllllllllllllulliliiuiuiHiiiiiuaillliiiiiniiMiMia
Posvet o slovenskem strokovnem šolstvu
V mali dvorani Kulturnega dana je bil sinoči javni posvet o slovenskem strokovnem in poklicnem šolstvu ter o preosnovi višje srednje šole. Posvet, ki so ga organizirale naše ustanove s Tržaškega in Goriškega, je doživel uspeh tako po številu udeležencev kakor tudi po razčlenjenosti obravnavanih tem

PO BAZARGANOVIH IZJAVAH NA TEHERANSKI UNIVERZI
Iran stopa v drugo obdobje «revolucije»
TEHERAN — Predsednik začasne islamske vlade Mehdi Bazargan je včeraj napovedal, da stopa Iran v »drugo obdobje revolucije*, šapur Bahtijar pa skuša z lealističnimi manifestacijami utrditi svoj majav položaj.
Na zborovanju pred teheransko univerzo, ki se ga je udeležilo nad sto tisoč Homeinijevih privržencev, je Mehdi Bazargan dejal, da se je z šahevim odhodom zaključilo prvo obdobje «iranske revolucije*. Zbrani množici je v grobih obrisih prikazal glavne značilnosti drugega obdobja, ki ga je strnil v šestih točkah. Šapur Bahtijar mora odstopiti in izročiti oblast islamski vladi. Sledil bo referendum, v katerem bo ljudstvo izbiralo med republiko in monarhijo. Po izidu bo treba obnoviti državni apa; rat in gospodarstvo ter imenovati ustavodajno skupščino. Ljudstvo bo
nato volilo nov parlament, ki bo imenoval vlado. Šele ko bodo uresničili vseh šest točk bo Bazargan odstopil.
Glede pogajanj z armado je Ba zargan med vrsticami priznal, da niso še dokončno rešili problema, kar med drugim opravičuje dejstvo, da »mandatar* ni imenoval svojih ministrov. Ime bodočega obrambnega ministra bi moralo biti namreč krona sedanjih mrzličnih pogajanj z vojsko. Včeraj se je Bazargan tudi dotaknil glavnih značilnosti bodoče islamske republike, ki bo izraz prave demokracije, brezrazredne družbe. «Bog je ustvaril vse ljudi enake, zato v naši družbi ne bo razlik*, je dejal Bazargan. Pot do tega cilja pa bo dolga, saj so »dolga leta dikta ture pustila težko dediščino*. Bazargan je tudj pozval armado, naj se ne vmešava v sedanji boj, ker je njen glavni cilj obramba meja, in držav-
ne suverenosti. Zagrozil je tudi, da bo ljudstvo lahko maščevalo žrtve, če se ne bo zadržanje vojske spremenilo. Koj nato pa je pristavil, da bo njegova vlada ukazala stavkajočim delavcem petrokemijske industrije, naj obnovijo proizvodnjo tudi za potrebe armade.
Nedaleč od univerze, v nekem stadionu pa se je zbralo 20 tisoč Bahtijarovih pristašev, ki so vzklikali civilni vladi, ustavi in demokraciji. Vojska je morala s solzilci razgnati skupinice Homeinijevih pristašev, ki so hoteli vdreti na stadion. Bahtijar torej skuša s podobnimi metodami kot Homeini utrditi svoj majav položaj, a opazovalci so prepričani. da mu taka strategija ne bo uspela, saj njegovo vlado hromi upravna paraliza, ker so se skoraj vsi uslužbenci in izvedenci opredelili za Homeinija.
Medtem pa se uresničuje bojazen zahodnih krogov, da bi iranska kriza negativno vplivala na ves arabski svet. Teheranski ajtulah Telegani je v intervjuju za neki bejrutski časopis ostro kritiziral Saudovo Arabijo in nekatere »napredne* arabske režime*. Očital jim je, da so se oddaljili od Mohamedovega nauka in ustanovili režime, ki ne odražajo Islamskega koncepta življenja. Lider libanonskih šiitov, šeik Mahdi Sham-seddine je v brzojavki ajtulahu Homeiniju sporočil: »Mi smo vam na razpolago, čakamo le vaš poziv*. I-ranski val grozi, da bo butnil preko iranskih meja. prav zato ni nič čud na vest zahodnih tiskovnih agencij, da je Sovjetska zveza kljub besedni podpori ajtulaha Homeinija izselila svoje mohamedansko prebivalstvo iz območij od iranski meji. (voc)
Incidenti na kitajsko-vietnamski meji
BANGKOK — Po vesteh tiskev-ne agencije novega kampučijskega režima, naj bi se 6« tisoč prebivalcev iz pokrajine Pursat. ki so jih rdeči hmtri razkropili po vsej državi, vrnilo na svoje domove.
Novic o bojih včeraj nismo Dre-jeh, čeprav je jasno, da so v teku spopadi na celotnem državnem o-zemlju. V nekem smislu naj bi bila novost ta. da so včeraj kitajski vojaki ubili tri vietnamske obmejne stražnike, kot sporočajo vietnamski viri. Tako se |'Oložaj na meji med Kitajsko in Vietnamom še zaostruje, kar bi znalo imeti težke posledice.
Pa tudi neki uradni ameriški glasnik je včeraj izjavil, da se na morju v bližini Vietnama zbirajo enote sovjetske vojne mornarice.
NEW DELHI — v Indiji so u-radno napovedali obisk ministrskega predsednika SZ Alekseja Kosi-gina. Datuma obiska še niso sporočili,
NOVA KLOFUTA ZA TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR LPT
UMAKNJENA PROTISLOVNA SKLEPA 0 VELIKIH CESTNIH POVEZAVAH
Občinski svet izglasoval resolucijo KPI ob podpori KD, PRI, PSD! in SSk
Nov poskus zgolj deklarativne in zatorej demagoške poteze tržaških melonarjev je spet propadel na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Po dolgi razpravi, ki se je zaključila v poznih nočnih urah, so svetovalci izglasovali resolucijo, ki so jo predložili komunisti in so jo podprle še KD, PRI, PSDI.in SSk (skupno 24 glasov), proti glasovom LpT, MSI in radikalcev. S tem je bito odloženo glasovanje o dve'., protislovnih sklepih glede velikih cestnih povezav, ki jih je predložil Ce-covinijev odbor.
Odbornik Rossi je namreč predložil v odobritev, v zvezi s posvetovalnim mnenjem, ki naj bi ga občina izrazila glede načrtov za velike cestne povezave deželi, dva različna sklepa. S prvim so hoteli melonarji preklicati ugodno mnenje, ki ga je bil izrekel prejšnji Spac-cinijev odbor načelnim načrtom, z drugim pa izraziti prav tako ugodno mnenje (kar izz.eni sploh protislovno) o izvršilnih načrtih, z nekaterimi «nasveti» glede zmanjšanja števila predvidenih avtocestnih od čepov in izboljšanja rešitev na odseku med Prosekom in Padričami, češ naj bi načrtovalci proučili možnost izvrtanja predora južno od Opčin. Ta sklep bi ne imel seveda nobenega učinka, saj gre le za neobvezujoče mnenje ki ga pristojne deželne oblasti lahko popolnoma prezrejo, zlasti ker je izvršil načrte že odobrilo državno podjetje ANAS, ki bo dela izvrševalo. Namen LpT je Pil zato najbrž le propagandni, da bi javnemu mnenju pokazala svojo »ekološko* borbenost.
Lokar (SSk) je poudaril škodo, ki jo razvoj vsiljuje skoraj izključno Slovencem. Predlog LpT bi jo sicer omejil, je pa neučinkovit, komunistično resolucijo je pa označil za realnejšo in zato primernejšo obliko posega za izboljšanje načrtov.
Stališče občinskega odbora sta tako odločno zagovarjala z običajnimi zanesenimi toni le radikalca, mnenje misovcev je pa kolebalo med nasprotovanjem mešani prosti coni, ki naj bi ji avtoceste služile, in zaskrbljenostjo, da ne bi zamude podražile gradnjo.
V	začetnem delu seje, ki je posvečen odgovorom na interpelacije, je prišla očitno do izraza velika zadrega župana Cecovinija ob vprašanjih komunistov in radikalcev glede nje-govorih izjav v radijskem intervjuju, ki jih je v nedeljo natisnil krajevni italijanski dnevnik.
V	tem smislu so se izrekli zlasti predstavniki KPI in KD v živahni in mestoma razvneti razpravi. Komunist Poli je potrdil dosledno stališče, ki ga je o tem vprašanju zavzela KPI že 1977. leta, in sicer, da je treba omejiti do skrajnosti škodo, ki bi jo utrpeli Kras in Kraševci ob gradnji avtocestnih zvez. Izrazil je prepričanje, da je to mogoče še doseči s posredovanjem občine pri deželi, z izboljšavami zlasti glede openskega obvoza, odcepov in prehodov, ki so potrebni za kmetijske dejavnosti. Zato je pre-
dložil ustrezno resolucijo, ki obvezuje odbor, da se sestane z deželno upravo in zahteva, da odbor obenem umakne omenjena sklepa. Stop-per (KD) pa je orisal zgodovino vprašanja avtocest, za katere je traso začrtal do pred nekaj dnevi občinski odbornik LpT inž. Pellis. Zanikal je, da bi ne bila dana prebivalstvu možnost, da se o njih izreče, češ da je občinski svet odobril varianto za cestne povezave že v letu 1973, po ugodnem mnenju 0-penske rajonske konzulte glede obvoza. Ljudsko participacijo je po njegovem mnenju dokazala npr. sprememba načrtov za hitro cesto med luko in Krasom, ki jo je morala občina sprejeti.
Praznik ZŽI-lIDI
Krožki ZŽj. - UDI iz Devina - Nabrežine, Križa in s Proseka - Konto-vela prirejajo danes ob 20. uri na sedežu PD «1. Gruden* v Nabrežini praznik «Noi donne*. Nastopil bo nabrežinski zbor, dramska skupina «11 grande gioco* iz Gradišča ter pevka Graziella Rota.
MšmM
Megleno vreme spremeni razpoloženje ljudi in podobo narave. Ljudje se sitno stisnemo v plašče in hodimo med čudnimi sencami, luč brli med vejami, avtomobil zdrsi v tišino. To je seveda idila, ki preneha, ko se nam vlaga zarije v mozeg, ali ko moramo sami sesti za volan. Fotograf je posnel drevesa v megli in dežju včeraj. Da vreme ni najboljše se seveda lahko tudi sami prepričamo, ko gremo na cesto...
Pri Briščikih zaznali močan potresni sunek
V tržaškem seizmološkem inštitutu so včeraj ob 15.45 zaznali potresni sune.; 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil med Cremo in Brescio. Izvedenci tržaškega inštituta so nam izjavili, da za sedaj še ne morejo posredovati točpejših podatkov o naravi potresa in bo zato potrebno zbrati različne informacij j, ki jih posredujejo tudi drugi seizmološki inštituti. V naših krajih,1 posebno pa v Benečiji, kjer je strah še živ, potresnega sunka niso zaznali.
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||i|||||||iai(||||||||||||||||||||ll||||||||l||„||||||||||||||||||||||,|,uimn,mn,|||||||||||||||||||||,|,||||v||||,iVI||||||||a|
NA POBUDO NAŠIH USTANOV S TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA
V Kulturnem domu zuvzetu ruzpruvu o problemih strokovnegu šolstvu in višješolske preosnove
S področnimi poročili so nastopili S. Pahor, P. Stranj, Ž. Marc, M. Bednarik, S. Čebulec	£,.1;
PROSLAVE PO NAŠIII DRUŠTVIH
Poklon Prešernu zn človeške in narodne z
Praznik slovenske kulture je za naša prosvetna in kulturna društva občutena obveza. Da je obveza občutena, dokazujejo številne proslave, ki jih naša društva prirejajo v mestih in v vaseh. Nekatere pome nijo zahtevno delo, druge so skromnejše, povsod pa se ljudje zberejo. da ob recitacijah, govo-rh, glasbi in pogovorih z ustvarjalci, dokažejo svoje globoke človeške in narodne korenine. V sodobnem svetu večkrat izgubljamo svojo pravo podobo, praznovanje enega kulturnega dne nam je ne more vrniti, vendar mislimo, da je aktivni spomin na Prešerna izjemno važen. Važno je, da naši ljudje, občutijo Prešernov dan kot nekaj pomembnega; malokakšen narod je še danes tako strnjen okoli svojega pesnika tako smo prav Slovenci.
Zapisi iz proslav, ki smo jih objavili, ki jih objavljamo danes in ki jih bomo še objavili potrjujejo našo zgornjo trditev.
V SODELOVANJU S ŠOLO
Prosvetno društvo Lonjer - Kati-nara je v sodelovanju z osnovno šolo Fran Milčinski na Katinari ter z domačim športnim društvom A-dria priredilo v četrtek v telovadnici katinarske osnovne šole osrednjo Prešernovo proslavo. Sicer spada skupna prireditev proslave ob dnevu slovenske kulture v okvir sodelovanja, ki sta ga že pred leti vzpostavila šola in društveni delavci iz Lonjeija in s Katinare. Po uvodnih besedah predsednika PD Lonjer - Katinara, ki je poudaril pomen sodelovanja med obema kra-jevnima kom\tonentama ter se zaustavil ob boju. ki ga v tem. tre-| nutku bijejo Slovenci za dosego globalne zaščite, se je pred zelo
J. Morelj in E. Bukavec - A. Malle o slovenskem šolstvu na Koroškem
Nova ureditev struktur poklicnega in strokovnega izobraževanja ter napovedana preosnova višje srednjega šolstva postavljata pred slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini vrsto perečih problemov, na katere se morajo vse komponente našega občestva pravočasno in temeljito pripraviti. Pomemben korak v tej smeri pomeni sinočnji «javni posvet o slovenski višji srednji šoli ter o poklicnem in strokovnem šolstvu in izobraževanju*, ki so ga v mali dvorani Kulturnega doma organizirali Slovensko deželno,gosppdarsko združenje, Kmečka zVeza iz Trsta in Gorice, Sindikat slovenske šole, prav tako iz Trsta in Gorice, ter SLORI.
Posveta se Je udeležilo večje število šolnikov, gospodarstvenikov in predstavnikov slovenskih ustanov in javnih uprav s Tržaškega, Goriške-
ga, iz Beneške Slovenije ter s Koroškega. V prvem delu posveta, ki ga je vodil prof. Bratina, je bilo podanih sedem poročil, nato pa je sledila zavzeta razprava, med katero so prisotni dopolnili referate in opozorili še na vrsto dodatnih vprašanj. Ob koncu je prof. Bratina povzel glavne misli, ki so prišle med posvetom do posebnega izraza, ter pri tem poudaril zlasti nujnost tesnejše povezave med šolstvom in gospodarstvom ter pravočasne priprave tako na težave, na katere bomo prav gotovo tudi v prihodnje naleteli pri razvijanju našega šolstva, kakor tudi na nove možnosti, ki se odpirajo na tem področju tudi v zvezi s postopnim uresničevanjem osimskih sporazumov Prvo poročilo je podal prof. Samo Pahor, ki je orisal deželni zakon o poklicnem izobraževanju in na-
MlIllllllllMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllliniMlllllllllIHMIIIIHIirilHlIlllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllIlIllimililiilllllllllllllin
PRED VOLITVAMI NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU
Zmaga enotnih naprednih list pogoj za dejansko reformo univerze
Pomen volitev je med javno razpravo na univerzi obrazložil poslanec KPI A, Tessari
povedano preosnovo višje srednje šole, pri čemer je opozoril na dejstvo, da je na Tržaškem strokovno šolstvo občutno manj razvito kakor v ostali Italiji in v SPI Sloveniji. Slovenska manjšina je pri tem še toliko na slabšem, ker ne razpolaga z ustreznimi šolami, kar seveda občutno zavira njeno uveljavljanje na številnih področjih gospodarskega udejstvovanja. Sledilo je poročilo Pavla Štranja (Slori), ki je podrobno analiziral zakonski o-snutek o reformi višje srednje šole ter se kritično zaustavil ob nekaterih njegovih specifičnih členil),, Prof. Živka Marc je orisala strukturo in delovanje poklicnega zavoda industrijske smeri, t.j. bivšega zavoda «Galvani». Sledil je poseg prof. Marija Bednarika o slovenskem državnem strokovnem zavodu za trgovino v Gorici, nakar je prof. Sonja čebulec razvila nekaj kritičnih misli o učnovzgojnih smotrih napovedane preosnove višje srednje šole. Jožko Morelj (SKGZ) je v nadaljnjem posegu prikazal pomen i-zobraževanja naše mladine — seveda v slovenščini — za vse poklicne profile, saj se zlasti z osimskim sporazumom odpirajo nove možnosti zaposlovanja strokovno pripravljenih kadrov. Predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je zaključil vrsto področnih poročil z analizo položaja in potreb po strokovno for-
«Volitve, ki bodo prihodnji teden na italijanskih univerzah, imajo izrazito političen pomen. Zmerne sile nameravajo s temi volitvami uveljaviti svoj vpliv med študirajočo mladino. Predstavitev katoliških list. v katerih so predstavniki mladinskega gibanja krščanske demokracije in še drugih katoliških organizacij (predvsem pripadniki Comunione e liberazione) pomeni vidni del omenjenih prizadevanj. V tem trenutku je torej zmaga enotnih levičarskih list (kjer sodeluje skupina katoličanov) posebnega pomena za nadaljnjo rast študentskega gibanja in za dosego prepotrebne univerzitetne reforme*.
S temi besedami je med javno razpravo o reformi univerze poslanec KPI Alessandro Tessari, član parla-
•uiiMitiiMiiiiitiMiiuiittiMitiiiMimiiiiiiiniiimiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii
DIJAKI LICEJA «DANTE» IN ZAKONSKA ZAŠČITA
mentame komisije za javno vzgojo, obrazložil pomen bližnjih volitev. Razpravo sta sklicala univerzitetni krožek ZKMI in univerzitetna sekcija KPI, razpravi je sledilo večje število študentov in nekaj profesorjev.
Po kratkem kronološkem pregledu 20-letnih prizadevanj levičarskih sil za reformo italijanske univerze je posl. Tessari obrazložil posebnosti sedanjega združenega zakonskega osnutka, ki govori prav o reformi,
Omenil je, da je poleg globoke strukturalne krize za univerzo bistveno vprašanje, ki bi ga morala reforma rešiti, problem učnega osebja. Problem se je poostril v zadnjih dveh letih in postaja ob vsakoletnih zasilnih ukrepih vedno bolj pereč. Sedanjega kritičnega stanja med učnim osebjem so krivi tako imenova-
Včeraj zvečer je tkulturno* raven liceja «Dante» «plemenitih s svojim govorom nič manj kot znani misovec Morelli, kajti nekaterim dijakom kultura največjega italijanskega pesnika, po katerem njihova šola nosi ime, očitno ne zadošča več. Na pročelju stavbe, ki so jo študentje zasedli včeraj okrog poldne, pozdravlja meščane velik napis «11 Dante dice no a Osimo*. Poleg tega lahko beremo še napis, ki pojasnjuje, zakaj so šolo zasedli in se ujema s prvim: «Protestiramo proti zakonu Gerbec, ne pa proti pravicam manjšine». Je mar le slučaj, da tako osimski sporazumi kot komunistični zakonski osnutek predvidevajo zaščito naše narodnostne skupnotti? In še: «Smo za mirno sožitje, ne za zakon Gerbec». Težko si je tu predstavljati, s kom hočejo v miru živeti. Morda ne s Slovenci? Saj so ti po njihovi logiki obsojeni, da izginejo: zaganjati se in nasprotovali zakonom, ki Slovence ščitijo, ne jzomeni. nič drugega kot zahtevati nji h (ivo o si m ilacijo.
Študentje so šolo nameravali zase sti že predvčerajšnjim, in sicer po skupščini, na kateri so obravnavali vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine. Vendar je tedaj prevladala zmernejša struja in se uprla
skrajnežem, ki so protestirali proti «poslovenjenju» našega mesta. Peera, zjutraj so se v «auli magni» šovinisti ponovno sestali na skupščini, drugi pa so sledili pouku. Ko pa so zmernejši dijaki in profesorji zapustili poslopje, so desničarji i-meli prosto pot: zasedli so šolo.
Njihova pobuda je nedvomno o-draz sedanje protislovenske gonje desničarskih krogov, zasebnih radijskih postaj in tukajšnjega časopisja, začenši z glasilom Liste za Trst «La Voce libera». Prav melonarji so do kraja sneli krinko in dali pobudo za sedanji val nacionalizma in šovinizma. Njihova protislovenska gonja je sedaj na žalost prodrla med del (čeprav majhen) tržaške mladine. Tradicionalni tržaški desničarski krogi pa s tem sejejo mržnjo in nezaupanje ravno med tistimi, ki bi morali biti najbolj dovzetni za razumevanje med tukajšnjim prebivalstvom, saj jih ne obremenjuje preteklost. Gesla dijakov na liceju '(Dante» se namreč docela skladajo z besedami melonarskih veljakov. Tudi oni z županom Cecovinijem na čelu nas skušajo prepričati, da so vneti zagovorniki naše zaščite in sožitja, obenem pa njihovo glasilo izliva svoj strup na vsako pobudo, ki hoče to zaščito uresničiti, (db)
ni, «nujni ukrepi*, ki so še poostrili razlikovanja pravnega in dohodkovnega značaja med učnim osebjem.
Reforma bi to nepravilno razlikovanje morala odpraviti. Status profesorja bi imel po osnutku zakona skupno normo, profesor bi se posvetil tako didaktiki, kot raziskavi v sklopu novega organa imenovanega «dipartimento» (po zgledu tujih u-niverz), ki naj bi odpravil sedanje inštitute in fakultete. Nov organ naj bi bil tako organiziran, da bi lahko zadoščal potrebi po raziskovanju, bil bi kolikor toliko interdisciplinaren in seveda bolj avtonomen in prožen v zamenjavi starih in uvajanju novih predmetov, oziroma programov. To bi pa pomenilo odpravo stolic in nedvomno zmanjšanje razkoraka med družbo in univerzo.
Zakonski osnutek posveča veliko pozornost problemu raziskovanja, ki ni trenutno organsko vključeno v u-niverzitetno delovanje. V zadnjih časih pa primanjkujejo celo sredstva za normalno delovanje inštitutov, to je za obnavljanje naročnin in nakupovanje strokovne literature. Skratka. ni torej mogoče govoriti o nakazilih za znanstveno delo in raziskovanje niti ob dobri volji posameznikov.
Ob koncu svojega izvajanja je posl. Tessari še načel vprašanje izglasovanja tega zakonskega osnutka, ki je kot znano, po dogovoru petih strank, ki so podpirale vlado v komisiji za javno vzgojo, nadaljeval svoj iter v senatu. Tu pa se je debata zaostrila, potem ko so nekateri senatorji, pripadniki KD in sicer univerzitetni profesorji nastopili prej v bran svojim stanovskim interesom, kot pa po dogovoru, ki ga je bila sklenila njihova stranka.
Volitve so torej, kot že rečeno, priložnost za uveljavitev enotnih levičarskih sil, ki edine lahko zajamčijo nedvoumen in dosleden boj za rešitev in reformo italijanske univerze.
Danes se poročita v župnijski cerkvi v Nabrežini
SILVANA RUDES in
ROBI HROVATIN
Novoporočencema iz srca želijo obilo sreče in skupnega razumevanja starši, sestra Ana z Ivanom ter mali Martin.
V Nabrežini se danes poročita
SILVANA RUDES in
ROBI HROVATIN
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo tete iz Gorjanskega.
miranih kadrih v našem kmetijstvu.
Zatem se je razvila razprava, v katero so posegli prof. E. Košuta, prof. M. Šah, dr. Vito Svetina, S. Bole, A. Markovič, dr. D. Cupin, H. Sosič, V. Kocjančič, Rogelja iz Šempolaja in M. Ferletič iz Doberdoba. V razpravo je posegel tudi ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca prof. A. Malle, ki je podal podrobnejši pregled slovenskega šolstva na Koroškem. Na vsa omenjena poročila se bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki povrnili v prihodnjih dneh.
Rajonski svet za Kjadin in Rocol sklicuje javno zborovanje na temo: «Socialne storitve v Rocolu - Mela-ri». Zborovanje bo jutri, 11. februarja, ob 10. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
je ob odlični spremljavi na harmoniko zapel nekaj pesmi, nakar so osnovnošolci iz vseh razredov počastili Prešernov spomin z recitacijami. Nastopila je nato dramska skupina PD Slovenec iz Boršta, ki je predstavila izvirno veseloigro «Dogodivščine družine Smola*.
R. Pečar
PROSLAVA V BORŠTU
Tudi prosvetno društvo Slovenec iz Boršta se je poklonilo spominu našega največjega pesnika. Kulturni program, ki ga je napovedovala Suzi Kerin, se je začel z nastopom domačega mešanega pevskega zbora. Pod vodstvom Draga Petarosa je zapel tudi tri Prešernove pesmi. čeprav se je zbor predstavil v okrnjeni postavi, ie še kar dobro izpeljal svojo nalogo! 'Med eno pesmijo in drugo je igralec Stane Raztresen recitiral Prešernove poezije. Z a to priložnost je prišla v poste tudi dramska skupina PD «Ta-
bor» z Opčin z Brechtovo dramo «Puške gospe Carrar*. Delo, ki ga je režiral Drago Gorup, je obč n-stvo toplo sprejelo. Gostje in domači prosvetni delavci so se nato ob kozarcu domače kapljice in ob slovenski pesmi zadržali še dalj časa v domači dvorani, (ep)
NADALJNJE PROSLAVE
Osrednja Prešernova proslava bo jutri v tržaškem Kulturnem domu, prireja jo SPZ, slavnostni govornik bo pisatelj Ciril Kosmač. Društvo Slovencev miliske občine prireja danes, s pričetkom ob 20.30 v kinodvorani Verdi v Miljah Dan slovenske kulture. Prav tako danes pripravljajo prosvetna društva iz dolinske občine Prešernovo prosla-
Danes se poročita
SILVANA RUDES in
ROBI HROVATIN
Svojemu tajniku in njegovi družici želi mnogo sreče na skupni življenjski poti.
Odbor ŠD Polet
vo.
. ki bo ob 20.30 v občinski11 gledališču «F. Prešeren* v Bolj cu. Govoril bo Ace Mermolja. Kraški dom iz Repentabra pd,e[ ja Prešernovo proslavo danes pričetkom ob 20.30 v dvorani S°' stilne Križman v Repnu. Govorf bo pesnik Marij čuk. V npslednfl dneh bodo proslave priredila *f druga, številna prosvetna društvi
IZ SODNIH DVORAN
Prisvaja! si je denar n&menjen vojakom
Na tržaškem sodišču se je 0&" včerajšnjim pozno zvečer zaklju' čila obravnava proti Sergiu Pe” trucciju, podčastniku, ki je P°ve Ijeval vodu pristaniškega odete"1'! finančne straže v Trstu. V letih ^ 1972 do 1976 si je pr svojil skora^ osem milijonov lir, namenjenih 'j0' jakom, nato pa je še poneveril kumente, češ da je »mar izroc1' Glede kraje ga je sodišče obsodi1” pogojno na dvajset mesecev zapjj-ra, kar pa se tiče poneverbe, “ zaustavilo kazenski postopek z®ra di amnestije.
.................................. m..).....mii. ... i.i.imm........ ................M..1'"1*
SINOČI V KULTURNEM DOMU ZA ABONMA GM
KOMORNA INTIMNOST DUA PAHOR - SLAMA
Krstna izvedba Merkujeve skladbe Pesem in ples za flavto solo in izvedba zanimive Suite A. Danieli ja za flavto in k lavir
Sloves našega tržaškega slaven-1 bodo ostali dan in pol in nato po^ skega instrumentalnega dua Miloš I teli na svetovno znani pravljici ^ Pahor (flavta) - Dma Slama (Ida- I trok Bali v indonezijskem arhip6!^
! vir), je privabil sinoči v Kulturni j gu, kjer se bedo zadržali polne Štih | dom še kar lepo število ljubiteljev j dni v uživanju eksotičnih lepot 1 komorne muzike.	j sinjega morja.	, j
Koncertanta sta imela na spore 1	O,’of f1va
Danes praznujeta zlato poroko
IVANKA in FRANC GOMBAČ
Še mnogo skupnih let v zdravju in zadovoljstvu jima želita hči in sin z družinama.
du v prvem delu Beethovnovo So nato v B-duru in Donizettijevo Sonato. v drugem delu pa skladbo Suite našega proseškega rojaka A. Danielija (Danem), prvič izvajano skladbo Pavleta Merkuja Pe sem in ples (za flavto solo) in pa Capriccie češkena skladatelja J. Pauerja.
