Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cf^na jim je za celo leto 1 gltl., za pol leta 50 kr, — NaroSnino id dopise sprejema J. Krajec V Novem mestu.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
o zatir.aiiju ško^ljivili mrćesov.
(Konee.)
Druge take umetne diiplitie ali ptiřje valilnice so pil tnižice za škorce, l;akoriiiili se po miiog'il) krajih, posehno po gorenjem Avstrij^skem pvaT veliko vidi. Te trub'ce imajo 4 do 6 sten in tla, visoke so 1 do 1 V2 Čevlja, okoli B palcev široke ter imajo od zgoraj strešico, <la dex m vliaja v li'užito. Knki dve trerjini na visoko ali pa že više izreze se lukinja, kjer ptice iioler in ven letajo, pred Inkinjo ]ia ř^e zal>ije puliřica ali klíjiček, da se ptica laltko vsode.
Take triizicc ati valiliiice, kakoršne rabijo škorcem, napraviti je laliko fadi driij^im pticam, le primerne morajo biti njili življenjii, zato pa so v visokosti ill še po^eiino v Širj.ivi notmiijega prostora in v velikosti vbodne liikinje zelo različne od valiliiib tni^díí za tkorce. Take tružice se vidijo marsikje naslikane.
Slavni dr. Gloger bil je prvi, ki je take valilnice in trnžice, po katerih ptiči prefiočujej" jajca valijo, bistveno zboijáal. On Je tiarnreć v take fru/.ice od znotraj, in sicer takoj pod vbodno Inkinjo, postavil še eno deŠiico, v katero je pri>ti zadnji strani vrezana okrogla lukinja, ki je velika kakor vhodna lukinja, in skozi katero ptici v tru-žico dohajajo. Ta deSčica deli tružico v dva predela, v gornjega in spodnjega, a skozi vrezano okroglo lukinjo bodi piica v spodnji predel. Zato se ])a v S))ot!njem jïrcdelu, kjer ima ptica svoje gnjezdo, gorkoia dalje časa vzdržuje, pa tudi roparske živali, kakersiie so na ])i'.: kuna, mačka, diluir in veverica, ne morejo do ptičjega gnjezda.
Vse take trn/,ice morajo biti od zunaj temne. Zateg'adelj naj se zbijejo že iz takih desák ali se pa naj s primerno baiTo pobarvajo. Tudi jc do-bi'(j, ako se z drevesno skorjo obijejo. Posamezni deli lakih tružic se morajo čvrsto zlepiti in z dro(j-nimi žebljički skupaj zbiti.
Domači vrt.
8t)ÍHaU N. N.
Kedar se bližajo gorki pondadaiiski dnevi, postaja izba pretesna. Vuii vabi Človeka soince. Domači vrt je prvi prostorček, kamor gre oče s sinkom, gotovo pa mati s svojo hčerko. Na do-BQaČem vrteeii bivamo vsi radi, a marsikdo ne zna., kako bi ga vredil, kako obdeloval, da bi nui veliko koristil in bil ob enem v prijetno zabavo. Zato liočent tu spregovoriti nekoliko o koriisni in lepi vredbi domačega vrta.
Hi,so ši postavimo navadno kraj ceste Za lii^o imamo dvorišče in gospodarsko poslopje — za dvoriščem pa navadno vrt. Mislimo si vrt v podobi pravokotnika, ki bi bil kacih 40—50 metrov dolg in kacih 30 metrov širok. Njegova velikost lui torej bila kacih 15 arov, pri priliki ena četrt orala stare mere. Kako ee tak vrt vredi, bi torej govorili :
Prva skrb pri domačem vrtu je za vodo, 'kajti brez nje si vrta ne moremo misliti. Naj-
boljša voda bi bila v bližnjem potoku ali ribnjaku. Ali navadno jo moramo iz vodnjaka zajemati. Vodnjak naj bi stal kraj vrta Voda iz njega naj se rabi takoj za polivanje. NatoČi naj se prej v kakoSen čel)er (kad) ali v kako obzidano jamo, kjer naj sloji najmanj )2 ur, da se ogreje.
Druga skrb pri vrtu je ograja, ki naj loci tudi dvorišče od vrta. Najboljša je zidana ograja, ki pa tudi največ stane. Med dvoriščem in vrtom naj bo lesena ograja, in sicer taka, da se vidi iz tiiëe na vrt in iz vrta v hiso. Če se pa redi kuretina na dvorišči, mora biti ograja taka, da žival na vrt ne vhaja. Na zadnji strani, kjer meji vrt na polje, naj bo posebno močna ograja. Na tem koncu vrta ni napačno, ako služijo za ograjo prišpičene kvisko stoječe deske fplanke). Te v.saj nekoliko branijo, da ne pridejo nepoklicani sladkosnedeži na vrt. Žive meje so paČ tudi lepe in cenó, imajo pa to veliko napako, da preteče več let, predno so gotove, da je treba dobro paziti na njih vzgojo in da jih ,je težko vedno dobre ohraniti. Zraven tega pa je tudi pomisliti, da mora vrt imeti poleg mlade žive meje
Vhodne liikiiije morajo biti okrogle in ravno tolikolne, da se ptice, katerim so namenjene, lahko
skozi zmuzajo. Skozi lahko druge živali v va
prevelike liikinje ilnice, kakor
11.
pridejo pr. ve-
verice. Tudi morajo imeti truiiee premikalnik, da se lahko vsako leto očedijo, kar je posebno
)o^ostoina za-tnižicah po-
pri takih tružicah, v katere jitiči liajajo. To pa zato, ker se po taki leg- nesnage tudi ijsi in drugi mrcesi radi zarejajo. Pa tudi miši in drugi enaki glodalci večkrat hranijo po takih tru/icah želod itd. Premikalnik mora biti tako narejen, da se lahko zapira, ter ga Icutie in druge enake živali iie morejo odpirati, pa tudi ne do ptičjega gnjezda prihajati.
