Zgodovinski Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses • Ve s n a Badurina Stip evi , Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici • Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili • Izidor Janžekovi , Etni ni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša • Martin Bo ek, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy • Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America • Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire • Aleš Gabri , Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no do poznega jutra asopis Z Č | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehni čni urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarevi ć (SI), dr. Dušan Mlacovi ć (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter V odopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogo č samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaklju čena 2. novembra 2021. Prevodi: Saša Mlacovi ć (angleš čina, nemš čina) Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naro čnina: za leto/letnik 2021: za ne člane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vklju čenim DDV). Naro čnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Pla čuje se na transakcijski ra čun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nan čno pomo čjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanj Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, december 2021 Naklada: 780 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarevi ć, PhD, (SI), Dušan Mlacovi ć, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter V odopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on November 2, 2021. Translated by: Saša Mlacovi ć (English, German) Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2021): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (V AT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Ašker čeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, December 2021 Print Run: 780 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Javier Á. Domingo and Luigi Finocchietti, Saint Jerome in Rome. Historical and Archaeological Hypotheses ....................................310–326 Sveti Hieronim v Rimu. Zgodovinske in arheološke hipoteze Vesna Badurina Stip čevi ć, Le Vite e la Traslazione di san Girolamo nei testi croato-glagolitici ...............................................................328–340 Vitae and Translatio Sancti Hieronymi in Croatian Glagolitic Texts Andrej Nared, Der brief ist nicht ausganngen. Razmišljanja o(b) zlati buli, ki je Kranjci niso dobili ....................342–389 Der brief ist nicht ausganngen. Contemplations about the Golden Bull Never Received by Carniolans. Izidor Janžekovi č, Etni čni »stereotipi« v zgodnjenovoveški Evropi: ruska in turška narodna noša ..........................................................390–421 Ethnic "Stereotypes” in Early Modern Europe: Russian and Turkish National Costumes Martin Boček, Cunard Line and its operations within the Habsburg Monarchy ......................................................422–437 Cunard Line in njeno delovanje v habsburški monarhiji Gary B. Cohen, Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America .....................................438–474 Prou čevanje zgodovine habsburške monarhije (1526–1918) v Severni Ameriki Irena Selišnik, Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS. Strategije izbire ........................................................476–491 Citizenship during the Establishment of the Newly-Founded State of Slovenes, Croats and Serbs. Strategies of Choice. Aleš Gabri č, Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna no č do poznega