Že v prvem delu je prišla do izraza uigranost izvajalcev, vendar pa je bil tako po izvajanju /cot po zanimivosti skladb še uspešnejši drugi del koncerta, v katerem smo lahko spoznali, uveljavljenega ibp-rovskega dirigenta A. Danielija (Daneua) kot skladatelja z bogato domiselnbštjo pri ‘ usklajevanju a-tonalnega izraza s klasično tonalno zasnovo Suite, ter slišali spet novo delo plodovitega in vsestranskega komponista Pavleta Merkuja, katerega skladba Pesem in ples za flavto solo je s svojim virtuozi-zrnom in ritmom dala Milošu Pahorju priložnost, da je nazorno izpričal svoje vrhunsko obvladanje glasbila.
Koncert je duo Pahor - Slama sklenil s Capriccii češkega komponista Pauerja. iz katerih diha narodna melodika in katzre sta koncertanta tudi zaigrala s pristnim doživljanjem.
Zadovoljni poslušalci so ju nagradili s toplim aplavzom in cve tjem.
Včeraj odpotovali izletniki
na Daljni vzhod
Včeraj popoldne je odpotovala iz Trsta prva skupina udeležencev letošnjih tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika. Gre za 25 izlet nikov, ki so se podali na 14 dni tra jajočo pot na Daljni vzhod.
Pot jih je včeraj vodila v Ljubija no. od tam z redno letalsko zvezo v Beograd in iz Beograda s posebnim letalom družbe JAT proti Singa-puru z vmesnim postankom v arabskem Kuwaitu. V Singuru bodo pristali danes zgodaj zjutraj, jutri zvečer pa bodo nadaljevali proti Džakarti. V indonezijski prestolnici
.......................IIMII11I.IKI.IH.1...••■■»■Milin.IIIMMIIIIMMMMIIt.MIIIIIMMIIMIIMMIn.IMMIM.MMMMMMMMMIM....Ml.....MMIMM.
Pravične stanarine so v resnici krivične
iliHiiiiiiiiniiimiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiininin
NOV KORAK NA POTI ZBLIŽEVANJA
Na Reki včeraj podpisali dokument o sodelovanju
Gre za tesnejše sodelovanje med tržaško pokrajino in skupnostjo občin reške regije
Na Reki so včeraj uradno podpisali dokument o sodelovanju med tržaško pokrajino in skupnostjo občin reške regije. Sporazum sta podpisala predsednik izvršnega sveta reške regije Radomir Antonelič in predsednik tržaške polira ji ne Lucio Ghersi, katerega sta med včerajšnjim obiskom na Reki spremljala odbornika Paolo Nicolinl in Piero Devesccvi. V bistvu gre za potrditev skupno izrečene želje, da se v okviru odnosov koristnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo poglobijo vprašanja na vseh sektorjih in za obojestranska voljo, da tržaška pokrajina in skupnost občin reške regije nadaljujeta s sodelovanjem, ki ga predvidevajo, omogočajo in dejansko terjajo tudi osimski sporazumi.
Na predlog delegacije tržaške pokrajinske uprave je bila na sreča-
nju decembra lani sprejeta zamisel, da bi na prihodnje-1 srečanju proučili možnosti za konkretnejše sodelovanje na področjih turizma, šolstva in kulture. Vse te sklepe so z včerajšnjim podpisom dokumenta tudi formalno potrdili.
Po uradni slovesnosti sta podpisnika dala krOo izjavo za tisk, v kateri poudarjata pomen takšnega sodelovanja, id lahko da stvaren prispevek k uresničevanju osimskih sporazumov ter utrjevanju prijateljskih odnosov ter gospodarrkp-a sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Reški odstavnik je med drugim izrazil željo, da bi to sodelovanje razširili na vso deželo. Predsednik Ghersi in njegova sodelavca so se pozneje sestali v Opatiji s predsednikom skupščine skupnosti občin reške regi' Tomislavom Kovačem.	E. CLARICII
Na povratku se bodlo spet dva zadržali v Singapuru in se pot811 podali na zadnji del poli profi gradu in Trstu, kamor se bodo vd" li 23. t.m., v popoldanskih urah.
Z izletniki potuje tudi naš fotom parter Mario Magajna, ki nam s tega potovanja gotovo prinesel k“ pico fotografskih posnetkov, zagotj( vili pa smo si tudi reportažni o? poti.	.
Izletnike naj spremlja naše vose®0 za prijeten izlet in srečen povratek
Beli vlak
Tudi jutri bo peljal smučarje '* Trsta do Trbiža posebni vlak no Bianco*. Vlaka se poslužuje 'jf liko število smučarjev, saj je v h* stvu eden izmed najčenejših zov na sneg. Smučarji, ki kup"! listke za posebni vlak, imajo Pr
Ko je bil 27. julija lani izdan državni zakon št. 392 o pravičnih stanarinah, smo upravičeno pričakovali, da bo slej ko prej konec nesramnih špekulacij pri oddajanju stanovanj na škodo najemnikov. Zakonsko besedilo je bilo pač tako zasnovano, da bo užitnik gosposkega stanovanja plačeval temu primerno višjo stanarino, koristnik preprostejšega pa ustrezno nižjo. Na eni strani bi se smešno nizke najemnine povzpele do realnejše stopnje, pretirano visoke pa znižale nn pravičnejšo raven. V resnici se je zadnja leta porodila pri nas v tem smislu prava najemninska džungla: v enem in istem stanovanjskem naselju, sestavljenem iz docela e-nakih poslopij z enakimi stanovanjskimi značilnostmi, zasledimo naravnost absurdne razlike v stanarinah, ki gredo od 7.000 do 140.000 in celo 160.000 lir mesečno.
Novi zakon naj bi takšne paradokse odpravil. Pa ni tako, vsaj zaenkrat ne. To pa zaradi nezaslišanega klasificiranja stanovanj glede na njihovo tipologijo, ki omogoča, da se stanovanja v tako imenovanem zgodovinskem delu našega mesta, torej, denimo, v ulicah Machiavelli, S. Nicolč, Rossini, S. Lazzaro, Milano idr., smatrajo za »gosposka* ter se jim zato stanarina znatno poviša in v večini pri-
merov celo podvoji, čeprav gre za prostore, ki so često brez kopalnice, industrijskega toka, dvigala in cetralnega ogrevanja. Pretežno gre za zelo stare hiše z razpadajočimi strehami in okrušenimi zidovi, ki bi jih bilo treba temeljito obnoviti. Stanovanja so velikanska, preplete na s temačnimi hodniki, v njih pa stanujejo maloštevilne družine, ki niso premožne, oziroma predvsem upokojenci, ki tolikšnega prostora sploh ne potrebujejo, a drugega, manjšega, stanovanja ne najdejo. Plačati pa bodo morali vrtoglavo stanarino. Govor je 400.000 do 600 tisoč lir na mesec.
To so izrecno naglasili na sinočnji tiskovni konferenci predstavniki pokrajinskega sindikata stanovanjskih najemnikov (SUNIA), ki so najavili, da bodo skušali na vsak način doseči delno spremembo zakona 392 ter pozvati vse najemnike, da jim pri tej akciji pomagajo z enotnim nastopom.
Problem sicer ne zadeva le upokojencev, ki jih imamo na Tržaškem kar 113.000, marveč tudi na tisoče drugih najemnikov v raznih mestnih predelih. Predvsem tiste, ki so najeli stanovanje po letu 1970. Doslej so jih hišni lastniki krepko stisnili s stanarinami, ki so v številnih primerih dvakrat višje kot pa bi mo-.
rale biti glede na značilnosti stanovanja. Ob uvedbi zakona 392 so si oddahnili, češ, najemnino nam bodo vendarle morali znižati, sedaj pa so spet na trnih. Pravična stanarina mora ostati nedotaknjena za dobo štirih let, viša pa se lahko vzporedno z dviganjem življenjskih stroškov, ali bolje njihovega pokazatelja Istat; vprašanje je le, če naj bo višanje retroaktivno ali ne. Nekateri hišni lastniki zahtevajo, da se uveljavi količnik Istat iz 1976. leta, kar bi pomenilo 14,30 odstotno povišanje, medtem ko bi količnik po logiki moral poskočiti z dnem, ko je bil izdan zakon o pravični stanarini, to se pravi okroglo s 1. avgustom 1978. Poleg tega lastništvo zahteva še posebno 6-od-stotno maržo.
Kako se najemniki lahko borijo zoper neupravičene poviške? Na tiskovni konferenci, ki sta jo vodili tajnica sindikata Jole Burlo in članica pokrajinske zveze sindikata Claudia Ponti, je odv. Gianfranco Matejka svetoval, naj bi v prvi vrsti zahtevali od katastrskega urada revizijo klasifikacije stanovanj, ki jih naseljujejo. Ko bi jim pristojno osebje ne hotelo iti na roko, se lahko obrnejo na sodišče, vsekakor pa ob zaslombi sindikata in z enotnim nastopom, ne morda posamično.
Posebno težak je problem več sto tržaških družin, ki bodo morale do konca aprila letos zaradi ukinitve režima o stanovanjski zaščiti na cesto. Kam z njimi? Res je, da je v mestu na stotine praznih stanovanj, teh pa lastniki nočejo oddajati, ker se jim to ne splača; špekulacija v špekulaciji torej, ki u-tegne ustvariti v Trstu hudo napetost. SUNIA se postavlja na stališče, da je treba vsa ta vprašanja rešiti razumno, s pametnim dialogom med nasprotnima stranema, lastniki in najemniki stanovanj. V nasprotnem primeru se bo sprožila vrsta sodnih pravd. V tem okviru mora svojo dolžnost storiti seveda tudi občinska uprava, ki ima za to na voljo tudi ustrezne zakonske instrumente. (dg)
Izročeni načrti za preosnovo bivše pivovarne Drchcr
Lastniki bivše tržaške pivo-varne «Dreher» so včeraj iz-rečili predstavnikom Krožneg® sklada in deželne finančne družbe «Friulia» tehnične načrte z® preureditev tovarne «Marco P0-lo» v žaveljski industrijski coni. V novem obratu «SIAT» bo-, do kaker znano proizvajali električne črpalke, pri čemer bodo zaposlili vseh 110 delavcev bivše pivovarne — ki so zdaj v dopolnilni blagajni —'ter še 50 dodatnih delovnih moči. Za ureditev in opremo nove tovarne je predvidena naložba 47 milijard lir, k čemur je treba dodati še 9 milijard lir za z®-loge. V dogovoru s sindikalni) mi organizacijami bodo lastniki nove tovarne v prihodnjih mesecih poskrbeli za prekvalifikacijo delavcev bivše pivovarne za novo proizvodnjo.
vlečnih nanravah v Trbižu.
ovij1
vasi m na Višarjah popuste. LL ke za vlak prodajajo na želez' ških postajah in v turističnih at!e . cijah v Trstu, Gorici in Tržiču na videmski želežniški postaji 0 nes do 20. ure.
Iteda nesreča v Ul. Zorutii
Delno zaprta cesta pri Lakotišču
Tržaška pokrajina je odredila delno zaprtje ceste, ki pelje v Dolino, in sicer pri Lakotišču. Na tem odseku namreč potekajo dela pri naftovodu Trst - Visco. Cesta, in sicer desna polovica, če gremo proti Dolini, bo zaprta petnajst dni za čenši s torkom, 12. februarja.
Sinoči se je pripetila pri postaj®}! šču avtobusa št. 1. v Ul. Zorutti ša prometna nesreča, V njej se je ® do poškodoval 20-letni Maurizio fto puto, ki je z -zasebnim vlijte. najprej treščil v obcestni drog. to pa v parkirane avtomobile- .jri, puta so sprejeli v glavno bolm5 v co in mu ugotovili hud udarec glavo, številne rane po obrazu, ^ zlome na obeh nogah. Zdravnik1 za ponesrečenca izrekli PT°^e zo enega meseca. Vzroki nesr® še niso povsem pojasnjeni, čeP1^
se zdi, da je Caputo trčil za*’1 prevelike hitrosti.
ZAHVALA
Družine Pernarčič, Acquavita jjj Švara, se iskreno zahvaljujejo 'L rodnikom in prijateljem za izr8 sočutja ob izgubi dragega
Alojza
štivan, 10. februarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
10. februarja 1979
PD KRAŠKI DOM
REPENTABOR
Priredi danes, 10. t.m., ob 20.30 v dvorani gostilne Križman v Repnu
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored:
—	govor Marij čuk
—	nastop gojencev glasbene vzgoje
—	recitatorji
—	domači pevski zbor Srečko Kumar
—	ansambel Glasbene matice s Proseka in ansambel A. Be-denčiča.
Vabljeni!
Kino
Cappella Underground 18.00 - 20.00 ' 22.00 «L arbre de Guemica*. Režija Arabal.
Al'iston 17.00-19.30—22.00 «Dodes'Ka-den». Režija Akira Kurosavva.
™*z 16.30 »Amori mieb. Monica Vitri. Johnny Dorelli, E. M. Salerno.
16.30 «L’amico sconosciuto*. El-riot Gould, Susanah York. Prepovedan mladini pod 14. letom. rattacieIo 16.30 «Arriva un cavalie-'e libero e selvaggio*. James Caan, Jane Fonda.
®*celsior 16.00 «Qualcuno vuole uc-cidere i piči grandi cuochi d’Euro-p Pa». Barvni film.
'Pire 14.30—22.00 »Superman*. Mar-*°n Brando. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Questa e 1’Americas.
Prepovedan mladini pod 18. letom, toignon 16.00-22.00 »Travolto dagli pffetti famigliari*. Lando Buzzanca, riloria Guida. Barvni film.
Cristallo 16.30-19.15-22.00 »Assassi-p>o sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia rarrovv. Barvni film. dodrammatico 16.00 c Tor o e vergi-ne incontro pomorawicinato». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Convoy». Prepovedan riiladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Aquila grigia, capo Uieyenne». A. Cord. Barvni film. *Pitol 16 00—21.30 «La carica dei 101». Walt Disney. riorio Vencto 16.15 «Cosl come sei». Prepovedan mladini pod 14. letom. °lta Milje 16.00 cKakien truppen». “■no Banfi, Ric e Gian. Barvni film.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri šesta uprizoritev Verdijeve «Ai.de», Abonma red S.
ROSSETTI
V torek, sredo in četrtek, 13., 14. in 15. februarja, s pričetkom ob 11.30, baletne predstave za šole v koreografiji Alfreda Kollnerja. Šole (osnovne ali srednje), ki bi si rade ogledale predstavo, naj se prijavijo na tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931).
AVDITORIJ
Jutri, ob 11. uri, v okviru nedeljskih koncertov*, nastop ansambla trobil gledališča Verdi. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni. Cena 500 lir.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Prevod	Mile Klopčič
Scena	Meta Hočevar
Kostumi
Meta Hočevar in Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Dramaturg in lektor
Marko Slodnjak Asistent režije	Boris Kobal
Režija	JOŽE BABIČ
V	petek, 16. februarja, ob 20.30
—	abonma red A — premierski.
V	soboto, 17. februarja ob 20.30
—	abonma red B — prva sobota Po premieri.
V	nedeljo, 18. februarja, ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja po premieri.
V	torek, 20. februarja, ob 20.30
—	abonma red E — mladinski v
četrtek.	*'.•
V	sredo, 21. februarja, ob 20.30
—	abonma red D — mladinski v sredo.
Izleti
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras obveščata izletnike, da bo odhod avtobusa v Ravascletto - Zoncolan jutri, 11. februarja 1979, iz Zgonika ob 6. uri, iz Saleža ob 6.10 in iz Gabrovca ob 6.20.
ŠK Devin sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade 4. trnovski maraton, jutri, 11. t.m. Avtobusni izlet pa bo preusmerjen v Ovčjo vas.
SPD TABOR - OPČINE v ponedeljek, 12. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu Openski glasbeni večeri SLOVENSKI BOŽIČ Kantata za soliste, zbor in orgle Zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov
Pri orglah	TOMAŽ SIMČIČ
Dirigent	JANKO BAN
Na večeru bodo sodelovali tudi recitatorji SPD Tabor.
Razstave
V Prosvetnem društvu na Opčinah razstavlja Robert Hlavaty še danes in jutri, od 17. do 19. ure.
SPZ obvešča, da je razstava o Černigojevem konstruktivizmu v, foyerju balkona v Kulturnem domu odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure ter ob predstavah.
Slovenski klub obvešča, da je v Gregorčičevi dvorani odprta razstava Rudolfa Sakside. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure.
POTOVALNI URAD AURORA
Priredi naslednje izlete:
24. in 25. februarja izlet v Opatijo s pustnim plesom. Cena
35.000	lir.
Od 21. do 29. marca z letalom v Egipt. Cena 485.000 lir.
Od 13. do 20. aprila z letalom v Palma di Mallorca, Cena ' 225.000 lir.
Od 22. do 27. aprila z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in v Črno goro. Cena
149.000	lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261
• •
Mali oglasi ^
KUPIM opuščeno kmečko hišo z vrtom v okolici Ajdovščine, Trnovskega gozda ali Nanosa. Ponudbe na: ADIT - DZS, p.p. 171 - 61001 Ljubljana.
KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 0481 -77106 - Ronke.
PRODAM dvobatni kompresor za zrak, zmogljivost 100 litrov, 2 leti star. malo rabljen. Ogled Doberdob, Bonetska (Ul. Boneti) 2.
TRGOVINA posode in železnine Per-tot Fioretta - Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da v mesecu februarju nudi 10 odst. popust na vsem blagu.
TRAKTOR KORD 2000 - 40 HP s 180 delavnimi urami. Ugodno prodam. Telefoh 200412!
URADNICA išče, majhno stanovanje v najem ,v mgjstu, Tel. . 411693 od 14. do li>„ ure.
HAT 127’ -letniku 1972 prodam po 'U-gpdnj ceni. Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio in prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev. 825656.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 ' 68: 127 ’72-'73; alfasud '73; AR 2000 ' 72: 128 '72; 124 '68; 125 '68. '71, 72; \ A 112,(70; R 16 '72; AR 1300 '70: 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. ogled v Ulici B. Casale št. 7.
.EsaM; v
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANIČA
s. p. a
TR3T - UMCA f TILZI 10	' C® 61-4<10
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 9. 2. 1979
Ameriški dolar	834—
Funt šterling	1675.—
švicarski frank	492.—
Francoski franlc	196,—
Belgijski frank	27,50
Nemška marka	445—
Avstrijski šiling	61—
Kanadski dolar	670—
Holandski florint	413-
Danska krone	157—
švedska krona	185—
Norveška kron*	158.—
Drahma	<	18,50
Mali dinar	38.50
Veliki dinar	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
' PROSVETNA DRUŠTVA IZ DOLINSKE OBČINE VABIJO NA
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo danes, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu
Nastopajo učenci osnovne šole iz Boršta, recitatorji iz Doline m Ricmanj, pianistka Vihra Kodrič, Violinist 'Žarko''Hrvatič, hiešani pevski zbor France Prešeren in moški 1 pevski zbor Valentin Vodnik. Slavnostni gpvor bo imel {Kšnik'Ace IVJefjmolja.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVA PROSLAVA
SODELUJEJO:
-	pisatelj CIRIL KOSMAČ
-	pesniki BRUNA PERTOT, MIROSLAV KOŠUTA, ZORA TAVČAR. MARKO KRAVOS
*— interpretirajo člani Stalnega slovenskega gledališča
—	Baletna skupina LIDIJE SOTLAR iz Ljubljane
—	dekliški in moški zbor IGO GRUDEN
REŽIJA MARIJ URŠIČ
Scena KLAVDIJ PALČIČ
Jutri, 11. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. V foyerju bo na ogled razstava o Černigojevem konstruktivizmu.
Društvo Slovencev miljske občine
prireja
DAN SLOVENSKE KULTURE
ki bo danes, 10. februarja, ob 20. uri v dvorani kina VERDI v Miljah
SODELUJEJO:
DOMAČI OSNOVNOŠOLCI, SREDNJEŠOLCI IN VIŠJEŠOLCI
PEVSKI ZBOR JADRAN HARMONIKARJI GLASBENE MATICE
VABLJENI!
■iiiiiitiiiuuiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiHniuaiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii....iiiiiiiiiitpiaiuumi
Včeraj - danes
Ponedeljek, 12. februarja, bo v dališču Rossetti koncert dua Suk -, Us za abonma tržaškega koncert-88 društva.
Razna obvestila
Koncerti
<jv sn°vna šola Oton Župančič pri sla *Vanu prireja Prešernovo prosi^0 ^anes> 1®- kur, ob 16. uri v šol-slij' Prostorih. Nastopajo osnovnošol-°troci in otroci iz otroškega vrtca. ]| "'"tarski klub Union priredi jutri, 'ar t3**' 'n 25. februarja t. 1. smu-tečaj za otroke in odrasle na jn c°'anu - Ravasclettu. Informacije vasovanje v Ul. Valdirivo 30/n. j0^ta^an °d 17. do 19. ure razen ob
p|' Rolet priredi na pustni torek Op.. v dvorani Prosvetnega doma na Vabila so na razpolago v tonVln' keramike in sanitarij v Na-U?' ulici 16(1 na Opčinah.
6o ***! l'ccja Primož Trubar se bo-Seri]Vrni*' * Umovanja na Nevejskem u u danes, okrog 19. ure. Avtobus U Pripeljal dijake na Travnik, ča T'"1'" nabrežinska občina sporo-*e’ ua interesenti lahko vplačajo tak-k0,-,na občinske koncesije na poštni te-*Ok-' rai-'lln št. 11/4016 z naslovom občjClna Oevin-Nabrežina — Taksa na la 'nsk' koncesije*. Za vsa morebit-oh, bPl&sniia se zainteresirani lahko eio na občinsko tajništvo.
Danes, SOBOTA 10. februarja
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.08 - Luna vzide ob 16 06 in zatone ob 6.02.
Jutri, NEDELJA, 11. februarja RADO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,2 stopinje, najnižja 6,1, ob 13. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1010 pada. vlaga 95-cdstotna, nebo pooblačeno z gosto meglo, padlo je 0,7 mm dežja, brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 8.5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
RODILI SO SE: Fiorenza Ponte, Morena Cociani, Giulio Benvenuti, Matt/.-o Gazzillo, Beatrice Robles, Feredica Robles, Isabella Švara, Virgina Ribarič, Francesco Salvia to, Massimiliano Gardoz, Diego Bi-loslavo, Francesco De Domenico, Lorenzo Andriani.
UMRL/ SO: 79-letna Bortola Fonda por. Bartole, 78-letna Isabella Principe vd. D’Angelo, 77-letna Maria Decarli por. Presenti, 42 letna Nerina Sancin por. Petrina, 74-letni
Romano Bonifacio, 77-letna Vittoria Kertel, 80-letna Maria Daneu por. Turco, 73-letna Angela Degrassi vd. Fabris, 91-letna Carla Faelli, 94-let-na Clorinda Vuano vd. Querini, 66 letni Renato Giassi, 79-letni Carlo Zeriali, 82-letni Carlo Simoni, 65-let-ni Ernesto Benvenuto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Trg S. Giovanni 5: Čampo S. Gia-como l: Ul. Soncini 179; Ul. Revol-tella 41.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
LEKARNE V OKOLICI Roljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
i el. 226 165; Opčine tel. 211-001. Pro sek: tel. 225-141 Božje polje; Zgo nik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel
200 121; Se.-lian: tel 2119 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURN.i Sl UŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7, ure: telet štev. 732-627.
PO SESTANKU NA DCZCLI IN ZBOROVANJU V TRSTU
DAN KULTURE
V'
- > *' r~prfJ
■ !
- JLJlj
tULtlJL CULI

• • •


! Simpne je v t pokrajinskega delovnih mest zapis s povzet-

Obveze dežele za razplet krize v podgorski tekstilni tovarni
Ukrepi za prenos delniškega paketa v Gorico ■ Stranke bodo odločale o osamosvojitvi obrata - Sprejem pri Colliju
IN NAŠIH TRIDESET LET
November 1948 - december 1978: dva mejnika v razdobju, ki se ga želimo spomniti Slovenci v Italiji, in še prav posebej na Goriškem, ob praznovanju dneva slovenske kulture.
Ob prvem mejniku (13. novembra 1948) se je začel boj za javno rabo slovenskega jezika, z drugim mejnikom (12. decembra 1978) pa smo sklenili zaokroženo obdobje, dolgo polnih 30 let. zaznamovano z eno samo vročo in odločno željo: uveljaviti svoj jezik, to našo najpomembnejšo vrednoto.
Italijanska oblast je našim izvoljenim predstavnikom, ki so pred 30 leti in tudi nedavno tega terjali pravico, biti enakovredni, v o-beh primerih rekla NE. Leta 1948 je v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu prvič rekel NE domala celotni občinski svet. Isti NE so 12. decembra 1978. leta, torej komaj pred dvema mesecema, rekli pokrajinski svetovalci krščanske demokracije ter ob tem vprašanju njeni sredinski in desničarski zavezniki.
S stališča uresničevanja naše o-snovne pravice, rabiti jezik v izvoljenih telesih z narodnostno mešanimi zastopniki kot sta, denimo, goriški občinski in pokrajinski svet, se v teh 30 letih naš položaj ni bistveno spremenil. Spremenilo pa se je splošno politično vzdušje, ustvarila se je dobra osnova za nadaljnji razvoj demokratičnih odnosov in s
g ih, ki prav v zadnjem času zelo aktivno in na gnusen način vršijo moralni in politični protisk na beneške Slovence, skušajo zavreti toliko obetaven proces njihove identifikacije ter s tem ohranjati krivično in grobo razdelitev Slovencev v Italiji po stopnji pravic na različne kategorije, s tem da ostajajo beneški Slovenci dejansko brez njih.
Zaradi našega vztrajnega dela, mednarodnih obveznosti in spoznanj v tistih odprtih sredinah, ki odločajo. je dozorela potreba o nujnosti globalne zakonske zaščite naše skupnosti in s tem povezanega priznanja domovinske pravice našemu jeziku v javnosti. Nimamo še tega zakona, toda cela vrsta stvari je tako napeljana, da bi do njega moralo priti.
Časopisna poročila o dveh sejah, na katerih so nam dvakrat rekli NE, so zanimiva še zaradi dveh u-gotovitev:	1. v dvorani deželnih
stanov na goriškem gradu pred 30 leti šo bili proti našemu zastopniku in proti rabi slovenskega jezika vsi italijanski svetovalci (ne pozabimo takratnega stanja, ki je zaradi kominforma vladalo v delavskem gibanju in se je prenašalo, in še kako prenašalo na naše gibanje!); 2. tokrat, lani decembra, pa so se vendarle vsi italijanski svetovalci (če nam je taka razporeditev dovoljena), razen MSI, z resolucijo enotno obvezali podpreti prizadevanja za globalno zakonsko
tem tudi osnova za naše pravice.	P0l:ezian0 _ pravico
kulturni in tudi splošni napredek.	"* " *'	“
To vzdušje je porok za postopno premagovanje odporov proti našim pravicam v tistih šovinističnih kro-
Včeraj dopoldne je številna skupina delavk in delavcev podgorske tekstilne tovarne priredila sprevod po Carduccijevi ulici v Trstu ter se za dalj časa ustavila pred sedežem' deželnega odbomištva in de-ž.elne Skupščine, da bi predstavnike te ustanove opozorila na skrajno poslabšanje položaja v obratu ter na naraščajočo nevarnost, da se bo občutno zmanjšalo število 1.500 delovnih mest, kolikor jih, je v tem, v Gorici najpomembnejšem obratu.
Delegacija delavskega kolektiva in sindikatov je predsedniku deželnega sveta Mariu Colliju met) sprejemom izrazila svojo zaskrbljenost ter prejela zagotovilo predsednika, da se bo pri pristojnih deželnih u-radih zavzemal za izpeljavo sklepov sprejetih prejšnji večer na sedežu deželnega odborništva za industrijo v Trstu.
v naši včerajšnji številki, podrob-
kom osnovne misli ki se je izobli-1 kovala na seji. Po njegovem mo-
rajo akcijo za obrambo delovnih mest v podgorski tovarni voditi politične sile, Stranke se morajo o-bračati prvenstveno na deželo ih od nje zahtevati finančno kritje in to da bo celotna akcija temeljila na trdnih namenih in solidarnosti krajevnih uprav, da se čimprej zaključi dolgotrajna in kočljiva zadeva.