Votle drevesne voje in valilnice ali ptičje tružice postavljajo se po drevesih, pa tudi med veje pogrmovji. Postaviti se pa morajo trdno, da jih vetrovi ne trgajo in na tla ne mečejo. Vhodna luknja naj se tako ohrne, da ne more nobena mokrota v valilnice. Po drevesih, katera hitro in bujno rasto, pa tudi po smrekah in jelkah, je ie najbolje obešati omenjene valilnice in trnžice.
Skoreom in drugim pticam, ki rade v druščini živé, naj se tružice nekoliko bolj druga k drugi postavijo, ali ae pa naj več takih tružic na eno drevo obesi. Drugim pticam, posebno senicam, morajo se pa truï.ice ze nekoliko bolj narazen razpostaviti, ker navadno hočejo veČega in obširnejega kroga.
Ptice, ki delajo posebno rade po takili tružicah gnjezda, so: škorec, razne vrste senice, brglez. Čopasti vdab, ščinkovci in še mnogo drugih. Tudi stržki, pastaričice itd. narejajo si gnjezda po votlih drevesnih vejali, ki pa morajo ležati
in s protjera biti pokrite. Rdečerepke, muharčki in druge enake ptice hodijo tudi rade v iake tružice, ki pa vender ne smejo imeti vhodnih lukenj, ampak morajo pod streho biti odprte.
Želeti bi iíilo, da bi tu omenjene vaHlne tružice prav ofiiino po drevesih nastavljali, a to ne le ondot, koder je obilo sadnega drevja, marveč povsod, koder delajo Škodljivi žužki in drugi mr-česi poljedelcem in gozdaijom škodo.
Pred veliko leti sem bil naročen na nemški časnik „Der praktische Landwirtli", ki na Dunaju izhaja. Citai sem ondi mnogo takih, zelo prakti-čnili in koristnih naukov, kakor tudi o krtu, da je koristen, in o tružicah valilnicah; ter vse too tistem času odraslim ljudem in mladini priporočal. Sedaj je pa vse to prav izgledno o krtu in valil-nili tružicah popisal „Vrtnar", uredniška priloga „Kmetovalca", ki ga izdaja si c. kr, ktneiijska družba kranjska, po katerem sem to posnel ter ga priporočam prav toplo citati in si ga naročiti vrlim kmetovalcem, ki bodo dobili v hjem prav obilo koristnih niigljejev in naukov ter tako odvrnili Škodo, ki sosebno letos preti po zalegi gosenčnili mrčesov, in s tem pripomogli, do prav dobre sadne letine, katero vsem iz srca želi, vdani sadjerejec .1. S.
Kaj jfi novei^a po avstrijskem cesarstvu?
Veliko noÈ so sicer Slovenci s pobožnostjo praznovali, a ne s posebnim veseljem, kajti tarejo Jih raznovrstne skrbi in nadloge. Preproste ljudi, kmeta, rokodelca in dehivrn, ninči skrb za vsak-
vsaj prva leta nekakošno začasno leseno ograjo, katera tudi nekaj stane. Ker je živo mejo težko narediti tako, da bi je ne mogle predreti živali in tudi ljudje ne, zato ^sedela živa meja najčešče poleg druge ograje. Živih mej imamo več vrst, najboljša je trnova. Trnova ograja naredi se najbolje iz belega trna, ki ga po nekaterih krajih imenujejo tudi glog. Druge vrste trnje ni za nič. Najprvo treba je pripraviti glogovih sadik. Po gozdu in po pašnikih jih ne kaže nabirati, ker ni dobiti lepih in enako starih, liolje jih v kaki drevesnici kupiti.
Še imenitnejše od ograje je globoko prekopavanje ali rigolovanje vrta. To^ je tako imenitno opravilo, da se mora zgoditi. Če se pri novem vrtu to opusti, bode vsako drugo delo na vrtu lorezvspešno. Da marsikateri vrt slabo ali nič ne vodi, pride od tod, ker se že zdavna ali morebiti nikoli ni globoko prekopal. Tako globoko prekopavanje, katero vrtnarji rigolovanje imenujejo, stane res veliko, in navadni dninarji ga niti vselej ne razumejo. Ker bi stroški pri eni Četrti orala narasli na kacih 00 gld., svetovati je, da se to
delo morebiti še le v treh letih napravi. Ali pri novo narejenem vrtu je boljše, da se cela plošča v prvem letu že globoko prekoplje. Kako naj se to zgodi? Najprvo naj se vrf, polagoma zazdeli na dva. enaka dela ; po sredi se odloči dva metra široka pot. Vsaki del se bode zdaj globoko prekopal in sicer kos za kosom; odloČi se poldrugi meter širok prostor (pravokotnik), h njega izkoplji graben ali jamo. V to jamo pride zemlja druzega prostora; zgornja prst na dno, spodnja na vrh. Kadar smo izkopali zadnjo jamo, zasuje .se ta s prstjo, katera nam je ostala od prve jame. To delo, namreč globoko prekopavanje je najbolje v jeseni opraviti. Če se je dobilo pri tem veliko kamenja, je najboljše, da se odpelje. Dosta kamenja se pa porabi za poti, posebno za glavno pot. Zemlja se s poti odmeče na grede; na njeno mesto pride precej debela in dobro zložena plast kamenja. Ako je pot iz takega tlaka narejena, potlej je treba le malega popravka, da se ne zarase. Vse poti naj bodo nekoliko obokane, da se voda nabira med njimi in gredami, in da jo bližnja zemlja posrka.
o. Kiev.

danji kj-uli. Izobražene domoljube slovetiske pii nadleguje skrb za boljšo bodočnost Slovencem, zlasti po deželah zunaj Kranjske. Vsaj se narodna enakopravnost niti na Kranjskem, kjer ]irebivamo vendar skoraj sami Slovenci, ni izpť^ljala!
Presvetli cesar odpotoval jo Monakovo na Bavarskem, ker je obiskal jirinca Leopolda.
V	Ljubljani imajo te dni dopolnilne volitve v mestni zbov; izvoljeni bodo seveda Slovenci. Videti jc le, da bi nekateri imeli jako radi v »boru gospode, ki ditíé preve6 po nemškem nevernem liberalizmu. ITpamo, da bode vendar zmagala modra srednja stranka.