jutra........................................................492–515 Ban on Branko Hofman’s Novel or a Six-Year-Long Night Till the Late Morning Zapisi – Notes Harald Krahwinkler, »Heidenfrage und Slawenfrage« als Forschungsthema der Missionsgeschichte. Zu Hans-Dietrich Kahls letztem Sammelband ..............................518–528 »Pogansko in slovansko vprašanje« kot raziskovalna tema v zgodovini misijona. O zadnjem zborniku Hansa-Dietricha Kahla Rok Stergar, Vasilij Melik – zgodovinar dolgega 19. stoletja (ob stoletnici rojstva) .....................................................................530–535 Vasilij Melik – A Historian of the Long Nineteenth Century (Marking the Centenary of His Birth) Danijela Trškan, Štefan Trojar in za četki raziskovanja pouka zgodovine v Sloveniji (ob devetdesetletnici rojstva) ....................536–538 Štefan Trojar and the Beginnings of Research of the History Teaching in Slovenia (Marking the 90th Anniversary of His Birth) Jubileji – Anniversaries Prof. dr. France Martin Dolinar – osemdesetletnik (Jure V ol čjak) ...........540–544 Prof. Dr. France Martin Dolinar – On the Occasion of His 80th Birthday Sedemdeset let Vaska Simonitija (Lilijana Žnidarši č Golec) ...................545–548 Vasko Simoniti’s 70th Birthday V spomin – In memoriam Akad. prof. dr. Tomislav Raukar (Stari Grad na Hvaru, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) (Dušan Mlacovi ć) ...........................................550–552 Acad. Prof. Dr. Tomislav Raukar (Stari Grad on Hvar, 29. 12. 1933– Zagreb, 2. 7. 2020) Profesor Nobuhiro Shiba (1946–2021) (Peter V odopivec) .......................553–558 Professor Nobuhiro Shiba (1946–2021) Ocene in poro čila – Reviews and Reports Jure V olčjak, Listine Nadškofi jskega arhiva Ljubljana 1140–1500 (Matjaž Bizjak)...............................................................................560–561 Steiner, Philip, Die Landstände in Steiermark, Kärnten und Krain und die josephinischen Reformen. Bedrohungskommunikation angesichts konkurrierender Ordnungsvorstellungen. (1789–1792) (Filip Draženovi ć) .........................................................................562–566 Anna Procyk, Giuseppe Mazzini’s Young Europe and the Birth of Modern Nationalism in the Slavic World (Marta Verginella) ........567–569 Roman Hans Gröger, Oktober 1918: Ein Beitrag zum 100. Jahrestag des Völkermanifests (Rok Stergar) ................................570–572 Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku LIII/1 (2015), LIV/1 (2016), LIV/2 (2016) (Jože Ma ček) ...........................................................573–578 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................580–583 Instructions for Authors Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 75, 2021 ......................................584–588 Annual Content of Zgodovinski časopis – Historical Review 75, 2021 Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 562 Steiner , Philip, Die Landstände in Steiermark, Kärnten und Krain und die josephinischen Reformen. Bedrohungskommunikation angesichts konkur- rierender Ordnungsvorstellungen. (1789–1792). Münster: Aschendorff Verlag, 2017, 608 strani. »Unsere Laage ist die traurigste, die nur gedacht, die nur von einem Lande, was nicht in Feindes Handen steht, beschrieben werden kann. Unsere Landes V er- fassung ist eingestürzet, unseres Eigenthum ist dahin; Unsere Besitzungen sind unter allen Werth; die darauf haftende Hypothek ist untergraben; der Credit lieget darnieder; das Band zwischen Herrn, und Unterthan ist zerrissen; Mistrauen ist an dessen Stelle getretten, Kleinmuth drucket jedes Herz und noch eine kleine Zeit, und unser geliebtes Vaterland ist verlohren. (212)« Te besede je 27. februarja 1790 