(Na sliki delavke s transparenti pred sedežem deželne uprave.)
V OBČINSKEM SVETU V TRŽIČU
V kratkem razprava o napeljavi metana
Na tržiškem županstvu je bil te dni delovni sestanek, na katerem so predstavili okvirni načrt za napeci tem sestanku smo proročali že ljavo zemeljskega plina. Dela bo-
do na osnovi predračunov veljala
nosti o njegovem poteku in tudi o j približno štiri milijarde lir. Inve njegovih zaključkih pa nismo mogli! sticijo bodo deloma krili s prispev-posredovati, ker se je Sestanek za- kom dežele, najbrž pa bo treba -za-
w#w.a;1ia-	'j.««..
ključil kasno zvečer. Udeležili po
se ga deželni odbornik za industri- nem skladu «Cassa depositi e pre-
----sTiti*. Pred koncem meseca bo o
liačrtu razpravljal občinski svet, nakar naj bi izdelali izvršilni načrt. Dela naj bi začeli že pred koncem letošnjega leta.
jo Dario Rinaldi, predstavnik u-pravnega ~ svet« tekstilne tovarn t Nazario Romani, ravnatelj zveze industrijcev v Gorici Zandotneni, delegacija tovarniškega sveta podgorskega obrata in delegacija enotnega pokrajinskega sindikalnega vodstva ter tekstilne stroke.
Trije so sklepi, ki so jih sprejeli ob sklenitvi skoraj triurne razprave. Dežela bo vzpostavila stik z lastnikom Sapirom. da ugotovi njegovo finančno sposobnost in se pogovori o prenosu delniškega pake ta v goriško banko. Deželi* bo poiskala novega zasebnega delničarja ter prihodnji teden, najverjetneje v torek, povabila na sestanek predstavnike demokratičnih strank ter se z njimi pogovorila o osamosvojitvi podgorskega obrata, se pravi o njegovem izstopu iz holdinga in-dustrijca Sapire.
Med sestankom so vse strani pojasnile svoja stališča. Tako je Romani med drugim sporočil pripravljenost industrijca Sapire, da prenese «paket» v neko goriško banko, seveda pod določenimi pogoji in šele po predhodnem sklepu hol-dingovega upravnega sveta.
Goriški župan De svojstvu predsednika odbora za varstvo poslal tisku kratek
pfositi tildi za posojilo pri ,'jiržav-
Imcli so srečo
Prav gotovo gre za primer sreče v nesreči. Zgodilo se je v četrtek, nekaj minut pred 23. uro na Tržaški cesti, tik pred letališčem. V smeri proti Trstu se je v avtu NSU prinz peljala družina Solidoro, ki stanuje v Tržiču, Ulica Volta 10.
Avto je upravljal 48-letni Alfio Solidoro, v vozilu pa so bili še njegova 54-letna žena Elena Iseppi ter otroka 14-letna. Cristina ter prav toliko star Cosimo. Nenadoma je voznik izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zavozil v desno, ter divjo vožnjo končal med telefc iškim drogom in zidom tovarne De Licia.
Vse pa se je na srečo končalo le z gmotno škedo na avtomobTu in lažjimi telesnimi poškodbami 14-letne Cristine, ki se bo zdravila 6 dni in Elene Iseppi, ki so ji v bolnišnici nudili le prvo pomoč.
Voznik in njegov sin pa sta se izmazala le z nekaj praskami. Zapisnik je sestaviia obhodnica prometne policije.
Telovadba za sovodenjske malčke
KER NI SOGLASJA PRISTOJNEGA SODNEGA ORGANA
Še zmeraj ustavljen izkop peska iz struge Soče in Tera
Občine v spodnjem toku Soče načrtujejo skupen poseg - Precej nejasnosti glede pristojnosti
Učenci prvega razreda osnovne šole v Sovodnjah so te dni začeli z rednimi vajami otroške telovadbe. Vodi jih Lučka Tomšič, ki se je za tovrstno dejavnost usposobila na tečaju v Velenju, lani poleti. Pouk redno obiskuje 17 malčkov, na po-
snetku pa jih je precej manj, kajti te dni je tudi v Sovodnjah razsajala gripa in je bilo veliko otrok v postelji, namesto da bi se zabavali in i-grali v telovadnici. Posnetek je napravil naš sodelavec Miro Kuzmin.
Deželna uprava jn politične stranke, ki jo podpirajo, bodo morale v kratkem dokazati, če se zares zavzemajo za drugačno, bolj odgo vorno politiko na področju varstva človekovega okolja. Problemov’ na žalost ne manjka, saj se s hitrim gospodarskim in družbenim razvojem pojavljajo vedno novi. Žal je deželna vlada dosedaj pokazala premalo posluha za reševanje teh vprašanj, če je bilo kaj napravljenega, je bilo predvsem po zaslugi posameznikov in združenj, ki se borijo za zdravo in človeku pri merno okolje, Morda bi kazalo kot olajševalno okoliščino' upoštevati dejstvo, da ie zakonodaja, ki ureja to področje precej pomanjkljiva, predvsem pa dokaj zmedena, saj se velikokrat križajo pristojnosti države, dežele in občm pa še morda drugih institucij.
Od številmh vprašanj, ki neposredno zadevaj«' goriško pokrajino, sta trenutno v ospredju dve. Obe sta tudi povezani z določenimi gospodarskimi dejavnostmi. Gre za u-reditev in omejitev izkopov peska in grušča na območ ju Soče in Tera ter za omejitev izkopov ilovice predvsem v nekaterih občinah ob vznožju Brd. Medtem ko je bilo o izkoriščanju nahajališč gline precej govora že lani, pa tudi v letu 1977, je vprašanje črpanja gradbenega materiala iz soške in terske struge prišlo v ospredje proti koncu lanskega leta, ko so nekatera združenja opozorila na vrsto nenadzorovanih posegov, zlasti v spodnjem toku Soče. Opozorilo je zaleglo, kajti kmalu zatem so se sestali župani nekaterih občin videmske in goriške pokrajine, da bi poiskali skupno rešitev, kaiti gre za vprašanje ki neposredno zadeva širše območje.
Že po prvem sestanku so prišle na dan številne težave, predvsem pa ugotovitev, da občine ne razpolagajo z zadostnimi instrumenti, da bi lahko opravljale učinkovito nadzorstvo nad tovrstno dejavnostjo. Prišla pa je na dan tudi1 ugotovitev, da bo treba šele določiti pristojnosti posameznih krajevnih u-stanov. Na sestanku, ki je bil prejšnji teden, so predstavniki občin sklenili poveriti goriškemu odvetniku Battellu raziskavo o pravnih aspektih zadeve. Danes popoldne se bodo spet zbrali m sicer na županstvu v Špetru ob Soči ter na podlagi poročila, ki ga je pripravil Battello, skušali izdelati skupno stališče.
Zataknilo pa se je tudi pri sodnem organu v Benetkah, ki je zadolžen za varstvo voda. Vse do danes namreč ni izdal potrebnega soglasja. brez katerega pa pristojni pokrajinski urad ne more izdati dovolilnic za tekoče leto. To pomeni. da je vsakršna dejavnost povsem ustavljena in podjetja zdaj še črpajo zaloge iz prejšnjega leta, vprašanje zase pa ie. kai bo čez nekaj dni, ko bodo slednje pošle.
Najbrž bo treba gradbeni material uvažati iz drugih krajev, ki pa bo, hočeš nočeš, znatno dražji. Menda so nekatera podjetja že iz-
koristila položaj za dvig cene peska in gramoza. Kakor so nam povedali na združenju industrijcev, je zaradi ukrepa prizadetih kakih 15 večjih in manjših podjetij, ki zaposlujejo okrog 150 ljudi.
Vsekakor naj bi do razčiščenja zadeve, vsaj tako pravijo pri zdru žer.ju industrijcev, prišlo že v prihodnjih dneh.
90 let Emilije Lavrenčič
Te dni je v Doberdobu slavila 90. rojstni dan Emilija Lavrenčič vdova Gergolet. Nunca Milja Kerlinina, kakor ji pravijo domačini, se je rodila 7. februarja leta 1889 v Doberdobu. Zelo mlada se je zaposlila v ronški tektilni tovarni, ko pa je tam zmanjkalo dela, je odšla v Trst. Poleg dela v mestu pa je po svojih močeh pomagala tudi doma na kmetiji.
Leta 1912 sta se vzela z domačinom Francem Gergoletom. Rodilo se jima je sedem otrok, vendar so trije umrli že zelo mladi
V letih prve svetovne vojne je družina morala v begunstvo na Stajer sko. mož pa je moral na fronto, od koder se je srečno vrnil,
S trdim delcm sta obnavljala porušeni dem, preživljala pa sta se na skromni kmetiji. Tik pred drugo svetovno vojno je umrl gospodar France, v Franciji pa je padel leta 1942 sin Roman. Mlajši sin France pa se je kot šestnajstleten vključil v partizanske enote.
Kljub visoki starosti je naša slavljenka razmeroma čila, prava kra-ška korenina. Rada še zmeraj kaj prebere, pa tudi pove marsikaj zanimivega o tem, kako je potekalo življenje v Doberdobu še v prejšnjem stoletju.
Seveda ji ob visokem jubileju iskreno čestitamo in voščimo še na mnoga leta.
do rabe jezika v javnih ustanovan.
Mi sicer sodimo, da bi narh to pravico morali zajamčiti z enostavno spopolnitvijo poslovnika pokrajinskega sveta, kakor so to zahtevale SSk, KP1 in PSI, toda razmerje sil v pokrajinskem svetu je še vedno takšno, da prevladuje z nacionalističnimi predsodki obremenjena večina in da se uveljavlja teza o postopnem dajanju pravic.
Za jezik, za to našo najpomembnejšo vrednoto, s katero nas je Prešeren dvignil med kulturne narode, se borimo tudi danes in se bomo bojevali, v enakovrednem soočanju z okolico, tudi v bodoče. Da uveljavimo svojo pravico, izpričamo svojo osebnost in uresničimo ideje o humanizmu, pravičnosti, medsebojnem spoštovanju irt sožitju. Da slej ko prej te ideje ne bodo samo na ustih, ampak predvsem v dejanjih.
Gor: d Vesel
Jutri kongres sekcije KPI «A. Spazzapan»
Člani sekcije KPI «A. Spazzapan* v Gorici se bodo jutri zjutraj zbrali na 3. kongresu. Uvodno poročilo bo podal dosedanji tajnik Roberto Bu-solinj, medtem ko bo zaključke razprave povzel član pokrajinskega vodstva Italo Chiarion. Na kongresu. ki„bo na sedežu sekcije v Gabrijelovi Ulici 42, (pričetek ob 9.30), bpdo izvolili tudi novo vodstvo ter imenovali delegate za 12. pokrajinski kongres partije.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici. vabi člane in prijatelje, da s« udeležijo spominskega pohoda na Stol v Karavankah, ki bo 17. in 18. februarja letos. Izhodiščna točka je Valvasorjev dom pod Stolom. Dostop iz Žirovnice oziroma Most. Priporoča se dobra zimska oprema,'
Slovensko planinsko društvo v Gorici razpisuje 18. februarja avtobusni izlet v Ovčjo ves. kjer bo tekmovanje za pokal «Lepi vrh*. Tekmovali bodo člani rojeni v letu 1958 in mlajši. Prijave za nastop sprejemajo na sedežu društva do vključno 12. t.m. Tisti, ki ne bodo tekmovali. se lahko prijavijo do sred*, 14. t.m.
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub priredi jutri, 11. t.m., avtobusni izlet na sneg. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice skozi Rupo. Doberdob in Ronke. Prijave sprejemata Barbara Rustja (telefon 81-585) in Aleš Doktorič.
Razna obvestila
ženski Iniciativni odbor bo 1. m
2. marca letos priredil tečaj ikebane za vsakogar. Prijave sprejemajo na sedežu v Ulici Malta 2, ali po telefonu 26-44
• Goriški šolski skrbnik obvešča, da je na sedežih didaktičnih ravnateljstev na vpogled ministrska o-krožnica glede začasnih premestitev in namestitev učnega osebja v otroških vrtcih v šolskem letu 1979-80. Rok za predložitev prošenj zapade 5. marca.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v sodelovanju z MLADINSKIM CENTROM danes, 10. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma
PREŠERNOVO PROSLAVO
Program: priložnostni govor pesnika Miroslava Košute; branje iz del Damira Feigla; nagraditev zaslužnih prosvetnih delavcev; koncert dekliškega zbora iz Črnega vrha.
VABLJENI!
Gorica
CORSO 17.00—22.00 «Amori miei*. M. Vitti, J. Dorelli in E. M. Salerno.
VERDI 17.15—22.00 «Convoy - trincea d asfalto*. Kris Kristoffcrson in A-li McGrawe. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «L’infermier* di notte*. G Guida, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržif
EXCELSIOR 16.30- 22.00 «Come per-dere una moglie e trovare un'»-mante*.
PRINCIPE 16.30 — 22.00 cAssassinlo sul Nilo*.
/Vora Gorica in okolica
SOČA 18.00 -20.00 «Abba». švedski film.	\
SVOBODA 16.00 «Maček vreden milijon dolarjev*. Ameriška risanka. 18.00--20.00 »Divji zahod*. Ameriški film.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Pontom & Bas-si, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341.
NEKAJ MIŠU IN UGOTOVITEV 0 DENARNIH ZADEVAH
Obrestna mera na posojila v Italiji razmeroma visoka
Govori se o rahlem izboljšanju gospodarskega stanja ■ Banke obrestujejo vloge z 8 do 10 odstotki, od česar je treba odšteti razne dajatve
Vsi vemo, da je varčevanje osnova vsakega razumnega gospodarstva, kar velja tako za posameznika kot za družbo. Če bi vsakdo takoj potrošil vse, kar zasluži bi ostal družbeni standard precej nizek, ker bi naenkrat zmanjkalo sredstev za srednjeročne in dolgoročne naložbe, ki so bistvene važnosti tudi za posameznika (avto, stanovanje, hiša). Kljub temu pa nam vsakodnevna praksa pove, da varčevalec vedno izgubi na vrednosti svojega denarja, še posebej v letih hujše inflacije. Kljub temu pa varčevanja ni mogoče kar tako zavrniti. Pametni ljudje so izbrali tudi tokrat srednjo pot, ki je skoraj vedno najboljša. Nekaj časa varčujejo, dokler si ne prihranijo polovice ali četrtine načrtovane na-111111111111111111111111.1111111111111111111111111111111111111111*
Novost na knjižni polici
SANDRA PARETT1:
v
«Carodejna ladja»
Ime nemško pišoče pisateljice z italijanskim priimkom Sandre Pa-retti slovenskim bralcem ni neznano. Pomurska založba v Murski Soboti je izdala že več njenih del v slovenskem prevodu. In po teh delih vemo, da predstavljajo njeni romani, pretežno ljubezensko avanturistične vsebine, tisto zvrst literature, ki jo označujemo kot zabavni roman. Ne gre za dela, ki bi reševala človeške probleme, ne za umetniško literaturo, ki bi o-plajala bralca z novimi dognanji in spoznanji. Gre pa za bolj ali manj spretno napisane tekste, z zanimivo vsebino in privlačno zgodbo, kar vse priteguje povprečnega in ne preveč zahtevnega bralca h knjigi. Prav to lahko ugotovimo ob najnovejši knjigi te pisateljice, ki je pri isti založbi izšla pred koncem lanskega leta in ki prinaša roman Čarodejna ladja. Tudi ta roman je tak kot podobna dela Parettijeve. V bistvu ljubezenski, pa vendar malce akcijski roman z ne preveč zahtevno vsebino, pa vendar zanimivim in prijetno opisanim dogajanjem. Morda je ta roman še malce boljši od ostalih; manj je solzav, manj posladkan, pa zato vezan na morje ih bolj zanimiv. Tako predstavlja in bo predstavljal za mnoge kar prijetno branje.
Nemška ladja vozi izletnike iz ZDA v Evropo na križarjenje. Toda poleti 1914 izbruhne vojna in ladja se obrne nazaj v Ameriko, da je ne bi na poti prestregle nemške in francoske ladje. Kapitan se je odločil za majhno neznano pristanišče v bližini Bostona. In tu prebije poleti 1914 ladja s posadko nekaj mesecev, dokler je ne zaplenijo. Kasneje pod drugim imenom vozi ameriške čete v Evropo. To je torej roman o u-sodi ladje, je pa tudi roman o u-sodi njenega kapitana, ki je po vojni, ko je izgubil ladjo, utonil v pristanišču. In ker je pač roman namenjen širokemu krogu bralcev, ne more biti brez ljubezenske zgodbe. Prijateljske vezi, ki se spletajo med posadko in petičnimi potniki in potem domačini v majhnem pristanišču, so dopolnjene z eno ali dvema ljubezenskima zgodbama, katerih protagonist je prvi o-ficir, ki se poroči z Američanko.
Sandra Paretti zna spretno nizati zgodbe, zna tudi lepo pripovedovati. Pripoved je gladka, tekoča, zapleti niso preveliki, so naravni in prepričljivi. In tako je razumljivo, da je roman, ki je v originalu izšel leta 1977, postal priljubljeno branje tistega dela bralcev, ki so mu pri srcu taki teksti lažje, zabavne literature in ki od dobrega romana ne zahteva preveč. K sreči je Čarodejna ladja dober primerek tovrstne literature in je zato temu romanu zagotovljen uspeh tudi na slovenskem knjižnem trgu. To pa je tudi vse, kar lahko temu tekstu zaželimo. Pa še to: roman je lepo prevedel Janko Lorenci, opremil pa je knjigo Lojze Logar.
Sl. Ru.
ložbe (nakup stanovanja ali hiše), za ostalo pa se zadolžijo. Seveda morajo za kredite plačevati težke obresti, mnogim pa se to vendarle izplača, saj si tako ustvarijo streho nad glavo, ki je vedno več vredna,
KAJ PRAVIJO
V	BANKAH
Kreditne ustanove sicer pospešujejo varčevanje, vendar tudi rade posojajo denar, ker pri tem več zaslužijo zaradi visokih oziroma višjih obresti. Verjetno tudi bankam precej ugaja tista «srednja pot«, o kateri smo prej govorili. Na očitke, da bančne ustanove skrbijo predvsem za svoje koristi, dobimo takoj odgovor, da mora položiti denarna ustanova določen odstotek vlog pri osrednjem emisijskem zavodu, ki te naložbe zelo slabo obrestuje. Razen tega si mora banka nabaviti tudi določeno količino državnih obveznic, zadolžnic in donosnic ki običajno prinašajo zelo nizke obresti (7 - 12 odst). Banke morajo nadalje vedno razpolagati z določeno likvidnostjo, za kar je potrebnih 5 -10 odstotkov vlog, ki se dejansko ne obrestujejo. Na obrestih pa mora banka odtegniti še 20 odstotkov državnega davka. Končni obračun bančnih storitev je za varčevalca takšen: na denarne vlogj bo dobil čistih 6 - 8 odstotkov, za posojila pa bo plačal 16 -18 odstotkov o-brčsti. Pri tem moramo upoštevati tudi inflacijo, ki je v Italiji znašala lani okrog 12 odstotkov, letos pa tudi ne bo dosti nižja.
KAKO JE
Z UGODNIMI POSOJILI
Obstaja tudi možnost ugodnejših posojil, ki jih nudijo nekatere državne ustanove in tudi banke, če jim dežela ali država poravnata del obresti. Ta posojila so strogo »namenska« in pridejo v poštev le pri kmetih in obrtnikih. Glede stanovanja 'in hiše pridejo v poštev u-godnejša posojila le pri skromnih, ljudskih stanovanjih.
KAKO JE
V	VARČEVANJEM NA POŠTI
Velik del prebivalstva, zlasti podeželskega, še vedno varčuje na poštah, ker je tam poroštvo stoodstotno, saj so pošte državne: obenem pa so pošte bolj pri roki. V precejšnji meri imajo taki varčevalci tudi prav. Glede poroštva na bančne vloge sicer danes ni več težav, ker denarne zavode nadzoruje osrednji emisijski zavod Ban-ca dTtalia, denarne vloge varčevalcev pa navadno v vsakem primeru izplačajo, tudi če banka propade. Obstaja namreč poseben denarni sklad pri vseh bankah, iz katerega črpajo sredstva za povrnitev vlog pri bankrotih.
Kljub temu ima varčevanje na poštah tudi svoje ugodne strani, saj so poštni uradi skoraj v vsaki vasi, odprti so tudi ob sobotah, na nekatere vloge pa plačujejo pošte celo višje obresti kot banke. Mislimo predvsem na poštne donosne obveznice (buoni fruttiferi postali), ki nudijo varčevalcu kar 9 odstotkov
čistih obresti, česar ne more zagotoviti nobena banka. Edina šibka točka take naložbe pa je v tem, da varčevalec ne prejme nobenih obresti, če vnovči obveznico pred enim letom.
NAJVEČ PRINAŠAJO ZAKLADNE OBVEZNICE
Kljub vsem težavam pa le obstaja zakonita možnost, da varčevalec z denarno naložbo izenači inflacijo. Mislimo na zakladne zadolžnice, ki jih izdaja italijansko državno za-kladništvo ob koncu vsakega meseca. Gre za trimesečne, šestmesečne in letne zadolžnice (BOT - buoni ordinari del tesoro), ki prinašajo nosdtelju kar lepe obresti, na katere ni treba plačati nobenih davkov. Te zadolžnice dajo od 10,6 (trimesečne) do 12,2 odstotka (letne) čistih obresti. Do teh zadolžnic pa ni tako lahko priti, ker jiih prodajajo le večje banke ter borzni agenti. Predvsem banke pa jih ne prodajajo rade posameznikom, ker je taka naložba zanje konkurenčna. Razen tega pa je možno naložiti v take zadolžnice najmanj 5 milijonov lir. Kot je lahko razumeti, gre za naložbe, ki si jih privoščijo le bogatejši ljudje, saj so le ti dobro vpeljani v bančnih in finančnih krogih.
(ss)
S PRVE SEJE NOVEGA VODSTVA PD cVALENTIN VODNIK»
S primerno razdeljenimi vlogami bo delo zagotovo dobro steklo
V Dolini ltodo ustanovili tudi ženski pevski zbor, za katerega vlada pre-cejšnje zanimanje - Dvomesečno glasilo si šele utira pot in se hkrati utrjuje
V sredo, 6. februarja je bila v Dolini prva seja novoizvoljenega odbora PD Valetin Vodnik. Na seji so bili prisotni vsi odborniki, razen tistih, ki so izostali zaradi dela ali študija in so se le predhodno opravičili. Prisotni so bili tudi člani nadzornega odbora. Mimo starih in preizkušenih prosvetnih delavcev so se na vabilo k sodelovanju odzvali najmlajši, ki so po občnem zboru stopili v organizacijske vrste društva in bodo v bodoče tvorili njegovo jedro. To je še posebno razveseljivo, kajti na odborovih sejah smo bili zadnji čas vajeni videvati vedno iste (in maloštevilne) obraze. Zadnji sestanek pa je bil izredno svež in živahen. Izrečenih je bilo veliko novih zamisli in novi odbor kaže vitalnost in vsestransko angažiranost.
Glavni temi prvega srečanja novoizvoljenega vodstva sta bili porazdelitev funkcij in okvirni program do konca sezone.
Pri prvi točki so se odborniki zmenili takole: predsedniško funkcijo je sprejel Boris Pangerc: tajnica bo še naprej ostala Anaroza Slavec, blagajničarka pa Elis Marži. Gospodarske posle bo opravljal Giancarlo Foraus, za dokumentacijo za deželni prispevek ter
za arhiv bo skrbel Mauro Žerjal. Referent za moški zbor bo še naprej Vojko Kocjančič. Organizacija izletov in družabnega življenja je bila poverjena Vojtehu Lovrihi, Damjani Oti, Giancarlu Forausu in Valterju Smotlaku. Za reklamo in propagando bosta skrbela Vojko Lovriha in Roberto Slavec, Lovriha bo še nadalje vzdrževal stike s koordinacijskim odborom prosvetnih društev iz Brega. Skrb za likovno in galerijsko dejavnost pa sta si prevzela Fabjo Smotlak in Vojko Lovriha.
Med nove pobude PD Valentin Vodnik spadajo: ustanovitev ženskega zbora. Takšen ali podoben zborovski ansambel je v Dolini prepotreben, kajti za družabno življenje naših žena in deklet ni bilo doslej skoro nič storjenega, razen pobud, ki pridejo v poštev le enkrat letno, kot na primer proslava 8. marca. Nove skrbi gredo odslej tudi v to smer. Društvo želi nuditi dolinskim ženskam razvedrilo, ki pa naj bi ne bilo samo sebi namen, temveč bi i-melo tudi točno začrtane cilje, ki bi žene in dekleta spodbujali k temu, da se družijo, da se srečujejo in obenem ustvarjajo. Pripravljalne akcije tečejo sreč-

Pogovori o davkih
Tudi ne glede na sedanjo krizo vlade trenutno ni na vidiku prav nič novega
Vsaka vladna kriza povzroči zastoj predvsem na ključnih zakonodajnih področjih. Kar zadeva probleme davčnega resorja, bi ne mogli trditi, da so se politične sile, ki so podpirale vlado pred krizo v bistvu razhajale. Tudi program davčne politike, ki je sestavni del triletnega gospodarskega načrta, ni bil in tudi ni predmet nasprotovanj. V glavnem se vsi strinjajo predvsem da je stopnja davčnih bremen neposrednega obdavčevanja dosegla neprekorač-ljivo mejo in da so zaradi razvrednotenja denarja čedalje bolj prizadeti prav tisti državljani, ki im&Jff'TVranjše' ifr .najmanjše dohodke. Vsi torej soglašajo v tem, da bo za naraščajpčgjstroške oziroma izdatke treba poiskati nova sredstva, predvsem Dri iskanju in dosledno s tem pri pobijanju davčnih utaj. Poznavalci razmer računajo, da bi se brez težav na ta račun vsako leto steklo v državno blagajno vsaj okoli 2000 milijard lir, torej vsaj toliko, kolikor znaša razvrednotenje davčnih dohodkov.
Pri tem pa je finančno ministrstvo, ki ima na skrbi pobiranje davkov, trčilo na nepripravljenost ter na organsko nesposobnost sa-
mega aparata. O njegovi reorganizaciji	in o	usposabljanju tega
se govori že sedem let, vendar pa je	vse	brez	praktičnih	uspehov.
Zadostuje naslednji primer: po začetnem polomu centralnega davčnega anagrafa, za katerega je ministrstvo zahtevalo 7500 oseb, kar je	na	srečo	parlament	odklonil,
so	računalnike poverili	podjetju
s pretežno državno udeležbo. To podjetje naj bi do leta 1981 usposobilo osrednji računalni sistem. Že sedaj pa so v odgovornih krogih resno zaskrbljeni, ali bo državna uprava sploh utegnila prevzeti ta ustroj. Vsekakor ni dvoma, d« bomo v programskem govoru ministrskega predsednika, ki bo sestavil novo vlado kakršne koli barve, že stotič poslušali poudarjanje pobijanja davčnih utaj ter reorganizacijo finančne uprave.
Za sedaj bo zakon o strožjem in takojšnjem kazenskem pregonu večjih utajevalcev ostal na papirju. Prav tako se bo verjetno za dolgo odmaknil predpis za razne podjetnike (gostince, svobodne poklice in druge profesionalce) glede obveznega izdajanja računov. Uvedba zapečatenih inkas-nih registratorjev pri maloprodaji je zaradi objektivnih težav za se-
... 1
V nedeljo, 4. t. m., popoldne so v novem kulturnem domu na Proseku nastopili člani dramske skupine iz Štandreža pri Gorici z veseloigro Marijana Marinca »Komedija v komediji«. Gostovanje je zelo uspelo, ker
je bilo občinstvo z izvajanjem zelo zadovoljno
daj ostala šele v dolgoročnem programu. Po vsej verjetnosti ne bodo tako kmalu okrepili davčne uprave z najetjem novega osebja prav v času, ko nad tri milijone javnih uslužbencev in nameščencev zahteva boljše ekonomske pogoje
ftok za prijavo dohodkov lanskega leta bodisi z obrazcem 101 (za upokojence z minimalno pokojnino bo obrazec oštevilčen z 102) ali s prijavnimi polami 740 bo letos zapadel 31. maja. S tem datumom lahko z veliko verjetnostjo računamo. Novi prijavni obrazec je bil že odobren in se po vsebini ne bo razlikoval od prejšnjih. Bo pa imel obliko in velikost formata, kakršnega uporabljamo v strojepisju.