Na Koroškem in Štajerskem bodo letos nove volitve v deïelni zbor. Koroški Nemci se že pripravljajo, da bi edino dva slovenska poslanca izpodrinili, a se Jim ne bode posreíilo ; kajti koroški Slovenci razvijajo v novejšem času veliko živahnost in vnetost za slovensko stvar. Tudi štajerskem Slovencem bi priporočali, da bi poskušali več svojih poslancev v graško zbornico spraviti ; toda malo upanja je, zlasti v iiiestili in trgih. V teli bi se meščani le tedaj odločili za Slovenca, ako bi uradniki Slovenci bili. Toda ti so ali se veliki naši nasprotniki ali pa „šviga švaga čez dva praga". —
V	Gotici so zaprli nekaj ,.mladili " Kalijan-čičev, ker so o priliki vojaSkega nabora v Gradišči (Gradiška) razzaljivo govorili o presvetlem cesarju.
V	SoinogradU je umrl v noči 11. ajtrila knezonadŠkof l'^ranc Albert Kder, l^okojni se je ])orodil leta 1818. Bil je poslanec dveh deželnih zborov, (salcbiirškega in tirolskega), državni po-
slanec, ud gosposke zbornice, tajni svetnik, primas Nemčije.
V Trstu imajo Slovenci težak položaj ; nihČe odločno ne skrbi, da bi se ti zvesti stebri preljube Avstrije mogli bolj utrditi; nasproti nezanesljivim Italijanom pa vladni možje roke križem drže.
To Veliki noči se na Dunají zopet posvetujejo, kako bi se o Božiču napeljana nemško-Česka sprava izpeljala.
Državni zbor se bode po praznikih posvetoval o državnem proračunu, kar bode trajalo zopet mesec dni ali ie dalje časa, kajti vse stranke in skoro vsi poslanci bodo hoteli govoriti. O, da bi se manj govorilo — pa več storilo — koliko bi bilo bolje za nas!
Na Moravském se je sklical za krarek Čas deželni zbor, da bode najel za deželo posojilo — menda bode vzel na posodo devet milijonov.
Na Dunaji so se zidarski pomočniki in delavci mojstrom uprli in zahtevali vec place. Nji-liovenin vzgledu so sledili tudi kleparji, mizarji itd. Ne vemo kakov sad bode to rodilo Za delavce težko dobrega. Kaj pa, ako se skujajo ljudje, da jim ne bodo dajali dela? Kako lahko se po-tr])i eno leto s stai'o hi.šo, snknjo itd. Govori se, da nekatej'i res lo nameravajo. Potem gorje delavcem! — Delavci po raznih mestih skIepa,io, da bi imeli 1. maja praznik. Pa ga ne bodo pi'a-znovali s sv. maSo, am[>ak skoraj gotovo samo ilič delali, pa veČ jeli in pili (i). Jim bode ii to v korist y Naj raje strogo praznujejo nedelje —■ 1. maj |ta delajo. To prinese bolj gotovo blagoslov božji.
Pi'ed začelkom spomladi je treba nekoliko premislili, treba je napraviti naČrt, po katerem se bode vrt vredil in obdelal. Na novo prekofianili tleli nc bodo vspcvalc se zelenjadi, ker je zemlja premai- mastna. Zato naj se prvo lelo posade le iiajpotrebnejsa drevesa, drug prostor pa jiorabi za krompir, ki se na taki zendji dobro obnese. Ce je dovolj gnoja, naj se sadi ^e zelje in repa.
Gnoj je pač poglavitna reč. Vrtu ga moramo veliko dati, ker teijamo od njega dve ali tri želve. Ce ne moremo vsako leto celega vrta dobro pognojiti, storimo letos z eno tretjino, drugo leto z drugo in tako naprej. Na najboljše gnojeno tretjino posadili bodemo raznovrstno zelje (kajHis), vmes i)otaknili salato, potem kumare, buče, zélcno in apinačo Na drugi del vrta, ki Je bil lani močno gnojen, pridejo korenje, retkov, repe in soČivje. Na tretji del, ki je bil predlanskem gnojen, pa po.sadimo čebuljo, Česen, zgodnji grah in sploh take rastline, od katerih hočemo !e seme pridelati.
Gnoj je različen. Hlevski gnoj je pač konjski, goveji, ovčji, preáičji ; vsak je dober, pa stane
tudi kolikor toliko, včasih več včasih manj. Cenejši gnoj, pa včasili boljši je mešanec ali kompost. Mešaiiec delamo iz vsakovrstnih odpadkov, smeti, o.slankov iz kuhinje, pomije, žaganje, pe])e!, kri itd. Vse to je dobro, zlasti pomešano s prstjo. Tudi gnoj iz stranišč med kompost pomešajo. Tak mešanec se leliko prav na tenko potrese Se med mlade rasllinke na gredi. Umeten gnoj je pa težje priporocevati, ker je večkrat težko ga dobiti, včasih so mu še druge reči primešane; pa če je tudi pristen, potrebuje posebnega ravnanja. Kadar po leti ob snSi, mali ali veliki, rastJinke zalivamo, dodajmo vselej vodi gnoja. Imejmo pa tak primiren gnoj pripravljen v ka-košni jami ali v kako.snem na pol zakopanem sodu, kjer n. pr. iiranimo zmes kakošnega gnoja (ovčjega, kozjega), gnojnice, krvi itd. V vsak vrč vode, s katero polivamo, vrzimo liter te mešanice, pa polijmo drevesca, zelenjavo, posebno kartiot, Posku^nja nas bo prepričala, da bodo rastline, s katerimi smo tako ravnali, dobro vspevale.
(Dalje prJhodnjiS)
Kai je novega po širokem svetu?
Srbi in Bolgari, ki se pisano gledajo, se bodo baje vendar sprijaznili ! iSrbi so dobili nove ministre, ki so pa s prejšnjimi enih misli, iíol-g.iri se hočejo precej na lastne noge postaviti.