od štajerskih deželnih stanov imel slišati Pietro Leopoldo, ki bo že v nekaj dneh postal cesar Leopold II. Po opisu se zdi, da je konec urejenega sveta blizu, in da ta »najbolj nesre čni čas,«, »unglückichste Epoche«, lahko reši zgolj milost novega cesarja, v katero stanovi popolnoma zaupajo, in od nje tudi pri čakujejo, da jim bo ugodila v njihovih željah. Ta kratek poziv obupanih štajerskih stanov je dober primer komunikacije, kakor se je v odvijala med notranjeavstrijskimi stanovi in oblastjo na Dunaju med leti 1790–1792. Osrednje jedro spora je bila dav čna in urbarialna reforma (Steuer- und Urbarialregulierung), ki jo je uvedel Jožef II. leta 1789 in se je nadaljevala vse do leta 1792, ko jo je odpravil cesar Franc II. Reforma, ki je sprožila oster odziv plemstva je bila povod za uveljavljanje njihov želja in zahtev do drugih de- ležnikov, kot so Monarhija in z njo povezani uradniki, meš čanstvo ter kmetje za, in hkrati za preizpraševanje samopodobe stanov. To so teme s katerim se v knjigi Die Landstände in Steiermark, Kärnten und Krain und die josephinischen Reformen Bedrohungskommunikation angesichts konkurrierender Ordnungsvorstellungen. (1789-1792) ukvarja Philip Steiner. Steiner spada med zgodovinarje najmlajše generacije, ki je svoje šolanje za čel na Univerzi v Salzburgu pod mentorstvom Arna Strohmayerja, ter ga nada- ljeval v Tübingenu. Gre za tisk predelano doktorsko disertacijo, ki je nastala pod mentorstvom danes že pokojnega profesorja Antona Schindlinga, in je del širšega projekta »Bedrohte Ordnungen«, ki se izvaja na Univerzi v Tübingenu, pod vod- stvom profesorjev Ewald Frie in Mischa Meier. Projekt »Bedrohte Ordnungen« (https://bedrohte-ordnungen.de/) se ukvarja z vprašanjem kako se ljudje odzivajo Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 563 na vsakršne grožnje, z vprašanjem izgube zaupanja in ob čutkom kakšna prihodnost jih čaka. Zastavljen je široko, saj pokriva tako vprašanja razumevanja potresov v antiki kot tudi najsodobnejša vprašanja ogroženega reda in razumevanja (ne)reda, ter omogo ča odli čno teoretsko platformo za razreševanje odprtih vprašanj v zgo- dovini. Iz istega projekta prihaja tudi letos (2020) izdano delo Dennisa Schmidta Bedrohliche Aufklärung – Umkämpfte Reformen: Innerösterreich im josephinischen Jahrzehnt 1780-1790, ki ponuja nov zorni kot tako k zgodovini Notranje Avstrije, kot tudi dojemanja razsvetljenstva, njegovih poizkusov, idealov in omejitev. Skupaj s Steinerjevo knjigo ponuja priložnost za nov zgodovinski premislek o dejanskih vplivih jožefi nskih reform na podro čju Notranje Avstrije. Poglavitna lastnost Steinerjevega dela je premik fokusa od vladarja, dunajske vlade in reforme same k deželnim stanovom, torej k tistim, ki so jih te reforme zadevale. Steinerja zanima kako so stanovi reformo doživljali, jo ob čutili in kakšen argumetacijski nabor so uporabili pri poizkusu soo čanja z njo. Delo osvetli pogled na oblikovanje politike tudi s strani uprave in vladarja, a v ospredju ostajajo sta- novi. Tudi časovna zamejitev dela je smiselna. Med leti 1789 in 1792 je nastopila komunikacijska zgostitev, ki je proizvedla ve čje število dokumentov, kar odraža obsežno arhivsko gradivo, iz arhivov na Dunaju, v Ljubljani, Gradcu in Celovcu, ki je omogo čilo to minuciozno študijo. Osrednji koncept na katerem po čiva naloga je ob prej omenjen konceptu »ogroženega reda« in z njim povezanim konceptom »ogroženosti v času grožnje«, »Bedrohungskommunikation«. Gre za koncept nemškega sociologa Wernerja Schirmerja, ki ga je predstavil v svoji knjigi Bedrohungskommunikation: Eine gesellschaftstheoretische Studie zu Sicherheit und Unsicherheit (2008). Predstava, kakšen naj bi bil svet, ki mu pripadamo je ena izmed tistih temeljnih