Lanskoletno pravilo, da bodo prijave sprejemali izključno občinski ali poštni uradi, bo onemogočilo osebju finančne uprave zaviralno stavkovno gibanje, ki se je redno pojavilo v prvih treh letih izvajanja davčne reforme prav v kritičnih prijavnih rokih.
Novosti za nazaj seveda ne bo, le najmanjšim dohodninarjem do 2 milijonov lir letnega dohodka, kar velja za vse upokojence z minimalno pokojnino, bodo priznali nadaljnjih 24.000 lir popusta na davku IRPEF (2.000 lir mesečno.)
Za naprej pa bodo voz državnih financ vlekli po starem kolovozu. Med drugim so že napovedali, da bodo med petimi kategorijami davkoplačevalcev izbrali nekaj sto davčnih obvezancev, ki jih bodo podvrgli strožji preiskavi.
Za to bodo poskrbela posebna o-perativna jedra, ki jih bodo sestavljali izurjeni funkcionarji finančne uprave in finančni stražniki. Namen takih preiskav, ki so bile zapovedane z zakonom, je o-čitno le ustrahovalnega značaja. Ker se je iz prve »loterijske« preiskave izvedelo le to, da so kar pri 98 primerih od 100 bili ugotovljeni večji ali manjši splošni u-tajevalni prekrški, so pred kratkim z zakonom zahtevali, da naj finančna uprava odslej poimensko objavi zadevne podatke.
Ne glede na tiko ali drugačno rešitev vladne krize ni pričakovati v bližnji bodočnosti večjih premikov na davčnem področju.
St. O.
no in na seznamu je že več kot dvajset udeleženk bodočega zbora. Domenjeno je že, da bo ustanovni sestanek v petek, 16. februarja, ob 19. uri v društveni dvorani. Nanj so seveda toplo vabljene vse dolinske žene in dekleta. Za zbor odgovarja Vivia-na Jercog.
Med novejše pobude društva spada tudi glasilo TABOR. Dvomesečnik naj bi spremljal prvenstveno utripe vaškega življenja in naj bi se s kratkim, informativnim stilom odzival na vse, kar se v vasi dogaja. Tega namena TABOR ne bo dosegel naenkrat, temveč polagoma, s trudom in izkušnjo. Zato časopis se vedno i-šče svojo pravilno obliko in način, kako prehajati iz raznolike
Na današnji dan...
10. II. 1947
Jugoslovanska delegacija v Parizu podpisala pod pritiskom mirovno pogodbo.
10. II. 194S
Morilec indijskega voditelja Mahatma Gandhija Nathuram Vinayek Godse in njegov pomočnik Apte sta bila obsojena na smrt. Pet drugih obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo, eden pa je bil oproščen. Vsi obtoženci si pripadali skrajno desničarski organizaciji Mahasabah, ki se sklicuje na načela rasne diskriminacije.
10. II. 1959
Ameriški predsednik Einsen-hovver dokončno zavrnil povabilo Hruščova, naj obišče Sovjetsko zvezo. Šef Bele hiše je svojo odločitev obrazložil z u-gotovitvijo, da ga je Hruščov sicer povabil v SZ, v isti sapi pa je nanizal toliko protiame-riških izjav, da je ameriškemu predsedniku pri najboljši volji nemogoče sprejeti vabilo. To vsekakor ne bi smelo ovirati nadaljnjega procesa popuščanja napetosti med obema državama.
vaške stvarnosti v zavest vaščanov in obenem nuditi prijetno in zanimivo branje. Obe številki, ki Sta do zdaj izšli,1 sta bili lepo sprejeti. List urejujeta,,^da in Boris Pangerc.
Lutkovni odsek. Pobuda je popolnoma nova, ne samo za društvo Valentin Vodnik, temveč nasploh. Zanjo se je zavzela Nerina Švab, ki bo s to dejavnostjo skušala pritegniti v krog prosvetnega društva osnovnošolsko in niž-ješolsko mladino. Zamisel je padla na plodna tla, treba bo le prebroditi začetne težave, ki pa so bolj tehničnega in finančnega značaja.
Raznašalna mreža: zanjo so doslej skrbeli taborniki, ki pa tega ne zmorejo več. Tako je nastal problem, kako in tudi kdo naj nosi po vasi vabila, obvestila in podoben material, za katerega je važno, da pride v vsako hišo in vedno pravočasno. Z otroki iz raznih predelov vasi bo društvo skušalo ustvariti raznašalno mrežo, ki bi morala izpolniti vsaj o-snovne pogoje zanesljivosti. Tu so društvu priskočili na pomoč šolarji nižje srednje šole «Simon Gregorčič«. Društvo bo ob koncu sezone vestnost in vztrajnost otrok nagradilo. Na čelu raznašalne mreže je Boris Salvi.
Kar pa zadeva aktivnost samo, najbližja obveznost dolinskih pro-svetarjev je gostovanje lutkovnega gledališča iz Kranja, ki bo prvo predstavo na Tržaškem imelo prav' v Dolini, na društvenem se dežu v soboto, 17. februarja ob 19. uri. Dolinskim in ne le dolinskim otrokom že danes priporoča^ mo, da pridejo na predstavo, ki je namenjena predvsem njim.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Zdravstvo
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
15.15	Košarka:
Banco di Roma - Manner
17.00	Sobotni program
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	lz parlamenta
19.20	Happy days — film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	DUE COME NOI, glasbena oddaja
22.00	SPOMINI IN LETA Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Družina Robinson — TV film
13.00	Dnevnik — OD 13. URI
13.30	Iž našega žepa
14.00	Odprta šola
Tednik o vzgojnih problemih
14.30	Evropski dnevi
17.00	Buli in Bill, risanke
17.05	Citta controluce — film
18.00	Iz predmestja
18.25	O ženski problematiki
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Športna sobota Vremenska slika
19.45 Dnevnik — ODPRTI STUDIO
20.40	INNOCENTI OCCHI BLU, tretje nadaljevanje
21.35	Risanka
21.50	«Dietro la parete« — rež. Zanussi
Poljski film Ob koncu DNEVNIK in Kolesarska dirka
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
7.50	POROČILA
7.55	Krokodil Ham
8.05	Tako so živeli: Ariel, 5. del
8.30	Naš dojenček
9.15	Pisani svet
11.00	Sudan, dokument.
11.30	Po sledeh napredka
12.00	Trim brez trebuha
12.40	Maja z viharnega otoka nadaljevanka
13.55	Aare: SLALOM ZA MOŠKE
15.25	POROČILA
15.30	Zebra v kuhinji — film
17.00	Košarka:
BOSNA — PARTIZAN
18.40	Očka, dragi oča — humoristična oddaja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	MARIE CURIE, nadalj.
21.05	Potrkajte na vsaka vrata — film
22.40	DNEVNIK
Koper
17.00	Košarka, jug. prvenstvo ■
18.30	Smučanje:
SVET. PRVENSTVO -MOŠKI
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	ČRNOPOLTO DEKLE, film
22.00	Dosje našega časa: leto 1964
Zagreb
14.20	Igre na snegu
18.45	Humoristična oddaja
20.00	Hotel Plaza, film
ŠVICA
17.55	Peso massimo — film'
19.25	Zabavni spored
20.45	Spolovinar Uli — film ij
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00.
14.00,	15.30, 17.00, 18.00 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Radijski trim; 9.05 Kulturno pismo; 10.05 Koncert; 11.00 Z ju-goslov. pevci in ansambli; 11.35 Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 14.10 Slovenske povojne revije v Italiji; 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Li-zistrata«; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30 16.30, 18.30,
19.30	Poročila: 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Plošče; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Plošče;
12.05	Glasba po željah; 14.00 Lahka glasba; 14.33 Orkester in zbor Van Meloy; 15.00 Koncert; 15.40 Orkester Borghesi; 17.00 S polnimi jadri; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; i 19.33 'Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00	17.00, 18.00, 19.00,
21.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro; 10.35 Spomini in osebnosti gledališkega sveta; 11.30 Glasbena oddaja z Milvo; 12.30 Evropa, Evropa; 14.05 Radijska priredba;
14.35	Oddaja za mlade; 15.05 Miti in realnosti meščanskega stoletja;
15.55	Jaz, protagonist; 17.05 Jazz;
18.05	Blues; 18.35 Oder v kleti;
19.35	Oddaja o medicini; 20.10 Glasbeno-govomi spored.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 12.3C, 13.30,
15.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Corinna in Adolfo nadalj.; 10.12 »La corrida«; 11.00 Popevke za vsakogar; 13.40 Romanca; 15.00 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Veliki variete; 17.55 Zbori z vsega sveta; 18.10 Koncert; 18.33 Sodobni ital. glasbeniki; 21.00 Rimski koncerti.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje;
10.15	- 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki 11.03 Felix Mendelssohn: Sonata v F-duru za violino in klavir;
11.20	Po republikah in pokrajinah;
11.40	Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Veseli domači napevi; 14.45 S pevcem Ninon Robičem; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak«; 18.05 Od arije do arije; 18.30 Zgodovinsko desetletje »Trboveljskega slavčka«; 19.35 Lahko noč otroci!;
20.00	Sobotna glasbena panorama;
21.00	Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne rešujte vseh vprašanj hkrati. Bodite bolj kritični in popravite napake, ki ste jih storili.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Najprej si izberite nove sodelavce, potem pa skušajte rešiti neko neprijetno vprašanje. Ljubosumni boste.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dobre gospodarske možnosti, kljub nekaterim zaprekam. Ne smete obupati pri prvem negativnem odgovoru.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte ohraniti položaj, ki ste si ga tako težko priborili. Bodite zmernejši v svojih sodbah.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dosegli boste dokajšen finančni uspeh, morate pa paziti, da bi se ne zmanjšal vaš ugled. Rešili boste neko čustveno vprašanje.
DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Spor, ki se je zdel že poravnan, je spet v ospredju. Če je le moč, se ognite sporu v družini.
TEHTNICA (od 24. 10. do 22. 11.) Zavedajte se, da niste nepogrešljivi. Skušajte odločno zmanjšati število prijateljev.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zavedajte se, da niste nepogrešljivi. Skušajte odločno zmanjšati število prijateljev.
STRELEC (od 23. 11. do 20, 12.) Uporabite svojo intuicijo za sestavo nekega spremenjenega načrta. Pozabite na storjene vam krivice.
KOZOROG (od 20. 12. do 20. D Nudi se vam več ugodnih priložnosti, toda izberite samo eno. Za izvedbo svojega čustvenega podviga se oprite na prijatelje-
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes ne pričakujte novosti, razen običajnih nevšečnosti s predstojniki. Ne žalite osebe, ki vas ljubi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dokaj razburkano poslovno vzdušje. V čustvenem pogledu sprejmite neki sklep, ki ga zatem pogumno izpolnite.
;;v,,.v.v.-.w.v,,,-,,.v.-..-..-..................... X.
I MILKO ČEBULEC
g:
1 Z GOBARSKO KOŠARICO 1 PO PRIMORSKEM
::::	-y.
$:
a I ■
S	8
ki	:*
V nedeljo, 15. januarja 1978. po krajši zimski odjugi, vreme ni kaj prida obetalo. Rahlo je deževalo in mrzla kraška burja je vila po sežanskih ulicah, ko sem v jutranjih urah dospel na cilj. V topli dnevni sobi nam vreme ni skalilo dobre volje. Po novoletnih voščilih nam je prijatelj Bašin skuhal tople kavice, ki nam je dobro voljo še povečala. Dogovorili smo se namreč, da bomo tega dne šli iskat zimsko panjevko (Flammulina velutipes). A kam s takim vremenom? Po dolgem posvetu se odločimo za Vipavsko dolino.
»Tam jo bomo gotovo našli-, si optimistično dopovedujemo. Rečeno, storjeno! Med potjo nas dež in burja spremljata vse do Nanč, kjer ob starem mlinu končno izstopimo iz avta. Za vsak primer vzamemo s seboj, poleg dežnikov, tudi gobarsko košarico in fotoaparat.
Ob deročem potoku poleg obilice smeti — znaka mo-
derne civilizacije — ne najdemo ničesar. Po dolgem iskanju opazimo na razpadajočem hlodu debele vrbe, ki je v mlaki vode ležal počez, prve primerke zimske panjevke. Natančneje si ogledamo okolico; nedaleč od mlake zagledamo pod trhlim dračjem cele šope rumeno-rjavih gob. V nekaj minutah naberemo dobrega pol koša gob. Pa tudi fotoaparat je prišel v poštev, da smo ovekovečili zimsko najdbo užitnih gob.
Zimska panjevka je izrazito zimska goba, kot nam pove že njeno samo ime. Pri nas raste najraje na odmrlih panjih topolov, vrb, orehov, lip in kostanjev. Uporabljamo sicer same klobučke, ker je kocen pretrd, pri starejših gobah že rah>o olesenel. Primerne so za pripravo odličnih gobjih juh. Zamenjava s strupenimi gobami ne pride v poštev, saj poleg omenjene zimske panjevke raste pozimi le še bezgova goba (Auricularia sambucina), ki pa je mlada tudi užitna.
Zvonik iz bližnje vasi je oznanjal poldan, ko smo se premraženi in mokri vrnili k avtomobilu. Veselo vzdušje nas je spremljalo vse do Sežane, kjer smo se poslovili in se vrnili vsak na svoj dom.
Bližal se je pustni čas in z njim neugodno vreme za raščo gob. Prevladovalo je izredno mrzlo vreme, saj je termometer ponekod pokazal celo nad deset stopinj pod ničlo. V takih razmerah pa gobe gotovo ne rastejo.
Z Bašinom sva se zmenila, da bova začela iskati mar-čnico (Hygrophorus marzuolus) že takoj po pustu. Menila sva, da če goba raste po Sloveniji pretežno marca meseca, na Primorskem bo rastla najbrž vsaj kak teden prej.
Komaj se je vreme nekoliko izboljšalo, sva jo mahnila na najine terene. Za spremembo sva pešačila v na-
sprotno smer z namenom, da si ogledava nova področja. Res sva naletela na čudovite smrekove in bukove gozdičke. Ob gledanju mogočnih smrek, sva med potjo modrovala, da tu morajo marčnice gotovo rasti.
Marčnica ali marčna voščenka je namreč ena izmed gob, ki je na Primorskem še nismo izsledili. Ze vrsto let jo vsako pomlad sistematično iščeva, a vsakokrat brezuspešno. Tudi lanskoletno začetno iskanje nama je dalo vtis, da gobe ne bova našla.
Marec ni obetal nič dobrega. Vreme je bilo vseskozi muhasto, kar pa je sploh značilno za lansko gobjo sezono. Po gobarskem koledarju rastejo za marčnicami najprej mavrahi in nato majniške kolobarnice. Slednje so se prikazale sicer že v prvi polovici aprila in rasle neprenehoma pozno v maj. Bile so precej črvive in ponekod, zaradi slabega vremena, celo gnile. Mavrahov pa je bilo lansko leto izredno malo.
V začetku aprila sva z Bašinom končno našla v bližini Sežane vrsto pomladanskih rdečelist, ki so baje pri nas zelo redke. Goba bo najbrž marčna rdečelistka (Rhodophyl-lus saundersii), saj z njeno deterrhinacijo nismo povsem gotovi; že naslednje leto bova morala preverjati njeno raščo in okolico, kjer se goba pojavlja.
Medtem so stekle priprave za ustanovitev slovenske gobarske družine na Tržaškem območju. Začasni pripravljalni odbor je na sejah pripravil osnutek pravilnika gobarske družine in vse drugo, kar spada k občnemu zboru. Petek — 14. aprila 1978 — je mejnik za zamejske gobarje. Tega dne je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru Slovenska gobarska družina — Trst. O tem ne bi izgub-
ljal preveč besed, saj je o dogodku podrobno pisal tud* Primorski dnevnik. Pripomnil bi le to, da so gobarsko družino že naslednjega dne sprejeli na občnem zboru na Jesenicah v Zvezo gobarskih družin Slovenije.
Na Jesenicah smo se tudi domenili, da gremo naslednjega dne po marčnice na Dolenjsko. V nedeljo, 16. april*’ se nas je zbralo v Sežani, v zgodnjih jutranjih urah, p®1 navdušenih gobarjev in krenilo proti Ljubljani. Ze pred osmo uro smo potrkali na vrata dr Vrščaja, ki nam je obljubil, da nas popelje proti Dolenjski na terene, koder j* marčnic v izobilju.	t
Aprilskega snega je bilo ravno toliko, da nam je onemogočal sproščeno iskanje gob. Laporni svet z rdečim borom in bukvijo je imel še kar marčnic, a ne v taki meri. kot smo pričakovali. Zato smo se po dobri uri iskanja pomaknili na apnenčasti sestoj terena. Tu so prevladoval0 mogočne smreke; za naše pojme smo se znašli v pravcatem pravljičnem svetu. Pa tudi marčnic je bilo tu mnogo več kot na prejšnjem terenu. Sklenili smo, da bomo nabirali posebej v večjo papirnato vrečko tudi stare in že delom* gnile marčnice.
«Raztrosili jih bomo po Primorski, morda pa bodo 1® našle primeren teren za osemenitev in se čez kako let° prikazale tudi pri nas», smo si dejali. Po večernem iskanj11 smo se s polnimi košarami vrnili k avtomobilom, saj na* je prazen želodec opozarjal, da je čas kosila že zdavnai mimo. V prijetni sobi dolenjske gostilne smo si potešil* lakoto z obilnim kosilom. Veseli in zadovoljni, da je pohod na marčnice popolnoma uspel, smo se poslovili od našega .gobarskega« gostitelja in se odpravili proti Krasu-
IZBOR IZ DELA
Zamude lahko »zgladimo" le s tujimi posojili
V prvih treh letih srednjeročnega načrta smo v Jugoslaviji zgradili komaj 113 km avtocest
BEOGRAD, 8. februarja (Tanjug) — Zvezni svet naj bi v sodelovanju z republikami in pokrajinama te dni sprejel dokončni sklep o predlogu izvršnega sveta Srbije, naj financiranje gradnje delov avtoceste bratstva in enotnosti ne bi bremenilo plačilnobilančnih pozicij republik. Dokončni sklep naj bi sprejeli zato, ker mnenja pristojnih zveznih organov uprave o tem predlogu še niso enaka.
Z dogovorom o temeljih družbenega načrta Jugoslavije za razvoj magistralnih cest v obdobju 1976—80 smo predvideli, da naj bi se sedanja cesta bratstva in enotnosti spremenila v avtocesto v dolžini 432 kilometrov. Toda v prvih treh letih uresničevanja srednjeročnega načrta smo zgradili šele 113 km avtoceste, ka,r je komaj četrtina predvidene dolžine. Dela so se medtem namreč zelo podražila in zato ni 'čudno, da je zmanjkalo sredstev.
Da bd gradnjo pospešili, bi bilo treba poleg ukrepov, s katerimi zagotavljamo več denarja iz domačih virov, najeti nova tuja posojila. Samo tako bi namreč lahko nadomestili vsaj nekaj tistega, kar smo v minulih treh letih zamudili. Ni pa še jasno, ali bi bilo treba tuja posojila, ki bi jih uporabili za graditev avtoceste, vključiti v zneske deviznih sredstev, ki jih republike oziroma avtonomni pokrajini lahko uporabljajo v skladu z doseženimi dogovori, ali pa naj bodo zunaj njih — v tem primeru bi se naša država morala zadolžiti bolj, kot smo predvideli. Po drugi strani pa bi republike in pokrajini, skozi katere deli avtoceste, ki jih bomo gradili do leta 1980, niso speljani, potem dobile pravico do večjih zadolžitev v tujini, saj bi samo tako ohranili že uveljavljena razmerja.
»Zgodovinski" udarci kladivca v leteči galeriji nad Atlantikom
Pred prvo dražbo umetnin v Jatovem DC-10 — Med poletom iz Beograda v New York naprodaj dela 20 hrvaških slikarjev — Izkupiček za boj proti raku
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 6. februarja — V najmodernejšem letalu JAT DC-10, v katerem bo prvič v zgo-dovini letalstva in umetnosti javna dražba umetnin, je samo nekaj prostih mest. Večina letalskih vozovnic za polet Beograd—Zagreb—-New York 16. februarja, ko bo ta »zgodovinski trenutek«, je že prodanih, med potniki pa bodo predvsem kolekcionarji umetnin iz Beograda, Zagreba in drugih naših krajev, iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in od drugod. Povratna vozovnica s tridnevnim polpenzionom v hotelu v New Yorku velja okrog 10 tisoč din.
Organizator nevsakdanje dražbe je zagrebški Arto, ki organizira prireditve, manifestacije in turistično dejavnost. Sodelujeta še JAT in Diners klub. V sestavi Arta, 20-članskega kolektiva, je tudi galerija Josip Račič, ki je v središču mesta, še bolj pa je postala znana širšemu krogu ljudi, ko se je pred štirimi leti lotila organiziranja javnih dražb umetniških slik. Doslej so s takšno prodajo, za katero je značilna nizka izklicna cena, ki pa se potem mnogokrat zelo močno povzpne, prodali okrog 250
Za gospodarstvo je še dovolj izvoznih naročil
Kljub temu pa se rast slovenske industrijske proizvodnje umirja — Cene pod vplivom rasti osebnih dohodkov
• V decembru je približno polovica slovenske industrije pospešila rast svoje proizvodnje, pri drugi polovici pa je ta rast oslabela. Poslabšal se je predvsem položaj predelovalcev kovin, kemične in les. ne industrije, torej tistih dejavnosti, ki sicer ustvarijo največje deleže družbenega proizvoda naše republike. Kljub temu pa je skoraj vsa slovenska industrija, ki sof jo - tf(3UtVci zavoda za tržne, raziskave zajeli v i svojo analizo, na začetku januarja ocenila, da je dobro preskrbljena z naročili. Edino tekstilci so se pritoževali, da jim manjka dela.
LJUBLJANA, 8. februarja — Izkušnje kažejo, da gospodarstvo ln organizacije oziroma ustanove, ki se ukvarjajo z raziskovanjem gospodarskili gibanj, večkrat raziično ocenjujejo prihodnji razvoj gospodarske konjunkture. Tudi na začetku leta 1979 je tako.
Medtek, ko delovne organizacije, ki so jih v svojo raziskavo zajeli sestavljalci ko-njunktumega testa, ocenjujejo, da so bo zdajšnja razmeroma živahna gospodarska rast ohranila vsaj še do konca marca, pa v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete ugotavljajo, da se rast slovenske industrijske proizvodnje še naprej umirja.
Gospodarstvo utemeljuje svoj optimizem s tem, da^je ob vstopu v novo koledarska leto dokaj dobro preskrbljeno z naročili. Prizadevalo si bo, pravi, da bi zdajšnjo zasedenost svojih zmogljivosti obdržalo čimdlje. Hkrati pa slovenske delovne organizacije ne pričakujejo, da bi se njihov položaj na trgu v prihodnjih mesecih še popravil.
Iz tega je mogoče sklepati,
.da le niso tako trdno prepričane v ohranitev zdajšnje rasti proizvodnje. Dotok naročil za domači trg je namreč' decembra nekoliko oslabel.
Na večji izvoz pa se ob usmeritvi pretežnega dela gospodarstva na prodajo doma tudi ne bo mogoče na hitro preusmeriti.
V ekonomskem inštitutu pravne fakultete pa opozarjajo, da slovenska Industrijska proizvodnja zastaja že od maja lani. Zdajšnje upadanje utegne vplivati tudi na celoletno povečanje industrijske proizvodnje, medtem ko upadanja lani zaradi nagle rasti konec 1977. leta in v prvih mesecih lani, ni bilo toliko čutiti.
Po mnenju inštituta bo brez morebitnega ponovnega zagona tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji težko uresničiti načrtovano povečanje industrijske proizvodnje. Po resoluciji naj bi se namreč ta v Sloveniji povečala za 6 odstotkov, v Jugoslaviji pa za 7 odstotkov.
liko bolj živahno kot v enakem obdobju lani.
še v novembru je kazalo, da se bodo zaloge dokončanih izdelkov spet začele po-
Letošnje izvozne možnosti je kot kaže zaenkrat še težko napovedati. V inštitutu poudarjajo, da je bil slovenski izvoz v lanskem desembru rekordno visok. To bi lahko bilo nov začetek, oziroma nadaljevanje izvoznega razcveta, saj je živahna izvozna rast v drugi polovici lanskega leta nekoliko popravila »zamude« prvega polletja na tem področju. V inštitutu ocenjujejo, da obstajajo možnosti za živahnejšo rast izvoza vsaj v prvi polovici letošnjega leta.
Te njihove napovedi so ob slabšem dotiku domačih naročil toliko bolj verjetne, saj sicer ugodnejši pogoji za prodajo doma zmanjšajo zanimanje gospodarstva za večji izvoz. V zavodu za tržne raziskave pa ugotavljajo, da je ob vstopu v novo leto dotok naročil za izvoz spet nekoli. ko zastal.
Skoraj tretjina vprašanih delovnih organizacij je sporočila, da so dobile manj izvoznih naročil. Kljub temu pa ta naročila le pritekajo neko-
• Zaposlovanje v Sloveniji se spet hitreje povečuje, kar grozi, da se bomo na teni področju spet odmaknili od resolucije, delali manj produktivno In bolj višali cene. Veliko zaposlujejo predvsem v negospodarstvu. Taka gibanja so po mnenju inštituta v nasprotju z razpoložljivim virom delovne sile v Sloveniji, j ((("'kažejo na pomembne pomanjkljivosti v razvojni usmeritvi naše republike.
slik.
Ko so slikarje, člane in goste galerije Josip Račič, obvestili o zamisli, so jo le-ti sprejeli z obema rokama. Dvajset slikarjev, ki bodo s svojimi deli sodelovali na javni dražbi, predstavlja likovno »špico« na Hrvaškem. Po eno umetniško sliko so prispevali Mersad Berber, Josip Bifel, Francina Dolenec, Vasilije Jordan, Željko Senečič, Ljubo škrnjug, Marijan Detoni, Josip Generalič, Oton Gliha, Drago Jurak, Ivan Lackovič-Croata, Ivan Lovrenčič, An-tun Motika, Edo Murtič, Zlatko Priča, Ivan Rabuzin, Nikola Reiser, Vilim Svečnjak, Marino Tartaglia in Ivan Ve-čenaj.
V Artu si štejejo v posebno čast, ker so uspeli zbrati ustvarjalce različnih slogov, kar se doslej še ni zgodilo. Vsak ustvarjalec je podaril svoje umetniško delo, zakaj čisti dohodek bo šel v korist lige za boj proti raku Hrvaške, ali točneje osrednjemu inštitutu za tumorja in podobne bolezni v Zagrebu, kar daje akciji humanitaren pomen.
Pred nevsakdanjo akcijo so natisnili tudi poseben katalog, ki ima naslov »Galerija nad Atlantikom«. Namen kataloga, ki so ga izdali v 10.000
turističnih agencij in ljubiteljev umetnosti v svetu z delčkom naše likovne ustvarjalnosti. Z njim želijo opozoriti na javno dražbo, hkra. tt pa spodbuditi zanimanje za našo deželo v kulturnem, turističnem in gospodarskem pogledu. Katalog vsebuje barvne fotografije vseh likovnih del, ki bodo ponujena na javni dražbi, kratke biografije avtorjev in podatke o njihovem dosedanjem delu. Potniki, ki bodo v letalu med dražbo, bodo dobili kataloge z izvirnimi podpisi avtorjev.
Vsa dela, ki bodo na dražbi, so sedaj razstavljena v galeriji Josip Račič, razstava pa je doživela promocijo v stari mestni hiši na Gornjem gradu. Po opravljeni javni dražbi v letalu bodo slike razstavili v jugoslovanskem kulturnem centru v New Yorku, kjer bo razstava odprta 10 dni.
Izklicna cena za vsako umetnino bo 10.000 dinarjev, čeprav je njihova tržna vrednost nekajkrat višja. V Artu računajo, da bodo vsako umetnino v poprečju prodali za 30.000 din, plačilno sredstvo pa bo med drugim tudi Dinersova kreditna kartica, zakaj naši ljudje v tujino ne smejo nositi toliko gotovine. Za prodajo vsake od 20 slik
izvodih, je seznanitev števil- | imajo v poprečju na voljo nih potnikov letalskih družb, okrog 15 minut v tem času
pa bo potrebno v več jezikih spregovoriti o avtorju, vsako delo bodo z diapozitivi predstavili na platnu, medtem ko slike ne bodo izobešene v letalu, ampak jih bodo nosili med potniki.