Prvemu italijanskemu ministru Krispiju se baje zopet stol maje. Mož je prizadejal sv. stolu in cerkvi mnogo zla ; a zali liog ni upati, da bi prišlo za njim kaj boljega v sedanjih razmei'ah.
Nemški cesar je ukazal, da se morajo višje Tojaske službe oddajati tudi častnikom nižjih stanov, ne samo takim, ki so plenienitega rodu, kakor je bila do zdaj navada. To je pametno. Spretnost, zmožnost in pridnost naj odloèuje, ne pa — rojstvo.
Angleži in Xemci se ti-udijo utrditi se v sredini Afrike — ali drug drugemu nič kaj ne zaupajo.
Ruski eesaijevič bode popotoval s svojim bratom daleč tje v Azijo ter se baje vniil nazaj po suhem čez Sibirijo.
Kitajski cesar je v spremstvu desetih tisoč ljudi odpotoval v vzhodne svoje dežele na grobove svojih sprednikov. Tako čislajo Še poganski vladarji spomin pokojnih svojih!
Piše se nam:
Iz šenpetra pri Novomestu. — Na poziv g. R. DoleDca, vodje kmetijske šole na Grmu, zbralo se je dcé 30. sašca popoludoé mnogo občinstva v tnkajSnjem Šolskem poslopji. Gospod vodja je v kratkem in jedeniatem govoru razložil veliko važnost sadjereje v naSem kraji, posebno ker nam zdaj titna aš preti pokončati na5e vinograde; priporočal nara je tedaj marelce in ringlo po nogradih zassjati in cepiti. Pokazal nara je dejansko, kako se ta sad najbolje požlahtnuje, namreč z sediaDjem. Po sadnih vrtovih naj bi našemu podnebju ugodne jabolka dolenjske vog-čenke veliko bolj razširjevali in pomnoževali. Možje so prav pazljivo gospoda vodjo poelu^ali, ter se prav marîjivo za ta poduk zanimali. Slednjič je gospod veiiko klosterneuburSkih, vipavskih marelic ringlo in voščenk cepiCev med navzoče ter sploh med vse druge nenavzoče občane razdeliti blagovolil. — Gospodu vodju se vsi poslušalci, sploh vsi obČanje za ta praktični poduk, posebno pa za cepiče omenjenih sort prav prisrčno zahvalnjemo.
tz Šent-Jerneja. — Na smrt mora biti človek zmiraj pripravljen. Dokaz temn je sledeča zgodba iz dolenje Stare vasi pri Šent Jerneji, ki se je 27. marca t. 1. dogodila. — Povozil se je Jakob Gorenec iz dolenje Stare vasi v Čate-čkem klancu, vozil je gips iz Hrvatskega; na klancu je zaviral pa zavora ni prijela ; skočil je, da bi cokljo podvrgel. Konji se ne ustavijo, skoči k glavi, jih zgrabi — toda konji se ustraSijo —
ubogi Gorenec hiti s konji ali ovije se mu okoli noge vajet; nekoliko Časa ga vleče dalje — na kanalu pa ga vrže pod voz, na katerem je bila teža čez 25 centov — nesrečnika prereže čez trebuh, Za njim je vozilJanez Frančič; videl je to nesrečo. Ta je povoženega moža peljal v nezavesti v bližnjo vas, kjer se mu ponudi usmiljena ženska na voz, da bi ponesrečenega držala. Voznik je potem zamogel hitro voziti do Carkelj. Tam se ustavi pri prvej hiši ~ pri Mari čiču. Prosi gospodinjo, da bi povoženega človeka v hišo vzeli, češ, da bo gotovo umrl. Pogleda ga prestrašena ter hitro ukrene, da ga domači in sosedje zanesejo v posteljo. Prišli so gosp. župnik; pa ni se mogel spovedati — pomazilili so ga samo s svetim oljem — potem je čez eno četrt ure umrl. Ti ljudje so usmiljenega srca, položili so ga na oder v hiši in zato za plačilo ne krajcarja niso hoteli vzeti. Odgovoril je gospodar: „mi bo že Bog plačal, Če eem vreden". Nesrečni mož je pokopao na Cerkljanskem pokopališču. Bog mu daj večni počitek! — Naj bode očitno pohvaljen Maričič v Cerkljah, ki ga je lepo sprejel, t«r tudi ubogega J. Gorenca spodobno pokopati dal. Kdor usmiljenje sksže, bode tudi osmiljenje naSel, Bog plati!
Iz Smarjete. — V zadnji (7 ) številki ao prinesle „Dolenjske Nnvice" obrekljiv dopis: Iz Gorenje vasi pri Šmarjeti. V onem dopisu trdi nasprotnik, da točim med službo božjo strupeno pijačo, katero napravljam iz pokvarjenega vina alt kobina ter ga imenujem brinjepec, ker se je v kotlu kuhala brinjeva veja. Mort^biti moj nasprotnik zna tak brinjevec napravîjati, ker vé kako se dela. Jaz ne poznam take pijače, ampak točim le pošteno domaSo slivovko, iz špirita napravljenega šgatija še manj iz strupenega kobina še nisem nikoli točil. Laž je tudi, kar trdi moj nasprotnik, da odvračujem ljudi od službe božje rekoč: „Le pijte, saj smo blizo maše*. Jaz lahko Bpričam, da pivce iz hiše spravim, ko k službi božji odzvoni, ker že vem, kaj je greh ter nikakor ne mislim, kakor se mi očita, da meni ni šteto v greh, „ker sem cerkven ključar". Res da točim žganje, pa le domačo slivovko, ker imam pravico za to in plačujem patent, nobenega pa ne silim piti, temveč mu dam le za potrebo. Toraj imenujem onega dopisovalca nesramnega lažnika, dokler ne spriča, da je resnico poročal. — „Dolenjske Novice" pa naj bodo prihodnjič bolj previdne, kadar od neznanih oseb dopise v svoje predale sprejemajo.	A. V.
(Pri vsej previdnosti je vendar mnogokrat težko pravo zadeti. Vredn.)