komponent, ki dolo ča ne zgolj razumevanje politike, ampak tudi razumevanje sveta in naše umeš čenosti v njem. Tako oblikovanje konceptov pa je možno zgolj s komunika- cijo med razli čnimi skupinami, ki se skupaj nahajajo v okolju. Ob čutek varnosti, kjer ne gre zgolj za neposredno fi zi čno nasilje, ampak za psihološko obč utenje in ogroženosti, je ena izmed osnov, ki posamezniku omogo ča da se od primarnih potreb premakne k drugemu delovanju. In če so stanovi podprli marsikatero refor- mo in poizkus transformacije Habsburške monarhije, jim je ob predlogu dav čne in urbarialne reforme v grlu zastala kost. Jedro spora je bilo predvsem vprašanje posestnega prava, »Eigentumsrecht«, ki pa je bil zgolj kaplja čez rob prej nakopi- čenih težav (175, 176). Reform je bila s strani plemstva doživeta kot »Umsturz« (173), a so stanovi kljub temu na za četku še uporabljali blag politi čni jezik, in vsaj na čelno pristali na delno izvajanje reforme. Ko je cesarska stran želele izvesti reformo v popolnosti, je naletela na odpor stanov, ki ga lepo izraža slede či citat: Kein Geist des Widerspruch, sonder: bedrängtesten Umstände – unser ohne Nutzen des V aterlandes, ohne nutzen unseres Landesfürsten verletztes Eigenthum, - in dieser Abänderung unseres Landes Verfassung freywillig nicht einwilligen können. (205) Reforma je bila povod tudi za na čelna vprašanj, kot je na primer tisto do kod seže monarhova politi čna mo č in kaj se nahaja v njegovem prej tako »širokem in Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 564 dobrotljivem srcu« (193–5), ali pa razmisleku o »zlobnih uradnikih« (230), ki so zavedli vladarja, pri čemer slednji ni ni č kriv, o čemer najbolje pri ča napis »Leo- pold den beseten Herzog, preist ganz Steiermark«, ki so ga stanovi ob neki priliki v Gradcu dali postaviti iz sve č (397). Tudi uvajanje novih pravic meš čanstva in sploh meš čanskih predstavnikov med stanovi je za stanove pomenilo ogrožanje njihovega samorazumevanja: »eine allgemeine Zerritung eines bis nun mit Ruhe glücklich bestandenen und erhaltene ständischen gemeinschaftlichen Körper zum größten Nachtheil und Untergang des Landes entstehen müßte.« Ne gre torej izklju čno za vprašanje interpretacije kaj je lastnina, ampak za širše razumevanje dobe, ki jo lahko ponazorimo z metaforo ledene gore: njen vrh je sicer posestno pravo, ostalo pa ostaja pod površjem, a zaradi tega ni ni č manj žgo če pomembno. Stanov ska argumentacija nasproti cesarskim uradnikom je posegala po najrazli čnejših argumentih, od georgenberških ro činov do Slave V ojvodine Kranjske in razli čnih libelov. A argumentacija ni potekala izklju čno na ravni dejstvenega dokazovanja, ampak predvsem na čustveni ravni. In tudi uradniki niso ostali dolžni stanovom na njihove zahteve tudi niso ostali dolžni: imenovali so jih za »Feinde der Monarchie«, ter ozna čili za »Despoten ihre Untertanen« (431). Čeprav bi po naslovu sode č lahko sklepali da se delo poizkuša vpisati v komunikacijsko zgodovino (Kommunikationsgeschihte), pa ostaja le-to zavezano politi čni zgodovini v njeni bolj klasi čni formi. Četudi se avtor v uvodu navezuje na tradicijo zgodovinske diskurzivne analize (Historische Diskursanalyse) in Cambridge School of Political Thought, je bolj prisoten princip slednje, ko pokaže delovanje politike na mikroravni, ki vklju čuje odzive med cesarjem in njegovimi uradniki na eni strani, ter na drugi strani stanov, ter njihovega medsebojnega sode- lovanja, preko razli čnih pozivov, prošenj, izjav. To je mo č zaznati tudi pri strogo kronološki strukturi dela, ki zasleduje medsebojno interakcijo, in omogo ča sledenju intenzivnosti argumentacije in delovanja obeh skupin. Kar v delu najbolj pogrešamo, je analiza metafor, čustev, retori