Nenavadno javno dražbo umetnin v letalu sta tisk in svetovna javnost spiajela kot pravo posebnost. O tem so pisale različne revije, časniki in agencije, objavljenih pa je bilo tudi nekaj reportaž na radiu in televiziji. Arto je objavil tudi nekaj oglasov za dražbo z imeni avtorjev umetnin v specializiranih revijah. Dražbo v letalu bodo spremljale ameriška, italijan. ska in francoska televizija ter RTV Zagreb. Tudi druge svetovne galerije so pokazale zanimanje za takšen način prodaje, pa tudi nekatere tuje letalske družbe niso stale ob strani, ampak so želele, da bi bila dražba v njihovem letalu.
V Artu menijo, da bodo s takšnim načinom prodaje nadaljevali, če jim vsa zadeva ne bo nakopala kakšnih denarnih glavobolov. Organizacija dražbe nad Atlantikom jih bo po predvidevanjih veljala okrog poldrugi milijon dinarjev, na njej pa bo prisotnih tudi 14 avtorjev slik. V zagrebški delovni organizaciji razmišljajo še o drugih načinih prodaje umetnin v letalih, poudarjajoč: zakaj ne bi bilo mogoče v letalu kupiti umetniško sliko kot, denimo, lahko kupite viski. Prav v tem grmu pa tiči zajec; umetniška slika ni ne steklenica pijače ne »šteka« cigaret...
BORKO DE CORTI
MAKS TOBOL.TEVIC: Zaključni računi



'±i&-i
c
sr
Vj*
C -Hi 01 -K” 0> oo
Ki 6) o' it- j*
im
AKIM
večevati, vendar so se nato decembra naglo zmanjšale. To se v zadnjih dvanajstih letih ni zgodilo. Ponavadi zaloge upadejo januarja zaradi razprodaj. V ekonomskem inštitutu pravijo, da je padec za zdaj še težko pojasniti in
Potratni pri zdravilih
V regijski zdravstveni skupnosti Kranj jih na leto porabijo kar za 70 milijonov dinarjev — Preveč antibiotikov
Prodaja na Kitajsko?
Več kot dvesto naših delovnih organizacij bo sredi aprila razstavljalo svoje proizvode na sejmu v Pekingu
KRANJ, 8. februarja — Izdatki za zdravila so med največjimi stroški v blagajnah zdravstvenih skupnosti, zato je mogoče s smotrnim predpisovanjem zdravil prihraniti precej denarja. V regijski zdravstveni skupnosti Kranj, kjer za zdravila porabijo na leto okoli 70 milijonov dinarjev, so sku-šali ugotoviti, ali na Gorenjskem na tem področju ravnajo smotrno ali pa jim nemara uhajajo iz rok dragoceni milijoni, ki bi jih lahko drugje koristneje uporabili.
Statistična analiza o tem sicer ni dala natančnejših podatkov, odkrila pa Je nekatere razlike, ki kažejo na to, da marsikje na Gorenjskem pri
bi zato bilo treba počakati I zdravilih ne ravnajo gospo na podatke o januarskih za- | damo, kaj šele, da bi tudi
I prišla do izraza prislovična varčnost Gorenjcev. Regijska
Poroštvo za gradnje v energetiki
Zakonski predpis bo zagotovil sredstva za začete energetske objekte
LJUBLJANA, 8. februarja — Kot poroča sekretariat za informacije, je republiški izvršni svet rut seji, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Vratuša, podprl vsebinsko zasnovo predloga za izdajo zakona o poroštvu SR Slovenije za obveznosti iz vlaganj v energetske objekte kontinuitete, to je tiste energetske objekte, katerih gradnja se začne v tem srednjeročnem obdobju, do leta 1980, konča pa po njem Zakonski pred pis je potreben zaradi tega, ker samoupravni sporazum o združevanju siedstev za ii-nanciranje graditve objektov preneha konec leta 1980.
Izvršni svet .'e ponovno razpravljal tildi o stanju na cestah, ki so ga povzročile izredno neugodne vremenske razmere. Bil je obveščen, da strokovne ekipe zbirajo in ocenjuiejo podatke o poškodbah.
Prostor tudi za letalske velikane
Razširjeno letališče v Surčinu bo letos spreje lo 6 milijonov potnikov
BEOGRAD, 8. februarja (Tanjug) — Novo stavbo za mednarodni letalski promet bodo predvidoma končali do maja. Razširjeno in posodobljeno letališče bo moralo opraviti svoj prvi veliki izpit že septembra, ko bo v Beo gradu letna skupščina mednarodne banke za obnovo in razvoj in mednarodnega denarnega sklada. Takrat bo v glavno mesto prišlo okoli 5000 udeležencev in gostov tega največjega srečanja bančnih izvedencev in pred stavnikov zasebnega kapitala z vsega sveta. Razširjeno in modernizirano letališče bo hkrati sprejelo do 15 letal, med njimi tri jumbo-jete.«
Letališče v Surčinu bo lah ko v prihodnje sprejelo na leto 6 milijonov potnikov, zdaj pa jih lahko milijon 200 tisoč.
togah.
Kljub temu pa menijo, da je morda na zmanjšanje zalog vplivala večja prodaja v trgovini na drobno. Močno so se namreč zmanjšale zaloge blaga za široko porabo. Vendar pa sami podatki o takšnem ali, drugačnem gibanju zalog niso pravo merilo za oceno bolj ali manj ugodnih pogojev za delo posameznih dejavnosti.
Kar 26 odstotkov anketirane industrije je namreč sporočilo, da bi lahko prodali več, pa nimajo blaga . Glede na to, da se je zmanjšal delež tistih, ki imajo prevelike zaloge, pa po mnenju zavoda za tržne raziskave, obstoje možnosti za rast proizvodnje tudi v prihodnjih mesecih.
Rast cen na začetku letošnjega leta grozi, da bo spet prebila načrte. Vse več organizacij združenega dela pričakuje, da bodo podražile svoje izdelke. Take zahteve prihajajo tako iz gradbeništva kot tudi iz industrije. Rast stroškov poslovanja, naložbe iz sposojenega denarja, hitrejša rast porabe od proizvodnje itd. pa take pritiske še bolj spodbujajo.
Na cene v znatni meri seveda vpliva tudi rast osebnih dohodkov. V Sloveniji se je sicer ob koncu lanskega leta ta rast nekoliko umirila, kljub temu pa njihova siceršnja rast v preteklem letu ni prekinila spreminjanja odnosov v delitvi, namreč v korist osebnih dohodkov in na škodo akumulacije V ekonomskem inštitutu sicer ugotavljajo, da se akumu-lativnost slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva lani nista poslabšali. Vendar pa zdajšnje težnje po ponovni hitrejši rasti osebnih dohodkov v dokajšnji meri ogrožajo prizadevanja za utrditev našega gospodarstva.
Letošnja prihodnost slovenske industrije je torej še precej neznana. V ekonomskem inštitutu pravne fakultete so na začetku leta dokaj previdni. V slovenskem gospodarstvu sicer vlada zmeren optimizem, vendar kot kaže tu di samo težko verjame v ohranitev konjunkture . Sicer pa j zaradi kratkoročnosfci svojih naročil tudi težko načrtuje za daljši čas vnaprej.
VESNA BERTONCELJ-POPIT
zdravstvena skupnost kot celota po številu izdanih zdravil, porabi le-teh na prebivalca po vrednosti in drugih merilih sicer bistveno ne presega republiških povprečij, velike pa so razlike med posameznimi gorenjskimi občinami in še večje med posameznimi zdravniki.
Tako na primer v jeseniški občini povprečno porabijo na
čimprej dogovoro sodelovanju
Proizvajalci žičnic: dogovor o delitvi dela in o skupnem nastopu
LJUBLJANA, 8. februarja — Tudi s širjenjem sedanjih in z odpiranjem novih zimskošportnih središč v vsej dr-žavi se domače povpraševa. nje po žičnicah ne bo toliko povečalo, da bi lahko kateri, koli od treh slovenskih proizvajalcev žičnic sam razvil rentabilno proizvodnjo cela vitih sistemov teh naprav. Za. to je zadnji čas, da se vsi trije dogovorijo o tesnem, dolgoročnem sodelovanju, zasnovanem na smotrni delitvi dela, s katerim se bodo lahko uspešno vključili v mednarodno delitev dela. Tako so ugotovili na današnjem sestanku na gospodarski zborni, oi, ki ga je sklicala služba zborničnega koordinacijskega odbora za napredek gospo, darstva in tehnologije, predstavniki mariborske Metalne, zreškega Uniorja in slovenjegraške Lesne.
Z. S.
prebivalca 134 dinarjev za zdravila, v tržiški pa le 84 di nar jev. Iz tega bi lahko sklepali, da so tržiški občani precej bolj zdravi kot jeseniški. Vendar pa drugi podatki kažejo, da to ni res in da med njimi v zdravstvenem stanju ni bistvenih razlik. Šestdesetodstotna razlika pri stroških za zdravila gre torej na račun predpisovanja večje količine zdravil ali pa dražjih zdravil
Se večje razlike so med posameznimi zdravniki. Kot je pokazala statistika, tri četrtine gorenjskih zdravnikov predpisuje zdravila nekako v mejah povprečja, računano po vrednosti, skoraj četrtina
pa jih presega zgornjo mejo. Ugotovili so, da teh razlik ni mogoče opravičiti z morebitnimi večjimi razlikami v boleznih pacientov pri posameznih zdravnikih, marveč, da gre za povsem subjektivne vzroke.
Se bolj neuskladeno Je predpisovanje antibiotikov, za katere porabijo okoli 30 odstotkov vsega denarja za zdravila. Na dan so prišle ugotovitve, da so z antibiotiki bolj radodarni v obratnih kot v splošnih ambulantah. Na Gorenjskem v povprečju za vsak tretji bolezenski primer predpišejo antibiotik.
LADO STRUŽNIK
BEOGRAD, 8. februarja — Celotno gradivo za jugoslovansko gospodarsko razstavo, ki bo od 13. do 25. aprila v Pekingu, in na kateri bo prikazalo svoje izdelke 250 delovnih organizacij iz SFRJ, je že prispelo na Kitajsko. Blago in opremo za naš paviljon so v kitajskem pristanišču Hsingkang že izkrcali s posebne jugoslovanske ladje in ga jeli prevažati v Peking, kjer bo v času splošnega pekinškega gospodarskega sejma delež jugoslovanskega gospodarstva prikazan na po. vršini 12 tisoč kvadratnih metrov (od tega 9800 kvadratnih metrov pokrite površine).
»Tako PO razstavni površini, kot pl šiev ut eksponatov, bo to doslej največja Jugoslovan-sita gospodarske razstava po vojni v tujini«, nam je naglasu predsednik Gospodar ske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, ki bo vodil Jugoslovansko delegacijo na to pomembno srečanje v Pekingu Skupno bo, kot računajo, ob tej priložnosti obiskalo Kitajsko okrog 200 jugoslovanskih gospodarstvenikov, predstavnikov delovnih organizacij in bank, tako da bodo s kitajskimi partnerji lahko načeli vse aktualne probleme in prišli do novih konkretnih
gospodarskih menjav na
mnogih področjih.
Vzporedno z razstavo bodo namreč tudi šte-dlni strokovno poslovni razgovori. Od predlaganih 95 tem za predavanja je kitajska stran zdaj potrdila po svojem izboru 47 tem za predavanja, ki bodo razporejena v ?4 simpozijev. 2e s tem izborom, so Kitajci pokarali, ra kaj se predvsem zanimajo, in sicer: telekomunikacije (Iskra Ljubljana, Ei Niš, Nikola Tesla Zagreb), elektrostrojegradnja (Mi-nel Beograd, Energoinvest Sarajevo, R. Končar Zagreb), gradnja železniških vagonov
(ILV Beograd), motorna vozila (Slovenija avto Ljubljana), rečno in morsko ladjedelništvo (Rudnap Beograd, Jadranbrod Zagreb), gradbena mehanizacija (Metalna Maribor), kmetijska mehanizacija (Zmaj Zemun, Majevi-ca Bačka Palanka) in oprema za hidn centrale (Litostroj Ljubljana).
Za razstavo se tisku v Beogradu preko 200 strani obsegajoči'katalog v angleščini in — v skrajšam obliki, a večji nakladi - v kitajščini.
Ciin več blaga z razstave bodo skušali — po besedah predstavnika »Jugoslavija — »publika«, ki paviljon organizira — skušali ob zaključku Kitajcem prodati Razstava naj bi imela tako izrazito praktično dciovni značaj. To bo v sedanjem stopnjevanju jugoslovansko kitajskih gospodarskih odnosov tem bolj na mestu, ker bo že prej, to Je od 26 februarja do 3. marca, v Pekingu zasedanje
Letos rekordno število traktorjev
leto pred rokom bomo izpolnili načrt opremlje nosti z mehanizacijo
BEOGRAD, 8. februarja (Tanjug) — Med pomladansko setvijo, ki se bo začela prve dni marca, bo na jugoslovan skih njivah rekordno število traktorjev, sejalnih in drugih kmetijskih strojev in opreme. Organizacije združenega dela v kmetijstvu in kmetje imajo zdaj že približno 350.000 trak torjev.
Družbena kmetijska posestva in zasebniki bodo letos po dogovoru, ki je bil sklenjen v gospodarski zbornici Jugoslavije, kupili nekaj nad 55.000 traktorjev. Ce upoštevamo, da bo treba letos de) dosluženih traktorjev odpisa ti, jih bodo torej konec leta še zmeraj imeli okoli 400.000 To pomeni, da bomo zeleni načrt izpolnili — kar zadeva opremljenost kmetijstva s traktorji — leto dni pred rokom.
Paket ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja rejcev
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je včeraj razpravljal o položaju v živinoreji in mesno-predelovatni industriji — Premije za mleko do konca leta
LJUBLJANA, 8. februarja — Izvršni svet Slovenije je danes razpravljal o položaju v živinoreji in mesno-predeiovalnl industriji In v okviru konec lanskega leta sprejetega zakona o inlcrvencijah v kmetijstvu in porabi hrane sprejel več odlokov, s katerimi naj bi Izboljšali ekonomski položaj rejcev. S sprejetimi ukrepi je po seji novinarje še posebej seznanil republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk.
iMillllltllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
BERITE
REVIJO
DAN
diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiii
V zvezi s tem je poudaril, da gre za del ukrepov, s katerimi naj bi rejcem pomagali k ugodnejšim ekonomskim rezultatom. Drugi del pa predstavlja dogovor republik in pokrajin o novih proizvajalčevih prodajnih cenah, ki ga lahko pričakujemo v kratkem.
Ko je govoril o posredovanju republike na tem področju — za te namene bo Slovenija letos iz republiškega proračuna namenila 495 milijonov dinarjev — je de-jel, da je izvršni svet Slovenije podaljšal dosedanjo premijo 0,30 din za mleko s 3,2-odstotno mlečno maščobo, do konca letošnjega leta. To premijo naj bi tako kot doslej delili na tri dele. Petnajst par naj bi namenili za pokritje stroškov organiziranja in zbiranja mleka, vodenje matičnega knjigovodstva, selekcije in kontrole proizvodnosti krav, pet par za opremljanje novih zbiralnic mleka in vzdrževanje starih, preostalih deset par pa naj bi kmetijske organizacije po sklepu samoupravnih organov porabile za iste namene kot prvih petnajst par, ali pa jih Izplačale rejcem.
Razen te premije naj bi rejci dobivali še dodatno republiško premijo, in sicer od 1. januarja do 30. aprila ter 1. novembra do 31. decembra 0,40 dinarjev, od 1. maja
do 30. oktobra pa 0,20 din za liter kakovostnega mleka s 3,2 odstotka mlečne maščobe. Premijo naj bi delili zaradi različnih stroškov v zimskem in letnem času.
Lani ukinjeno zvezno premijo 0,30 dinarja za liter mleka bodo rejci v Sloveniji dobivali še do 15. februarja, potem pa bo prenešena v maloprodajno ceno. S tem se Slovenija drži medrepubliškega dogovora, čeprav so v nekaterih republikah mleko že podražili. Za premiratve mleka naj bi letos v Sloveniji porabili 222 milijonov dinarjev.
Zaradi izredno težkih gospodarskih razmer na mleč nih farmah in višjih proizvodnih stroškov kot na zasebnem sektorju je izvršni svet povečal namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje in sicer od enega dinarja na 1,20 din za liter prodanega mleka. Namenski prispevek za pro dano mleko naj bi dobile tudi organizacije, ki so organizirale pridobivanje mleka v hlevskih in pašnih skupnostih. Za te namene je predvideno 59 milijonov dinarjev.
Republika naj bi tako kot že nekaj let doslej letos pomagala pri izvajanju programa živinorejske poslovne
skupnosti. V njihov sklad naj bi letos namenila 36 milijonov dinarjev, kt bi jih skupaj z lastnimi sredstvi živinorejske poslovne skup nosti namenili za pospeševa nje živinorejske proizvodnje.
Da bi preprečili klanje telet je izvršni svet Slovenije namenil iz republiškega proračuna še 23 milijonov dinarjev za premiranje telet, ki jih bodo rejci privezali in spitali do določene teže. Uporaba tega denarja je ve zana na soudeležbo živinorejske poslovne skupnosti in klavnic, ki naj bi prispe vale vsaka po eno tretjino. Premija za tak način organizirane družbene proizvodnje naj bi znašala 1000 dinarjev za teleta, o čemer se bodo dokončno dogovorili na živinorejskih poslovnih skupnostih.
V Sloveniji naj bi tudi le tos regresirali umetna gnojila. Izvršni svet je namreč sprejel odlok o regresiranju umetnih gnojil v družbeno-organizirani proizvodnji, za kar naj bi porabili 20 milijonov dinarjev Pri izplačevanju regresov naj bi upoštevali količine oddanega mleka in mladih pitanih goved. Sklenili so, da bo regres za hribovite oredele višji.
Kolikor bo živinorejska poslovna skupnost v rizičnem
skladu za mlekarstvo zagotovila polovico denarja za kompenzacije polnomastnega in posnetega mleka v prahu, kazeina ln določenih vrst sira, bo republika dodala za te namene še 15 milijonov dinarjev.
Da bi s kompenzacijami ublažili rast cen in življenjskih stroškov, je izvršni svet sprejel tudi odlok o spremembah odloka o kompenzaciji za meso Juncev in junic. S tem odlokom smo v Sloveniji kot edini republiki v Jugoslaviji še naprej zadržali kompenzacijo — za meso, vendar bo od 16 februarja do 31 avgusta letošnjega leta nižja za 1,60 dinarja kot do slej in bo v tem času znašala 4 dinarje za kilogram mesa juncev in Junic. To z drugimi besedami pomeni, da bomo v Sloveniji imela cenejše goveje meso za štiri dinarje pri kilogramu. Kompenzacijo pa naj bi postopo ma ukinili. Za regresiranje pora.be mesa naj bi do 1. septembra, ko bo kompenzacija verjetno zmanjšana ali ukinjena, porabili 110 milijonov dinarjev.
RAJKO OCEPEK
Kadarkoli potrobujoto mali oglas nokličite
06,23111
sprejem melih oglasov po telefonu v dnovniku Dola
Peking:, paketzakonov' Filmski ateijo sameva naj bi pokril praznino
Pripravlja se zakonsko pokritje vseh območij iz nacionalnega življenja — »Vsi so enaki pred zakonom«
Opazovalci v Pekingu napovedujejo, da se bo v dogledni prihodnosti sestal vsekitajskl ljudski kongres (parlament), ki da bo sprejel »paket« zakonov s tistega področja nacionalnega življenja, ki je bilo v juridičnein smislu »nepokrito« od 1949 naprej.
Kitajski juristi pripravljajo zakon o sodnem postopku ter civilni zakonik, pa različ. ne zakone, ki bodo uravnavali delo v državni upravi in gospodarstvu. Pripravlja se tudi zakon o zaščiti okolja.
Drugi »paket« zakonov je namenjen organizaciji raznih državnih in političnih organov, od vsekitajskega ljud. skega kongresa in vlade do pokrajinskih skupščin in lokalnih revolucionarnih komi. tejev. Prav tako je v pripravi zakon, ki bo določal postopek ob aretaciji, pravice obtoženca, pa pristojnosti sindikatov in matičnih ura. dov, pred katerimi se sklepajo zakonske zveze.
»Nihče ne more biti nad zakonom«
Skratka, proces legalizacije kitajskega javnega življenja je v zadnji fazi, se pravi v obdobju, ko se revolucionar, na improvizacija umika pravni zakonitosti. Agencija »HsTihua« je bila v tem pogledu precizna: »Pred ljud. skim zakonom so vsi enaki in nihče se ne more povzpeti nad zakon. Treba je žago. toviti sistem, ki bo omogočal uveljavljanje demokratičnih pravic, demokratične pravice državljanov pa morajo ščititi zakoni ... «
Gre torej za konkretno obdelavo načelnih stališč o socialistična zakonitosti, ki jih
je obrazložil pokojni premier Cu En-lai.
V tej zvezi bi opozorili na dva dogodka, ki sta si po vsebini različna, oba pa sodita v okvir tega procesa.
Predsednik Združene fronte in član politbiroja Ulantu je zadnje dni januarja povedal, da so rehabilitirali »naclonal. no buržoazijo« (kapitalisti, ki so se borili proti Japoncem in se v revoluciji niso kompromitirali s Cangkajškom) ter ji retroaktivno vmili pra. vice, ki jih je izničila kulturna revolucija (obresti od ka-niso pa se mogli šolati na viš-pitala, vloženega v državna podjetja in privilegirane plače za vodstvene položaje v državnih podjetjih). Z isto potezo so rehabilitirali »malo buržoazijo« (trgovčiče, branjevce), ni pa bilo povedano, kako se bo rehabilitacija materialno odražala.
Oba sloja — »nacionalna buržoazija« ln »mala buržoa-zija« — sta ustavni kategori-ji, ki ju je kulturna revolucija ukinila. Nedavna rehabill. tacija torej pomeni' samo vzpostavljanje ustavnega statusa quo, vračanje v že prej obstoječe ustavne okvire.
Odvzeta politična hipoteka
Prve dni februarja pa Je »Zen Min Zi Bao« poročal, da so nekaterim slojem prebivalstva po sklepu CK (za-
sedal konec decembra) odvzeli politično etiketo, ki so jo ti sloji dobili po zmagi re. volucije 1949. Te politične, moralne in socialne hipoteke so bili s sklepom CK odrešeni »bivši zemljiški posestniki«, »bogati kmetje«, »kon. trarevolucionarji« in »slabi elementi«.
V tem primeru ne gre za vračanje v ustavne okvire izpred kulturne revolucije, marveč za revizijo nekaterih ustavnih določil. Vse orne. njene skupine prebivalstva, od »bivših zemljiških posestnikov« do »slabih elementov«, so namreč ustavna ka-tegorija, natančno precizirana v 18. členu ustave.
Ta rehabilitacija, povezana z revizijo 18. člena ustave, prizadetim slojem ne prinaša materialne koristi, pač pa po-litično in socialno. Pripadniki teh kategorij so bili namreč doslej brez političnih pravic (niso mogli voliti ali biti izvoljeni, tudi niso mogli postati člani komunistične partije), njihove socialne pravice pa so bile omejene (ime. li so pravico do zaposlitve, jih šolah). Odslej pa so kot vsi drugi državljani »pred ljudskimi zakona, enaki« in imajo torej tako kot vsi drugi iste možnosti za osebni razvoj.
»Zen Min Zi Bao« je v tej zvezi zapisal, da gre za uve. 1,javljanje politike nacionalne enotnosti. Očitno pa je, da hoče kitajsko vodstvo tej politiki dati tudi zakonska jam. stva in s tem pečat zajamčene trajnosti. Hkrati je to nagrobnik kulturni revoluciji.
MIRAN ŠUŠTAR
Kaj bo s filmskim studiom v Piranu, enim najstarejših objektov te vrste pri nas — Cela vrsta znanih igralcev
PIRAN, 6. februarja — Zadnji film, ki so ga posneli v studiih nekdanjega »Triglav filma« oziroma »Viba filma« v Piranu, Je bil »Železni križec«. Odtlej je »Mali Hollywood« Piran, kot da so ga domači in tuji > filmski producenti pozabili. Ta atelje, ki je blizu hotelskega kompleksa Bernardin, velja za najstarejši tovrstni objekt v državi.
V njem je prvi začel delati že pokojni František Cap. Danes slavni Marcello Ma-stroianni je takrat, na začetku svoje bleščeče filmske kariere, v tem ateljeju posnel enega svojih prvih filmov »Kruh in sol«. Sledila so mu mnoga znana imena svetovnega filma, kot so Yves Mon-tand, Simone Signoret, pokojni Folco Lulli, Vivi Bach, Eddie Constantine, Richard Conte, James Mason, Charles Coburn, Maria Schell, Senta Breger in še mnogi drugi, da jih vseh tukaj sploh ne * v
naštevamo, saj jih je več deset.
Najpogostejši gost je bil Šved Arne Mattson, ki je že pred dvajsetimi leti posnel tukaj več filmov in je takrat piscu teh vrstic dal tudi svoj prvi intervju v naši državi.
Kot je znano, je v Piranu obstajalo tudi združenje filmskih statistov. V njem je bila najaktivnejša »filmska mama« Marija, ki je v piranskem studiu posnela svoje prve govorjene filmske vloge. Opazil jo je režiser Mattson in zanj je nekajkrat nastopi-
la v filmih.
Marco Fragiacomo je bil eden izmed številnih statistov, ki so jim zaupali govorjene vloge. Tudi on se otožno spominja minulih dni, ko je začenjal svojo »filmsko kariero«.
Za Piran je bila prav posebna predstava, ko je na Tartinijevem trgu snemal Ama-deo Nazzari. Starejši Pirančani se tega še spominjajo. Zgodilo se je, da je režiser, čigar imena se zdaj ne spominjajo več, ponavljal sceno tudi po deset in večkrat, kar je igralca tako zelo razjezilo, da je treščil sabljo ob tla, saj mu je bilo že dovolj ponavljanja istega prizora, v katerem je nastopal kot huzarski oficir.
Pičla bera prve runde
Sestanek kmetijskih ministrov EGS se je končal skromno zaradi razhajanj Francije in ZRN glede nadomestil
Kupi smeti in-težav
Zavoljo širjenja stavk je zadnji čas močno upadel ugled laburistov in samega predsednika vlade sredi volilcev
OD NASE POROČEVALKE
LONDON, 8. februarja — Tako kot težave, se kopičijo tudi smeti in težko je najti predel, ki bi bil čist. Smeiarji z osta-limi komunalnimi delavci vztrajajo pri stavki. Včeraj so dokončno zavrnili od vlade odobren limit za 8,8 odstotno povišanje osebnih dohodkov in zagrozili, da bodo poostrili svojo stavkovno akcijo zlasti v volilnih okrožjih ministrov britanske vlade, članov ministrskega kabineta.
Posledice sedanje stavke so vsak dan bolj očitne, v Angliji in Walesu je zaprtih več kot tisoč šol, polovica britanskih bolnišnic sprejema le najnujnejše primere in drži svoja vrata odprta le s pomočjo prostovoljcev, ki se v spontanem in velikem številu odzivajo klicu za pomoč. Vozniki rešilnih avtomobilov zdaj v celi državi odgovarjajo le na najnujnejše pozive.
V tej epidemiji stavkovnega razpoloženja tudi državni uslužbenci pravijo, da bodo paralizirali administracijo z akcijo »proti vladni mašineri-ji«. ker jim niso odobrili dodatnega lU-odstotnega povišanja.
Se več težav se kopiči nad nacionalizirano avtomobilsko industrijo British Leyland, kateri grozi stavka vseh
100.000	delavcev. Včeraj je v tovarni Longbridge v Birminghamu spontano glasovalo za takojšnjo stavko 19.000 delavcev, ki se tudi niso več vrnili na delo. Ostali Leylan-dovi delavci se bodo glede stavke dokončno odločali v ponedeljek.
Medtem ministrskega predsednika Callaghana povsod spremljajo jezni klici stavkajočih: prenehaj z nizkimi plačili. Včeraj je v Shefieldu de-
jal, da Je vlada dosegla svoj limit v ponudbah, ki jih je dala in ne bo več popuščala in odstopala.