Iz Podklanca. — V 7. štev. „Dol. Nov.« sem bral, da je trgovina z lesom v Ribniški dolini popolnoma ceno izgubila. V pojasnilo poročam to-le:
i
Trgovina z lesom je t naši Kibuiškl dolini še veliko boljši liakor je bila pred 10. leti. Naj bi se danes kateri posestnik oglasil, da ima gozd na prodaj, bilo bi jutri že deset trgovcev pri njemu in popraSev&Ii bi ga, koliko da zahteva za gozd. To kaže, da nt tako slaba trgovina.
Naši gospodje trgovci Žagarji se toliko trudijo, da gredo v gozd dve do tri ure daleč in še po slabih potib, da pripeljejo domov kakih bukovih terčkov, đa se žage popolnoma ne ustavijo. Tudi drva se jako dobro prodajo, tako n. pr. se proda en □ meter drv v bližnjih Blokah in Novi vasi po 3 gld. 50 kr. Pač pa je tukaj trgovina zato slaba, ker ni skorej nič več gozdov ia jih tuđi več ne bo, ker se seka in maha po gozdih, kakor bi bil gozd naš največi sovražnik ali žali Bog, da bi se pa kdo potrudil, kadar gozd popolnoma vniči, ga zopet z nova zasaditi, tega ni videti. Zaradi tega se je tudi nala okrajna cesta veliko zboljŠala, ker ni več toliko voznikov iu se tudi vsako leto dvakrat posiplje. Pomanjkanje voznikov pa je tudi vzrok, da mitnica v Pod-klancu jako malo doaaša.	B. P.
Domaće Testi.
(Premembe pri učiteljstvu.) G. Ivao Rak tel j, učitelj v Šmihelu pri Novem mestu, gre za učitelja v Vipavo. G. Ivan Hutter je postal stalni učitelj v Topli rebri. G. Stanko Novak gre iz DragatuŠa za učitelja v Preloko. Gospodičina učiteljica Jos. Schmidt gre iz Starega Loga na Kočevskem v Poljane na Gorenjskem.
(Kranjska hranilnica) je razdelila za dobre namene 26.580 gld. Na Palenjsko je dala: Bevnim učencem na NovomeSkej gimnaziji 100 gl., deški Šoli v Novem Mestu 100 gl., dekliški šoli 50 gl., katolišk. društvu rokodelskih pomočnikov 250 gl., gimnaziji v Kočevju 100 gl., dekliški šoli v Kočevju 50 gl., strokovni šoli za lesno obrt v Kočevju 500 gld., obrtni šoli v KoČevjn 50 gl., nemškemu otročjemu vrtu v Kočevju 50 gl., meščanski šoli v Krškem 50 gl., obrtnej šoli v Litiji 200 gld.
(t Umrli.) V bližnjem Šempetru je umrl prečast. gospod župnik Ivan Romë. Pokojni je bil župnik v Šempetru, kamor je prišel za svojim strijcem J. Romé-tom, skozi 19 let. Zadnja leta je mnogo trpel, ker je jako slabo videl, pa bil dolgo brez duhovnega pomočnika. V Novem mesta je imel lastno hišo. Bog mu daj večni pokoj ! Na Muhaberu pri Novem mestu nmrl je obČeznani posestnik Franc Žura, po kratki a hudi bolezni. — Pri sv. Križu nad Litijo pa je umrl gosp. Ignadj Vencajz, nadučitelj, kjer je služboval kacih 14 let. Prej je bil pa veČ let v Višnji gori. Ranjki je bil učitelj iz stare šole, vendar
zeló izobražen šolnik, prijazen gospod in dober orgljavec ter pevec. Učiteljskemu stai^u se je bil zgodaj posvetil, že pred 1. 1848. Pa v tistih Časih je bilo slabo pri uiiteljstvn, zato mu je bil dal za nekaj let slovo, a pozneje se zopet povrnil v šolo, kjer je z dobrim vspehom deloval. Po ujem žaluje cela fara, žalujejo njegovi Šolarji in tovariši. Zapustil je blago soprogo in edinega sina, ki je sodnijski svè'nik v Ljubljani, Bodi mu blag spomin !
(Deželni odbor) je kupil precej semenskega krompirja z» reveže po Dolenjakem.
(Koncert „dol. pevskega drnštva) T Novem mestu, vršil se je přetečeno soboto v občno zadovoljnost. Vse točke so bile mikavne in z veliko pohvalo sprejete. Po koncertu bil je živahen ples.
(Poziv!) Od naše mestne garde resp. mestne godbe in nje podpornikov nam še vedno dohajajo žalostni glasovi — ni še edinosti. Videli smo pravila obeh strank. Približali ste se tako, da je spo-razumljenje lahko, ako je le na obeh straneh dobra volja. Someščani, zjedinitesel sprijaznite se! — sicer bode trpela le dobra stvar. Vendar mora vsakdo vedeti, da bode le v kvar koristnej reči, ako ostane tako kakor je sedaj. Nekateri dajo prejšnjemu nabiratelju, dragi novemu, zopet drugi nosnemu, dokler se reč ne poleže. Torej tri stranke v istej reči v našem malem mestecu! Še enkrat zakUČ^^mo: podajte si roke! Le proč oď sebe ono ^ïtaoglavnost, ki le škoduje, le podira !
(Odbor kmetijske podružnice) v Kostanjevici, ÎEcl je 10. aprila t, 1. ob 2. uri popoldne sejo. Ker predsednik, vis. čast g. Damijan PavliČ, župnik, ni hotel sam řeznice za pošknŠne vinograde, od si. c. kr. ministerstva podarjene razdeliti, co se pri tej seji razdelile razne amerikanske řeznice posestnikom poskušalnih vinogradov. — Ob enem se je pa tndi še prosilo zi štiri bakrene nove Škropilnice od g. Alb. Sam as sa, s katerimi se škropi zelena galica. Tudi se je prosilo, bi se li še smelo nakupiti amerikanskih řeznic za oni denar, ki ga je si, deželni odbor podelil tej podružnici za napravo novih vinogradov; vsaj nekaj. Bog daj srečo!	J. S. H.