čnih pristopov, toposov, oz. ob čih mest, na katere so se stanovi navezovali pri svoji argumentaciji in h katerimi so se vra čali. Pogosto je sklicevanje na politi čno telo, ki je uni čeno, politi čne bolezni, hišo, katere temelji so ogroženi … Analiza je delno opravljena v zaklju čku, a gre za manjši del, kot ga gradivo ponuja. So mogo če metafore, povezane s telesom, uporabljali stanovski odborniki z medicinskim predznanjem ali so postale že splošno ob če mesto? V primeru navedenem v prejšnjem odstavku so dvorni uradniki slikali stanove kot lokalne despote, kar v kontekstu poznega 18. stoletja, ki je zaznamovano z dogajanjem v Franciji, ni nevtralna oznaka. Če je Steinerju uspela izjemno kakovostna politi čno-zgodovinska študija, je ostalo odprto podro čje zgodovine čustev in metafor, ki lahko k danemu problemskemu sklopu prinese dodatne ugotovitve. Del argumentov tako ene kot druge strani te- melji na stvarnih podatkih in številkah, a velik del je namenjen tudi čustvenemu govoru, ki poizkuša na naslovnika delovati preko druga čnih komunikacijskih kanalov: Kakšni so retori čni prijemi stanovskih odbornikov, u čili retorike, kakšne so njihove podobnosti, kakšne so razlike med generacijami? Boljše poznavanje komunikacijskih strategij in sicer kulture komunikacije, bi zagotovo prineslo Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 565 dodatne oz. boljše razlage nekaterih dogodkov. To se mogo če najlepše vidi ob sre čanju štajerskih stanov z bodo čim cesarjem Leopoldom II, ko je ta potoval iz Toskane na Dunaj. Zaradi trenutka v katerem se je monarhija nahajala, same narave obiska, izjemno kratkega časa za predpripravo na tako pomemben obisk, pa tudi potenciala, ki ga je tako sre čanje nosilo, so tedaj štajerski deželni stanovi uporabili ves čustveni arzenal, ki so ga premogli in bodo čem cesarju naslikali kar se le da črno sliko njihove prihodnosti, ki je bila, kot so trdili, zgolj korak stran od popolnega kolapsa vseh in vsega. Ne glede na zgoraj omenjene o čitke, je Steiner ponudil smiselne zaklju čke in predstavil nove vire, ter se spustil na podro čje, ki do sedaj še ni bilo zares dobro raziskano. V središ ču pozornosti prejšnjih raziskav so bile bolj terezijanske reforme, sploh na Kranjskem in Koroškem, ki sta služili kot poligon nove oblasti, zelo malo pa je bilo povedanega z zornega kota stanov. Na delo lahko gledamo kot na odli čno izhodiš če, ki bo spodbudilo analizo jožefi nskega obdobja v Notranji Avstriji, kar je tema tudi prej omenjene Schmidtove knjige, kot tudi izjemno kakovostno analizo stanovskega razumevanja sveta in politike. Iz dela je jasno razvidno, da stanovi niso bili »politi čno mrtvi«, ampak še kako aktivni pri obrambi svojega položaja«. Povedno je četrto poglavje, ki se ukvarja s temo vrnitve štajerske deželnoknežje krone v Gradec, »Ruckfuhrung des steirischen Herzogshutes nach Graz«, kar so stanovi praznovali kot »praznik deželne ustave«, kot »V erfassungsfest«. Krono, ki so jo stanovi še ne tako nazaj izgubili, in se s tem niso kaj pretirano obremenjavli, so z najve čjimi častmi vrnili na Štajersko, ter ob tem pripravili celotno procesijo, ki so jo dopolnili govori v deželni zbornici. Uradni govor ob tej priložnosti je imel grof Otto Wolfgang von Schrattenbach. Sam govor ne bi bil verjetno ni č posebnega, če ga ne bi izgovoril avtor prevoda (oz. bolje re čeno priredbe) dela francoskega razsvetljenca Marmontela Staats- und Sittenunterricht, ki ga je namenil prav vsem, ne glede na njihov stan in položaj. Če si je grof še pred tremi leti slikal svojo sliko razsvetljenskega reda, je leta 1790 stal na stanovskem stališ ču in pozival k vrnitvi v »Das Goldene Zeitalter«, ki je zaznamovana s prvenstvom stanov. Zlata doba z razsvetljenskimi ideali