Toda njegova svarila zaenkrat nimajo nobenega praktičnega učinka in namesto, da bi se stavkovna napetost polegla, se zaostruje. Medtem pa se pogovori med britanskimi ministri in voditelji TUC, najvišjega organa britanskih sindikatov, nadaljujejo v želji, da bi sklenili novi družbeni dogovor. Tako naj bi bil že prihodnji teden predložen generalnemu svetu TUC sporazumen dogovor glede nekaterih ekonomskih in delovnih ukrepov, od česar si vlada obeta določen predah v sedanjem viharju nemirov.
Oprezne napovedi predvidevajo, da bo dokument odpravil sekundarne stavkovne straže s tem, da bo priznaval in dovoljeval le stavkovne straže pred objekti, katerih delavci so direktno vpleteni v stavko. Prav tako naj bi ta dokument predvidel ustanovitev posebnega nacionalnega foruma, ki bi vsako leto rezal ekonomsko pogačo osebnih dohodkov, to pa na podlagi navodil, ki bi jih sporazumno določila vlada in sindikati. Cilj naj bi tudi bil, da bi v ekonomske razgovore te-
ga foruma pritegnili tudi predstavnike drugih političnih strank.
Novi družbeni dogovor s sindikati vlada nujno potrebuje, kajti zadnje ankete javnega mnenja so pokazale, koliko škode so delavski nemiri zadnjih tednov in nesporazum med vlado in sindikati prizadejali britanskim laburistom. Zadnja anketa javnega mnenja je pokazala, da bi 55 odstotkov volilcev volilo za konzervativce in le 36 za laburiste, če bi Britanci šli sedaj na volišča. To seveda pomeni 19-odstotno vodstvo torijcev, ki so še novembra, po isti anketi, vodili le za en odstotek. Tudi ugled ministrskega predsednika je v Javnosti padel. Zadnja anketa kaže, da Je le 31 odstotkov volilcev zadovoljnih z njegovim delom, medtem ko jih Je kar 45 odstotkov naklonjenih Margaret Thatcher. Včeraj pa je zunanji minister Owen dejal novinarjem, da so sedanje težave le »krč«, ki ne daje nobenega razloga za to, da bi Britanijo kar odpisali.
ALJA KOŠAK
Dokazi State Departmenta
'VASHINGTON, 8. februarin (Reuter) — Ameriški State Department ima zanesljive dokaze, da Izraelci grdo ravnajo z arabskimi ujetniki na zasedenih ozemljih, je zatrdilo zunanje ministrstvo ZDA v letnem poročilu o človekovih pravicah.
OD NAŠEGA BRUSELJSKEGA DOPISNIKA
BRUSEIJ, 6. fehruarja — Prva runda srečanja kmetijskih ministrov evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki razpravljalo o predlogu izvršne komisije o cenah kmetijskih pridelkov za leto 1979/80 ter o paketu kmetijsko-monetarnih ukrepov, s katerimi bi odpravili francoske zadržke o pričetku delovanja evropskega denarnega sistema (EMS), se je končala skromneje, kot je bilo pričakovati.
2e pred srečanjem je bilo dokaj jasno, da kompromisa ne bo enostavno doseči, kar so potrjevale izjave kmetijskih ministrov pred odhodom v Bruselj. Kmetijske cene so vsako leto predmet obširnih razprav, ki se vlečejo tudi do aprila, tokrat pa je že tako občutljivo področje obremenjeno še s problemom denarnih nadomestil, pri katerem imata najvplivnejši članici deveterice — ZR Nemčija in Francija — povsem različni stališči. Toda, če že ni bilo pričakovati kompromisa o cenah, je bilo povsem realno napovedovati, da bo neposredna debata med kmetijskimi ministri izkristalizirala stališča, na temelju katerih bi v naslednjih fazah dogovarjanja — najpomembnejši bosta brez dvoma srečanje Francozov in Zahodnih Nemcev v Aix-en-Provence, ki bo konec tega meseca, ter vrhunsko srečanje deveterice, sredi marca v Parizu.
Včerajšnja razprava v palači Charlemagne pa je pokazala drugo podobo. Francozi,
Zahodni Nemci in Britanci niso ostali le pri dosedanjih stališčih, pač pa so dodali še nekatere nove momente, ki ne kažejo, da se debata o kmetijstvu bliža kompromisu. Tako je Britanec John Silkin odločno zagovarjal predlog o zamrznitvi cen kmetijskih pridelkov ter zatrdil, da je to minimum, ki ga je potrebno doseči. Toda za odpravo sedanjih težav, s katerimi se skupnost otepa na področju kmetijstva, to ni dovolj. Ukrepi, ki jih je komisija predlagala, da bi zmanjšali proizvodnjo na področjih, kjer ima deveterica velikanske zaloge (maslo, mleko, sladkor), za Britance niso dovolj učinkoviti, ker ne bodo povzročili znižanja cen ter potemtakem ne bodo koristili potrošnikom.
Se manj določni so bili doslej Francozi, morda zaradi dejstva, da njihov kmetijski minister Pierre Mehaignerie sedi v predsedniškem stolčku, ali pa, ker čakajo nadalj-nega razpleta. Morda bo več jasnosti vlilo skupno srečanje kmetijskih in zunanjih
ministrov, o katerem se govori v Bruslju že dober teden, nihče pa ga noče potrditi ali zanikati. To možnost je danes dopoldne na srečanju zunanjih ministrov (ki imajo na svojem dnevnem redu tudi razpravo o kmetijstvu) omenil predsedujoči Jean Fran-pois-Poncet. Se verjetneje pa je, da bo na sklepe potrebno še počakati, vsaj do pariškega vrha.
BOŽO MAŠANOVIC
JOŽE DEKLEVA
Ni vsak dan nedelja
Češkoslovaška postaja bele karavane je bila pravo blažilo za že precej utrujene udeležence tekmovanj za svetovni pokal v alpskem smučanju. Selitev iz Alp, kjer so se kar vrstile zadrege z vremenom, v Nizke Tatre, sprememba okolja, vse to je vsaj za dan, dva popravilo že dokaj monotono razpoloženje med najboljšimi alpskimi smučarji na svetu. Minula lepa, sončna nedelja, v kateri sta imela poleg švedskega reprezentanta Ingemarja Stenmarka veliko besedo tudi Jugoslovana Bojan Križaj in Boris Strel, je bila poleg decembrske Kranjske gore prav gotovo eden najlepših dogodkov letošnje sezone tekmovanja za svetovni pokal.
V	Jasni, ki je prvič gostila cvet svetovnega alpskega smučanja, ni bilo poudarka na poslovnosti, ki postaja vse bolj značilna za največje prireditve v velikih smučarskih središčih. Tu je bil v ospredju tekmovalec, zlasti skrb za to, kar je zanj najpomembnejše — progo. Pri tem pa je seveda treba povedati, da so imeli slovaški prireditelji tudi precej sreče, saj jim je malo pred tekmo nasulo dovolj snega, kar pa je tudi pomembno — od začetka vseh priprav niso bili niti za hip v zadregi za denar, s čimer se ne more pohvaliti prav noben prireditelj tekem svetovnega pokala.
V	ponedeljek zvečer, ko je bilo lepe Jasne konec, ko so tekmovalci povezali svojo težko prtljago, so bili spet bledih in utrujenih obrazov, kot da nad Jasno ni bilo sonca. Tekme za svetovni pokal so postale surove, med eno in drugo tekmo ni sprostitve, premalo je tekem, ki vsaj malo sproščajo.
Kako dobro je zadel nekdanji avstrijski reprezentant, ko je opozoril mlade, da prevelike želje in napori in premalo prijateljskega ozračja med tekmeci načenjajo živce. Ce drugega ne, dokazuje to trditev dejstvo, da Stenmark v ihti ne more doseči svoje druge slalomske zmage v sezoni, kaj šele tretjo, ki bi mu bila potrebna, da bi izpolnil svoja hotenja.
V	podobnem položaju je tudi najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj. Vse bolj mirno sprejema uspehe, pa tudi po-
raze, oboje pa je le navidezno, oboje v resnici uničuje živce. Nikomur ne pripoveduje, kako v mislih nenehno premleva vsako napako, da bi se ji v naslednji tekmi lahko izognil.
V tem boju z nasprotniki in samim seboj pa vendar naš reprezentant nabira uspehe, ki ga uvrščajo med najboljše. Doslej je sam sešteval jugoslovanske točke svetovnega pokala, zdaj pa je v Borisu Strelu že našel pomočnika in nemara bo mlademu škofjeločanu kmalu sledil še kdo.
Iz dolgo časa anonimne jugoslovanske ekipe je nastala reprezentanca, ki ima čedalje več ugleda v svetu. Ti uspehi pa temelje tudi na odločitvi, ki je bila sprva sprejeta z nezaupanjem, da je treba trenerski kader razširiti. Vendar pa ima danes prva jugoslovanska garnitura, ki sodeluje v boju za točke svetovnega pokala, izvrstnega trenerja Filipa Gartnerja, na voljo pa tudi brezhiben Elanov servis, ki opravi vse tisto delo pri pripravi smuči, ki so ga morali dolga leta opravljati tekmovalci sami, se pravi mimogrede, brez potrebnega znanja.
Koliko ur trdega dela skozi vse poletje, jesen in zimo, koliko vadbe, napornih priprav smuči je potrebno za tistih nekaj manj kot šestdeset sekund, kot traja boj na eni slalomski progi in nekaj več na veleslalomski, rezultat pa je danes uspeh, jutri pa spet neuspeh. Za večino še najbolj drži, da ni vsak dan nedelja, kot je bila za Jugoslovane tokrat v Jasni.
Iran izstopa iz vojaškega pakta
Iranski zunanji minister Fenderesi je napovedal izstop iz pakta CENTO in naklonjenost Irana politiki neuvrščenosti — Sporazum s Sovjetsko zvezo?
TEHERAN, 8 februarja (Tanjug) — Iran bo sledil politiki neuvrščenosti, ne bo pripadal ne Vzhodu ne Zahodu ter bo spoštoval zgolj lastne nacionalne interese. Tako je izjavil iranski zunanji minister Ahmad Fenderesi za agencijo AP in napovedal v kratkem sejo vlade. Na tej seji bodo razpravljali o Izstopu Irana iz CENTO.
V včerajšnjem agencijskem biltenu, v katerem so objavili besedilo intervjuja, je rečeno, da je minister odgovoril na vprašanje, ali bo Iran po izstopu iz CENTO sledil neuvrščeni politiki, takole: »Neuvrščenost je splošen koncept, o katerem se je veliko
razpravljalo. Ne bomo odvisni od nobene tuje države in ne bomo sledili politiki tuje sile. Po drugi strani pa se ne bomo sovražno usmerjali proti kateremukoli narodu. Opustili bomo enodimenzionalno zunanjo politiko in se ne bomo opirali ne na vzhodni ne
Plaz smrti divja po Gvatemali
Zaporedni politični umori nasprotnikov diktature v Gvatemali so dvignili val protestov proti vse številnejšim pojavom latinskoameriškega fašizma
OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI
CIUDAD MEXICO, 6. februarja — Za novico o umoru Alberta Fuentesa Mora, uglednega ekonomista, profesorja, funkcionarja ZN ln nekdanjega gvatemalskega ministra za zunanje zadeve In finance, smo zvedeli dva dni potem, ko smo odšli iz te srednjeameriške države. Pri priči nam je v spominu obudila razmere izpred dobrega leta, ko so v Managui kar se da okrutno spravili s poti uglednega novinarja Pedra Joaqulna Chamora, najvidnejšega nasprotnika Somozovega diktatorskega režima. V vseh latinskoameriških naprednih krogih je smrt Fuentesa Mora vzbudila ogorčenje ln zaskrbljenost. Vsi se zdaj sprašujejo, kam je krenila Gvatemala.
Streli, ki so na tisti »črni četrtek«, 26. januarja, odjeknili v Gvatemali (dan je bil
v resnici črn, saj so poleg Fuentesa Mora v Gvatemali ubili še 10 ljudi, zvečine študentskih m sindikalnih voditeljev), niso označili le konca življenjske poti ene najbolj priljubljenih in najuglednejših osebnosti v Gvatemali
prav so to uradno napoveda- I mehiški list zapisal Rafael li in obljubljali), ko je pri- 1 Quevas del Cid, bivši rektor
šlo do sprememb v gvatemalski predsedniški palači.
Z geslom »nekaj novega v okviru starega« je tedaj v konkurenci dveh generalov na volitvah zmagal general Romeo Lucas Garcia, ki je z besedami in na papirju napovedoval velik preobrat na po-
temveč tudi nadaljevanje stra- ti, po kateri država stopa že
hotne serije smrti, ki se ni prekinila od marca lani (če-
Golf cabriolet — naslednik hrošča z zložljivo streho
MOLFSBURG, februarja — Predvsem ljubitelje svežega zraka med vožnjo in prostega razgleda po pokrajini naj bi razveselil golf cabriolet, ki ga bodo tovarne Volksvvagen prvič pokazale javnosti na avtomobilskem salonu v Ženevi, Novi model bo potemtakem nadaljeval tradicijo nekdanjega hrošča cabrlo. SUrisedežni golf cabriolet ima precej velik prtljažnik, ki sc ne zmanjša zaradi zložene premične strehe.	Foto: Dokumentacija Dela
četrt stoletja. V slabem letu, kar je na oblasti, pa je med njegovimi besedami in dejanji vselej čutiti velik razkorak: skrajna desnica (znotraj in zunaj vladnih vrst) je nadaljevala s krvavo gostijo.
Samo po podatkih gvatemalskega tiska (če ne omenjamo drugih, ki so še bolj porazni) so od lanskega poletja s tem geslom na ustih ubili več kot 2.000 ljudi, v zadnjem tromesečju leta 1978 pa se je število žrtev povečalo kar na povprečno 30 na dan! Na seznamu žrtev so praviloma delavci, kmetje, študentje, profesorji in opozicijski politiki. Na črnem seznamu je okoli 40.000 imen, k temu je prišteti še 20.000 pogrešanih v zadnjih 25 letih, odkar so strmoglavili zadnji demokratično izvoljeni režim Jacoba Arbenza in odkar je vojska začela izvajati nasilje nad lastnim ljudstvom.
Pred kratkim so izračunali, da je odtlej do danes bilo povprečno po pet mrtvih na dan. V Gvatemali, kjer imajo enega zdravnika na 5.000 prebivalcev, enega učitelja na
4.000	in enega vojaka ali policista — na vsakih 140 prebivalcev. V Gvatemali, kjer od šest milijonov ljudi 60 odstotkov ne zna ne brati ne pisati, kjer je 54 odstotkov aktivnih prebivalcev nezaposlenih.
»Zadnjih 25 let krvi in revščine je najbolj kritično in najbolj težavno obdobje v zgodovini naše države«, je novembra lani v članku za neki
univerze San Carlos ln gvatemalski predstavnik v srednjeameriški komisiji za človekove pravice. »Ljudstvo ne ve več, kaj bi, v obupu se spontano zgrinja na ulice in se sooča s puškami, čeprav se zaveda, da so demonstracije prepovedane. Naš boj prinaša čedalje več žrtev, a to več ni pomembno — ljudstvo si bo priborilo svojo revolucijo.«
Del Cidovo usodo je v zadnjih dveh mesecih doživelo še kdo ve koliko ljudi, pred desetimi dnevi pa jo bil na vrsti Fuentes Mor, poslanec, ki je pred kratkim ustanovil socialistično stranko in vidni funkcionar »socialistične internacionale«. Tako se je znova dvignil val ogorčenja in protestov proti nasilju in represalijam v Gvatemali. Hkrati pa se je dvignil val protestov proti latinskoameriškemu fašizmu nasploh, ki se teoretično precej razlikuje od nacionalsocialističnega, v praksi pa le malo. Proti fašizmu, ki v Čilu, Gvatemali, Nikaragvi, Paragvaju in še kje, vsak dan kar najbolj prepričljivo doka-
zuje, da ni človekove pravice ali svoboščine, ki je ne bi mogel razvrednotiti in poteptati.
SLOBODAN PAVLOVIČ
V ŽARIŠČU
Ameriška podpora šahu
Ameriški veleposlanik pri OZN Andrew Young je za za-hodnonemško revijo »Spiegel« izjavil, da Carterjeva administracija ni predvidela težav šaha Reze Pahlavija zato, ker jih ni hotela predvideti.
»Kdor v letu 1979 brani monarhijo, kakršna je šahova — je rekel Young — popolnoma nič ne ve o zgodovini zadnjih 250 let.« Carterjeva administracija ni videla problemov v Iranu, ker »si ne želimo sprememb. Nam so po volji predvsem stvari, kakršne so, in Jih najraje puščamo take, kakršne soč šahova politika ni bila v celoti zgrešena. Še več, vse. kar je bilo zgrešenega v naših odnosih do šaha, je bilo determinirano že v obdobju prejšnjih administracij in sedaj je bilo težko opraviti radikalen preokret.«
Young je torej povedal, da ZDA niso poznale tradicionalnih vrednot, na katerih temelji iranska družba, niti tega, kako so te vrednote pomembne za iransko družbo.
»LA STAMPA«, Torino
na zahodni blok. Z izstopom iz CENTO se ne bodo naši odnosi s Turčijo in Pakistanom-oslabili, temveč, nasprotno, še okrepili.«
CENTO, znan pred izstopom Iraka tudi kot bagdadski pakt, je bil ustanovljen leta 1955. Kot je opaziti zadnja leta, si članice (Iran, Turčija, Pakistan, Britanija in ZDA kot opazovalka) prizadevajo dati tej vojaški zvezi pečat ekonomskega in znanstvenega sodelovanja. Ta pakt Je nenehno rabil kot trdna vez med NATO in vojaško krepitvijo Irana, s čimer je šah oblikoval politiko regionalne sile. Predsednik vlade Bahtijar je v svojem programu in v številnih izjavah tudi napovedal, da se bo zunanja politika države spremenila in da Iran ne bo več »žandar tega območja«.
deresi, kar spominja na nekatere opozicijske formulacije. Kot je mano, se skoraj vse opozicijske stranke in skupine zavzemajo za dosledno neodvisnost Irana, od zahoda in vzhoda, Homeini pa je že dvakrat izjavil, da bi morala država pripadati gibanju neuvrščenih.
Do zmede je prišlo tudi v zvezi z veleposlanikom Zahe-dijem, šahovim bližnjim sodelavcem in nekdanjim zetom, o katerem je rečeno, da so ga zamenjali s položaja v Wa-shingtonu. Homeini je že iz Pariza zadolžil enega od svetovalcev, da vodi veleposlaniške posle. Zahedi je te dni izjavil, da ga niso zamenjali, in je celo ukazal vojaškemu atašeju, da vnovič obesi ša-hovo sliko v avlo veleposlaništva. Iranski zunanji minister pa trdi, da je Zahedi zares odstavljen, tako kot še več drugih veleposlanikov, in da so o tem že obvestili State Department. Današnji časopisi so objavili izjavo predstavnika
šef diplomacije pa je šel še ,	l
rtli. nri nrpmiprn Tn	da S6 bo Zahedi
umaknil šele čez mesec ali dva, da pa so dobili zagotovilo tudi od premiera Bahti-jara, da je še vedno iranski veleposlanik v ZDA.
precej dlje od premiera. To bi lahko pojasnili s splošnim strujanjem v državi, pa tudi s pritiskom večine iranskih diplomatov, da bi prišlo do temeljitega preobrata v dosedanji politiki. Večina zaposlenih v zunanjem ministrstvu je namreč pred kratkim podpisala sporočilo, v katerem terjajo, da bi se Iran pridružil politiki neuvrščenih in izstopil iz CENTO, da bi razveljavil vojaške pogodbe z ZDA in sklenil s Sovjetsko zvezo sporazum o nevmešava-nju.
»Načela demokratične vlade naj bi izražala zahteve in želje večine narodov,« je rekel Fen-
Naši delavci v ZR Neme ji varčujejo
Pri bančnih predstavništvih so lani privarče vali 700 milijonov mark
BONN, 8. februarja (Tanjug) — Jugoslovanski delavci, začasno zaposleni v ZR Nemčiji, so pri predstavništvih naših bank privarčevali za 18 odstotkov več kot leto prej. Njihovi prihranki pri devetih predstavništvih jugoslovanskih bank znašajo oko. li 700 milijonov mark, v Jugoslaviji pa več kot milijar-do mark. Večje varčevanje naših ljudi, ki začasno delajo v ZR Nemčiji, je rezultat vse večjega zaupanja v stabilnost gospodarskega in družbenega sistema v domo. vini. Vzrok pa je tudi v tem, ker so naše banke razširile dejavnost med našimi državljani in odprle več podružnic.
Povečano varčevanje je najbolj opazno pri gospodarski banki v Sarajevu, pri kateri so naši državljani v ZR Nemčiji lani vplačali okoli 129 milijonov mark.
Poslovnost kitajske banke
PEKING, 8. februarja (Hsin-hua) — Kitajska banka vzdržuje stike z 823 bankami in več kakor 2200 njihovimi podružnicami v 139 državah. Zadnji dve leti je poslovanje močno razširila. Za kliente je odprla devizno službo, službo medbančnih naložb in kreditno službo.
SPODREZAN
FRAK
Pred kratkim se je znašla v francoskih zaporih Christina von Opel, vnukinja znanega zahodnonemškega avtomobilskega kralja. V njeni vili na Ažurni obali je policija odkrila zajetno količino hašiša. Kot so ugotovili, je Christina pripadala skupini mednarodnih tihotapcev mamil, ki so zvečine izhajali iz tako imenovane »visoke družbe«. Doslej so jih pozaprli že osem.
Toda v aferi z mamili se ni umazalo le plemiško ime von Oplov, temveč še neko drugo: nedavno so poklicali na odgovornost tudi barona Wildericha Ostmana von der Leye, ki je svojčas sedel zahodnonemškem parla mentu. Z jahto je do vazal mamila iz Liba nona na Ažurno obalo Kaže torej, da je »mo dro kri« začenjal čeda Ije bolj privabljati »mo dri dim«.
smučanje
V SLALOMU ZA SVETOVNI POKAL
Stenmark na domačem snegu
Morda mu bo podpora domačih navijačev le pomagala do njegove prve letošnje slalomske zmage
(švedska) — «Beli cirkus* teučarskega svetovnega pokala se j® "krat preselil na Švedsko, kjer Prw|ancs na sPoredu moški slalom. M videvati ja so kot ponavadi v °nst domačina Ingemarja Sten-, j. ’ ki bo imel danes v pomoč J**1 vse navijače. Kot zelo nevar-Š S ^krneča za L mesto pa mora upoštevati posebno mladega ®"jana Davida, ki ga je v sredo _ nepričakovano, a zasluženo Pomagal, poleg njega pa običajne »krneče kot so to Phil Mahre (ZDA), ^ureuther (ZRN), Wenzel (Liecht.), (It.) in Jugoslovana Bojana j^teja, ki se bo verjetno danes č su ^dolžiti za slab nastop na ^skoslovaškem. Presenečenje bi "°ikia lahko pripravil tudi trenutni ,eader» lestvice svetovnega pokala, /^car Peter Liischer, ki je že en-z zmago dokazal, da je kos "“Jboljšim v tej disciplini.
Lestvica za svetovni pokal je trenutno taka:
L Liischer (Švi.)
“• Stenmark (Šve.)
“• P. Mahre (ZDA)
Z- Wenzel (Liecht.)
?• Stock (Av.)
?■	(It.)
I' David (It.)
» ?nžaj (Jug.)
in M011«- (švi.)
1U- Neureuther (ZRN)
174
144
131
1Ž2
94
92
83
72
68
65
Plankova zmaga v EP
APRICA — Italijan Herbert Plank je začasno zapustil smučarska prizorišča svetovnega pokala in je včeraj osvojil 1. mesto v smuku za evropski pokal, ki je bil na sporedu na Aprici. Plank je zasluženo zmagal, čeprav z minimalno prednostjo 25 stotink sekunde pred Avstrijcem Kirchgasserjem in Švicarjem Rae-berjem, ki je prevzel vodstvo na skupni lestvici. Tudi ostali italijanski smučarji so se dobro izkazali: Giuliano Giardini je bil na koncu peti, presenečenje smuka v kraju Villars sur Ollon, mladi Olindo Coz-zio, pa deveti.
Vrstni red smuka:
Plank (It.) Kirchgasser (Av.) Raeber (Švi.) Hoflehner (Av.) Giardini (It.)
1’54”22 po 25/100 po 95/100 po 1”12 po 1'’14
Lestvica za evropski pokal:
1.	Raeber (Švi.)
2.	Halsens (Nor.)
3.	Ortner (Av.)
4.	Irvvin (Kan.)
TENIS
V prvih finalnih srečanjih evropskega teniškega dvoranskega prvenstva za «Kraljevi pokal» so dosegli naslednje izide:
■iiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim
i^UCANJE
iiiiiiiiniuiiiiiiiiimiiiimmiiiiimimiiiHiiitiiiiiiiiimtiiiiu
POKAL LEPI VRH
ŠTEVILO TEKMOVALCEV BO LETOS REKORDNO
Prijavili so se tudi kluki iz matične domovine
vpisi za tekmovanje za 4. po-«1 «Lepi vrh» so že prišla na
že prišla na klub /J1 naslov. Letos se predvideva, da kora tekmovanja udeležilo re-mn0 število tekmovalcev, saj so grdila svoj prihod, poleg zamejskih ustev, tudi društva iz matične doumne in Koroške. Tekmovanje se telilo v Ovčji vasi in sicer to
e!aasno smučarski teki ter vele-5*aloni_
. ^ devinskem taboru je vse živo, sJ ie °b tekih prireditvah ogromne-dela. Tekmovanje, kot je razvid-5:^lz pravilnika, se bo pričelo ob
, ^sa društva, ki mislijo poslati svo-m Smučarje na to prireditev naj po-teJo sezname do določenega datu-Pis t0 d° 15- februarja na v raz-t^,u navedeni naslov. Posameznih D V^ovalcev, ne bodo vpisovali, žath svo"le vs' ognejo na predstavnike ™ društev, saj so le ta pristojna
vsa pojasnila bo odgovorni pri Devin na razpolago v ponede-št TLp- t.m., od 2Q. db 22. ure, tel.
. ■ 229109, ter v sredo ob istih urah aa isti telefonski številki, t tedanje številk bo v četrtek, 15. takoj po zaključku vpisovanja.
Števili bo organizator izročil pol 1;0 Pred tekmovanjem predstavni-',an- P°sameznih društev. Nagraje-jr nJe pa bo v popoldanskih urah na Vm v Dkvah, v primeru slabega Žahmetla pa v Prosvetni dvorani v
HOŠARKA
pitJ^DGRAD — V srečanju A sku-ka]e tropskega košarkarskega po-z, a za ženske je domača Crvena L, 2ra Premagala italijansko peteric a 86:67
LESTVICA
Bolzano 49, Gardena 46,
Merano
Diavoli
35, Cortina 28, Brunico 20,
Milano in Asiago 19, Alleghe 17 in Valpellice 5.
PRIHODNJE KOLO Alleghe - Asiago, Merano - Diavoli Milano, Gardena - Bolzano, Cortina - Valpellice. Počitek: Brunico.
za 1. mesto:
ČSSR - Madžarska za 3. mesto:
Anglija - Švedska za 5. mesto:
ZRN - Francija
MADRAS (Indija) — Po prvem j dnevu polfinalnega teniškega srečanja vzhodne cone za Davisov pokal vodi Avstralija nad Indijo z 2:0. Izidi:
Alexander - Armitraj 6:4 8:6, 1:6 in 6:3
Čase - Menon 9:7, 6:1, 6:2
NOGOMET
Savcriu Garonziju leto in pol kazni
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kaznovala predsednika Verone Saveria Garonzija z 18-mesečno prepovedjo vsake klubske in zvezne funkcije. Kot je znano je Garonzi po porazu Verone na nevtralnem igrišču v Pescari proti Napoliju s težkimi besedami napadel sodnika, ki je dosodil zmagovito enajstmetrovko za Na-poli.
NOTTINGHAM — Nogometna ekipa Nottinghama je včeraj kupila napadalca ekipe Birmingham city Trevorja Francisa za rekordno vsoto približno milijarde in 600 milijonov lir.
KOŠARKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Jadran favorit tudi proti Interju
Med naraščajniki derbi Polet-Kontovel - Borovi člani danes v Ljubljani
FIRENCE — Sovjetska nogometna reprezentanca je včeraj prispela v Italijo, kjer bo ostala dva tedna na pripravah v tehničnem centru italijanske nogometne zveze v Covercianu.