(Pedagogiško društvo) v Krškem je zborovalo 10. t. m. Radi slabega vremena je bila udeležitev bolj slaba. O fiaiki je prav dobro govoril in razkazoval g. dr. Romih, o letošnjem opisu ljudskih šol pa g. nadzornik Gabršek. Društvo lepo napreduje ; letos bode izdalo že svoj 4. letnik z mnogovrstno vsebino; nabira tudi z nova učila in knjige za svojo prvo slovensko stalno učilsko izložbo.
(Nekatere župnije litijskega okraja) so prosile dežehio vlado, da bi jim c. kr. okrajno glavarstvo slovensko dopisovalo. Take prošnje naj
bi Tse žnpnije na EraQjj9kem in sploh o» Slo-Tenskem vložile.
(Občni zbor) ima tukajšnja čitalnica v sa-boto dué 19. t. m. ûb 8. nri zvečer v svojih prostorih. Na dnevnem ređn je: 1. Gospodarske zadeve. 2, Volitev novega odbora.
(Tukajšnjo vojašnico) namerava kupiti finančno vodstvo od vojnega mini^terstva, ter jo misli uporabiti za svoje nrade.
(t Umrl) je v Jurki vasi 14. t. m. ob 8. uri ^'utraj obče spoštovan pose^estnik Janez Dular, star 80 let. Naj v miru počival
(Zavoljo dobercev) mej učenci je deâka Šola na ukaz c. kr. ckr. šol. STèta zaprta 14 dni to je od 9.—23. aprila.
(P r e d a v a 1) je tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire 19. marca dopoludne v Mokronogu, popoludne T Št. Eupertu in dné 20. marca dopoludne na Mirni o strnpeni roBi. Predavanje je bilo združeno s praktičnim razkazovanjem. Udeležba je bila razen v Mokronogu povsod obilna.
(Bela zastava) je visela 9. aprila in drngi dan na jetnišnici c. kr. sodnije v Mokronogu v znamenje, da nimajo nobenega tička pod ključem. Pravijo da je letošnje malo moČno vino Tzrok, da nekaj dni ni mikalo nobenega v to varno zavetje.
(Kolosek) v hribih nad sv. KriiSem pri Kostanjevici je začel velikonočni pondeljek goreti in je gorel še v torek.
(Izseljevanje v Ameriko.) Nekateri se hvalijo, ako se v novi svet presele! Mnogifia se pa cndi trda gcdi Doma poprodajo pred odhodom svoje premoŽenje navadno preveč v ceno. Seboj nesejo torej navadno le malo denarja. V Ameriki pa pridejo včasih brezvestnim agentom T roke; jezika ne znajo in zato večkrat zasluška dobiti ne morejo. Zavoljo tega se marsikateri izseljenec prevaljen povrne v domovino, kjer ga čaka še večja revščina kakcr popřed.
(Za II. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem), ki se pričnó 28. aprila t. 1, izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki: ŠuíterĚič Jos., pos. iz Toplic; Malnerič Mart,, trg, iz Črnomlja; Jevnikar Mart., pos, iz Vrhovega; Grahek Jak,, go&t. iz Črnomlja; Šenica Jos., pos. iz Dobrnič; ZupunřiČ Frsoc, pos. iz Trebnjega; Uhan Ant., pos. iz Rodne; Mak Mat. po3. iz Metlike ; Bare Pavel, pos. iz Predgrađa ; Klemončič Job. pos. iz Št Vida ; Prus Jnrij, prs ;z Krma-čine; Ilonian Fr., pos, iz St. Jerneja; UrbanĚič Ig., pos. h Igltiiika; Strajnar Ant,, pos. iz Dol. Ponikev; Perme Jais., pes. iz Gaberja; Verderber, Jos., gost iz Kočevja; Gimpel Fr., pos. iz Toplic: Šenica Fr, pos. iz Toplic; Rataje Ant, pos. iz Primštala; Hudaklin Ant., pos, iz Loke; Grebene Fr,, pos, iz Vel, LaŠič; Schleipach Mih pos. iz
Vel. Loka; Zupančič Jan., pos. iz Dvora; Schwei-ger Jan.; not. konc. iz Črnomlja; Stermole Jos., pos. iz Vir; Pakiž Mat., pos. iz Ribnice; Bizjak Jan., pos. iz Male Ževnice; pl, AVorabach Franc, grsjškak v Lanžprešu; Msjerle M., pos. iz Pred-grada; Bregar Ig., pos. iz Znojil; Čudovan Jan., velepos. iz Gorenje vasi; Žener Ferdin., pos. iz Leskovca; Kofalt Marko, pos. iz Osojoika; Kle-menčič Fr,, pos, iz Vel. Loke; Šircel Fr., pos. iz Pijavce; Kraševic Aat,, pos. iz Št. Vida, — Nadomestni porotniki gg : Znrc Jos. ;n PJntar Fr., posestnika iz Kaedije; Gustin Ad., trgovec, iSeidl Fr,, Fischer K., Košiček Fr., Jane Aut., Illovsky Lud., posestniki iz Novega Mesta in Gorge Fr., posestnik iz Krke,
(„Politični katekizem za Slovence".) Spisal t Andrej Einspieler. Za sedanje razmere prenaredil in pomnožil /ilip Iladerlap. Na svetlo dal in založil Gregor Ein spieler, Župnik in deželni poslanec. To je nova knjižica, ki velja 20 kr. ter je vredna, da jo kupi vsak razumen Slovenec. Toplo jo priporočamo.
(„Dom in Svet") zadoji, tretji zvezčič tega ljubkega lističa ima sledečo vsebino: 1. Lovec (pesem), 2. Enaki in različni poti (nadaljevanje), 3, Sestra Vincencija (nadaljevanje), 4. Podobice, 5. Selska slika (dalje), 6. Kurent (konec), 7. Pisma iz slovanskih krajev, 8. Vitovčeva smrt (balada), 9. Črtice o rokovnjačih (dalje), 10. Scliop-penhauer (dalje), 11. Nekaj porabnik misli o slovenščini (dalje), 12. Nekai jezikoslovnih posebnosti v Kranjakej Gori, 13. Čutno predstavljanje itd. (dalje), 14. Slovstvo.