o čitno ni imel veliko skupnega. Čeprav to poglavje na prvi pogled deluje kot zastranitev, nam ravno preko teh primerov pokaže širšo sliko stanovskega samorazumevanja. Podobne primere je možno najti tudi na Kranjskem. Eden izmed takih je na primer Kajetan von Auersperg, ki ga je zgodovinopisje ozna čilo za izjemno kon- servativnega in stanovom naklonjenega dvornega komisarja, a Steinerjeva analiza pokaže, da so imeli stanovi vse prej kot tako mnenje. Auerspergove ideje so se jim zdele bolj v duhu Francoske revolucije. Drugi primer je Anton Tomaž Linhart, razsvetljenec in avtor Verfassungsschrifta, ki so ga kranjski stanovi posredovali na Dunaj 27.7.1790. V njem Linhart nenehno ponavlja mantro o revoluciji 1747, s čimer cilja na terezijanske reforme, ki so prizadele celovitost Kranjske in ji pri- zadejali unsägliche Kummer. Če je četrto poglavje imenitni del študiji, pa je nekoliko nepotreben del, v katerem Steiner predstavlja terezijanske in jožefi nske reforme. Gre za le splošen pregled, ki se nikakor ne navezuje na nadaljevanje knjige. Čeprav je jožefi nsko Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 3-4 | (164) 566 reformo urbarja potrebno postaviti v dolo čen »reformni« kontekst, pa se stanovi v svojih prošnjah, pritožbah in samoreprezentaciji niso nikoli sklicevali na katero od že izvedenih reform. Reforme so bolj ali manj zvedli na skupni imenovalec ogrože- nosti (kar je bilo prisotno v vseh treh deželah – na Kranjskem in Koroškem zaradi spomina na reforme Marije Terezije, na Štajerskem pa predvsem zaradi ob čutka, da izgubljajo dedne pravice) in revolucije. Izjemno kakovostno je podpoglavje kjer se Steiner loti vprašanja kaj sploh razumemo pod pojmom jožefi nizem. Omejenost na Notranjo Avstrijo je analiti čno sicer smiselno, saj gre za raz- meroma slabo raziskano obmo čje, a bi vseeno veljalo Notranjo Avstrijo postaviti v kontekst Monarhije, saj je to miselni prostor, ki ga stanovi naseljujejo. Koliko so sicer stanovi poznali delovanje stanov v drugih deželah Monarhije lahko zgolj špekuliramo, a glede na ne ravno najbolj koordinirano sodelovanje stanov treh dežel Notranje Avstrije, se zdi, da bolj slabo. Iz besedila je razvidno, da so bile med tremi notranjeavstriskimi stanovi redka skupna povezovanja nasproti Dunaju, ter da je vsakdo sam moral razrešiti svoje težave. Steiner znotraj raziskave omeni so časna dejanja in predstave spodnjeavstrijskih stanov (369), v širši kontekst pa bi veljalo postaviti že prej omenjeno pot bodo čega Leopolda II. iz Toskane na Dunaj, oziroma odzive stanov dežel, ki jih je na svoji poti obiskal (Tirolska, Spodnja Avstrija). Šele s kontekstualizacijo, ki je izvedena v ožjem okviru Habsburške monarhije, ali pa celo širšem okviru, ki ga ponuja Cesarstvo, lahko ocenimo dolo čen zorni kot gledanje na svet, in s tem posledi čno tudi na koncepte (ne)reda, varnosti in ogroženosti. Na koncu velja zapisati, da so bili stanovi ob koncu 18. stoletja še kako po- memben politi čni organ z mo čjo in vplivom. Pritiske nanje je izvajal tako cesar s svojo upravo od zgoraj, od spodaj pa tudi kmetje in še posebej meš čani, ki so se na vsak na čin trudili, da bi prišli med stanovske odbornike. Miniti bo moralo namre č še kar nekaj časa, da meš čanom stanovi postanejo nezanimivi. Medtem ko se je zgodovinopisje o stanovih doslej ve čino osredoto čalo pove čini osredoto čala na prva desetletja 18. stoletja, zadnja pa prepuš čalo starim tezam o oblasti »absolutnega cesarja«, vidimo, da je slika veliko bolj pisana in pestra. Knjiga Philipa Steinerja je izrazito kakovosten prispevek k razumevanju teh pisanosti in pestrosti. Filip Draženovi ć Z | Ljubljana | 75 | 2021 | št. 3-4 (164) | str. 303–588 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2