Italijan Natale Vezzoli bo 10. marca branil evropski naslov boksarske lahke junior kategorije proti izzivalcu, Špancu Carlosu Hernandezu, v Valladolidu (Španija).
CIUDAD MEXICO - Svetovni boksarski svet (WBC) je odločil, da ne bodo smeli boksarji, ki so zaradi posledic tega športa ostali v nezavesti več kot 24 ur, stopiti več na ring, kot «sparring-partnerji».
Kontovetovi kadeti (na sliki med prvenstvenim srečanjem s Servolano) v tem kolu ne bodo stopili na igrišče, ker imajo dan počitka
MLADINCI
Medtem ko so se borovci že včeraj spoprijeli v anticipirani tekmi s Hurlinghamom, igra Jadran šele jutri proti Interju 1904. Micolovi varovanci so v zadnjih tekmah pokazali dokajšen napredek, vendar pa ne bi smeli predstavljati za Tavčarjevo ekipo resnejše ovire. Jadran je v derbiju proti Boru dokazal, da tudi brez dveh standardnih igralcev | nima enakovrednih nasprotnikov (ra - zen Hurlinghama). če ne bo prišlo : do presenečenj v zadnjem kolu (ja-! dranovci bodo šli v goste k Ferrovia-i riu), bo potrebna še tretja dodatna j tekma med Jadranom in Hurlingha-■ norn za določitev pokrajinskega prvaka, ki bo nato igral v deželnem finalu.
KADETI
V A skupini se bo danes pričel povratni del prvenstva. Borovci bodo v prvem kolu počivali. Prav tako ne bodo stopili na igrišče Brežani in Kontovelci, ker se bo povratni del pričel šele prihodnji teden.
NARAŠČAJNIKI
Končno bo ena naših dveh ekip zapustila zandje mesto na lestvici: na sporedu bo namreč slovenski derbi med Poletom in Kontovelom. O-penci imajo prednost domačega igri-
šča, Kontovelci pa lahko računajo na bolj popolno ekipo. Obe ekipi sta doslej imeli tudi precej smole, še posebno Kontovelci, ki so doživeli nekaj tesnih porazov.
BOR V LJUBLJANI
Danes gostuje članska ekipa Bora v Ljubljani. Borovci bodo nastopili v Tivoliju pred tekmo Iskra Olim pija - Radnički LMK, njihov nasprotnik pa bodo veterani ljubljanskega moštva, ki nastopajo pod imenom Old Boys.
PRVENSTVO PROPAGANDA
V okviru priiprav na prvenstvo «propaganda», ki se bo pričelo čez dva tedna, bodo borovci danes ob 17.00 odigrali prijateljsko tekmo v novi telovadnici Don Bosca s lam-ks'š'i’0 ekipo.
ODBOJKA

NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Po premoru spet boj za točke
Večino naših enajsteric čaka zelo težka naloga
2. AMATERSKA LIGA
Po dolgem premoru (zadnje kolo je bilo namreč odigrano 21. januarja), ker je bila večina tekem v prvenstvu 2. amaterske lige zaradi slabega vremena prenesenih, bodo jutri nogometaši naših enajsteric zopet stopili na igrišča in se borili za nove točke.
Deželni odbor nogometne zveze je sklenil prekiniti prvenstva za 1 dve nedelji, da bi tako omogočil igranje
Z°kej
NA LEDU
Amaterska nogometna prvenstva se bodo to nedeljo spet nadaljevala; na igrišče bo stopila tudi enajsterica Brega (na sliki med srečanjem z moštvom Zaul)
(KI...Illlllllllllllllllllll.MIMI.MMIMIMMIMIMMMI.MMMMIMIMMMMMMMMMMMMMIMIMMMMMMIIMIMMMMIMMMMMMIMM.IIMIIIIIIUMIIMMI.MII
»\c,VV
VORK — V prijateljskem
B
'anJu je selekcija Severne Arne-
ODBOJKA
V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE
VjM~„,Prernagala reprezentanco So-zveze s 4:2.
re* presenečenj
30CORTINA D’AMPEZZO — Tudi ' K°to prvenstva italijanske hokej-
'ige je {»teklo brez presene-*raa vse domače ekipe so namreč 8 3-r ■e’ razen Valpelliceja, ki je det)0B 'zgubil z drugouvrščeno Garje L, Stanje na vrhu razpredelnice p? ostalo nespremenjeno, saj o$tg] '°lzano in Gardena, ki sta še C? v borbi za naslov, osvojila Asjaembni zmagi, Bolzano na račun ga> Gardena pa Valpelliceja. jv IZIDI 30. KOLA h ayoli Milano - Alleghe 13:7 ju/teno - .Asiago	10:5
V®rano - Brunico	9:2
y tpellice - Gardena	3:8
tem kolu je počivala Cortina.
Jag SNEŽNE J* RAZMERE
Jfczzo
Zav£JSK0 SEDLO )	G1LBERTI
^OLTRI
VuBlž
S JP
v&yvALL°
« gors i»čk!.UKA
gr
LlVfi]
&HNJ
EK PRI KOBARIDU
40 cm 60 cm 220 cm 10-30 cm 50-110 cm 120 cm 30 cm 130 cm 70 cm 20 cm 150 cm 20 cm 80-90 cm 60 cm 25 cm 70 cm 45 cm 20 cm 50 cm 215 cm 130-310 cm 20 cm * cm
V žarišču tekma Bor-Kras
Na sporedu bo drevi v Trstu - V ostalih ligah v tem kolu še dva slovenska derbija
V desetih tekmah, kolikor jih bodo odigrale naše šesterke danes in jutri, bodo tokrat na sporedu kar trije derbiji. V konkurenci nara-ščajnic se bosta srečali vrsti Kon-tovela in Sloge. V 1. ženski diviziji bo neposredni obračun jutri v Gorici med Hrastom in Bregom, v Trstu pa bo na stadionu «1. maj» osredji derbi med Borom in Krasom.
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Sokola se morajo tokrat podati na pot v Schio. Na papirju bi moralo biti srečanje z domačim Libertasom izredno izenačeno. Tako domačinke, kot tudi gostje imajo po štiri točke, kar pomeni da sta obe ekipi v nevarnih vodah. Zmaga z neposrednim tekmecem spodnjega dela lestvice pa i-ma pred najhujšim še toliko večjo vrednost. Pred tednom je Libertas grenil pot Boru do zmage kar pet setov. Nabrežinke bodo morale zaigrati dokaj samozavestno in učinkovito, če se hočejo vrniti s tega gostovanja s točkama.
Šesterka Bora bo igrala drugič zaporedoma doma. To pot jim prihaja v goste Barribi iz Brescie, ki je, za mesto više na lestvici od Tržačank, ima namreč boljši količnik v setih, točk pa prav tako kot domačinke — osem. Glede na to, da Barribi nima posebno močnega napa-dd ter praktično igra brez bloka, proti našim odbojkaricam nima kaj iskati, če bodo seveda zaigrale nekoliko boljše kot pred tednom. ŽENSKA C LIGA
Sloga bo to pot gostila Azzurro iz Gorice, ki je letos prijetno prese-
netila. Goričanke so v šestih nastopih petkrat zmagale in so izgubile edino tekmo preteklo soboto doma s Spineo, ki je tako še e-dina neporažena v tej skupini. Kljub temu, da slogašice igrajo veliko boljše doma, so prav gotovo pred izredno težko nalogo. Domačinkam so točke potrebne in upati je le, da bodo zaigrale tako kot znajo, ker je edino to pogoj za drugi uspešen nastop.
MOŠKA C LIGA Derbi med Borom in Krasom na stadionu «1. maj» bo prav gotovo osrednji športni dogodek na naših igriščih sploh. Dosedanja prvenstvena pot teh dveh zastopnik je bila skoraj diametralno nasprotna. Tržačani so slavili kar pet zmag, odbojkarji iz zgoniško - repentabrske občine pa so bili v petih nastopih samo enkrat uspešni v derbiju z goriško 01ympio. To pa slej ko prej ne pomeni, da imajo domačini že v naprej dodatni dve točki v žepu. Odsotnost Klavdija Veljaka se bo le poznala, toda prihod Plesničar ja se je že na prijateljski tekmi z Dear Jeans pokazal kot izredno pozitiven z vsakega vidika. Glede na dejstvo, da «■ nastopil z najmi :-nejšo postavo tudi Kra se obeta zanimiv domači odbojkarski obračun, saj so gostje na zadnjih dveh domačih nastoDih igrali dopadljivo, 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovelu drevi ponuja lepa priložnost, da pospravi četrti par točk. Gostil bo PAV Despar iz Vid ma, ki je v preteklih še’’!b kolih osvojil enkrat več zmag, toda če trto zmago so Videmčanke pospra-
vile brez igranja, ker je preteklo soboto dolinski Breg dopotoval v Videm prepozno. Domačinki igrajo po novem urniku domače tekme ob 18.30 in ne dve uri kasneje, kot' je bilo ob začetku prvenstva. Kljub temu, da imajo nasprotnice dve točki več, jih bo Kontovel tokrat po vsej verjetnosti dohitel.
Jutrišnji slovenski derbi v Gorici med Hrastom in Bregom bo tudi izenačen. Obe slovenski šesterki sta doslej enkrat zmagali. Moidi je rahla prednost na strani igralk iz Doline, ker so nekoliko bolj izkušene in tokrat ne moremo govoriti o prednosti domačega igrišča, ker so pogi i za obe ekipi enaki.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Naš edini zastopnik v tej konkurenci — 01ympia iz Gorice — igra v 4. kolu domu s tržaškim Interjem 19(14. Kljub temu, da so Goripanke preteklo soboto pospravil prvi par točk je v tem srečanju favorit In-ter, ki še ni izgubil.
3.	MOŠKA DIVIZIJA
Tako goriški Dom, kot Vivil iz Ville Vicentine sta slavila po dvakrat. Po dveh zaporednih zmagah so Goričani nekoliko nepričakovano doma izgubili z Intrepido, toda kljub temu, da igrajo v gosteh, im?jo sedaj možnost, da se oddolžijo za zadnji spodrslrij.
NARAŠČAJNICE
V nadaljevanj s'ovens! ''i derbi jev si bosta tokrat stala nasproti ob mreži Kontovel in Sloga. Po našem mnenju so favoritinje domačinke, toda pri najmlajših je vsaka napoved izredno nehvaležna.
G. F.
mnogih zaostalih srečanj. Tudi tokrat pa ni bilo vreme nič kaj naklonjeno, saj so odigrali le tri zaostale tekme (med terni je tudi Breg solidno premagal GMT), ostalo pa je še sedem zaostalih srečanj.
Juventina - Terzo
Po vsem nepričakovani, a kljub temu zasluženi nedeljski zmagi štan-dreške Juventine v gosteh pri Aiel-lu bodo jutri slovenski predstavniki nastopili pred domačim občinstvom, v goste pa bo prišla enajsterica Ter-za, ki trenutno zaseda mesto na ' sredini razpredelnice, V prejšnjem kolu je Terzo z veliko težavo (končni rezultat je bil 3:2) premagal goriški Audax, ki je v 19 doslej odigranih tekmah zbral komaj 6 točk in tako tiči na zadnjem mestu lestvice. Gotovo ne bo jutrišnja nalo-^.jJuventine .lahka, toda ,to(jli„^rez-upna ne, saj je ta pokazala v zadnjih prvenstvenih nastopih dober napredek, z jutrišnjo zmago;,pe . bi se za Juventino gotovo odprla možnost obstanka v ligi.
Zarja - Opicina
Gotovo čaka Bazovce jutri izredno naporna naloga, saj bodo sprejeli v goste Opicino, ki po 17 odigranih kolih vodi na lestvici tega prvenstva in ima že pet točk naskoka pred Libertasom, v nedeljo pa je v zaostalem srečanju premagala Sar. Marco kar s 4:2. Opicina se to-re^ trenutno nahaja v odlični fo-r-m,, enako pa no bi mogli govoriti o Zarji, ki je v zadnjem odigranem srečanju (21. januarja) nerodno podlegla izredno skromni ekipi Giariz-zol. Medtem pa sta pretekla že dva tedna, zato ne moremo vzeti tega srečanja za primerjavo; dejstvo pa je, da je jutrišnja tekma prava u-ganka. Sicer imata obe ekipi možnost osvojiti celoten izkupiček.
Libertas - Primorec
Tudi jutrišnji nasprotnik Treben-ce spada med najtežje v tem prvenstvu, saj je Libertas z 21 točkami drugi na lestvici. Tudi Primorec je svoje zadnje srečanje odigral šele pred dvema tednoma in se vsekakor ni preveč dobro odrezal, saj je le remiziral z enajsterico iz Nabrežine. Predsednik Primorca Marčeto Kralj nam je v zvezi z jutrišnjim srečanjem izjavil naslednje: «Mi gremo v jutrišnji spopad s trdnim namenom, da odnesemo obe točki. Srečanje pa bo gotovo težko, saj je Libertas solidno moštvo a kljub temu moram biti optimist, saj so naši fantje, medtem ko niso nastopali, dobro trenirali, trener Aldo Kralj pa bo lahko poslal na igrišče najboljšo postavo. S takimi predpogoji pa imamo res realne možnosti za zmago.*
Breg - Campanelle
Po nedeljski zadnji zmagi z moštvom GMT bo nastopil jutri Breg z enakovrednim nasprotnikom, saj imajo Campanelle (čeprav imajo kai dve tekmi manj) prav toliko točk kot Brežani. Z zadnjimi nastopi se Breg tako vedno bolj bliža zgornjemu delu razpredelnice, saj trenutno lestvica realno ne prikazuje moči Brežanov, ki bi jutri (samo v primeru zmage ali tudi remija) naredili odločilen korak proti prvim mestom lestvice.
Za kroniko pa še to: Campanelle so v svojem zadnjem nastopu (21. januarja) remizirale s Cnstalungo, ki ima na -kupni lestvici prav toliko točk kot Campanelle (17).
Sovrana - Primorje
Primorje čaka jutri zelo napor na, skoraj brezupna naloga, saj- bo igralo s Sovrano in v gosteh. Za Primerjane je imperativ, da odnesejo vsaj točko, saj bi bili sicer še bl’žje nazadovanju in bi bito res težko rešiti »e iz tega položaja. Bodisi Primorje, kot tudi Sovrana sta dvi tedna počivala, saj nista mogla odigrati dveh zaostalih tekem: Primorje z ekipo GMT, Sovrana pa s Costalungo.
Zaule - Gaja
Čeprav ima Gaja eno zaostalo srečanje (z Rosandro) mora jutri,
če hoče še ostati v drugi amaterski ligi, v srečanju z Zaulami odnesti celoten izkupiček' To pa bo zelo težko, saj so Zaule le premočna enajsterica za Gajo, ki se ni še v letošnjem prvenstvu izkazala. Kljub temu pa ne smejo igralci s Padrič in iz Gropade vreči puške v koruzo, saj bi tako samo šli na roke nasprotnikom, k: res oe čakajo, drugega. Naj omenimo še, da so Zaule v nedeljskem zaostalem srečanju premagale Aurisino kar s 4:1.
3. AMATERSKA LIGA
Sovodnje - Panzano
Po nedeljski tesni zmagi na tujem z Vermegiianorn bodo Sovodnje zopet igrale pred domačim občinstvom, jutrišnji nasprotnik pa bo Panzano, ki spada med najslabša moštva v tem .prvenstvu. Če bi se Sovodenjci v jutrišnjem nastopu čutili preveč varni, bi. gotovo negativno vplivalo na njihovo igro. Pravzaprav ni Panzano tako skromna e-kipa, saj se (in to posebno v gosteh) večkrat prav dobro odreže, v prvem srečanju pa so Sovodnje s tem moštvom osvojile celoten izkupiček, to pa le zaradi prav športne sreče.
Mladost - Vermegllano
Mladost je zelo nepredvidljiva e-kipa, saj eno nedeljo premaga pr-vega na lestvici, naslednjo pa prav v podobnih okoliščinah remizira z ekipo, s katero, vsaj na papirju, ne bi smela imeti težav. Jutri bodo Doberdobci gostili mlado a zato obetajočo ekipo Vermegliana, katero so v prvem delu prvenstva z zares solidno igro premagali z 2:0. Trener Mladosti Barbana bo lahko računal z vsemi standardnimi nogometaši, zato bi Mladost (vsaj teoretično) morala zmagati ali vsaj odnesti točko.
(F. G.)
3. MOŠKA DIVIZIJA Mossa - Juventina CO.PE.GO, 2:3 (15:12, 7:15, 15:12, 12:15, 12:15)
JUVENTINA: Mučič, Corva, Ma rušič, Marchi, Golob, Faganel.
V	zadnjem kolu prvenstva 3. moške divizije je štandreška Juventina v Moši izbojevala 4. zaporedno zmago in s tem potrdila svojo premoč v tem prvenstvu.
Srečanje v Moši ni bilo na visoki tehnični ravni, saj so štandrežci Kljub očitni premoči igrali [»prečno odbojko. Ob tem pa velja omeniti, da so juventinci igrali brez Lorisa in Luč-kota Nanuta, glavnih tolkačev ekipe.
V	prvem nizu so domačini igrali
odločneje in si zagotovili set. štandrežci pa so takoj nadoknadili izgubljeno in remizirali stanje na 1:1. Kazalo je, da bodo gostje z lahkoto nadaljevali pot do zmage. Pa ni bilo tako, saj so domačini snet zaigrali odločneje in prisebnejše ter si zagotovili tretji niz v svojo korist. To dejstvo je seveda motiviralo štan-drežce, ki so zaigrali, kot znajo ter si zagotovili 4. in 5. set ter seveda končno zmago.	E. M.
NARAŠČAJNICE Breg - Sokol 2:0 (15:9, 15:6)
BRF.G: Suber, Pečarič, Maver; Žerjal, Ota, Slavec, Zobec, Smotlak.

Ascoli - Milan	X
Atalanta - Lazio	X
Avellino - Torino	X
Fiorentina - Perugia 1X2 Inter - Verona	1
Juventus - Cntahj&ro 1 L. Vicenza - Bologna 1 X Roma - Napoli	1	X
Genoa - Spal	1	X
Menza - Pistoiese	1
Taranto - Palermo	X
Forli - Crcmonese	1X2
Avezzano - Banco Roma 1 X
I i
id
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
1
1
1
X
1
X
1
1
1
2

KOŠARKA
V PRENESENI TEKMI
Borovi mladinci klonili
Hurlingham je bil zanje premočan nasprotnik
Hurlingham — Bor 104:81 | (56:40)
BOR: Trevisan 18 (2:5), Dovgan I 6, Male, Jančar, Mesesnel, Udovič j 10, Slobec 10, Pellan 2, Race 111 (1:6), Kneipp 24 (6:11).
SODNIKA: Mayer in Modolo.
V	preneseni tekmi predzadnjega kola prvenstva mladincev so ■splavi* utrpeli prepričljiv poraz v tekmi s prvouvrščenim Hurlinghamom. Tekma je bila na pogled lepa, vendar pa na nizki tehnični ravni. Obe ekipi sta prikazali namreč izredno poprečno igro.
Začetek igre borovcev je bil zelo obetaven. S skupno igro so se enakovredno kosali z nasprotniki in ta srčna borba se jim je obrestovala. Žal, pa so se taki igri kaj kmalu odpovedali in tedaj so jim nasprotniki ušli. Še posebej so v teh trenutkih pozabljali zapirati prostor pod koši in skakati za odbitimi žogami.
V	drugem polčasu so naši fantje vnesli še večjo mero individualizma in to jih je dokončno pokopalo. Le nasprotnikevi razmeroma pa sivni igri se imajo namreč zahvaliti, da ni bil zaostanek še izdatnejši. Prepričani smo namreč, da so borovci zmožni mnogo boljših tekem in to so npr. dokazali proti Alabardi. Ne smejo pa pozabiti, da je košarka skupinska igra, v kateri obstaja tudi obramba. Prav to pa vsi naši košarkarji zelo radi spregledajo.
Najboljši mož «p!avih» je bil Slobec, ki se je kljub razmeroma nizki postavi edini uspešno zoperstavljal hurlinghamovcem, med kateri-
mi je tokrat nastopil tudi Klavdij Starc.
Meko
BOKS
SANKEMO V tem kraju bo 4. marca dvoboj za svetovni naslov v srednji boksarski junior kategoriji med Rockyjem Mattiolijem in izzivalcem, Angležem Mauriceom Ho-pom.
* * #
CAGLIARI — V tem mestu bu drevi na sporedu boksarsko srečanje za italijanski naslov peresne kategorije med Salvatorejem Melluz-?om in Natalejem Carwlrin
MINIBASKET
DANES IN JUTRI
Štiri moštva na Borovim turnirju
Danes in jutri bo na stadionu «1. maj* zanimiv turnir v minibasketu za igralce letnika 1969 in mlajše. Turnirja se,bodo,udeležili tržaški Libertas, Breg, Kontovel in Bor, ki je tudi organizator te manifestacije. Danes bodo na sporedu izločilne tek me, jutri zjutraj pa finale za 1. in 3. mesto.
V tej kategoriji gre v glavnem za minikošarkarje, ki so šele pred krat kim pričeli s treniranjem, zato bodo tc tekme dobra izkušnja pred prvenstvom, ki se bo pričeto čez pri bližno mesec dni.
MARKO
SOKOL: Drašček, Legiša, Cahari-ja, Milič, Gulič, Pertot, Milič.
SODNIK: Scheri
V četrtek je bilo na sporedu v Dolini zanimivo srečan:e v prvenstvu naraščajnic med prvouvrščenim Sokolom in B egom, ki zaseda zadnja mesto. Proti vsakemu pričakovanju pa so tokrat zmagale Brežanke. ki so pripravile prijetno presenečenje. Zaigrale s o precej m:rno in zanesljivo. Predvsem pa so prikazale izredno mečne in ZanesUive servise, ki so vseskozi spravljal: v zagato Nabrežinke.
S io zmago so Brežanke dokazale, da je prvenstvo precej izenačeno ter da med prvo in zadnjo ekipo ni prevelike razlike. Vsaka zmava pa je Sad trenutnega razpoloženja ekice
M. V.
OBVESTILO SK Devin
obvešča, da je zaradi preložitve Trnovskega maratona odpadel izlet v Črni vrh nad Idriio. Vseeno pa izletniki ju'ri ne bodo prikrajšani.
DRUŠTVO BO NAMREČ JUTRI PRIREDILO AVTOBUSNI IZLET V OVČJO VAS.
lllllllllll||l|||||||ll|l|l|ll|||,l||||M||||||||||||||m||||||||
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 10. februarja 1979
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
17.30	v Ljubljani, hala Tivoli
Old Boys - Bor
* # *
NARAŠČAJNIKI 16.00 v Gorici, Stella Mattutina Ardita - Dom
MimASKET
BOROV TURNIR ZA NAJMLAJŠE
16.00	v Trstu, «1. maj Kontovel - Libertas
’ # * *
17.00	v Trstu, «1. maj*
Bor - Breg
■PROPAGANDA* Prijateljska tekma
17.00	v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Bcr
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Dolini
Bor - Barribi Brescia
4» * ft
18.00	v 5$chiu
Libertas Schio - Sokol .ŽENSKA C LIGA 18:0Opri Banih Slcga - Azzurra
MOŠKA C LIGA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Kras
# # #
18.30	v Gorici
Olympia - Scatolificio 4 S
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	na Prospku
Konti'vel PAV Despar
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Rudi, tetovad. Ul. Alp Vivil - Dom Gorica
ATLETIKA
KROS ZA DEČKE IN DEKLICE
14.30	v Trstu, Kolonja Nastopata tudi Bor in Adria
JUTRI
NEDELJI, 11, februarja 1979
KOŠARKA
MLADINCI
11.30	na Kontovelu Jadran - Inter 1904
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah Polet - Kontovel
MINIBASKET
BOROV TURNIR
10.00	v Trstu, stadion «1. maj* Nastopajo štiri ekipe
NOGOMET
/2. AMATERSKA LIGA
15.00	v štandrežu Juventina - Terzo
* * #
15.00 v Trstu, Vrdelska ul.
Sovrana - Primorje # * *
1J.00 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorec
,v	# # #
15.00 v žavljah
Zaule - Gajg
• • *
15.00 v Dolini Breg - Campanelle * » »
15.00 v Bazovici Zarja - Opicina
3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Panzano « « *
15.00	v Doberdobu Mladost - Vermegllano
NARAŠČAJNIKI 10 00 v Štandrežu Juventina Cormoncse * * #
10.00	v Sovodnjah Sovodnje - Medea
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici
Hrast - Breg
2.	ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici
Olympia CUS Trst
NARAŠČAJNICE
10.30	na Proseku —atovel - Sloga
atletika
pokra.t. prvenstvo v krosu
9 00 v 'tozovici
Nastopata tudi Bor iu Adria
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, zo naročnike brezplačno revijo «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Itallio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljen«. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 rnrnl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed«' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Stran 8
10. februarja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdata) in tiska I
LJp £££33!SB)
J 1 založnikov FIEG
NA PROCESU ZARADI IZKRIVLJANJA PREISKAVE 0 PET0VEUSKEM ATENTATU
Švicarski preiskovalci ne bodo pričali pred beneškimi sodniki
Včeraj so zaslišali VValterja Di Biaggia • V ponedeljek zaslišanje zadnjih prič
(Od našega poročevalca)
BENETKE — Švicarski preiskovalci ne bodo pričali pred beneškimi sodniki na procesu zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu. Predsedniku beneškega sodišča so namreč poslal; pismo, v katerem opozarjajo, da imajo pravico do zaslišanja v domovini preko švicarskega sodstva, nekateri pa se izgovarjajo s slabim zdravstvenim stanjem. Tako so sodniki odločili, da bodo prebrali izjave švicarskih ,?ič preiskovalnemu sodniku, kar zakonik izrecno omogoča v primerih, ko gre za tuje državljane.
To pa tudi pomeni, da se proces nagiba h koncu. Predvidena je
Sicer pa je včerajšnja razprava zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu potrdila dve dejstvi: prvič, da so sodniki zagrešili veliko napako, ko so razcepili proces na dva dela; drugič da je in ostane Walter Di Biaggio ena ključnih osebnosti celotne «pe-toveljske zadeve*. Z enostavnimi besedami bi lahko rekli, da se včeraj ni zgodilo nič. Di Biaggio se je sicer predstavil sodnikom, ni pa odgovarjal na vprašanja. Sam je namreč obtožen lažnega pričevanja, vendar so postopek proti njemu odcepili od procesa proti Pas-coliju in karabinjerskim častnikom. Po novih določilih v zvezi s tolmačenjem kazenskega postopnika so sodniki lahko zaslišali Di Biaggia kot pričo, vendar je imel slednji pravico, da ne odgovarja na tista vprašanja, ki bi mu, po njegovi presoji, lahko v bodoče ško dila.
In Di Biaggio ni zamudil priložnosti. Včeraj je sprva sicer odgovarjal vendar ni povedal ničesar. Njegovi odgovori so bili vedno e-naki: «Potrjujem vse, kar sem že povedal* in «Ne vem, ne spominjam se*. Ko pa je začel odv. Ma-niacco vrtati vanj in zahteval konkretnejših odgovorov, je Di Biaggio ' dejal, da ne namerava odgovarjati. Pri tem pa je bil tako aroganten. da je spravil ob živce sicer zelo mirnega predsednika Ne-pija. Tako .je, ko mu je predsednik pokazal šop fotografij in ga vprašal, če gre za tiste fotografije, ki mu jih je pokazal kapetan Chiri-co V videmskem zaporu, obrnil glavo prdč in pikro dejal: «Teh fotografij sploh ne bom pogledal!* Le v začetku včerajšnje razprave je Di Biaggio «pojasnil* nekatere okoliščine. Tako je dejal, da ka-rabirtjerjem m povedal vse resnice; na vprašanje, v čem je lagal, pa zopet ni hotel odgovoriti. Nekaj pa je vendarle pokazala včerajšnja razprava. Beneški sodniki so namreč lahko osebno preverili, na kakšnem človeku so karabinjerji gradili svojo obtožbo in kakšna je bila osnova za dosmrtno ječo, ki jo je za obtoženca zahteval tožilec jpascbli.