Razne vesti.
*	(Dolgost našega ž;vljenja.) Prebivalci zemlje govoré 3064 jezikov. Število možkih je ekoro jednako številu ženskih. Okoli 600 miljonov prvih in nekoliko veá poslodojih Ćg vzenaeiao z jednim drugim traje človeško življenje 38 let, Oetrti del ljudi umrje, predno so dosegli 37 leto Od tisoC doživi jih samo jeden sto let in komaj 6 dosege jih 65. leto. Vuak dan nmrje po eelem svetu 98,840 oseb, t. j. 4020 vsako uro, 6Y vsako minuto ali 35,214,000 v enem letu. Poraja 86 jih do 56,992.000 na leto, t. j. 400 800 na dan, 4200 vsako uro in 70 vgRko minuto. Oženjene osebe in omožene Živé dalje od nemožatih neženatih. Visoke rasti ljudje živé dalje od majhine. Razmerje mej ožecjenei in omoženci in neoženjenei in neomoženci je 75 : lOOO. Po opravilih svojih razvršujož Ijndi živć teîEaki: 32 let, kamnoseki 41, črevljarji in krojači 45, kovači 47, tesarji, »idanji 49, pekarji, pivarji in mesarji 54. Vrtnarji .^O.
*	(Starost dreves.) Cipresa dočaka 3000 let, tisa 3000 let, kostanj 2000 let, dob, gujilec ali poletni hrast, 2000 let, libanonska cedra 2000 let, smreka 120 let, lipa 1000 let, limba ali eemprin 500—700 let, bor, borovec 570 let, beli jagned ali bela topol 500 let, bukev 3C0 let, veliki jesen 200 do 300 let, gaber 150 let.
Ustnica uredništva.
Jakob H. iz â. Vi flo motita oototo díbo dobili aanio bogatij pa£ pa so dobili posestniki, ker zfi taka je bil krompir pcslnn. Vi pa eami pravite, da ni£ nimate rbzun kar ai iz-proiitť. Kamo bi pa Vi krompir poqadilíF ča íto pa nekateri gofipode deliice prararlli, tipaí ne morejo xato. Poslane poštae Enambe smo Vam Trnili.
Gosp. Antfjii Kirar t Vipici. — Radi potrjujemo, da dopiaa ii Gorenje Tisi ciste Vi pisali; VaSoga sedajnega dopisa pa ne moremo sprejoti. —
Žitna cena v Novem Mestu 14. aprila 1890.
Domače pšenico mernik 2 gld, 30 kr., DebelaČe (koruïe) 1 gld. 60 kr., Sorsico 2 gld. — br., Rži 1 gld. 90 kr., Ječmena 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld. — kr., Oyaa 50 kr.. Krompirja — gld. 70 kr._
Loterijske srečke. Trst 5. aprila 2 89 18 70 81 Gradec 12. „_81 11 40 36 60
Darovi za hiio „tcatol. družbe rokodel. pomoÈnlkov" v Rudoifovem.
Goapa M. Chiarutini SiO gold,; ga4pa Ana Slano 20 gld ;
fOBpicá "Wesmer 1 gold. Gy.: T. KajdiîS (ïnpot) 5 gold. "Win-ischer 3 gold.; Joh. BorStnar 10 gold,; Avg Šinliovec 20 gld ; TÎtei F. Scb-ftarz 2 gold.; J. Beoelj 1 gold.; neimenovan da-hoven 10 go!d. ; neimenoren duliorea BI gold.
Preklic.
Kar Bom razialjivcga govoril proti meSianski gardi in njo ËaBtnikcm, tom potom jartio prekltSom. Gospodom godc.om pa so znhvAljnjem, da so me do sodaj pri različnih Bveůanustib zrosto podpirali, in lep vfipeíi doseči pripomogli.
Karol Langsr, ka^cmk.
Razglas!
I^a mnogo poprasevanje, kani se imajo na Žtl-žemberskem sejmu konji postavljati, so poživlja: da je
prostor za konje
tik živinskega prostora, tor daje tudi colnin» od „konj" ravno tolika kakor od živine in sicer po Ô kr. od komada, brez razločka starosti.
Triko predstojništvo v Žužemberku 12. aprila 1890.
['iei	Franjo Floijančič.
Poziv in prošnja!
Vsi p. n. gospodje, gospe ia gospodičine, v občo vse prebivalstvo Novoga mosta in Kaudije, katerim je vsako »aboto gidba na trgu se dopadala ÎD kateri žole jo sopet imoti, prosijo se uljudno, naj podpirajo z doneski kakor doi^daj godbeao vodstvo, ter naj blagovolijo dotičoe doneske nabirateljtt godcu Misie-n izročiti.	^^^^^
Domačija,
t) je hiša z gospodarskimi poslopji, njiva, travniki, 8B takoj Iz proste roke proda. — Miha Vrčak, Dal. Straža, pošta Novomesto.
Zobozdravnik A. Paichel
bode ordiniral v Novem mestu v gostilni pri ,SOLNCU" od 4. do 12. maja, m
Prostovoljna prodaja mlina, žnge i zemljišča.
Na ptav prijetnem kraju v vasi in občini Za-gradcu prJ Žužemberka stoječi, od deželne ceste kakih 150 korakov oddaljen mlin 8 6. tečaji, stopami in žago, z ïsem hišnim in kmetijskim poslopjem, kot ži-vioskim in svinjskim hlevom, skednjem in kozolcem, vse v najboljšim stanju, na reki „Krki", kateremu nobena susa ali povodeuj ne škoduje aH obrti ne zapre, do katerega občinska kolovozna pota od rae&îb oddaljenih krajev io drnga pešpota držč; k taiatema spadajoča zemljišča, kot 4 orali njiv, 2 orala travnika, 10 oralov hoste, 4 orale pase, 4 oralo vinograda, 80 prostovoljno in prav po uizki ceni proda. Kedor kaj (akega kupiti želi, naj ne pusti te lepe, vse hvale vredne prilike iz rok! Kedor že)i pa kaj več od tega poizvcdeti, naj sam ogleda, ali naj se obrne ustmono ali pismeno na podpisani občinski urad.
Občinski urad v Zagradcu pri Žužamberku, _dné 26. februarja 1890.	[57-3'
Deklico,
katera zna pisati in računati in bi imela veselje priučiti se poslovanja v loteriji, takoj sprejme B. S. Zalokar v Ftudolfovem.	['''H
za oskrbovanje volov in sploh vsacega dela na gruntu, Matija Kurre iz Svibnika št. 12. pri Čmomiju.
Jože Pavlovic, posestnik v Bušeči vasi Ht 22.
naznanja, da daje
Wtr hišo št- 34. -»H
ravno tam, z 2 sobama, 2 kleti, 1 svinjakom, 1 stalo in podom, potem z sadnim in zelišnim vrtom ter tudi če treba nekaj njivami z dobrimi pogoji na vež let v naj^tn. To stanovanje bi prav pristalo za kacega rokodelca. — Več o tem se pri lastniku pismeno aLi ustmeiio dogovori.	[60—3]
Vabilo.
Okrajna boluiska blagajna v Krhkem daje vsem obrtnikom okraja krákega io radeâkega na znanje, đa (ker dne 12. aprila t. 1. zadostno sklepnega števila obrtnikov k veliki seji nI doàlo), bode drngi občni shod obrtnikov okrajne bolniške blagajne v Krâkem dne 27. aprila 1890 ob 3. uri popolndne s tem dostavkom, da so bode skle- i palo, ako se tudi zadosta obrtnikov | ne zbere.
Okrajna bolnUka blagajna v Krškem.
8. štev.
storjenih oblok v RUDOLFOVEM,
Okusno kočevsko pivo | JAKOB MIKOLIĆ,
iz pivovarne g. Peter Jakliča Í , vojaški in civilni krojaški mojster, zalofla
je pri meni v bogati zalogi v aodeih in bu-teljah po DÎzkï eeai. PriporoÔam jo gospodom krčmarjem po Dolenjskem,
[166-4] Josip Zurc látembur),
T Kandiji pri Novem mestn.
govski pomočnik
čenec
za trgovino z tnešauim blagom se sprejmeta. Kje, pove vrednistvo „Dol. Novic". tt'8-2i
se da kri'ma, ležeča ob cesti Metlika Karlovec, jedno uro od Metlike, z gospodarskimi poslopji, seDÎkom (senico), blevom itd. vse v dobrem etanu. Za tem senokose, njive in stelnike k tej krimi jirljiadajoĚe, Tbupno 15 oralov in sicer od I. ma;a 1890, na 6 ali vei let, Matančneje se izve pri grašínl stari Ribnik poŠta Metlika.	14(5-3;
[1—6]	Be pnporoca
vaem tukajSnjim p, n. gg. c. in br, ui-ádnikom, iiakor tadi vaem p n. gg o in 1er. uritdnikom dolenjskih mast in trjfov, ra iivrSilo uniform in sploh t njegoyo fltroko Bpadajoâih del. Zgoraj podpisani ima Mto pri-praro (MuBtorzeiclinuûgeu) ter je popolnoma zmožen tega dela, feor jo bil deli Ěeaa svojega Tojaikoga Btanu pri *oji'Skem NrojaSkem mojatru g. Piahot-i n« Dunaji kot pompg«á.
Tudt pripiiroia b1, obĚinst u svojo ïalogo storjenih oblek ter ttainarja, da ima zmiraj raznovrstna Buknjft ali Jepe 6tofo za obleke nâ prodaj. Vne k uru dni Shim uniformcm spad»jn£e utvari, ako jih nima v 7»lofft, prc-krbi takfij in natanĚno,
Nni'c£ilft se «prejemajo po mori tor natanSno po predpisih igotovljajo. Popravila bq najhitr*,jSe tor najcenejše i^trSnjejo in se izvrstno delo garnutira,
CSŠ* Flfiii^je Ke ijo tlogovorti nd obrobe, "ia
_______
Naznanjam, da so pri meni dobivajo vsako vrste

D odpisani so uljudno priporoča ćć. dubovèéini v popravo o r g e 1 j, ktere prav dobro in po niogoće najnižji ceni izdeluje. Iínmřila naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom Z. K., orgelj moj ster pošta Litija na Dolenjskem.	[56—3J
pnproati in dvojni (einfach in doppolt) za hribe, za obsipanje koma» in krompirja, za brnel čisto železni, H katerimi ae z enim konjem orje. Dobivajo se po najnižji eeni. Vsa naroéila se urno in zvesto izgotové.
165-3]
Franc Spitcm^
plugov iu kotač t !IIc!lag''n pri Celju.

OZNANILO.
Jaz podpisani Karol KovaÔiO, posestnik na Žalostnigori, županstvo Mokronog, sem še le pred nekterimi tedni k domaČi
ccsarski kr.nljevi privilegirani avstrijski zavarovalni družbi „DUNAV na Dunaji
vstopil in sem dobil za na 18, sveCana t. 1. pogorelo mojo poslopje celi znesek izplačan.
Zatorej se tej slavnej družbi „Dunav" na Dunaji, kakor tudi zastopnikom te družbe,
komisarju Josipu Aistrih v Brežcah
in
okrajnemu zastopniku Blažu BožlČ v Mokronogu
presrCno zahvaljujem iu to družbo vsem priljudno priporočam. Žalostnagora (Mokronog), 2. aprila 1890.
Andrej Geriar m. p. priřa.	Karol Kovačič m. p.
Joz. Errath m. p. priča.
To se potrjuje; Občinski urad Mokronog, 173]	(L. S.)	A. Pischmacht m. p. župan.
Od^yoïm nrediuk, iidajatelj in založnik ]. Krijec.
NoTomesto. — Natisnil J. Krajec.