Včeraj so zaslišali tudi Giorgia Budlcina, obtoženca na petoveljskem procesu, ki se je v Benetkah prijavil kot zasebna stranka. Budicin je bil kratek, a jasen. Potrdil .je svojo obtožbo proti karabinjerjem, ki so ga brez nobenega
MlllIlHIIIIIMaiMHIIIIllllllllimilllllMIMIIMUllinillllMMMIIIIMUllllllllllllMIIMHIIIIIMIIIIIIMIIIIMIIIMMHtnlM
V pričakovanju na razsodbo
Šest smrtnih žrtev na cesti
v .- «#	•*	,	■ < ;	.
Beograd-Zagreb
BEOGRAD — Šest oseb je u-' mrlo. v strahoviti nesreči na eesti med Beogradom in Zagrebom. žrtve So petčlanska turška družina in voznik jugoslovanskega tovornjaka. Vzro-. ki ‘nesreče do sedaj še niso žnani. dejstvo pu Je, da je turški kombi silovito tre- v tovornjak in da je nesreča terjala šest mrtvih žrtev, mpd-tem ko se na oddelku z oživljanje v bolnišnici v Zagrebu bori za življenje spremljevalec voznika tovornjaka.
namreč ramo še ena razprava % zaslišanjem prič in sicer v uone deljek, ko . bo sodišče zaslišalo dodatne priči?, kar je včeraj zahteval odv. Mar.iacco. Gre za nuno Alessandro Ar.toniazzijevo. ki bo govorila o tem, kako jo je zaslišal Mingarelli, za nečakinjo časniKar-ke Isabello Canta - Alessijevo, ki bo prav tako govorila o nekaterih okoliščinah razgovora s karabinjerji in za karabinjerskega podčast nika Mitidierija, ki je sicer že pričal. a bo moral pojasnit; še nekatere okoliščine. S ponedeljkovo razpravo se bo, kot že rečeno, končalo zaslišanje prič. Sledili bodo govori tožilca in odvetnikov: razsodbo bodo verjetno izrekli še pred koncem meseca.
dokaza, poslali na zatožno klop pod tako težko obtožbo, za katero bi morali pač natančno preveriti vse okoliščine, tudi zaradi izredno visoke kazni, ki jo taka obtožba lahko pomeni.
BOJAN BREZIGAR
BILBAO — V baskovski provinci Biscaglia in sicer v vasici Ibarruri so včeraj našli truplo 26-letnega mladeniča Vincenta Irusta Altamira, znanega za svoje odnose s skrajno desnico. Atentat, mladeniča so namreč ustrelili, si ni p-evzela še nobena organizacija. Medtem so v Pamploni priprli 8 oseb, ki so o-sumljene oripadništva organizaciji skrajne levice Eta.
SESTANEK TAJNIŠTVA CGIL - CISL ■ UIL
Tudi Bahtijar se je odločil za potezo ljudskih množic. Na nekem teheranskem stadionu se je zbralo 20 ti-
soč njegovih privržencev
(Telefoto ANSA-UPI)
Za večjo enotnost sindikalnega gibanja
0 tem bodo prihodnji teden razpravljali sveti vseh treh organizacij Še nobene ocene o srečanjih s strankami in o Pandolfijevi triletki
RIM — Tajništvu sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL je včeraj odobrilo skupno poročilo, ki ga bo ob začetku zasedanja treh združenih sindikalnih svetov vseh treh organizacij prebral podtajnik CGIL Agostino Marianetti. Razpravljali so tudi o končnem stališču, ki naj ga sindikati zavzamejo do Pandol-fijevega triletnega načrta.
Kot se je izvedelo, poročilo, dolgo 60 strani, ne vsebuje točno določenih rokov ali posebnih ambicij sindikalnih organizacij, pač pa je sestavljeno na osnovi političnega trenda, s katerim bi lahko zaustavili krhanje sindikalne enotnosti po vsej državi, ki obenem slabša od-

PO MNENJU ZAHODNIH OPAZOVALCEV
Le polovičen uspeh Dengovega potovanja
Carterja prepričal, da si Kitajci želijo miru Še vedno odprta gospodarska vprašanja
PEKING — Uradni kitajski viri nadvse pozitivno ocenjujejo rezultate nedavnega obiska podpredsednika vlade Denga Xiaopinga v ZDA in na Japonskem. Kljub kitajskemu optimizmu pa je vsem jasno, da ni Deng prinesel domov vsega, kar je ob odhodu pričakoval. Priznati pa je treba, da je bil storjen ogromen korak pri normalizaciji kitajsko-ameriških odnosov.
Deng ni samo prikazal ameriškim sogovornikom svoja politična stališča in slišal mnenja Američanov, lahko se je tudi na lastne oči prepričat o ameriškem tehnološkem potencialu in je s pomočjo svojih svetovalcev in izvedencev ugotovil mož-hošt Srtlčfiškega prispevka pri »štirih modernizacijah* Kitajske. Kitajski podpredsednik je tudi v glavnem prepričal poleg Carterjeve administracije tudi številne člane kongresa, da si Kitajska želi miru in da ne grozi z vojaško intervencio Taivanu. Med drugim so lahko med Dengovim obiskom preverili, da se iz dneva v dan viša število Američanov, ki sprejemajo sožitje z LR Kitajsko. V končnem skupnem komunikeju Dengovega obiska so ZDA celo pristale na priljubljeno frazo o hegemoniji, s katero Kitajci označujejo Sovjetsko zvezo. O političnem uspehu so že dovolj zgovorne reakcije Moskve, ki v zadnji številki tednika »Novoje vremja* trdi, da bo obisk negativno vplival na pogajanja o omejevanju strateškega oboroževanja. Manj u-spešen pa je bil Dengov obisk na Japonskem, saj se tokijska vlada noče zameriti Sovjetski zvezi, med drugim ima Japonska v načrtu gospodarsko kooperacijo za izkoriščanje bogastva Sibirije. Deng je verjetno upal, da bodo japonski sogovorniki zaradi nerešenega problema Kurdskega otoč-• vsaj delno pristali na kitajsko politiko; a mu ni uspelo niti, da bi obsodil vietnamske intervencije v Kampučiji.
Zahodni opazovalci pa predvsem negativno ocenjujejo gospodarski u-speh Dengovega obiska v ZDA. Normalizacija ni mogoča, dokler ne bosta Kitajska in ZDA rešili problema ameriškega premoženja, ki so ga Kitajci leta 1949 nacionalizirali. Resnici na ljubo je ugotovitev točnega zneska Strajno težavna. Vrednost nacionaliziranega premoženja naj bi znašala približno 196,9 milijonov dolarjev, medtem ko so ZDA zaplenile Kitajcem dobrine v vrednosti 80 mi lijonov dolarjev. Dokler ne bodo dokončno rešili tega problema, si ameriška podjetja ne upajo podpisati zahtevnejših trgovinskih pogodb. A-meriški industrijci med drugim tudi pripominjajo, da bo vsekakor, vsaj
v začetku, trgovinska izmenjava skrajno težavna, saj Kitajska nima primernih prometnih infrastruktur, da bi lahko ameriško tehnologijo dobavila bolj obrobnim območjem. (voc)
Obtožen kraje sin sodnika Aiibrandija
RIM — V Rimu so včeraj priprli 19-letnega Alessandra Aiibrandija, sina preiskovalnega sodnika rimskega sodišča Antonia Aiibrandija. Fanta in tri njegove prijatelje so priprli pod obtožbo kraje avtomobila;katerim sd pohajkovali V predmestju Rima in na katerem so jih tudi karabinjerji zasačili. Z Alf-brandijem, ki je v Rimu znan kdt zvest pripadnik desničarskih krogov, se je vozil tudi fašist Franco Giomo nad katerim že visi, v Ferrari, obtožba ropa.
PO PISMU CARTERJA PREDSEDNIKU SADATU
Egipt sprejel ameriško povabilo na sestanek 21. t.m. v Čamp Davidu
Sestali se bodo izraelski, egiptovski in ameriški zunanji minister potek razgovorov pa bo neposredno spremljal tudi predsednik ZDA
KAIRO — Egipt je sprejel ponudbo ameriškega predsednika Jimmy-ja Carterja, da se udeleži tristranskega vrha na ministrski ravni, ki ima namen ponovno vzpostaviti pogajanja za mirovni sporazum, oziroma zbližati Egipt in Izrael, da bi končno podpisali mirovno listino. V ZDA predvidevajo, da bo tudi Izrael sprejel ameriško ponudbo, sicer pa se bo o tem zvedelo šele jutri, ko se bo v Jeruzalemu sestal ministrski svet.
Po pisanju egiptovskih časopisov naj bi bil sestanek med egiptovskim, izraelskim in ameriškim zunanjim ministrom že 21. t.m. v Čamp Davidu, sestanku pa naj bi prisostvoval tudi sam Carter.
Carterjevo pismo je Sadatu Izročil ameriški veleposlanik F. Eilts v četrtek, potem ko se je z egiptovskim predsednikom zadržal v daljšem pogovoru. Vplivni dnevnik «A1 Abram* je včeraj pisal, da se Carterjevo povabilo, oziroma pismo,
rečeno, da si ZDA zelo želijo, da bi Izrael in Egipt čimprej sklenila mirovni sporazum, v drugem delu pa Carter vabi egiptovsko ministrsko delegacijo, naj se udeleži skorajšnjega srečanja.
Ob vsem tem pa egiptovski voditelji poudarjajo; da niso in ne bodo spremenili svojih načelnih stališč in da niso izrazili Izraelu zahtev, ki ne bi bile predvidene v sporazumih iz Čamp Davida. Kljub temu pa bodo na skorajšnjem vrhu obravnavali drugačna vprašanja in ne vprašanje sporazuma glede Sinaja. Nemara bo prioritetna tema pogovorov pretres koledarja, oziroma določitev datuma za avtonomijo prebivalstva na zasedenem ozemlju. Samo po namestitvi {Palestinske oblasti v Gazi in Cisjordaniji si bosta lahko Egipt in Izrael izmenjala veleposlanike. Sporazum med o-bema državama je torej odvisen od tega, kaj bodo lahko ukrenili in določili za palestince. Na koncu raz-
sestoji iz dveh delov. V prvem je; govorov bodo po vsej verjetnosti zu-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiMilifniiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRATEK, VENDAR SILOVIT POTRESNI SUNEK V SEVERNI ITALIJI
Strah in panika, nobene škode
Epicenter sunka 7. stopnje Mercallijeve lest/ice med Cremo in Brescio
MILAN — Milane ne je včeraj popoldne zajela pravcata panika. Marsikdo je steke’ na ulice, drugi pa so po telefonu spraševali policijo, gasilce in uredništva časopisov, kaj se pravzaprav dogaja. Na srečo ni bilo nič hudega, le stanovalce, posebno višjih nadstropij, je zajel strah, ko so se stene zamajale, lestenci so začeli kolebati, v omarah pa so z^.-venketali kristalni kozarci.
Okoli 15.45 so namreč v Milanu zaznali precej močan potresni sunek, ki se je v manjši meri pojavil tudi nekaj sekund kasneje. Potresni sunek sj zabeležili v številnih krajih Italije. Močno so ga občutili v okolici Genove, na področju jezera Maggiore in Doline Aoste, dalje v veronski pokrajini, pri Gardskem jezeru, kjer so občinski uradniki v Rivi zbegano stekli na prosto. V Tridentu in Bocnu se je le malo ljudi zavedlo potresa, veliko več strahu pa j. vzbudil v Brian-zi, posebno v Besani, kjer je s starih hiš popadal omet.
Nekaj pe ke je bilo v Bergamu in bližnji okolici, kjer se je zerivja precej stresla. Na srečo ni bilo nobene škode le telefonske zveze
RIM — Sodniki ustavnega sodišča so že peti dan zaprti v palači Salviati, da izrečejo razsodbo na procesu proti enajstim obtožencem škandala Lockheed, na prvem procesu z ministri na zatožni klopi v povojni Italiji. Iz palače Salviati ne prodre nobena uradna vest, vendar se čedalje intenzivneje širijo govorice, da bo zasedanje sodnega zbora verjetno krajše, kot je bili) predvideno in da se bo po vsej verjetnosti sodišče izreklo že v prvi polovici prihodnjega tedna. Za razsodbo vlada seveda izredno <^ni-manje, ne samo med obtoženci, ki so pač direktno prizadeti, ampak tudi med vso italijansko javnostjo,
Dokler se ustavno sodišče ne izreče seveda ni mogoče polagati o-bračunov, razen prvega, finančnega obračuna: proces je bil zelo drag: plače sodnikov (milijon 600 tisoč lir mesečno), ureditev sodne dvorane (50 milijonov lir), potovanj« nekaterih sodnikov v Švico in v Brazilijo. razno pisarniško delo, vse to je stalo skupno približno poldrugo milijardo lir in obenem povzročilo velik zastoj rednega dela ustavnega sodišča.
Na sliki (telefoto ANSA) karabinjerja na slraži pred palačo Salviati.
NniiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiMiiiiiiiMiiiimiiiiHViiMHiiimuiiiiniitiiiiiMrnifiiMiiiiiiiiiiimiMimiiiiHiiiiiiiiifimfiMiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiiiiimMiiiiiiii
VČERAJ V VILLI SAN GI0VANNI PRI REGGIU CALABRII
Ugrabljena na poti v šolo
VILLA SAN GIOVANNI - Ugrabitelji, prvič v analih kalabrijske črne kronike, so si tokrat izbrali za svojo žrtev mlado, komaj 17-letno študentko Giovanno Barresi. Včeraj zjutraj so jo pričakali nedaleč od postaje avtobusa, s katerim se je dekle dan za dnem peljala v šolo v Reggio Calabrio. Dva zakrinkana neznanca sta nič hudega slutečo Barresijevo s silo potisnila v ford escort in se naglo oddaljila s kraja, verjetno proti Aspromonteju. Ugrabitvi je prisostvovalo več oseb: neki fant, ki je sicer hotel poseči, a sta ga ugrabitelja surovo odrinila, tri sošolke Barresijeve in z okna stanovanja tudi Giovannina sestra Sar.tina, ki je s kričanjem skušala preplašiti bandite. Drugega ni bilo kot nemudoma javiti ugrabitev karabinjerjem in policiji, ki so vzpostavili cestne bloke, vendar brez uspeha. Ugrabitelji so se verjetno po državni cesti podali proti zlo-
glasnemu zatočišču banditov Aspromonteju, ki je težko prehoden in zato nudi v številnih skalnatih duplinah varna skrivališča. Nekdo si je zapomnil tudi evidenčno tablico avta ugrabiteljev, katerega so, kot so ugotovili preiskovalci, neznanci predvčerajšnjim ukradli v Reggiu Calabrii bivšemu županu Fiumare di Muro dr. Vincenzu Stracuzzi.
Zaradi uskladitve preiskave so v Villo San Giovanni nemudoma prišli poveljnik karabinjerske legije v Ca-tanzaru polk. Livi, deželni načelnik Criminalpola dr. Celona in načelnik letečega oddelka kvesture v Reggiu Calabrii dr. Canale.
Barresijeva je prvo ugrabljeno dekle v Villi San Giovanni. Od 1970. leta so na tem področju zabeležili kar štiri ugrabitve. Prvega so ugrabili septembra 1970. leta kirurga Renata Caminitija, ki so ga po šestih dneh izpustili proti odkupnini 50 milijonov lir. Prav prof. Caminiti bi
moFal v ponedeljek operirati Barre-sijevo na slepiču. Isti kirurg je 1969. leta operiral tudi gradbenika Giuseppi Cassoneja, ki je bil med poskusom ugrabitve hudo ranjen. Avgusta 1973. leta so ugrabili Giuseppe Calija, ki 'je ostal v rokah banditov 77 dni, dokler niso svojci plačali 350 milijonov lir odkupnine. Manj je plačal za izpustitev po 15 dneh ujetništva odv. Domenico Arecchi, ker so se ugrabitelji zadovoljili le z 80 milijoni lir.
PARIZ — Francoski proizvajalci konjaka so v preteklem letu. vsaj iz njihovega vidika, zabeležili zavidljiv rekord, 'rodali so namreč kar 136 milijono steklenic znane žgane pijače. Od teh so v tujini izvozili 105 milijonov steklenic. Zanimivo je. da sta največja odjemalca francoskega konjaka Velika Brita nija in Japonska.
so izpadle, zaradi česar so telefoni utihnili za dobri dve uri. Nekaj sekund so se stresle hiše tudi v Val-sesii.
Potresni sunek so zabeležili vse seizmološke postaje v Italiji. Lokalizirali so ga na področju med Cremo in Brescio z jakostjo 4,8 Richterjeve stopnje oziroma 7 stopenj Mercallijeve lestvice. Najbolj so ga občutili v smeri sever - severovzhod, medtem ko so ga v krajih zunaj tega pasa komaj zaznali. Vsekakor škode ni bilo, prav zaradi sestave podzemlja padske nižine, kjer prevladuje ogromna plast gline, ki je kot mehka blazina ublažila razdiralno moč potresnih valov.
Preiskava zaradi domnevnih nepravilnosti v videmski banki
VIDEM — Videmski preiskovalni sodnik dr. Formaio je ožil sodni postopek proti 18 osebam zaradi nepravilnosti pri bančnih operacijah v obdobju od januarja do septembra 1976. Med osumljenci je tudi podravnatelj videmske podružnice «Banca del lavoro*, 46-letni Alessandro Rossi, ki je obtožen poneverbe, češ da je izdal finančna sredstva brez primernega kritja. Ostali. sodna sporočila zadevajo 17 klientov bančnih ustanov, med katerimi so nekateri znani trgovski operaterji iz videmske pokrajine. Do sodnega postopka je prišlo po inšpekciji funkcionarjev Banca dTtalia.
V Špetru tudi ktos tečaji glasbene vzgoje
ŠPETER SLOVENOV - Po vsekakor zanimivi in predvsem pozitivni izkušnji v lanskem šolskem letu, bodo tudi letos o-novnošolski otroci v občini Špeter Slovenov imeli tečaj glasbe, v koordinaciji prof. Nina Specogne. Vsi otroci bodo torej pod vodstvom svojih učiteljev :meli tedensko eno uro glasbene vzgoje. Zapisali smo, da bo vsem otrokom dana tale možnost, resnici na ljubo pa moramo zabeležiti, da vse kaže, da ne bo prav tako. Nekateri učitelji so namreč sklenili, da glasbena zgoja pravzaprav otrokom ne služi. Seveda pri tem ne
gre za vprašanje «i jc glasba vzgoj na ali ne, učitelje dejansko samo moti, da bi morali v razredu peti tudi pesmi v slovenskem narečju. Za obstrukcioni? so se odločili predvsem učitelji osnovnih šol v Barnasu in Petjagu, ki so tudi aktivno udeleženi pri uveljavljanju tako imenovane «krajeVnn kulture*, v katero pa slovenska kultura, vsaj po njihovem mnenju, ne spada. No, vsekakor so zavodni sveti omenjenih šol pozitiv rekli za glasbene ure in bu tečaj tudi č: upre j začel zopet redno delovati.
nanji ministri treh držav govorili še o reviziji militarizacije Sinaja.
Egiptovska delegacija tokrat ne gre v Washington, da bi sklenila z Izraelom ločen mirovni sporazum, ampak zato, da bi z Izraelci in A-meričani preučila možnosti takojšnje ureditve in dokončne podobe celotnega ozemlja.
«AJ Ahram* tudi piše, da bodo na srečanju preučili možnost, da se pogovorov udeležijo tudi vojaški častniki, medtem ko ameriški viri poudarjajo, da bodo ministri vzeli globalno v pretres še vsa nerešena vprašanja.
Izraelski vladni krpgi ob vsem tem poudarjajo, da se bo vrha brez dvoma udeležila- njihova delegacija, ne vedo pa še, kdo jo bo sestavljal. Vsekakor je že sedaj na dlani, da predstavniki verske nacionalne stranke odločno nasprotujejo vsakršnemu popuščanju pri načelnih stališčih.
Medtem pa je položaj v Libanonu vse prej kot miren. Kaže, da je nov krizni val zajel politično, vladno, vojaško obrambno polje v vseh deželah države. V Bejrutu je bilo včeraj razmeroma mirno, saj so muslimani in kristjani spoštovali praznovanje rojstva preroka, predvčerajšnjim pa so ostrostrelci nenehno streljali na cesto, tako da sta bila celo predsednik vlade in notranji minister več ur obsojena na čakanje v vladni palači. In ne samo to, v četrtek so se začeli spopadi tudi v četrti Ain el Remmaneh, kjer so trčili med seboj miličniški oddelki kristjanov in sirski vojaki (mč)
REGGIO CALA1 'J/ - Včeraj je izvidnic«, karabinjerjev odkrila v avtomobilu v okolici Reggio Cala-brie trupla treh moških Trupla so bila na več Krajih prestreljena in policija ni mogla še točno ugotoviti čas smrti, vendar je mnenja, da gre za .medsebojno obračunavanje mafijskih t'’n.
CAGLIARI — Sardinski deželni svet je odobri! novi volilni zakon, ki izrecno suiti n.anjšine in manjše grupacije. Po novem zaken-' namreč zadostuje 15.000 glasov za izvolitev deželnega svetovalca.
POSLABŠANJE POLOŽAJA V BRAZILIJI
TRČENJE TREH TOVORNJAKOV
V nesreči ranjenih 9 vojakov in 3 civilisti
PORDENON Na glavni cesti pri Spilimberj . se je včeraj pripetila dokaj nenavadna nesreča. Na križišču so namreč trčili kar trije tovornjaki, vsega pa naj bi bilo krivo vojaško vozilo, ki gu je upravljal 21-letni Franceeeo Esposito iz vojašnice pri Zgoniiiu. Vojaški avtomobil je namreč namera. ! prečkati glavno cesto i prav v trenutku, ko je mimo peljal tovorni avtomobil iz Tarčenta. Trčenje je bilo neizbežno, usoda pa je hotela, da je prav takrat nripeljal še tretji tovornjak iz ^ ilirr.berga in v katerega se je vojaški avto ponovno zaletel. Smrtnih žrt na srečo ni bilo, devet vojakov in trije civilisti pa se bodo morali zdraviti v bolnišnici v Pordenonu najmanj 60 dni.
v
Ze na tisoče in tisoče kvadratnih km pod vodo
BELO HORIZONTE - Položaj v Braziliji se od ure do ure slabša: na stotine mest in vasi je pod vodo, iz drugih, ki jih ogrožajo narasle reke, pa so morali izseliti večino prebivalstva. Domnevajo, da je že nad pol milijona ljudi brez strehe, mrtvih pa naj bi bilo, po vesteh, ki prihajajo iz prizadetih krajev že 2.000 i morda tudi več Voda je preplavila na tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov ob to ku reke Sao Francisco v južnovzhod-nem delu Brazilije, kjer se je položaj, posebno po zadnjem močnem nalivu, poslabšal. V Belu Horizontu, kjer so največjo brazilske avtomobilske b arne, je zaradi nali va reka Arruda prestopila brego ve in poplavila celo središče mesta.
Delno žaradi deročo vode, delno
tudi zaradi zemeljskih usadov, so prekinjene številne prometne žile, zaradi česa- so ustavljene kolone avtobusov in zasebnih avtov, medtem ko potniki v pričakovanju po moči bivakirajo ob robu cest.
Pogled, -.ebno s helikopterjev, na poplavljeno področje, je pretresljiv: povsod podrtije, voda pa od naša s seboj na stotine trupel u-topljenih ljudi Marsikje so že zabeležili tudi primere šakalstva. Vojaki sicer skušajo p-hi tudi v naj bolj ogrožene kraje, vendar se jim čestokrat to r.c porre-i. Jm	si
cer nalogo, da aretirajo in prijavijo sodišču šakale, vendar morajo včasih pustiti pobesnelim ljudem, da si prisvojijo tovora. Vsak rj"	0d
por bi se namreč prav gotovo kon čal z linčanjem.
noše med sindikalnimi organizacija-mi in delavskim razredom. Tako se bodo morali prihodnji teden čl«-ni sindikalnih vodstev spoprijeti * reorganizacijo celotne strukture sin-dikalne federacije, s problemom
Slovesna Prešernova proslava v Celovcu
CELOVEC — Slovenski kulturni praznik so počastili tudi Slovenci na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza je v «Av-li slovenici* v četrtek priredila Prešernovo proslavo, na kateri je slavnostni govornik dr. Bruno Hartman iz Maribora poudaril Prešernov pomen ne samo za slovensko umetnost, temveč tudi za oblikovanje slovenskega naroda kot samostojnega subjekta, saj je s svojim silovitim občutjem demokracije in človečnosti že v predmarčni dobi nakazal pot, po kateri naj gre slovenski narod, pa tudi danes še predstavlja preizkusni kamen, ob katerem merimo sami sebe.
Na proslavi je sodeloval moški pevski zbor SPD Radiše, ki je dal občutenim recitacijam recitacijske skupine Slovenske prosvetne zveze slavnostni okvir. Recitacije Prešernovih pesmi in pesmi drugih slovenskih pesnikov, ki so nadaljevali Prešernovo svobodoljubno tradicijo, so bile posrečena počastitev slovenskega kulturnega praznika. (Sindok)
«paritetnosti», to je enakovredne#8 zastopstva vseh sindikate in 1 vprašanji nezdružljivosti političnih in sindikalnih funkcij. Kar zadeva premostitev vprašanja paritetnosti v organih sindikata bo dokument vseboval tako predloge, ki so takoj 'z' vedljivi, kot tudi predloge srednjeročnega značaja. Vse tri organi«8' cije bi bile enako zastopane v tajništvu in tudi v osrednjem vodstvu« kjer ima sedaj največ članoCGtt" Nova sindikalna struktura bo razdeljena na conske svete, kjer bo treba prav tako upoštevati paritetno prisotnost vseh treh organizacij-
Marianetti pa ne bo govoril o nezdružljivosti političnih in sindikalnih funkcij. Vprašanje je sicer aktualno, vendar med tremi organizacij8' mi o tem ni Soglasja. UIL želi namreč predlagati odpravo postavke « nezdružljivosti, vsaj na krajevn1 ravni. Pač pa bo Marianetti v svojem poročilu baje izhajal prav 'z napak, ki so bile storjene v preteklosti in tako utemeljil dva cilja, k* si jih morajo danes zastaviti sindikati: Dostopno utrjevanje enotnosti sindikata in poživitev demokr*' cije v sindika' «h organizacijah. T« pa pomeni, da bo sindikalna fede' racija pridobila na moči, de se vzpostavilo novo ravnovesje mri* posameznimi komponenta n ‘ in d® se bodo poenotile predvidene refnf' me v posameznih sindikalnih org8' nizacijah.
Včerajšnja seja je trajala štiri tire in ob koncu so tajniki Lama, M8' cario in Benveputo potrdili, da J« tajništvo odobrilo Marianettijev dokument. Benvenuto je še izrecno poudaril pozitivno o e., dokument* in dejal, da gre za zelo natančn« izdelan in premišljen predlog, ki ll' nošteva tudi politične odnose v dri žavi in pogovore s strankami.
V zvezi s pogovori med sindikajj in strankami pa včeraj niso izdal* nobenega stališča. Stališče bod« namreč izdelali šele prihodnji teden, ko se bo zaključil krog raz#«' vorov s sestankom s KPI, ki je napovedan za ponedeljek. Končno P* naj še povemo, da včeraj posebn* komisija še ri našla tične točke« kar zadeva enotno stališče sindik8' tov o Pandolfijevem triletnem načf' tu. Delno gre tu za nesoglasja 'I samih sine ’’ —.lnih krogih, v velik* meri pa gre verjetno za čakanj« na rešitev vladne krize, kajti kf* kršnokoli stališče o triletki bi bi'« verjetno v sedanjem trenutku neg«" tovosti prenagljeno, (bbr)
Tridimenzionalna oddaja navdušila
RIM — Tudi prihodnjo nedeljo *! bodo lahko televizijski gledalci, k* sledijo oddaji «Che combinazione*« ogledali i .katere scene v treh <**' menzijah. Seveda s pomočjc poseb' nih naočnikov, ki jih lahko dobiJ« kot posebno prilogo v zadnji števil' ki tednika «Radiocorriere TV*. *-* bodo sledili oddaji skozi te posebn* leče, bodo imeli celo občutek, iz televizijskega upam' brizga v0' da.
Poskus iz preteklega tedna je najj' dušil številne gledalce, saj si je d*' dajo ogledalo rekordno število ” milijonov gledalcev.
1VASHINGTON — Združene dri*J ve Amerike o včeraj izvedle s v«J drugi podzemeljs' i jedrski posku* v letošnjem letu. Vest je uradn« sporočilo ameriško ministrstvo ** energijo.